Tina Bohak
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA
GLASBENA MATICA OD ZAÈETKOV DO USTANOVITVE
KONSERVATORIJA (1882–1919)
Izvleèek:
Prispevek obravnava postopni razvoj solopevske pedagogike na Slovenskem v okviru glasbene šole
ljubljanskega društva Glasbena matica od ustanovitve do profesionalizacije glasbenega šolstva z
ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija za glasbeno in odrsko umetnost (1882–1919),
ki temelji na dokumentih in drugih pisnih virih, ohranjenih v Glasbeni zbirki Narodne in
univerzitetne knjinice Ljubljana ter v Digitalni knjinici Slovenije, ki v dosedanjih objavah še niso
bili predmet raziskav. Posebej sta izpostavljena Fran Gerbiè in Matej Hubad, ki sta na podroèju
organiziranega pouka solopetja konec 19. oz. v zaèetku 20. stoletja pustila najvidnejši peèat. Njuno
znanje ter pedagoške sposobnosti potrjujejo mednarodne kariere številnih uèencev, izkazala sta se
tudi kot uspešna organizatorja glasbenega šolstva.
Kljuène besede: solopevska pedagogika, glasbena šola Glasbene matice, Fran Gerbiè, Matej
Hubad
Abstract
solo singing pedagogy in Glasbena Matica music school from its Beginnings to Establishment
of Conservatory (1882–1919)
The article explains the gradual development of solo singing pedagogy on the Slovenian territory in
the context of the music school of the Ljubljana Music Society Glasbena matica from the beginning
to the professionalization of music education with the establishment of the first Jugoslavian
Conservatory of music and stage arts (1882–1919). It is based on documents and other written
sources, preserved in the Music collection of the National and University Library Ljubljana and the
Digital Library of Slovenia, which in previous publications have not been the subject of research.
Particulary we emphasized Fran Gerbiè and Matej Hubad, who have left the most prominent mark in
the field of organised solo singing teaching at the end of the 19th or in the beginning of the 20th
century. Their knowledge and pedagogical skills were confirmed by the international career of
many students. Both of them had also proved as a successful organizers of music education.
Keywords: solo singing pedagogy, music school Glasbena matica, Fran Gerbiè, Matej Hubad
57
Tina Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...
Uvod
V drugi polovici 19. stoletja so na slovenskem ozemlju posebno skrb za glasbeno
izobraevanje in poveèevanje poustvarjalne ravni gojile ljubljanska Filharmonièna
druba, Musikvereini posameznih mest in èitalnice. Vsa ta prizadevanja pa le niso
prestopila praga osnovne ravni pouèevanja, zato je potreba po glasbenih ustanovah
višjega ranga ostajala vse do leta 1872, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo
Glasbena matica in deset let pozneje njena glasbena šola. Prav Glasbena matica je bila
tista, ki je na temelju organizacijske zasnove Narodne èitalnice postala osrednja in
najveèja glasbeno-izobraevalna ustanova na Slovenskem.1 Namen šole Glasbene matice,
ustanovljene leta 1882, je bil izobraevati domaèe glasbenike, ustvarjalce, poustvarjalce
in ljubitelje glasbe.2 Ob tem je treba poudariti, da je imela šola sicer eljo izobraevati na
niji in višji stopnji, vendar je lahko organizirala le nijo stopnjo. V dveh letih delovanja je
šola zmogla organizirati le pouk klavirja in violine, veèji razvojni korak pa je pomenilo
šolsko leto 1884/1885, ko so predmetnik dopolnili in zaèeli poleg viole, violonèela,
kontrabasa, zborovskega petja in glasbene teorije (obvezen predmet od 4. razreda)
pouèevati še solopetje. O razvoju glasbenega šolstva je bilo doslej objavljenih veè študij,3
kjer se avtorji veèinoma posveèajo splošnemu razvoju in manj posameznim podroèjem.
Namen prièujoèe študije je natanèneje prouèiti, kako se je razvijalo pouèevanje solopetja
na šoli Glasbene matice, kdo so bili prvi pevski pedagogi, kakšna je bila njihova
izobrazba, uèni naèrti, kdo so njihovi vidnejši uèenci, kakšno je njihovo nadaljnje šolanje,
umetniški in/ali pedagoški uspehi. Izpostaviti je treba, da sicer zgodovina pouèevanja
zborovskega in solistiènega petja v okviru glasbenega šolstva na Slovenskem sega na
zaèetek 19. stoletja, ko je bila ustanovljena Javna glasbena šola pri ljubljanski normalki
leta 1816,4 kjer je kot prvi uèitelj pouèeval v èeškem mestu Sadská rojeni Franc Sokol
(1779–1822), ki je po šolanju opravljal slubo vojaškega trobentaèa in kapelnika.5 Prav
tako je pouk zborovskega petja zabeleen tudi v okviru glasbene šole Filharmoniène
drube v Ljubljani, ki je leta 1821 ustanovila pevsko šolo imenovano »Gesang-Schule der
philharmonischen Gesellschaft«, ki je delovala osem let (do leta 1829), in sicer pod
vodstvom èeškega skladatelja in dirigenta Gašparja Maška.6
58
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
1 Nataša Cigoj Krstuloviæ, Zgodovina, spomin, dedišèina – Ljubljanska Glasbena matica do konca druge
svetovne vojne, Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU, 2015, str. 68.
2 Poroèilo Dravnega konservatorija in šole Glasbene matice o šolskem letu 1931/1932, str. 2–3, NUK,
Glasbena zbirka, fond Glasbena matica.
3 Glej: Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I., Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete, 1992, Cvetko Budkoviè: Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II., Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, Janko Germadnik, 100 let slovenskega glasbenega šolstva
v Celju, Celje: Glasbena šola, 2008, Lidija geè, Viva la musica: 130 let glasbenega šolstva na Ptuju:
1878–2008, Ptuj: Glasbena šola Karol Pahor, 2008, idr.
4 Cvetko Budkoviè, »Javna glasbena šola v Ljubljani 1816–1875«, Muzikološki zbornik 14 (1978), str.
49–54.
5 Jernej Weiss, Èeški glasbeniki v 19. in na zaèetku 20. stoletja na Slovenskem, Maribor: Litera &
Pedagoška fakulteta Maribor, 2012, str. 109.
6 Igor Grdina, »Gašpar Mašek v navzkrijih èasa mešèanov«, Maškov zbornik, Ljubljana: Druina, 2002,
str. 17–26.
Solopevska pedagogika na glasbeni šoli društva Glasbena matica
Tako kot številne ustanove je tudi ljubljanska Glasbena matica potrebovala daljšo dobo,
da je dobila solopevske pedagoge in razvila pouèevanje. Pouk solopetja so prviè uvedli v
šolskem letu 1884/1885, a je bil vpis precej skromen – pouk je obiskovalo le pet uèencev.7
Kot je razvidno iz zapisnika seje odbora Glasbene matice v letu 1885, po mnenju
skladatelja in odbornika Sreèka Stegnarja pouk solopetja v omenjenem letu še ni bil
sistematièen in reden. Solopetje in zborovsko petje odraslih je pouèeval vsestranski
glasbenik èeškega rodu, vitez Julius Ohm Januschowsky (Janušovsky), sicer uradnik
dravnih eleznic, pianist in zborovodja (vodil je zbora društva Laibacher Liedertafel,
èitalniški pevski zbor in zbor društva Slavec, uveljavil pa se je tudi kot glasbeni kritik.8 Iz
dosegljivih virov ni bilo mogoèe ugotoviti, kakšna je bila njegova izobrazba na podroèju
solopetja. Na podlagi njegovih poroèil o opernih (in drugih glasbeno-gledaliških)
izvedbah pa ugotovimo, da je pevski aparat in njegovo delovanje dobro poznal.9 S
širjenjem predmetnika se je poveèalo število uèiteljev, ki so bili najveèkrat absolventi
konservatorija v Pragi, odbor Glasbene matice pa si je prizadeval, da bi bili tudi
slovenskega oz. slovanskega rodu – najbr zaradi nacionalne usmerjenosti šole, lajega
uèenja slovenskega jezika in hitrejše asimilacije v naše okolje. Odborniki so se le
izjemoma, kadar uène moèi iz Prage ni bilo mogoèe dobiti, obrnili na dunajski
konservatorij oz. na uèitelje, ki so takrat delovali na šoli Filharmoniène drube.10 V
naslednjem šolskem letu je pri pouku petja prišlo do spremembe – pouk petja je namesto
Januschowskyga prevzel Anton Razinger, in sicer za dve uri tedensko.11 Razloga, zakaj je
Januschowsky prenehal pouèevati petje, iz dosegljivih virov ni bilo mogoèe ugotoviti,
znano pa je, da je sicer na šoli Glasbene matice v obdobju 1882–1890 pouèeval klavir, ko
je s strani ustanove prejel odpoved, ker se je preveè ogrel za nemško stran in nato 25 let
deloval kot nemški novinar.12 Predvidevamo, da za pouèevanje solopetja vendarle ni imel
dovolj kompetenc.
Najpomembnejši mejnik v razvoju sistematiènega pouka solopetja se je zgodil v šolskem
letu 1886/1887, ko je šola ponovno razširila predmetnik in je med drugim »na novo«
uvedla solopetje in splošno petje, kar potrjuje zgoraj navedena dejstva. V tem letu je na
povabilo Glasbene matice, Narodne èitalnice in Dramatiènega društva v Ljubljano prišel
eden izmed 20 ustanovnih èlanov društva Glasbene matice, operni pevec in skladatelj
Fran Gerbiè (1840–1917).13 Rojen je bil v Cerknici oèetu Joefu, ki je bil posestnik, mesar
in menar v domaèi farni cerkvi, ter materi Margareti, rojeni Obreza.14 Gerbiè je v
59
Tina Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...
7 C. Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I., Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, 1992, str. 207.
8 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 29. 10. 1885, C. Budkoviè, n. d., str.
209, Špela Lah, »Julius Ohm-Januschowsky in njegovo kritiško delo v Ljubljani«, Muzikološki zbornik
43/1 (2007), str. 127–135, Darja Koter, Slovenska glasba 1848–1918, Ljubljana: Študentska zaloba,
2012, str. 159–160.
9 Š. Lah, n. d., str. 128.
10 D. Cvetko, n. d., str. 225, C. Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I., n. d., str. 199.
11 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 29. 10. 1885.
12 C. Budkoviè, n. d., str. 121, D. Koter, n. d., str. 163.
13 N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 17, 61.
14 Fran Gerbiè v svoji »Avtobiografiji« navaja ime matere Margareta, v drugih, kasnejših zapisih pa
zasledimo tudi ime Marjeta. Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), Edo Škulj (ur.), Gerbièev zbornik,
zv. 14, Ljubljana: Druina, 2000, str. 151.
rojstnem kraju obiskoval ljudsko šolo in prav kmalu zaèel prepevati na domaèem koru.
Kot otrok je imel lep sopranski glas in izredno dober posluh.15 Po opravljeni niji realki v
Ljubljani se je vpisal na ljubljansko normalko, v okviru katere je delovala Javna glasbena
šola, kjer ga je pouèeval Gašpar Mašek, po njegovi upokojitvi pa njegov sin Kamilo, in
postal uèitelj. Gerbiè je bil po konèanem šolanju 1857. leta nastavljen kot naduèitelj v
Trnovem pri Ilirski Bistrici, v skladu s tedanjo prakso je med drugim orglal in postal
cerkveni pevovodja.16 Na njegovo kasnejšo poklicno pot so vplivale številne spodbude
prijateljev in znancev. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu se je leta 1864 vpisal
na praško Orglarsko šolo, ki se je kasneje zdruila s konservatorijem.17 Izbral je dva
glavna predmeta: kompozicijo pri Josefu Krejèiju in solopetje pri priznanem èeškem
pevskem pedagogu, baritonistu Františku Arnoldu Voglu.18 Študij je Gerbiè v dveh letih
konèal z odliko in se vrnil v Slovenijo.19 Kot junaški tenor je Gerbiè v zaèetku leta 1869
debitiral kot Manrico v Verdijevi operi Trubadur v praškem Narodnem gledališèu
(Národni divadlo), od koder je po le šestih mesecih na pobudo hrvaškega knjievnika
Antona Šenoe konec junija leta 1869 za devet let odšel v Zagreb. Tam je z Ivanom pl.
Zajcem sodeloval pri ustanovitvi operne hiše (1870) in nasploh pri razvoju
glasbeno-gledališkega ivljenja v tem mestu.20 Zaradi zdravstvenih teav je po
zagrebškem angamaju leta 1878 odšel na okrevanje v domaèo Cerknico in se po dveletni
odsotnosti vrnil na operne odrske deske – kariero je nadaljeval v nemškem Ulmu
(1880/1881) in galicijskem Lvovu (1881/1882).21 Svojo gledališko kariero je zaradi smrti
leto dni starega sina Viktorja v Lvovu prekinil in za vedno konèal. Odtlej se je le še
posveèal pedagoškemu delu – leta 1883 je postal profesor na tamkajšnjem konservatoriju,
kjer je pouèeval solopetje in vodil moški zbor.22 Kot je bilo omenjeno, je leta 1886 prejel
od ljubljanske Glasbene matice povabilno pismo, da bi se vrnil v domovino in prevzel
mesto ravnatelja, vodstvo èitalniškega zbora ter mesto kapelnika Dramatiènega društva.
Kot velik rodoljub je vabilo sprejel kot izjemno spodbudo, da se v domovini izkae kot
profesionalni glasbenik, in je skupaj s soprogo Emilijo (Milko), roj. Daneš (1854–1933),
prišel v Ljubljano.23 Prav tako šolana operna pevka je bila rojena v vasi Tuchomìøice na
Èeškem. Po zakljuèenem študiju solopetja na praškem konservatoriju je leta 1875
debitirala kot sopranistka na opernih deskah v tamkajšnjem nacionalnem gledališèu
60
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
15 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 152, mag. Franc Jelinèiè, »Fran Gerbiè«, Koncert in
obnovitev obnovljene rojstne hiše Frana Gerbièa (brošura), Cerknica, 1997, str. 7.
16 Prav tam, 153–154.
17 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 154–155, Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega
šolstva na Slovenskem II., Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 186.
18 František Arnold Vogl (1821–1891) je v obdobju 1834–1840 kompozicijo in petje študiral na Praškem
konservatoriju. Odlikoval ga je lahten bariton in odlièna artikulacija. Z devetnajstimi leti je z velikim
uspehom debitiral kot Alfonso v Mozartovi operi Così fan tutte ter med drugim gostoval tudi na Dunaju.
Po vrnitvi je deloval v praškem nacionalnem gledališèu (Stavovské divadlo), kjer je bil izjemen Leporello
v Mozartovi operi Don Giovanni in Hans Sachs v Wagnerjevi operi Mojstri pevci nürnberški. Kot odlièen
pevec je bil veèkrat povabljen na dogodke plemiških druin. Bil je tudi plodovit skladatelj. Dostopno na
spletnem naslovu: http://rodopisna-revue-online.tode.cz/11-12-10_soubory/16_skockova-vogl.pdf
(obiskano: 4. 11. 2016).
19 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (rokopis), Edo Škulj (ur.), Gerbièev zbornik, zv. 14, Ljubljana: Druina,
2000, str. 139– 144, Branka Rotar Pance, »Gerbiè – pedagog«, n. d., str. 41–42.
20 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 159–160.
21 NUK, Glasbena zbirka, fond Fran Gerbiè, mapa Nastopi (sporedi), F. Gerbiè, n. d., str. 160–162.
22 F. Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 160–161, P. Kuret, »Gerbièev ivljenjski prostor in èas«,
n. d., str. 7–8.
23 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 161–164.
(Národni divadlo).24 Z vlogo Margarete v Gounodovi operi Faust se je Emilija Daneš leta
1875 predstavila hrvaškemu obèinstvu v zagrebški operi (Hrvatsko narodno kazalište),
kjer je dobila stalni angama in poustvarila vrsto vlog (Leonora v Beethovnovi operi
Fidelio, Zerlina v Mozartovem Donu Giovanniju, Ines v Verdijevem Trubadurju, pa
Urban v operi Hugenoti Giacoma Meyerbeerja idr.). Leta 1876 se je poroèila s Franom
Gerbièem, ki je bil v tamkajšnji operni hiši kot tenorist angairan sedmo leto. Nanj je
imela soproga Milka dober vpliv v tem smislu, da mu je izrekla, kot je zapisal v svoji
avtobiografiji, » […] sodbo o dotiènem delu in ta je po navadi estetièno in glasbeno
pravilna. […]«25 Z moem sta leta 1878 zapustila Zagreb in kratek èas delovala v Ulmu
ter Lvovu. Po prihodu v Ljubljano je Emilija na odru slovenskega Deelnega gledališèa
sodelovala pri uprizoritvah oper in operet, preizkusila se je kot reiserka; posvetila se je
pouèevanju na šoli Glasbene matice, kjer je do leta 1892 pouèevala klavir.26 Èeprav je bila
šolana solopevka, ni ohranjenih virov, ki bi potrjevali, da bi kdaj pouèevala solopetje.
Gerbiè, priznan umetnik, je imel vsestransko glasbeno izobrazbo, zato se je od njega
prièakovalo, da je pouèeval veè predmetov, kot je narekovala tedanja praksa. Tako je
poleg ravnateljevanja na šoli Glasbene matice prevzel še pouk solopetja, teorije,
harmonije in klavirja.27 Glasbene razmere v Ljubljani je dobro poznal, veèino svoje
energije pa je posvetil slovenski operi, ki jo je elel postopno profesionalizirati.28 Kot eden
prvih slovenskih profesionalno šolanih glasbenikov se je pridruil obema Èehoma,
Antonu Foersterju in Antonu Nedvìdu, ki sta v drugi polovici 19. stoletja vsak na svojem
podroèju veliko pripomogla k dvigu slovenske glasbene kulture. Izmed vseh prevzetih
nalog v Ljubljani je z glasbenopedagoškega vidika najpomembnejša Gerbièeva vloga
pouèevanja na šoli Glasbene matice. Jeseni leta 1886 mu je odbor Glasbene matice podelil
naslov artistiènega (umetniškega op. p.) vodje glasbene šole, hkrati je bil zadolen tudi za
nadzor vseh šolskih zadev, razen tistih, pri katerih je bilo potrebno pooblastilo Matièinega
odbora.29 Omeniti je treba, da je šola Glasbene matice dotlej uporabljala uèni naèrt po
vzorih programa šole Filharmoniène drube, ki ga je sestavil Julius Ohm Januschowsky.30
Zelo verjetno ta uèni naèrt ni bil dovolj dodelan oz. ni zadošèal potrebam Matice, saj so
odborniki Gerbièa prosili, da le-tega prenovi in dopolni, kar je suvereno storil.31 Deelna
vlada ga je potrdila konec oktobra 1887; pouk, predviden po novem uènem naèrtu, so
zaèeli izvajati e v šolskem letu 1887/1888. Pouk solopetja je obsegal pet razredov,
potekal je po dve uri tedensko, in sicer v skupini štirih uèencev, kar pomeni, da
individualnega pouka znotraj institucije še ni bilo. Temeljni uèni cilj je bila vzgoja pevcev
za koncertni in operni oder. K pouku solopetja so se lahko vpisali kandidati s primernim
glasom, znanjem klavirja, splošne glasbene teorije, primernimi fiziènimi dispozicijami in
61
Tina Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...
24 Slovenski gledališki leksikon (ur. S. Samec), Ljubljana: Mestno gledališèe ljubljansko, 1972, str. 167.
25 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 158.
26 Marija Barbieri, Hrvatski operni pjevaèi 1846–1918, Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske, 1996, str.
188, P. Kuret Ljubljanska filharmonièna druba: 1794–1919: kronika, Ljubljana: Nova revija, 2005, str.
28–29, Tonèka Stanonik in Lan Brenk, Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana:
Mladinska knjiga, 2008, str. 278.
27 Fran Gerbiè, »Avtobiografija« (tipkopis), n. d., str. 161–164.
28 P. Kuret, »Gerbièev ivljenjski prostor in èas«, n. d., 7–16.
29 NUK Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 19. 10. 1886, N. Cigoj Krstuloviæ, n.
d., str. 63.
30 N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 64.
31 Prav tam.
konèano mutacijo.32 Predpisana uèna gradiva so bila: vokalize Luigija Lablacha z
naslovom Méthode complète de chant avec exemples démonstratifs, exercises et vocalises
gradués (Paris: Canaux, 1840), Augusta Panserona (1795–1859) z naslovom Méthode
complète de vocalisation (Paris: G. Brandus, Dufour et Cie, 1855), Giuseppeja Concona
(1801–1861) Introduzione all’arte per ben cantare, ossia Metodo elementare di canto
op.8 (Torino, okoli 1840), Giulija Bordognija (1789–1856) z naslovom 12 nouvelles
vocalises dont six avec paroles italiennes pour mezzo-soprano (London: Boosey & Sons,
1841) in drugih. Hkrati so bila kot uèno gradivo predpisane pesmi romantikov iz domaèe
literature (Gašpar in Kamilo Mašek, Anton Nedvìd, Anton Foerster, Fran S. Vilhar,
Angelik Hribar, Benjamin Ipavec, Hrabroslav Volariè, idr.) in skladbe tujih skladateljev
(Franz Schubert, Robert Schumann idr.).33 Kot lahko ugotovimo, je bil Gerbièev uèni
naèrt iz leta 1887 sestavljen iz dveh podroèij, vokaliz in skladb, kar je tudi v današnjem
uènem naèrtu osnovna stopnja, ki pa obsega šest razredov, stalnica; z razliko, da se danes
od 2. razreda obravnavajo še antiène arije iz 16., 17. in 18. stoletja, v višjih razredih pa tudi
arije iz oper, operet, maš oz. oratorija (5. in 6. razred).34 V uènem naèrtu za osnovno
stopnjo so navedene izpitne vsebine. Primerjava z današnjim èasom kae, da je uèni naèrt
s konca 19. stoletja temelj današnjega uènega naèrta za petje, z razliko, da danes pouk
poteka individualno, in obsega šest razredov (nija stopnja obsega štiri in višja dva razreda
– za prehod na višjo stopnjo izobraevanja mora uèenec na izpitu za 4. razred pokazati
dobro obvladovanje vseh tehniènih in muzikalnih sestavin petja in pridobiti pozitivno
mnenje izpitne komisije.35 Dispozicije, potrebne za vpis na pouk petja, ostajajo enake.
Uèna gradiva, ki so bila navedena, je mogoèe še danes aktualno uporabiti pri pouku, pa
èeprav je od nastanka nekaterih preteklo e veè kot poldrugo stoletje – zbirke vokaliz
uèencu omogoèajo vajo posameznih tehniènih prvin (legato, portato, staccato petje,
crescendo, diminuendo, izenaèevanje registrov itd.), predpisane skladbe iz domaèe in tuje
literature pa ga urijo v muzikalnosti in poustvarjanju; s predpostavko, da se tehnièni
problemi rešijo e z upevalnimi vajami in vokalizami, v nasprotnem primeru je treba
skladbo najprej izdelati tehnièno brezhibno.36
Na zaèetku Gerbièevega ravnateljevanja se je šola Glasbene matice ukvarjala s številnimi
kadrovskimi spremembami, saj je veèina uèiteljev v Ljubljani pouèevala le krajši èas,
Gerbiè pa si je prizadeval pridobiti v uèiteljski zbor le najboljše pedagoge in
poustvarjalce. Iskali so jih na Dunaju in v Pragi, a ker društvo ni zmoglo solidnih plaèil, so
uèitelji veèinoma hitro odšli, pogosto v Italijo, kjer so si obetali boljši zasluek.37 Sèasoma
Gerbiè ni mogel veè sam zapolniti vseh vrzeli, ki so nastale zaradi odhodov uèiteljev, zato
je odbor Glasbene matice iskal primernega uèitelja med domaèimi glasbeniki. Tako so leta
1891 s posredovanjem sodnega svetnika Ivana Pavla Vencajza k sodelovanju pisno
povabili takrat mladega Mateja Hubada (1866–1937), ki je študiral na dunajskem
62
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
32 NUK Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 10. 12. 1886.
33 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisnik seje odbora, 19. 10. 1886.
34 Uèni naèrt za predmet petje«, str. 189–198, dostopno na spletnem naslovu:
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/glasba/pdf/petje189-198.pdf
(obiskano 14. 9. 2016).
35 Prav tam.
36 Prav tam.
37 D. Koter, n. d., str. 163.
konservatoriju, naj prevzame mesto uèitelja klavirja, zborovodje pevskega zbora,
organizacijo koncertov, uredništvo društvenih izdaj ter strokovno vodenje društva. 38
Hubad, doma v vasi Povodje pri Skaruèni pod Šmarno goro, je kot najmlajši v druini z
devetimi otroki otroštvo preivljal ob glasbi ob domaèem ognjišèu, saj je bil oèe Valentin
odlièen pevec, mati Marija, rojena Pušavec doma iz Šinkovega Turna, pa je umrla, ko je
bilo Mateju komaj leto in pol.39 S sedmimi leti ga je oèe vpisal v prvi razred osnovne šole
na Skaruèni, kjer se je med drugim nauèil prvih cerkvenih pesmi pri organistu in
pomonem vaškem uèitelju Matevu Bohincu. e kot deèek je imel moèan glas, ki se je po
mutaciji razvil v bariton. Jeseni leta 1875 so ga starši vpisali v II. mestno šolo na Grabnu v
Ljubljani, kjer ga je za glasbo navdušil uèitelj Anton Razinger, ki je bil sam odlièen pevec,
Nedvìdov uèenec in koncertni solist. Leta 1878 je Hubad po treh konèanih razredih II.
mestne deške šole v Ljubljani odšel na Ptuj. Tam je obiskoval prva dva razreda gimnazije,
kjer je pouèeval njegov brat France.40 Od tretjega razreda je obiskoval staro gimnazijo na
Vodnikovem trgu v Ljubljani,41 kjer je gimnazijski zbor vodil takratni ravnatelj orglarske
šole in stolni regens chori, Anton Foerster. Pri mašah v uršulinski cerkvi je Hubad v
gimnazijskih letih pevcem e samostojno dajal intonacijo in takt.42 Zborovsko petje so
posebno zavzeto gojili v šoli Glasbene matice – leta 1885 je od Antona Sochorja dijaški
zbor prevzel prav Matej Hubad, ki je sicer redno obiskoval koncerte in gledališke
predstave v Stanovskem gledališèu. Za študij na višji stopnji je Hubada navdušil dirigent
Gustav Mahler, ki je bil v sezoni 1881/1882 angairan v Ljubljani.43 Po maturi na I.
dravni gimnaziji v Ljubljani leta 1886 (v èasu ko je Fran Gerbiè prišel iz Lvova v
Ljubljano, op. p.) je en semester obiskoval predavanja na Pravni fakulteti graške univerze
in vzporedno eno leto sluil vojaško slubo prostovoljca v Gradcu, kjer je konec
septembra 1887 opravil izpit za rezervnega èastnika.44 Kljub uspešno opravljenim
obveznostim njegova elja po študiju glasbe ni usahnila, nasprotno, postajala je vse veèja.
Druina nad njegovo eljo ni bila navdušena, zato mladi Hubad finanène podpore, ki jo je
zelo potreboval, od svojcev ni mogel prièakovati. Z nekaj goldinarji, ki jih je dobil od
sorodnikov, je še v tem letu (1887) vendarle odšel na študij glasbe v avstrijsko prestolnico,
kjer se je preivljal z inštrukcijami splošnih predmetov in klavirja.45 Na dunajskem
konservatoriju je pouk harmonije in kontrapunkta obiskoval pri Antonu Brucknerju, orgle
pri Josefu Vocknerju, klavir pri Ernstu Ludwigu, zborovsko petje pa pri Johannu
63
Tina Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...
38 Nina Dolinar, Matej Hubad: ivljenje in delo, dipl. naloga, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za
muzikologijo, 2007, str. 6, N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 42.
39 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Poroèni list, 14. 7. 1916, Toma
Faganel, »Matej Hubad«, Naši zbori 39 (1987), 1–2, str. 2–3, Marijan Smolik, »Glasbenik Matej Hubad«,
Druina 49 (2000), št. 50, str. 11.
40 Matej Hubad, Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:0842/VIEW/ (obiskano 12. 10. 2016), Andrej Obalt, Matej Hubad:
ivljenje in delo, dipl. naloga, Ljubljana: Akademija za glasbo, 1998, str. 2.
41 Ko je bila leta 1889 v Ljubljani ustanovljena II. gimnazija, najprej kot nija, leta 1900 izpopolnjena v
višjo, se je stara gimnazija preimenovala v I. gimnazijo in ime obdrala do leta 1929, ko je postala
Klasièna gimnazija. Silvo Kranjec, »Pol stoletja III. ljubljanske gimnazije«, Kronika 7 (1959), št. 2, str.
107.
42 N. Dolinar, n. d., str. 3.
43 Ivo Peruzzi, »Matej Hubad, k 40-letnici kulturnega dela«, Zbori 7 (1932), št. 2, str. 9–10.
44 C. Budkoviè (1988), str. 49–50.
45 Prav tam.
Faistenbergerju.46 Vzporedno je zasebno obiskoval teèaj petja in dopolnilnih predmetov
pri dirigentu Josefu Böhmu.47 Iz biografskih podatkov o Josefu Böhmu razberemo, da je
bil ustanovitelj in voditelj teèajev za zborovske dirigente, seveda pa je povsem mogoèe, da
je ob navedenem pouèeval tudi solopetje.48 Hubad je prošnjo sprejel, prekinil študij in se
še novembra istega leta vrnil v Ljubljano.49 Na šoli Matice je s 1. decembrom 1891 prevzel
pouk klavirja, glasbene teorije, harmonije, kontrapunkta, solistiènega in zborovskega
petja.50 Prav tako je prevzel vodenje moškega zbora Glasbene matice, ki ga je konec leta
1891 razširil v mešanega, in z njim dosegal velike uspehe. Zborovski uspehi so bili
zagotovo plod njegovega širokega glasbenega in še posebej pevskega znanja, ki si ga je
pridobil na Dunaju.51 Gerbièa je prihod Hubada zelo razbremenil – odtlej je pouèeval le še
klavir in solopetje, prav tako je v obdobju 1889–1891 pouèeval petje, orgle in glasbeno
teorijo na ljubljanskem uèiteljišèu.52 S prihodom Hubada je šola Glasbene matice dobila
še enega široko izobraenega in profesionalno šolanega pedagoga. V uèni praksi sta se
odslej prepletali dve smeri izobraevanja, t. i. praška (Gerbiè) in dunajska (Hubad) šola, ki
sta sloveli kot odlièni glasbeni ustanovi.53 Iz zapisnikov sej odbora Glasbene matice je
razvidno, da je bil Gerbiè kot pedagog in ravnatelj precej aktualen v svojem èasu, saj je
vseskozi predlagal novosti in spremembe, ki jih je odbor vztrajno potrjeval – skupaj z
Matejem Hubadom sta sicer dvakrat pripravila osnutke za prenovo uènega naèrta za
solopetje (v šolskih letih 1893/1894 in 1906/1907), a je prvotni uèni naèrt po prenovah še
vedno ostajal temeljni.54
Èeprav je Hubad uspešno deloval kot zborovodja in pevski pedagog, mu dotedanja
izobrazba ni bila zadostna – prekinjeni študij na Dunaju je elel konèati. Društveni odbor
mu je leta 1896 odobril dveletni plaèani dopust z dogovorom, da bo po konèanem študiju
šest let pouèeval na šoli Glasbene matice in vodil zbor z obveznostmi in prejemki, ki jih je
prejemal pred odhodom na Dunaj.55 Hubadovo delo je za dobri dve leti (1896–1898)
zaèasno prevzel diplomant dunajskega konservatorija Josip Èerin, ki je bil v obdobju
1894–1896 prvi organist dvorne farne cerkve sv. Avguština na Dunaju, študiral je tudi
64
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
46 Prav tam.
47 C. Budkoviè (1988), str. 50, N. Dolinar, n. d., str. 4–5.
48 Josef Böhm, Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Online-Edition, dostopno na
spletnem naslovu:http://www.biographien.ac.at/oebl_1/96.pdf (obiskano 4. 11. 2016).
49 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Curriculum Vitae Mateja Hubada,
6. 3. 1921.
50 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, »Ravnatelj Matej Hubad«, 2. 5. 1937, N. Cigoj Krstuloviæ, n.
d., str. 61.
51 Domaèe stvari – Glasbena matica, Slovenski narod 24 (1891), št. 276, str. 3, C. Budkoviè, »Matej Hubad«,
Kronika (Ljubljana) 36, št. 1-2, str. 48–51.
52 P. Kuret (2005), n. d., str. 28–29, N. Dolinar, n. d., str. 6, T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 278.
53 Ideja o konservatoriju kot instituciji, osnovani na narodnih osnovah, se je prièela širiti na zaèetku 19.
stoletja po nemških in angleško govoreèih evropskih dravah. V Pragi je bil konservatorij ustanovljen leta
1811 kot eden izmed najstarejših tovrstnih institucij v Evropi, šest let kasneje (1817) pa je Društvo
ljubiteljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde) ustanovilo dunajski konservatorij, ki je bil sprva
formiran kot pevska šola, v obdobju 1819–1834 pa so postopoma prièeli širiti predmetnik s pouèevanjem
teoretiènih predmetov in ostalih inštrumentov. N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 164, dostopno tudi na
spletnih naslovih: http://www.prgcons.cz/history (obiskano 6. 11. 2016), https://www.mdw.ac.at/405
(obiskano 6. 11. 2016).
54 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, Izvestje Glasbene matice za šolsko leto 1893/1894, str. 18.
55 NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisniki s sej odbora Glasbene matice, 17. 7., 27. 7. in 12.
9. 1896, fond Matej Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Sprièevalo, 26. 9. 1896, Dnevne vesti, Slovenski
narod 29 (1896), št. 194, str. 3.
filologijo. Leta 1902 je kot prvi Slovenec doktoriral iz muzikologije, prav tako je opravil
dravni izpit za pouèevanje glasbe na uèiteljišèih in srednjih šolah. Kot gimnazijec je bil
Èerin uèenec glasbene šole Filharmoniène drube, kjer se je violino uèil pri Hansu
Gerstnerju, kot violinist in violist je sodeloval v orkestru taiste drube.56 Svoje delo pri
ljubljanski Matici je opravljal vestno, naj bi se pa še posebej izkazal kot dirigent zbora.57
Na Dunaju se je Hubad hitro asimiliral in vpisal nekatere predmete, ki jih je poslušal e
pred devetimi leti, ob njih pa še nekatere nove – na spisku njegovih obveznosti je bilo med
drugim tudi solopetje, ki se ga je uèil pri Philipu Forsténu,58 hospitacije pouka solopetja pa
je obiskoval pri prof. dr. Clinsbucherju.59 Iz dosegljivih virov ni bilo mogoèe ugotoviti
podrobnejših podatkov o tem, kako je pouk pri obeh omenjenih pevskih pedagogih
potekal, in o tem, katere priroènike sta uporabljala kot referenèno literaturo. Na podlagi
ministrskega odloka se je Hubad na Dunaju udeleil teèaja za uèitelje glasbe in 19. 2. 1898
na dunajskem konservatoriju opravil dravni izpit iz koncertnega solopetja ter pridobil
sprièevalo za samostojno pouèevanje solopetja in vodenje višje glasbene šole.60 Da bi se
èim bolje pripravil na nadaljnje delo pri ljubljanski Matici, je po dveh letih študija aprila
1898 obiskal Èeško (Prago), Poljsko (Varšavo, Krakov) in Nemèijo (Berlin,
Wernigerode, Leipzig, Dresden in München) – na potovanjih se je seznanil z organizacijo
in ustrojem konservatorijev, glasbenih akademij ter deli slovenskih protestantov, posebej
s pesmaricami Primoa Trubarja.61
Matej Hubad se je vrnil v Ljubljano v prvih dneh septembra 1898 v prièakovanju, da mu
bo kot izobraencu, ki je dravni izpit opravil z odliko, odbor Glasbene matice naklonil
boljše finanène in delovne ugodnosti kot pred odhodom na študij. V skladu z dogovorom
odbor prièakovanjem Hubada ni ugodil, posledica tega so bili številni nesporazumi, ki so
postajali èedalje globlji. Hubad je v znak protesta celo napovedal odstop z mesta uèitelja –
»izsiljevanje« odbora Glasbene matice si je najbr lahko privošèil, saj se je zavedal svoje
pomembnosti. Veè kot oèitno se je posledic njegovega morebitnega odhoda zavedal tudi
odbor Glasbene matice, ki mu je vendarle v februarju leta 1899 pripravil novo pogodbo, v
kateri so natanèno doloèili njegovo delovno podroèje in obveze. Podelili so mu celo
naslov artistiènega vodje glasbene šole, Gerbièu pa pustili le še upravno-administrativno
vodenje, hkrati so izenaèili njuni plaèi.62 Vse to je povzroèilo èedalje veèje konflikte med
Gerbièem in Hubadom. Z ravnanjem odbora in Hubada se namreè Gerbiè nikoli ni
sprijaznil, zato je v letih do svoje smrti leta 1917 postal precej zagrenjen, nepriljuden in
65
Tina Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...
56 Dnevne vesti, Slovenski narod 29 (1896), št. 195, str. 2, N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 61.
57 Josip Èerin, Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:0315/VIEW/ (obiskano 10. 9. 2016), N. Cigoj Krstuloviæ, n. d., str. 73.
58 Biografskih podatkov o Philippu Forstnu ni mogoèe najti. Iz biografij posameznih opernih pevcev je
mogoèe ugotoviti, da je bil cenjen pevski pedagog takratnega èasa - pri njem so se med drugimi šolali:
avstrijski baritonist Alfred Poell, grška sopranistka Alexandra Trianti, avstrijska sopranistka hrvaškega
rodu Vera Schwarz, idr. Dostopno na spletnih naslovih: http://www.bach-cantatas.com/
Bio/Poell-Alfred.htm (obiskano 1. 11. 2016), http://www.mmb.org.gr/page/default.asp?id=1172&la=2
(obiskano 1. 11. 2016).
59 Imena prof. dr. Clinsbucherja med dosegljivimi viri ni bilo zaslediti. NUK, Glasbena zbirka, fond Matej
Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Curriculum Vitae Mateja Hubada, 6. 3. 1921.
60 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, mapa Kronika, Dokumenti, Izkaz uèiteljskega osebja v
»Glasbeni matici«, junij 1906.
61 C. Budkoviè (1988), str. 52, A. Obalt, n. d., str. 10.
62 C. Budkoviè (1988), str. 52.
potrt.63 Po smrti Frana Gerbièa je ravnateljstvo Matièine glasbene šole prevzel Matej
Hubad. Vztrajno si je prizadeval, da bi šolo preoblikoval v konservatorij, kar mu je s
pomoèjo odbora Glasbene matice uspelo leta 1919.64
Fran Gerbiè in Matej Hubad kot pevska pedagoga
Frana Gerbièa kot uèitelja in metodika solopetja najbolj poznamo po njegovi objavi
knjiice z naslovom Metodika pevskega pouka. Povod zanjo je bilo predavanje, ki ga je
leta 1911 imel na cerkveno-glasbenem teèaju Cecilijinega društva v Ljubljani – društvo je
Gerbièa zaradi izjemnega uspeha predavanja zaprosilo, da ga pripravi za knjino izdajo.65
Knjiica s predavanjem v obsegu enainpetdeset strani je bila izdana leta 1912. Delo je
razdeljeno na dva dela, na samem zaèetku pa so predstavljene štiri slikovne priloge, iz
katerih je razvidna anatomska zgradba pevskega aparata (dihalna pot, glasotvorni organi,
resonanèna votlina ter pozicija glasilk pri petju prsnih in falzetnih tonov).66 Prvi del
obsega petnajst poglavij, kjer Gerbiè podrobno obravnava petje na splošno, pevski organ,
opredelitev pevskih glasov in njihovih obsegov, pevske registre, pevski pouk pri otrocih,
mutacijo ter pevsko dro, obliko ust in lego jezika, prav tako opredeli tudi pevsko dihanje,
morebitne napake pri petju in upevalne vaje za njihovo odpravo.67 V zadnjih poglavjih
Gerbiè priporoèa upevalne vaje, namenjene gibènosti in pridobitvi polno zveneèega glasu,
prav tako teoretièno predstavi izbrane glasbene okraske, petje trilèkov, posebej pa
izpostavi izvajanje petja z besedilom, kjer je izrednega pomena dikcija in artikulacija
pevca.68 Drugi del knjiice je Gerbiè poimenoval Kratko navodilo za pouk v splošnem
petju in ga namenil podeelskim organistom kot pomoè glasbenemu izobraevanju otrok
in odraslih.69 V tem delu avtor povee teorijo s prakso in predstavi potrebne/primerne
vaje, s katerimi je elel odpraviti dotedanjo prakso petja po posluhu in omogoèiti
podeelskim pevcem poznavanje not. Organistom za pouk priporoèa praktiène vaje,
vokalize in drugo pevsko literaturo (narodne napeve, cerkvene pesmi, šolske pesmi
Antona Nedvìda in šolske pesmi Hinka Druzovièa).70 Ugotovimo, da je to Gerbièevo
edino natisnjeno delo, ki je v današnjem èasu pozabljeno, tako rekoè prvi priroènik za
pouk solopetja na Slovenskem. Avtor je vanj vkljuèil tako anatomsko predstavitev
celotnega pevskega aparata kot tudi pravilno pevsko dro in dihanje, moške in enske
pevske glasove ter potek pevskega pouka pri otrocih.71 Slednje se zdi izredno pomembno,
saj je ta problematika aktualna še danes, ko je pri pouku solopetja vse veè najstnikov, ki e
imajo ustrezne dispozicije (opravljeno mutacijo) za sprejem na pouk solopetja. Treba je
66
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
63 B. Rotar Pance, »Gerbiè – pedagog«, n. d., str. 41–60.
64 NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad – Dokumentacija, leto 1905, Ana Klopèiè, Ustanovitev in
delovanje Glasbene akademije (1939–1945), dipl. naloga, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2010, str. 31.
65 Hugolin Sattner, »Gerbiè, Metodika pevskega pouka«, Cerkveni glasbenik 35 (1912), str. 71–72, B. Rotar
Pance, n. d., str. 49.
66 B. Rotar Pance, n. d., prav tam.
67 B. Rotar Pance, n. d., str. 50.
68 B. Rotar Pance, n. d., str. 51.
69 Prav tam.
70 F. Gerbiè, n. d., str. 40–51, Hinko Druzoviè, »Fran Gerbiè: Metodika pevskega pouka«; Muzikalne in
knjievne novosti, Novi akordi 12 (1913), št. 5/6, str. 53, Pavel Kozina, »Gerbiè, Metodika pevskega
pouka«; Muzikalne in knjievne novosti, Novi akordi 12 (1913), št. 5/6, str. 53–54, B. Rotar Pance, n. d.,
str. 51.
71 F. Gerbiè, n. d., 1–39, B. Rotar Pance, n. d., str. 51.
poudariti, da so bili Gerbièevi pogledi na petje izredno napredni, saj jih lahko v veliki
veèini upoštevamo še danes.
Iz Gerbièeve pevske šole je izšlo precej uspešnih posameznikov, med katerimi velja
izpostaviti sopranistko Franjo Verhunc (1874–1944), ki je enega izmed najveèjih pevskih
in igralskih uspehov dosegla z naslovno vlogo v Straussovi operi Saloma, s katero je leta
1907 gostovala z vroclavskim ansamblom v dunajski Ljudski operi (Volksoper), in je po
prvi svetovni vojni kariero nadaljevala kot pevska pedagoginja v Berlinu.72 Prav tako
velja omeniti tenorista Franja Buèarja (1866–1946), ki je kot evropsko znani tenorist
deloval v gledališèih v Bratislavi, Olomoucu, Leipzigu, Darmstadtu, na Dunaju, v
Frankfurtu na Majni, v Kölnu in Weimarju, kot operni reiser pa se je preizkusil v
nemškem Essnu in poljskem Danzigu. V domovino se je kot operni reiser vrnil v
prenovljeno gledališèe po prvi svetovni vojni, prav tako je bil v letih 1919–1923 zelo
dejaven kot uèitelj solopetja na konservatoriju Glasbene matice.73 Iz Gerbièeve pevske
šole je izšel tudi zborovodja, pevski pedagog, pisec in glasbeni kritik Pavel Kozina
(1878–1945), sicer doktor filozofije, ki je deloval kot gimnazijski profesor. Uspešnost in
kakovost pevske šole Frana Gerbièa potrjuje dejstvo, da je Pavel Kozina 1910. leta na
Dunaju opravil dravni izpit iz solopetja. Leta 1921 je v Ljubljani ustanovil zasebno
pevsko šolo, o kateri najdemo zgolj skope podatke, kot zborovodja se je najbolj uveljavil s
pevskim kvartetom, katerega vodja je bil on sam.74 Objavil je Pevsko šolo I (1922) in
Pevsko šolo II (1923), ki sta bili namenjeni pouku na ljudskih, mešèanskih, srednjih in
glasbenih šolah, osrednji del priroènikov pa je namenjen teoriji glasbe in ne pouku
solistiènega petja, èeprav sta oba priroènika naslovljena kot Pevska šola I. in II.75
Na razvoj sistematiènega pouka solopetja je odloèilno vplival tudi Matej Hubad. Bil je
eden najvidnejših sooblikovalcev glasbenega ivljenja na Slovenskem in je po smrti
povsem upravièeno dobil vzdevek »oèe slovenskega petja«.76 Svoje široko glasbeno
znanje, pridobljeno na dunajskem konservatoriju, je znal ustrezno uporabiti na razliènih
podroèjih – bil je izredno uspešen zborovodja, pevski pedagog, po Gerbièevi smrti leta
1917 pa se je izkazal kot usposobljen organizator glasbenega šolstva (ravnatelj šole
Glasbene matice in kasneje konservatorija). Udejstvoval se je še kot inšpektor in
svetovalec. Pouk solopetja, ki ga je opravljal v obdobju od vrnitve v Ljubljano leta 1891
do upokojitve 1933. leta, je pri Hubadu potekal premišljeno in sistematièno. Cvetko
Budkoviè ga je opredelil kot pevskega pedagoga, ki je z lastno interpretacijo posameznih
fraz v samospevu ali operni ariji uèenca spodbudil k lastnemu razmišljanju in
poustvarjanju posamezne fraze. Uèencem je bil v vzgled kot »ivi leksikon« - pri pevskih
urah je ob posameznih skladbah predstavil skladatelje in njihovo delovanje, tako da so
imeli posamezniki boljšo predstavo o tem, kdaj in kako je skladba nastala. Velik poudarek
67
Tina Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...
72 Franja Verhunc, Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:4250/VIEW/ (obiskano 12. 10. 2016), Slovenski gledališki leksikon (ur. S.
Samec), str. 763–764.
73 Franjo Buèar, Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:0211/VIEW/ (obiskano 16. 10. 2016), D. Koter (2010), n. d., str. 68.
74 Pavel Kozina, Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:1237/VIEW/, (obiskano 16. 10. 2016).
75 Pavel Kozina, Pevska šola I., Ljubljana: Zaloba Jug, 1922, Pavel Kozina, Pevska šola II., Ljubljana:
Zaloba Jug, 1923.
76 N. Dolinar, n. d., str. 1, 26, Toma Faganel, »Matej Hubad«, Naši zbori 39 (1987), 1–2, str. 2–3.
je Hubad posveèal tudi dinamiki in niansiranju petja ter glasovni in barvni enovitosti
glasu. Zelo dosledno si je prizadeval za odpravo raznih anomalij v glasu posameznika ter
tako vzgajal celovito in poglobljeno.77 al so podatki o didaktiènih metodah pevske šole
Mateja Hubada pomanjkljivi, zato lahko o tem pomembnem segmentu njegovega
delovanja sklepamo le na podlagi prièevanj in zapisov njegovih uèencev. Ugotovimo, da
je Matej Hubad na naše ozemlje prinesel solopevsko šolo dunajskega konservatorija, kjer
je pridobil odlièno znanje in osvojil preizkušene metode pouèevanja.78 Po besedah
uèencev in tistih, ki so prihajali z njim v stik, je veljal za natanènega in spoštovanja
vrednega uèitelja. Pouèevanje je jemal skrajno resno in ni dopušèal površnosti ne pri sebi
ne pri drugih.79
Na prelomu stoletja so iz šole Glasbene matice izšli tudi e prvi absolventi Hubadove
pevske šole, od katerih so nekateri, prav tako kot Gerbièevi, nadaljevali študij na praškem
ali dunajskem konservatoriju in dosegali zavidljive rezultate tako na umetniškem kot
pedagoškem podroèju. Med drugimi velja omeniti sopranistko Terezijo (Reziko) Thaler
(1888–1984), ki je veliko pripomogla k uspešnem razvoju ljubljanske opere po prvi
svetovni vojni80 in Jeanette Foedransperg (1885–1956), ki je v obdobju med obema
vojnama (1918–1941) solopetje pouèevala na šoli Glasbene matice, od leta 1919 na
Dravnem konservatoriju in od leta 1939 na Glasbeni akademiji, po drugi svetovni vojni
leta pa se je kot solopevska pedagoginja uveljavila na Akademiji za glasbo v Ljubljani.81
Iz Hubadove pevske šole so izšli še prva mednarodno uveljavljena slovenska koncertna
pevka Pavla Lovše (1891–1964)82 in tenorista Josip Gostiè (1900–1963), ki je sicer
preteni del kariere poustvaril v zagrebški operi83 ter Svetozar (Rudolf) Banovec
(1894–1978), eden tistih slovenskih opernih pevcev 20. stoletja, ki so po prvi svetovni
vojni postavili temelje slovenski operi. Dolgo èasa je bil vodilni lirièni tenorist ljubljanske
Opere.84
Nekateri uèenci so se solopetja uèili pri obeh vodilnih pedagogih Glasbene matice,
Gerbièu in Hubadu, kar je bilo v veè primerih pozitivno in je vplivalo na uspešnost
gojencev pri umetniški in pedagoški poti. Med takšnimi pevci velja izpostaviti Irmo Polak
(1875–1931), ki je èasu od leta 1901 do svoje smrti v Zagrebu uivala sloves najbolj
priljubljene operetne pevke in igralke – imenovali so jo kraljica zagrebške operete,85 in
basista Josipa Kriaja (1887–1968), ki je bil skoraj petdeset let vodilni steber zagrebške
68
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
77 C. Budkoviè (1988), n. d., str. 57–58, N. Dolinar, n. d., str. 25.
78 »Matej Hubad – šestdesetletnik«, Slovenski narod 59 (1926), št. 194, str. 2, »Matej Hubad – k 60-letnici
njegovega rojstva«, Jutro 7 (1926), št. 197, str. 3, C. Budkoviè (1988), n. d., str. 58.
79 N. Dolinar, n. d., str. 29.
80 Terezija (Rezika) Thaler, Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:3782/VIEW/ (obiskano 16. 10. 2016)
81 Slovenski gledališki leksikon, n. d., str. 149.
82 Alenka Šelih, Milica Antiæ Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener, Rapa Šuklje, Marta Verginella (ur.),
Pozabljena polovica: portreti ensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana: Zaloba Tuma, SAZU,
2012, str. 252–254, P. Kuret, n. d., str. 104–105.
83 Marija Barbieri, Marjana Mrak, Josip Gostiè: pevec, kakršnega danes ni, Homec: Kulturno društvo Joe
Gostiè, 2000, str. 24, 44.
84 Slovenski gledališki leksikon, n. d., str. 39.
85 Branko Heæimoviæ, Marija Barbieri, Henrik Neubauer, Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama/
Slovenski umetniki na hrvaških odrih, Zagreb: Slovenski dom, Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta
Zagreb, 2011, str. 36–39.
Opere.86 Eden najvidnejših varovancev Frana Gerbièa in Mateja Hubada pa je Julij
Betetto (1885–1963), ki ga uvršèamo med najpomembnejše slovenske in jugoslovanske
glasbene poustvarjalce 20. stoletja. Kot izjemen basist se je zapisal tudi v zgodovino širše
evropske operne poustvarjalnosti. Uveljavil se je tudi kot koncertni pevec, izvrsten pevski
pedagog in organizator glasbenega šolstva.87
Med dosegljivimi viri ni bilo zaslediti podatkov o metodah pouèevanja obeh omenjenih
uèiteljev solopetja, ugotovimo pa, da sta morala tako Gerbiè kot Hubad nedvomno dobro
poznati obvezno literaturo, ki je bila predpisana v Gerbièevem prvotnem uènem naèrtu za
pouk solopetja, sprejetem oktobra 1887 (vokalize italijanskih in francoskih skladateljev,
pesmi in samospevi domaèih in drugih priznanih evropskih skladateljev), ki je ostal
temeljni tudi po kasnejših pripravah osnutkov za prenovo. Predvidevamo, da sta se s
pevsko literaturo vsak posebej odlièno seznanila e v èasu študija na praškem oz.
dunajskem konservatoriju in morda po njih celo študirala, a zanesljivih podatkov o tem ni
bilo zaslediti.
Sklep
V slovenski glasbeni zgodovini sreèamo malo osebnosti, ki so s svojim osebnim
prispevkom odloèilno vplivale k dvigu glasbene kulture na Slovenskem kot profesionalno
šolana glasbenika Fran Gerbiè in Matej Hubad. Idealizem in narodnozavedni èut so tako
Gerbièa kot Hubada po šolanju v Pragi oz. na Dunaju pripeljali nazaj v Ljubljano, kjer sta
se oba uveljavila na razliènih glasbenih podroèjih. Njuno znanje in pedagoške sposobnosti
potrjujejo mednarodne kariere številnih uèencev, izkazala sta se tudi kot uspešna
organizatorja glasbenega šolstva – Gerbiè je bil vse od svojega prihoda v Ljubljano leta
1886 ravnatelj in uèitelj na šoli Matice polnih trideset let (1886–1917), bil je tudi snovalec
uènih naèrtov za pouèevanje solopetja, ki so v nekaterih segmentih ostali temelj
današnjega uènega naèrta za petje, po njegovi smrti leta 1917 pa je njegovo mesto prevzel
Matej Hubad, ki je s prizadevanji za ustanovitev društvenega konservatorija in realizacijo
le-tega 1919. leta postal osrednja osebnost slovenskega glasbenega ivljenja. Delo, ki ga
je Hubad opravil z vzgojo solistiènih pevcev, se je hkrati odraalo v naglem vzponu
slovenske operne in koncertne vokalne reprodukcije kot tudi v pospešenem ustvarjanju
slovenskega samospeva in zborovske glasbe. Fran Gerbiè in Matej Hubad nedvomno
sodita med pionirje glasbenega šolstva, ki sta konec 19. oz. v zaèetku 20. stoletja na
podroèju organiziranega pouka solopetja pustila najvidnejšo sled in zapustila
neprecenljivo dedišèino.
69
Tina Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...
86 P. Kuret, n. d., str. 44–45.
87 Tina Bohak, Julij Betetto (1885–1963) – Nestor opernih in koncertnih pevcev, Ljubljana: Akademija za
glasbo, 2015.
Literatura
Barbieri, Marija. 1996. Hrvatski operni pjevaèi 1846–1918. Zagreb: Nakladni zavod
Matice hrvatske.
Barbieri, Marija in Mrak, Marjana. 2000. Josip Gostiè: pevec, kakršnega danes ni.
Homec: Kulturno društvo Joe Gostiè.
Bohak, Tina. 2015. Julij Betetto (1885–1963) – Nestor opernih in koncertnih pevcev.
Ljubljana: Akademija za glasbo.
Böhm, Josef. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Online-Edition.
http://www.biographien.ac.at/oebl_1/96.pdf (4. 11. 2016).
Buèar, Franjo. Slovenski biografski leksikon.
http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:0211/VIEW/ (16. 10. 2016).
Budkoviè, Cvetko. 1978. Javna glasbena šola v Ljubljani 1816–1875. Muzikološki
zbornik, let. 14, str. 49–54.
Budkoviè, Cvetko. 1988. Matej Hubad. Kronika (Ljubljana), let. 36, št. 1-2, str. 48–51.
Budkoviè, Cvetko. 1992. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I., Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Budkoviè, Cvetko. 1995. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II., Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Cigoj Krstuloviæ, Nataša. 2015. Zgodovina, spomin, dedišèina – Ljubljanska Glasbena
matica do konca druge svetovne vojne, Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU.
Cvetko, Dragotin. 1960. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, III. knjiga,
Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije.
Èerin, Josip. Slovenski biografski leksikon.
http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:0315/VIEW/ (10. 9. 2016).
Dolinar, Nina. 2007. Matej Hubad: ivljenje in delo, dipl. naloga. Ljubljana:
Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo.
Domaèe stvari – Glasbena matica. 1981. Slovenski narod, let. 24, št. 276, str. 3.
Druzoviæ, Hinko. 1913. Fran Gerbiæ: Metodika pevskega pouka; Muzikalne in
knjievne novosti. Novi akordi, let. 12, št. 5/6, str. 53.
Dnevne vesti. 1896. Slovenski narod, let. 29, št. 194, str. 3.
Dnevne vesti. 1896. Slovenski narod, let. 29, št. 195, str. 2.
Faganel, Toma. 1987. Matej Hubad, Naši zbori, let. 39, št. 1-2, str. 2-3.
Germadnik, Janko. 2008. 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje:
Glasbena šola.
Hubad, Matej. Slovenski biografski leksikon. http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:0842/VIEW/
(12. 10. 2016).
70
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Jelinèiè, mag. Franc. 1997. Fran Gerbiè, Koncert in obnovitev obnovljene rojstne hiše
Frana Gerbièa (brošura), Cerknica.
Grdina, Igor. 2002. Gašpar Mašek v navzkrijih èasa mešèanov, Maškov zbornik,
Ljubljana: Druina, str. 17–26.
Klopèiè, Ana. 2010. Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije (1939–1945), dipl.
naloga. Ljubljana: Akademija za glasbo.
Koter, Darja. 2012. Slovenska glasba 1848–1918. Ljubljana: Študentska zaloba.
Kozina, Pavel. Gerbiè, Metodika pevskega pouka; Muzikalne in knjievne novosti,
Novi akordi 12 (1913), št. 5/6, str. 53–54.
Kozina, Pavel. 1922. Pevska šola I.. Ljubljana: Zaloba Jug.
Kozina, Pavel. 1923. Pevska šola II.. Ljubljana: Zaloba Jug.
Kozina, Pavel. Slovenski biografski leksikon.
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:1237/VIEW/ (16. 10. 2016).
Kranjec, Silvo. 1959. Pol stoletja III. ljubljanske gimnazije. Kronika, let. 7, št. 2,
str. 107.
Kuret, Primo. 2005. Ljubljanska filharmonièna druba: 1794–1919: kronika,
Ljubljana: Nova revija.
Lah, Špela. 2007. Julius Ohm-Januschowsky in njegovo kritiško delo v Ljubljani,
Muzikološki zbornik let. 43, št. 1, str. 127–135.
Uèni naèrt za predmet petje, str. 189–198,
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/glasba/pdf/petj
e189-198.pdf (14. 9. 2016).
Matej Hubad – k 60-letnici njegovega rojstva. 1926. Jutro, let. 7, št. 197, str. 3.
Matej Hubad – šestdesetletnik. 1926. Slovenski narod, let. 59, št. 194, str. 2.
Matej Hubad – 70. letnik. 1936. Slovenec, let. 64, št. 196, str. 3.
NUK, Glasbena zbirka, fond Fran Gerbiè.
NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, Izvestje Glasbene matice za šolsko leto
1893/1894.
NUK, Glasbena zbirka, fond Glasbena matica, zapisniki s sej odbora v letih 1885,
1886, 1896.
NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad.
Oèe slovenske pesmi Matej Hubad. 1937. Jutro: ponedeljska izdaja, let. 18, št. 18,
str. 2.
Obalt, Andrej. 1998. Matej Hubad: ivljenje in delo, dipl. naloga. Ljubljana:
Akademija za glasbo.
Peruzzi, Ivo. 1932. Matej Hubad, k 40-letnici kulturnega dela. Zbori, let. 7, št. 2, str.
9–10.
71
Tina Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...
Poell, Alfred. http://www.bach-cantatas.com/Bio/Poell-Alfred.htm (1. 11. 2016).
Poroèilo Dravnega konservatorija in šole Glasbene matice o šolskem letu 1931/1932.
Praški konservatorij. http://www.prgcons.cz/history (6. 11. 2016).
Rotar Pance, Branka. 2000. Gerbiè – pedagog. Gerbièev zbornik, zv. 14, Ljubljana:
Druina, str. 41–60.
Samec, Smiljan (ur.). 1972. Slovenski gledališki leksikon. Ljubljana: Mestno gledališèe
ljubljansko.
Sattner, Hugolin. 1912. Gerbiæ, Metodika pevskega pouka. Cerkveni glasbenik, let. 35,
str. 71–72.
Schwarz, Vera.http://de.wikipedia.org/wiki/Vera_Schwarz_(S%C3%A4ngerin)
(1. 11. 2016).
Smolik, Marijan. 2000. Glasbenik Matej Hubad. Druina, let. 49, št. 50, str. 11.
Stanonik, Tonèka in Brenk, Lan. 2008. Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon,
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Šelih, Alenka, Antiæ Gaber, Milica, Puhar, Alenka, Rener, Tanja, Šuklje, Rapa in
Verginella, Marta (ur.). 2012. Pozabljena polovica: portreti ensk 19. in 20. stoletja na
Slovenskem. Ljubljana: Zaloba Tuma, SAZU.
Škulj, Edo (ur.). 2000. Gerbièev zbornik, zv.14, Ljubljana: Druina.
Trianti, Alexandra. http://www.mmb.org.gr/page/default.asp?id=1172&la=2
(1. 11. 2016).
Thaler, Terezija (Rezika) Thaler. Slovenski biografski leksikon.
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:3782/VIEW/ (16. 10. 2016).
Univerza za glasbo in upodabljajoèo umetnost na Dunaju. https://www.mdw.ac.at/405
(6. 11. 2016).
Verhunc, Franja. Slovenski biografski leksikon,
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:4250/VIEW/ (12. 10. 2016).
Vogl, František Arnold.
http://rodopisna-revue-online.tode.cz/11-12-10_soubory/16_skockova-vogl.pdf
(4. 11. 2016).
Weiss, Jernej. 2012. Èeški glasbeniki v 19. in na zaèetku 20. stoletja na Slovenskem,
Maribor: Litera & Pedagoška fakulteta Maribor.
geè, Lidija. 2008. Viva la musica: 130 let glasbenega šolstva na Ptuju: 1878–2008,
Ptuj: Glasbena šola Karol Pahor.
72
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Summary
The article explains the gradual development of solo singing pedagogy on the Slovenian
territory in the context of the music school of the Ljubljana Music Society Glasbena
matica from the beginning to the professionalization of music education with the
establishment of the first Jugoslavian Conservatory of music and stage arts (1882–1919).
It is based on documents and other written sources, preserved in the Music collection of
the National and University Library Ljubljana and the Digital Library of Slovenia, which
in previous publications have not been the subject of research. Particulary we emphasized
Fran Gerbiè and Matej Hubad, who have left the most prominent mark in the field of
organised solo singing teaching at the end of the 19th or in the beginning of the 20th
century. With their personal contribution they have decisively raised the musical culture in
Slovenia. Idealism, patriotism and patriotic senses were the main reasons for their’s return
to Ljubljana after schooling in Prague (Gerbiè) and in Vienna (Hubad). In Ljubljana they
were engaged in various musical fields. Their knowledge and pedagogical skills were
confirmed by the international career of many students. Both of them had also proved as a
successful organizers of music education. Since his arrival in Ljubljana in 1886 Gerbiè
had been the headmaster and a teacher at the school of Glasbena matica for thirty years
(1886–1917). He was also the architect of curricula for teaching of solo singing, which in
some segments remains the basis of our curriculum for singing at present time. After his
death in 1917 his place was taken by Matej Hubad who became the central figure of
Slovenian musical life with his efforts for the establishment of the Society Conservatory
and it’s realisation in 1919. His work, which was carried out by education of solo singers
in one hand, had also on the other hand reflected in the rapid rise of Slovenian opera and
concert vocal reproduction as well as the creation of Slovenian lieder and choral music.
Fran Gerbiè and Matej Hubad are undoubtedly ranked among the pioneers of music
education. In the late 19th or in the early 20th century they left the most visible trail and
priceless heritage in the field of organized singing lessons.
73
Tina Bohak, SOLOPEVSKA PEDAGOGIKA NA GLASBENI ŠOLI DRUŠTVA GLASBENA MATICA...