/q vMurski *~\ :J%^ Veliki Kalendar Najsvetejšega ' Srca Jezušovoga KALENDAR ZA NAROČNIKE MARIJINOGA LISTA > ^ w^p CENA 60 FILEROV. > :« . ^v.r -.^. Dobra ,,IK0" viira, Št. 410. niklasta anker-roskop viira...... K „ 705 roskop viira, stroj v kamenji ... „ „ 449. rezbarena roskop viira, z dobro pos- rebrnjenim pokrivalom ... ... ... „ „ 720. srebrna cilinder remontoir viira ... „ „ 600. žepna radium viira, vnoči sveti ... „ „ 1450. verižica z bele kovine K 2.80f., niklasta ... ... ._....... ... . „ 1203. dobra viira biidilka ... ... ... „ 1360. lepa stenska viira ... ... ... ... „ 1149. srebrna pribadača, tridelna ... ... ,, 468. zlato double srce ... ._....... ,, 1265. diainant za rezanje glažovine .... „ 1645. naviihnice, pozlačeno srebro ... ,, 1022. srebrno čislo ............ ... „ 1142. srebrna pribadača ... ... ... ... „ „ 518. plitva kavalirska niklasta viira ... „ Pošila po povzetji. Zameni se, ka se ne vidi. Velika preberica viir, verižic, prstanov, dragocenosti v velikom ceniki. Zahtevajte ga zobston i franko. I Vse viire so točno vredjene. I Lastna tovarna viir na Švicarskom. šteroj se vsi čiidiivajo, pa štero si vsaki žele, je izvrstno delo viirarske umetnosti. 4.10 5.90 7.20 9.70 8.40 j__ 3.50 4.80 1.50 4.80 5.50 2.40 5.70 2.50 7.50 Lastna znamka ,,IKO" svetovnoznana. Krščanska svetovna razpošilnica 513. niklasta tula vfrra z dvema pokri- valoma ... ... ... ... ... ... K 9.80 776. srebrna Iko viira z dvema pokri- valoma ... ... ... ... ... ... „ 33.— 804. srebrna gospinjska viira, 6 rubinov „ 9.50 817. srebrna-gbspinjska viira z dvema pokrivalctana _•„ ... ... ... ... „ 13.... 556. srebrna gospinjska duga verižica ,, 5.— 1316. lepa pendel viira ... ... ... ... „ 10.50 1544. kožnata narokvica z viirov...... „ 10.50 „ 1545. vojačka narokvica z viirov...... „ 32.— „ 2706. srebrno cecvo za škapuler ... ... „ 2.... „ 283. srebrno emajlirano cecvo ... ... „ 1.— „ 464. križec double zlati ... ... ... ... „ 1.— „ 211. srebrni prstan ... ... ... ... ... „ —.90 „ 1679. srebrni viihani... ... ... ... ... „ —.90 „ 1123. 14 kar. zlati kreolni viihani... ... „ 3.80 Vsi kiipct etak sodiio! Na iezere ma takših ------------—_______________-— pisem. Več let nej trebe nikšega popravka! ,,Moji znanci se čiiduvajo, ka viira, štero sam pred nešternimi leti kiipo pri vas za K 4.10, ešče i zdaj dob-ro ide, pa njoj ne trebe popravka. Pošlite ini zdaj pali takšo viiro zamojega nečaka. Svoto K 4.10 sam vam istočasno poslao na poštnoj nakaznici. Preporačam se vam s pozdravom Skaričevo pri Kranini Franc Mlinarič posestnik." Zlata viira zobston! Več pove cenik. = H. SUTTNER savmo Ljubljani, št. 895. Nema podriižnice. Svetovno znana po razpošilanji dobrih viir. Nema podriižnice. Veliki Jezušovoga. L«WOVS--.c' Kalendar Za Naročnike Marijinoga Lista. Na prestopno leto 1916. FS^ičME^ Z dovoljenjom Szombathely-ske višešnje cerkvene oblasti. ------— II. (XIII.) Leto. — VSA PRAVICA ZADRŽANA. Cena 60 filerov. Na svetlo dan od vrejevaštva Marijinoga Lista v Črensovcih. Cserfold Zaiam. Šiuaparija Bal .anyi Erno Alsolendva i Muraszombat. Kalendar Najsvetejšega Srca IDDHBIBBGBaai IBBBBBBBBBBBfl Januar 31 dnevov ma. &žk Sečen. l-ga je den 8 v. 21 m. dugi; do konca meseca zraste 1 voro. Sunce slopi v zna- menje vodnara L%. dne 21. ob 9 54. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦iii 21 22 Sunca Sunca izliod zahod v. m. v. m. Meseca Meseca izhod zahod v. m. v. m. 11 j>obota_J NovčTleto. Obr, Jez. [4L [7 50)4 17fp7edp.| pop 1. Zvano |e ime njegovo Jezuš. Luk. II. Najsv. Imejezušovo. Genovefa, dev. Titus, p. Telesfor, p. m. |§ Sveti Tre-Krali. Rajmund, sp. Severin, apat. t 7 49 4 18 49 19 49 20 49 49 49 49 21 22 23 24 10 53 10 25 11 7 11 43 11 21 predp, 11 35 12 49 11 52 1 57 pop. 12 43 3 7 4 19 2. Kda bi Jezuš dvanajset let star bio. Luk. II. 42—52. 9; Nedela 10! Pondelek llj Tork 12i Sreda 13 četrtek 14 Petek 15 Sobota I. po Treh-Kralih. Vilmoš; Agoton papa. Higin, p. m. ' Tacian, p. 3 40 vojakov, m. Hilarius, p. f Pavel, piiščavnik *+ M 7 48 4 25 48 27 48 28 30 47 47 47 46 31 32 33 1 23 2 15 3 22 4 39 6 3 7 27 8 51 5 31 6 37 7 34 8 17 8 50 9 16 9 37 3. Svadba je včinjena v Kani. Jan. II. 1 —11. 16 Nedela 17 Pondelek 18 Tork 19 Sreda 20 četrtek Petek Sobota II. po Treh-Kralih. Anton, puščavnik. Priska, dev. Bl. Marjeta, dev. Fabjan i Sebastjan.^ Agneš, d. m. f Vince, m. 7 45 4 35 44 36 43 37 43 42 41 40 37 38 40 43 10 11 9 55 11 32 10 13 predp. 10 30 12 53 10 49 2 16 11 15 3 37 1 11 44 4 55 ; pop. 4. Gobavi prosi: Gospodne, či ščeš, lehko me očistiš. Mataj VIII 1 — 13 23! Nedela 24 Pondelek 25 Tork 26 Sreda 27 četrtek 28 Petek 29 Sobota III. po Treh-Kralih. Timotej, p. Spreobrnitev Pavia. Polikarp, p. m. Janoš Zlatoviistni c. v. Agneš, d. L t Ferenc Saleški, p. I * rh 7 39 4 45 38 46 37 47 36 49 35 34 33! 51 52 54 6 2 6 56 7 34 8 2 8 25 8 43 8 59 20 25 39 4 54 6 7 7 17 8 24 5. Veliko gibanje je postanolo na morji. Mataj VIII. 23—27. 30 31 Nedela Pondelek IV. po Treh Kralih. Peter Nolesk., sp. 4? 7 "32 4 55 31 57 9 12 9 26 9 30 10 35 Spremeni meseca: ® Mlad 5-ga ob 5 v. 45 m. predp. 3 Prvi krajec 12-ga ob4v. 37m.predp. H) Pun 20-ga ob 9 v. 19 m. predp. C Zadnji krajec 28- ga ob 1 v. 35 m. predpoldne. Vremen po Herscheli: 5—12 sneg i viher, 12—20 sneg i viher, 20—28 sneg i dež, od 28-ga mrzlo. Pravilo staroga kmeta za januar: Vedrno novo leto Pavlov veter Či je toplo v Januari, Da nam dobro žetvo. Jc ne dober. Sprotoletje so pokvari. r, . . . Dohodki \\ Stroški Den j Z a p i s n i k ^^j__^____ ________________ __„=_- __=__ ! kor. i fil."l kor. j i\l 29 dnevov ma. ¦BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBaBflaDBBanBaigoaiiBmaaisBBBaeiaBBHiiasvieBiBBKsaiBBaBBB Siišec. 1-ga je den 9 v 23 m. dugi; do konca meseca zraste 1 v. 26 m. Sunce stopi v zna- menje r i b ^ dne 20. ob 0i8. tiiiiiiiii ¦¦¦¦¦¦iiiaiii Den li Tork 2; Sreda 3 Četrtek 4 Petek 5! Sobota Dnevnik svetnikov Ignacij, p. m. Svečnica. Balaž, p. m. =g) AndrašKors., Veron f Agata dev. m. 3 hod Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. m. 30 28 27 26 24 4 58 59 5 1 3 5 Mescca Meseca izhod zahod v. m. , v. m. 9 40 9 57 10 15 10 40 11 14 11 41 predp 12 50 2 00 3 11 6. Od človeka, ki je posejao dobro semen vu svojo njivo. Mataj XIII. 24—30. 61 Nedela V. po Treh-Kralih. Pun 10-ga ob 3 v. 28 m. po noči. CZadnji krajec20ga ob 10 v. 23 m. predpoldne. Vremen po Herscheli: Do 3-ga mrzlo, 3— 10 lepo, 10—19 lepo, 19 — 27 sneg i viher, od26-ga mrzlo i veter Den Z a p i s n i k Dohodki kor. fil. Stroški kor7 fil Pravilo staroga kmeta za februar: Topla Svečnica Mrzla Svečnica Matjaš, či ne najde leda, Sneg, mraz prinese, Oba odžene. Ga n?pravi, telko gleda. Marc 31 dnevov ma. Mali traven. 1-ga je den 10 v. 59 m. dugi, do konca meseca zraste 1 v. 44 m. 20-ga ob 11 v 47 m vnočizačetek sprotoletja. Sunce stopi v zna- menje ovna $$ dne 20. ob 11-47. Den 1| Sreda 2 četrtek 3 Petek 4 Sobota Dnevnik svetnikov Albin, p. Simplicij papa. Kunigunda, cas. f Kašimir sp. (g) hod Sunca Sunca izhod zahod v m. ' v. m. 6 44 5 41 42 43 40 45 38 46 Meseca Mesec; izhod zahod v. m. v. m. 8 1 i 10 37 8 19 11 46 8 42 predp 9 11 12 56 5 Nedela 6 Pondelek 7 Tork 8 Sreda 9 četrtek 10 Petek 11 Sobota 10. Jezuš ozdravi slepoga. Luk. XVIII. 31—41. III. pred pepeinicov. Perpetua i Felicitaš m. Tomaš Akvit c. vuč. Pepelnica. -J— Franciška Rimska. --40 mantrnikov. j— Heraklij. 3" /#** 6 36 5 48 34 32 30 28 26 24 49 51 52 54 55 57 9 38 10 40 11 44 pop. 2 25 3 51 5 17 11. Hiidi diih skušava Jezuša. Mataj IV. I—II. 12 iNedela 13 Pondelek 14 Tork 15; Sreda 16 četrtek 17 Petek 18! Sobota I. postna. Rozina, dovica. -J-Matilda, kralica. f Longin, m ;kvatreff Heribert, p. -f Gertrud, dev. f-j-Ciril Jeruzalemski p^- •4L * 6 22 5 59 20 6 0 18 16 14 12 10 6 43 8 9 9 39 11 7 pred. 12 33 1 48 2 3 3 5 3 59 4 41 5 14 5 40 6 1 6 19 6 38 7 3 7 19 7 45 8 20 9 1 12. Vzeo je Jezuš s sebom Petra i Janoša i Jakoba i preobrazo se je. Mataj XVIII. 1—9. 19'Nedela 20 Pondelek 21 Tork 22 Sreda 23 četrtek 24 Petek . 25 Sobota ll. postna. Niketas, p. Benedik, apat. Katarena, dov. Viktorijan, m. f Gabriel arkangel.ff Ceplena Marija. f 6 8 6 8 6 10 4 12 2 13 <«* 0 14 k 5 58 16 & 56 17 2 52 3 38 4 11 4 37 4 57 5 14 5 27 10 8 11 16 pop. 1 43 2 54 4 1 5 8 13. Jezuš iz žene vraga iz nemoga. Luk. XI. 14—28. 26 27 28 29 30 31 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek III. postna. |T Jancš Domaski sp. f fanoš Kapistr. sp." Ciril p. M. Kvirin p. m. Balbina, dev. f- 5 54 6 18 52 50 48 46 44 20 22 23 24 26 5 40 5 54 6 10 6 26 6 14 7 19 8 26 9 34 6 46 10 44 7 12 11 52 Spremeni meseca: © Mlad 4-ga ob 4 v. 57 m. zajiitra. 3 Prvi krajec 11-ga ob 7 v. 34 m. večer. © Pun 19-ga ob6v. 26 m. večer. CZadnji krajec26ga ob 5 v 22 m. po- poldne. Vremen po Herscheli: Do 4-ga mrzlo, 4 — 11 dež ino sneg, 11 —19 dež ino sneg^ 19—26 dež i sneg,. Od 26-ga lepo. Den • Z a p i s n i k II Dohodki '" Stroški kor. ! fil. :; kor. ! fil. "Pravilo staroga kmeta za marc: V aprili se ovce v ečarno zaprejo, Kakše na den Mantrnikov je vreme, Toplo nam je sprotoletje, Ci maitcija one :po pasi bLejejo. Takše nam štirdeset dnij ne pobegne. Či prav prido goske divje. ¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ BBBBHSaBBBBBIIBB]ISIIBBaBBBaBBBBBBBBBBai3flnaB9aBBBBBBaBBBBaaBltBBBBaaiBBaBEBIIBBaaBaBBI Veliki traven 1 ga je den 11 v. 46 m. dugi; do konca meseca zraste 1 v. 38 m. Sunce stopi v zna- menje bika ®$ dne 20. ob 11-25. 30 dnevov ma. Den Dnevnik svetnikov hod Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. m. 1 Sobota | Hugon, m. Meseca Meseca izhod zahod v. m v. m. f | 25 15 42 6 27 j 7 47 predp 14. Jezuš nahrani 5 jezero moškov. Jan. VI. 1 —16. 2i Nedela 3 Pondelek 4 Tork 5 Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota 15. Pravo 9! Nedela 10 Pondelek 11 Tork 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota IV. postna. Richard, p. Izidor, p. Vince, sp. Celestin, papa. Eberhard, piišč. Dionizij, p. JL 1 /Pr J. i J. 1 i i # t 5 40 6 28 38 29 36 31 34 32 30 28 33 34 35 37 8 32 9 30 10 40 11 58 pop. 2 44 4 7 12 56 1 51 36 12 39 02 4 22 je Jezuš vnožini: Što iz vas pokara me greha ? Jan. VIII. 46—59. ~VT postna7?arna). ~ ~~^ž 5~26 "6~38 Exehfjel,prorok. 3 ¦{- HiL 24 Leo, papa f # 22 Julius, papa. -f %@ 20 Hermenegild, m. -j- %& 18 Marija 7 žalosti. -j-f i 16 Anastazia, dev. '-j- $. 14 39 41 43 44 45 46 5 34 8 3 8 32 10 3 11 27 predp 12 37 4 38 4 57 5 18 5 43 6 17 7 00 7 56 16. Kda bi se Jezuš približavao, vnožina je presterala obleč na pot Mataj. XXI. 1-9. 1~33~T""4 2 13 10 18 2 42 11 32 3 2 pop. 3 20 1 53 3 36 2 59 3 49 , 4_ 4 17. Jezuš vstane od mrtvih. Marko XVI. 1—7. 16 Nedela VI. postna (cvetna). 5 12 6 48 17 Pondelek Anicet, p. f 10 49 18 Tork Apolonias, m. 9 51 19 Sreda Timon, m. f 7 52 20 Četrtek Velki četrtek. tf 5 54 21 Petek Velki petek. r+ 3 55 22 Sobota Velka sobota. tt 1 57 23! Nedela 24! Pondelek 25 Tork 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek 29 Sobota Viizem. Goristan.Jez. Viizernski pondel. C Marko evangelist. Kletus, papa. Peregrin, diihovnik. Pavel od Križa sp. f Peter m. 4 59 6 58 4 3 5 10 58 7 0 4 17 6 16 56 1 4 33 7 25 A 54 2 4 52 8 34 53 4 5 26 9 43 51 6 5 48 10 48 m* 49 7 6 30 11 46 18. Jezuš se prikaže apoštolom pri zapretih dverah. Jan. XX. 19—31. 30 Nedela |7.^o^zmi~(bela)rT^ H 48 "7~Šf 7 25 predp. Spremeni meseca: @ Mlad 2-ga ob 5 v. 21 m. popoldne. 3 Pri krajec 10-ga ob 3 v. 35 m. po- poldne. v Pun 18-ga ob 6 v. 7 m. zajiitra. C; Zadnji krajec24ga ob 11 v. 38 m. zajiitra. Vremen po Herscheli: 2—10. lepo, 10-18. lepo, 18—24. spre- menljivo, do konca lepo. Den Zapisnik Dohodki ; Stnjški kor. ! fil. kor. fil Pravilo staroga kmeta za april: Siihša v aprili Škodi rastlini. A vlažen april De sada obil. April slene ne trpi, Či ednok že v njem grmi. ¦ BBIBBBHB ¦>¦¦!!« t>IIHI Risalšček. 1-ga je den 14 v. 27 m. dugi; do konca meseca zraste 1 v. 16 m. Sunce stopi v zna- menje dvojčkov $$" dne 21. ob 115. ¦ ¦((¦¦ aai Den lj Pondelek 2| Tork 3 Sreda 4 Četrtek 5| Petek 6! Sobota Dnevnik svetnikov Filip i Jakob apoštola. Athanaziuš, p. (jg) Najdenje sv. Križa. Florijan m. Pius V., papa. f Janoš evangelist. 3 hod Sunca Sunca izhod zahod v. m. ' v. m. AA 11 42 12 41 13 40 38 14 16 Meseca Meseca izhod zahod v. m. ' v. m. 8 28 9 43 II 1 pop. 1 42 3 5 12: 34 12 42 4 24 42 19. Jas sam dober pastir. Jan. X. 1 — 16. 7 Nedela 11. po Viizmi. 4 36 7 17 4 20 3 00 8 Pondelek PrikazanjeMihaela n. 34 18 5 57 : 3 19 9 Tork Gregor Naz., p. 33 20 7 28 3 42 10 Sreda Slovesn. sv. Jožefa.3 32 22 8 56 4 11 11 Četrtek Mamert, p. 30 23 10 16 4 49 12 Petek Pankrac, m. 28 24 11 20 5 40 13 Sobota Servac, m. g-o Petronila, dev. > -^ 4 11 7 43 6 22 11 12 11 44 7 34 11 43 10 45 8 50 predp 9 46 10 9 12 00 1 Spremeni meseca: H Mlad 2-ga ob 6 v. 28 m. zajtitra. 3 Prvi krajec 10 ga ob9 v. 47m.pred- poldne. ^) Pun 17-ga ob 3 v. 11 m. popoldne. C; Zadnji krajec 24-ga ob 5 v. 16 m. za- jiitra. © Mlad 31-ga ob 8 v. 37 m. večer. Vremen po Kerscheli: 2—10 sneg ino dež, 10—17 spremenljivo, 17—24 spremenljivo, 24—31 spremenljivo. Den Zaplsnik Dohodki "korTTfiir Stroški ~kor fih Pravilo staroga kmeta za maj: Slan'čavzačetkimeseca maja Dnevi Servac, Pongrac, Bonifac'jalepi Za vol mraza boj boječi. Zoritvi sada u»ko nagaja. Sladkim vinčekom nam napunijo kleti. Komaj Vrbanpridezpeči. Ivanšček. 1 ga je den 15 v 43 m. dugi; do 22-ga zraste 18 m., potom se skrči do konca meseca 3 m. 21-ga ob 7 v 25 m. zajiitra začetek leta. Sunce stopi v zna- " menje raka HlK dne L 21. ob 7-25. Začetek a leta. Najdugši den, 1 najkračiša noč. Den l1 Četrtek 2 Petek 3! Sobota Dnevnik svetnikov V nebozastoplenje Maria Ana, dev. -J-Klotilda, kralj., Oliva. hod M ** Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. m. 4 8 7 47 48 49 A4eseca ¦ Meseca izhod zahod v. m i v. m. 11 27 i 12 29 pop. 12 47 2 7 14 23. Kda pride Oveselitel, on bode svedočanstvo činio od mene. Jan. XV. 26. 4' Nedela 5 Pondelek 6 Tork 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota VI. po Viizmi. Bonifac, p. Norbert, p. Rupert, apat. Medard, p. Primož, m. 3 •* rnmoz, m. Q) t Margeta, kralica. -j-j- »4, 4 6 7 50 5 51 5 51 51 52 53 54 3 30 4 56 6 24 7 48 9 1 9 56 10 37 22 43 8 2 41 3 25 4 24 5 35 24. Jezuš guči od Diiha Svetoga i lubezni. Jan. XV. 23—31. 11! Nedela 12! Pondclek 13 Tork 14 Sreda 15 Četrtek 16 Petek 17, Sobota Risali. Prišestje Diiha Risalski Pondelek. Anton Padovanski sp. Bazil, p. Kvatre ff Pren. Ost. sv. Mart. ?•L Franc Regiski sp. ff Adolf, p., Laura, n. 7 4 3 7 55 56 56 57 57 58 58 11 6 11 28 11 46 predp 6 54 8 12 9 27 10 36 12 2 11 44 12 16 pop. 12 30 1 54 25. Idoči včite vse narode krščavajoči je v Imeni Oče i Sina i Duha Svetoga. Mat. XXVIII. 18-20. 18 Nedela 19 Pondelek 20 Tork 21 Sreda 22 Četrtek 23 Petek 24 Sobota I. Sv. Trojica. Juliana Falk. Florentina, dev. Aloizius, sp. Tdovo. (D Edeltruda, dev. f Ivan Krstitel. 4 3 7 59 59 0 0 0 0 0 12 44 i 1 1 22 1 49 2 25 3 3 4 14 3 2 4 10 5 20 6 28 7 32 8 28 9 12 26. Niki človek je pripravo veliko večerjo. Luk. XIV. 16—24. 25! Nedela 26 Pondelek 27 Tork 28 Sreda 29 četrtck 30 Petek II. po Risalih. Janoš i Pavel, m. Ladislav, kral. Leon, papa. f Peter i Pavel, apošt. Spomin sv.Pavla ^)t 4 4 4 4 5 5 6 5 22 6 39 7 58 9 16 10 52 10 35 11 9 11 54 11 27 9 49 10 12 10 34 Spremeni meseca: 3 Prvi krajec 9-ga po polnoči 59 m. ^) Pun 15-ga ob 10 v. 41 m. v noči. C Zadnji krajec 22- ga ob 2 v. 16 m. popoldne. © Mlad 30-ga ob 11 v. 43 m. pred- poldne. Vremen po Herscheli: Do 9-ga spremen-ljivo, 9—15 lepo, 15—22 lepo, 22—30 spremljivo. Pravilo staroga kmeta za junij: •Štirideset dnij se nebo skuzi. Vidove megle se žito boji, Sloven veli: ka Petrov dež Ci na Medaravo ž njega rosi. Ci Miirčar jo vidi, že v žetvi dvoji. Za lagev i pisker je meč. „ . . , Dohodki Stroški Den Z a p i s n 1 k __ _ _J_______ |____________ ____________________________kor. 1 fil. irkorTr~fil- ! ! i i Julij 31 dnevov ma. Jakopeščeko Mali srpan. 1-ga je den 15 v. 57 m. dugo; do konca meseca se skrci 25 m. Sonce stopi v zna- menje leva f<^ dne 23. ob 6-21. Den Dnevnik svetnikov hod Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. m. Meseca l izhod v. m. Meseca zahod v. m. 1| Šobota | Teobald, pušč. j *& f4 TT8 0| Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 27. Prilika od zgubljene ovce. Luk. XV. 1 HITpoHRišaTiE". pop^ 10. 11 46 Helijoder, p. Berta, dev. Anton Zacc, diih. Dominika, dev. Izaiaš Ciril i Metod. j* Elizabeta, kralica. 3 4 7 7 59 2 38 predp 8 59 4 3 12 8 8 59 5 27 12 37 9 58 6 43 1 15 9 58 7 45 2 7 10 57 8 31 3 14 "rh lli 57 9 5 4 30 28. Pravo je Jezuš Petri: Pelaj na globočino i prestrite mreže na lovlenje. Luk. V. 11. "~" ~"9 29 "~ 10 11 Nedela Pondelek Tork 12 Sreda 13' Četrtek 14| Petek 15 Sobota IV. po Risalih. Amalia, dev. Pius, papa. Janos Gualb. spov. Anaklet, papa. Bonaventura, p. f 12 apoštolov. <^} A 4 11 7 57 12 13 14 15 16 17 56 55 55 54 54 53 9 50 10 7 10 21 5 48 7 6 8 18 9 27 10 35 10 36 10 49 11 41 11 5 pop. 29. Ci ne bode obilneša vaša pravica, kak farizeušov, ne pridete vu kraljestvo nebesko. Mataj. V. 20—24. T6 Nedela 17 Pondelek 18! Tork 19 20 21 22 Sreda Četrtek Petek Sobota V. po Risalih. Andraš i Benedek. Friderik, p. Vince Paulanski, sp. Marjeta, dev., Eliaš. Olga, dev. f Marija Magdalena. ((D 4 18 7 53 19 20 21 22 23 24 52 50 49 47 46 11 24 11 49 predp 12 21 1 9 1 58 3 5 1 55 3 3 4 13 5 19 6 18 7 7 7 45 30. Milo mi je nad vnožinov... že tii dnih trpijo i ne majo, ka bi jeli. Marko VIII. 1—9. 24 Pondelek 25, Tork 26 Sreda 27 Četrtek 28: Petek 29! Sobota VI. po Risalih. Bl. Kunigunda, d. Jakab, apoštol. Ana, mati Preč. D. M. Pantaleon, m. Inocencij, papa. f Marta, dev. 33 38 4 25 7 45 4 21 8 15 27 44 5 42 8 40 28 43 7 3 8 59 29 42 8 23 9 17 30 40 9 43 9 34 32 39 11 4 9 52 pop. I10 13 31. Varte se od krivih prorokov... je li berejo z trnja grozdje? Mataj VIII. 14 -21.____ _____ 4~3^T7 37T 1 ^9 T0 38 30 31 Nedela Pondelek VII. po Risalih. @ Ignacij Lojolanski,sp. 36 3 13 11 13 Spremeni meseca: CX Prvi krajec 8-ga ob 12 v. 55 m. ®- Pun 15-ga ob 5 v. 40 m. zajutra. C Zadnji krajec 22- gapo polnoči33m. © Mlad 30-ga ob 3 v. 15 m. popoldne. Vremen po Herscheli: Do 8-ga dež, 8—15 dosta dežja, 15—22. dosta dežja, 22-30. lepo. Den Z a p I s n i k Dohodki '! Stroški kor. ] fil. kor. fil Pravilo staroga kmeta za julij: 'Sprne Marije dez mokre nam da v roke Ovsene, psenične, ržene kope. Jakob ci je lepi Mrzli bodo svetki, A obilna bo jesen V sakom sadi vsem lydem. Elijašov den či li grmi vu njem Od Bogaje dan kak vsaki driigi den ¦ ¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦OnBIlBBBBhlBanSBaBHEBaBa^KBBOHaaaifaBsa^SHBiKSflBBnHiJSlllSHBBBtiSarfOBHHBlBPBBBfleaBBOBBHHSaB ib August 31 dnevov ma. Mešnjek. 1-ga je den 14 v. 51 m. dugi; do konca meseca se skrči 1 v. 34 m. Sunce stopi v zna- menje device <|y dne 23. ob 1-19. Kon:c pesjih dni. BBBBaBaaBBBBBBBBBB«BBB«a«BIBBBPIIBBBaHaBBBIJBIBBaBaBBBS]llOBBBOa« Den 1 Tork 2 Sreda 3 četrtek 4 Petek 5 Sobota Dnevnik svetnikov Verige Petra apoštola Alfonz Liguorski, p. Naidenje sv. Stev. M. Dominik, sp. f Snežna D. Marija. € hod T &L Sunca Sunca izhod zahod v. m. | v. m. 4 37 7 33 39 31 40 30 42 29 43 27 Meseca Meseca izhod zahod v. m. v. m. 5 36 6 27 7 5 7 32 7 53 predp 12 58 2 10 3 28 4 45 32. Bio je niki bogat, ki je meo špana i te je bio obtoženi. Luk. XVI. 1-19. 6j Nedela 7 Pondelek 8 Tork 91 Sreda 10' četrtek llj Petek 12' Sobota VIII. po Risalih. 3 Donat, p. m. Cirjak, m. Roman, m. Lovrenc, m. Žužana, dev. f Klara, dev. Hže|4 44 7 25 k 46 46 47 48 49 50 24 24 22 20 19 17 8 11 8 25 8 25 8 40 8 55 9 10 9 28 6 00 7 11 7 11 8 20 9 26 10 33 11 41 33. Jezuš se je jokao nad Jeruzalemom. Prideio dnevi na tebe. Luk. XIX. 13"NedehT 14 Pondelek 15| Tork 16; Sreda 17! Četrtek 18 Petek 19 Sobota IX. po Risalih. Euzeb, diihovn. © tf Velka Meša. Joakim, Rok, sp. Liberat, m. Jelena, casarica. f LudovikToledanski.p »*>• «*»•< ¦*<*- <&.: ^ 4 52 7 16 53 14 54 12 56 57 58 5 0 11 9 7 5 9 49 10 18 10 55 11 44 predp 12 46 1 57 pop. 1 58 3 4 4 6 5 00 5 42 6 15 34. Dva človeka sta gori šla v cerkev, da bi molila. Luk. XVIII. 9 —14. 20 Nedela 21 Pondelek 22 Tork 23 Sreda 24 Četrtek 25 Petek 26 Sobota Stevan, kral. (L Ivana Franciška, dov. Timotej, m. Filep Benitski, sp. Bertalan, apoštol. Ludovik, kral. -j-Zefirin, papa. 5 2 7 3. 4 6 6 59 7 57 8 55 10 53 3 18 4 40 6 2 7 25 8 47 10 11 11 36 35. Jezuš ozdravi gliihonemoga. Marko VII. 31—37. 27 Nedela 28 Po-ndelek 29' Tork 30 Sreda 31 četrtek XI. po Risalih. Augustin, piišpek. @ Glavosek sv. Ivana. Roza Limaska, dev. Rajmund, sp., Izabela. 5 11 : ( 5 51 pop. 12 49 2 21 14 47 3 31 15 45 4 26 16 43 5 5 6 41 7 3 7 22 7 40 7 58 8 17 8 42 9 14 9 56 10 51 11 58 predp Spremeni meseca: 3 Prvi krajec 6-ga ob 10 v. 5 m. v. noči. 1:) Pun 14-ga ob 1 v. 3 m. po polnoči. C Zadnji krajec 20- ga ob 1 v. 52 m. po polnoči. © Mlad 28-ga ob 6 v. 24 m. večer. Vremen po Herscheli: Do 6-ga dež, 6 — 14 lepo, 14—20 lepo, 20—28 lepo. Den Z a p i s n i k Dohodki Stroški kor. ; fil. kor. fil. Pravilo staroga kmeta za august: Lovrenc deževen nam vino sladi: KakšijeLovrenc-Brtalanovden Velka Meša lepa i vroca Lepa, hajdina močpo njem dobi! Takša po navadi bo nam jesen. Ti si za vince moč i sladkoča. Lovrenc v vodo kamen vrže, Nejdi v njo, huš! mrzlaježe! 3 September 30 dnevov ma. Mihalšček. Kimovec. 1-ga je den 13 v. 22 m. dugi; do konca se skrči 1 v. 40 m. 23-ga ob 10 v 15 m. predp. začetek jeseni. Sunce stopi v zna- menje vage f^ dne 23. ob 1015. Den Petek Sobota Dnevnik svetnikov Egid, apat. f Števan, kral vogrski. (D hod Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. m. 5 18 6 41 19 39 Meseca Meseca izhod zahod v. m v. m. 5 35 5 59 1 13 2 30 36. Niki človek je spadno med razbojnike, ki na pol živoga ostavivši ga, odišli so. Luk. X. 23—37. 3! Nedela Pondelek Tork 6 Sreda 7 Četrtek Sl Petek 9 Sobota XII. p9 Risalih. Rozalija, devica. Viktorin, p. ^, Zakariaš, prorok. Kašovski, mantrniki. Maia Meša. Rojstvo M. Peter Klaver, sp. A 5 20 6 37 6 17 22 35 6 33 23 33 6 47 24 31 7 1 26 29 7 16 27 27 7 32 28 25 | 7 53 3 44 4 56 6 6 7 12 8 19 9 26 10 35 37. Jezuš ozdravi deset gobavih možov. Luk. XVII. 11 — 19. 1? PSffiek 12! Tork 13! Sreda 14 četrtek 15 Petek 16 Sobota XIII. po Risalih. Prot i Hijacint, m. r^ Ime Marije, GuidonT Amat, piišpek. Povišanje sv. Križa. Nikomed. m. f Eufemia, m. A ttf 5 30 6 23 8 18 31 21 8 51 32 19 9 33 34 17 10 29 35 15 11 35 36 13 predp 38 11 12 50 11 43 pop. 1 52 2 4J 3 35 4 12 4 40 38. Nišče ne more dvema gospodoma služiti. Mataj VI. 24—33. Nedeja P( V»- PoHffelek 19 Tork 20 Sreda 21 četrtek 22 Petek 23; Sobota XIV. po Risalih. Jožef Kupert, sp. Januarij, p. m. (p Euslakm.; Kvatreff Mataj, apoštol. Tomaš Villanovski-j-j-Tekla, dev. m. i 5 39 6 9 40 7 42 5 43 3 44 1 46 5 59 47 57 2 10 3 32 4 56 6 20 7 45 9 13 10 42 5 3 5 23 5 43 6 1 6 20 6 44 7 13 39. Jezuš od mrtvih obiidi Naimskoga mladenca. Luk. VII. 11-16. 241 Nedeia 25' Pondelek 26 Tork 271 Sreda 28i Četrtek 29| Petek 30! Sobota XV. po Risalih. Gerard, p. m. Ciprijan, m. Kozma i Domjan. @ Venceslav, kral. Mihael, arkangel. f Hieronim, diihovnik. 5 49 5 54 50 52 52: 50 48 46 44 53 54 56 57 42 pop. 7 53 1 23 8 46 2 22 9 49 3 7 11 3 3 40 predp 4 4 12 18 4 24 1 33 Spremeni meseca: 3 Prvi krajec 5-ga ob 5 v. 26 rn. za- jiitra. @ Pun 11-ga ob 9 v. 30 m. večer. ^, Zadnji krajec 19-ga ob 6 v. 35 m. po- poldne. {} Mlad 27-ga ob 8 v. 34 m. pred- poldne. Vremen po Herscheli: V začetki spremen-ljivo, 5—11 dež, 11-19 spremenljivo, 19 -27 spremenljivo. Pravilo staroga kmeta za september: Kakše je vremen na den Male meše Či na Mihalovo sever vleče, Takše nam trideset dnih ne odteče! Veliko zimo i sneg prinese. • . . , Dohodki !' Stroški Den Zapisnik i, _ ___ __________________________________________________kor. | fil. ||kor.~| JFil. j l Oktober 31 dnevov ma. Svetvišček. Vinotok. 1-ga je den 11 v. 38 m. dugi; do konca meseca se skrči 1 v. 42 m. Sunce stopi v zna- menje škorpijona HsC dne23. ob657. Sunca Sunca izhod zahod v. m. v. m. Meseca Meseca izhod zahod v. m. v. m. 40. Jezuš ozdravi Človeka vu vodenom betegi. Luk. XIV. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota XVI. po Risalih. Leodegar, p. m. Angeli čuv., Kandid m. Ferenc. Asiški, sp. 3 Placid in tivariši m. Branon, sp. f Rožnoga venca; Marko. 6 38 36 34 32 30 28 4 43 4 55 5 9 5 23 5 39 5 53 6 21 41. Liibi Gospodna Boga... Driiga zapoved je spodobna bližnjega, kak samoga sebe. Mataj XXII. 34—46. 8 9 10 11 12 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek 13! Petek 14 Sobota XVII. po Risalih. VeJ. Gospa; Dionizij. FerencBoržijanski,sp. Placidia, d. (v) Maksimilijan, p. Kolman.Edvard, kr. f Kalist, papa. M 6 8 5 26 10 24 11 22 12 20 18 14 15 17 16 14 6 51 7 30 8 19 9 20 10 20 11 45 predp 1 — 11. 2 45 3 45 5 3 6 8 7 14 8 22 9 30 Liibi TČT38 11 42 pop. 1 29 2 8 2 40 3 5 42. Videvši Jezuš njihovo vero, pravo jes zlakom vdarjenomi: Viipaj se sinek, odpiiščajo se grehi tvoji. Mataj IX. 1—8. 15; Nedela 16! Pondelek 17 Tork 18 Sreda 19 Četrtek 20 Petek 21 Sobota XVIII. po Risalih. Gal, apat. Hedvika, kralica. Lukač, evangelist. Peteriz Alkant.,sp.(p Vendelin, sp. f Ursula, dev. 6 18 5 12 19 10 21 9 23 24 25 27 5 25 37 11 6 40 8 9 9 40 3 "26 3 44 4 3 4 22 4 44 5 11 5 47 43. Prilika od kraleskoga gostiivanja. Mataj XXII. 1 — 14. 22i Nedela 23 Pandelek 24 Tork 25 Sreda 26 četrtek 27! Petek 28 Sobota XIX. po Risalih. Sevenn, p. Janoš Kap. Maurus, p. sp. Margarita Alac, dev. Demetrij, m. @ Sabina, mantrnica. f Šimon in Juda, apošt. 6 29 30 32 33 35 37 39 4 59 58 56 54 52 51 49 11 4 pop. 1 5 1 41 2 8 2 29 2 47 6 35 7 38 8 50 10 8 11 24 pop. 12 37 44. Jezuš ozdravi sina kraljeskoga človeka. 29 Nedela 30 Pondelek 31 Tork XX. po Risalih. Klandij, m. Lucila, dev. Vuk, p. -f 6 40 41 42 Jan. IV. 45-59. 4 ^7 46 44 3 2 1 45 3 16 2 52 3 31 3 59 Spremeni meseca: 3 Prvi krajec 4-ga ob 12 v. 5 m. poldne. /^ Pun 11-ga ob 8 v. 11 m. predpoldne. C^ Zadnji krajec 19-ga ob 2 v. 38 m. po polnoči. ® Mlad 26-ga ob 9 v. 33 m. pred- poldne. Vremen po Herscheli: V začetki spremen-Ijivo, 4—11 lepo, 11 —19 spremenljivo, 19—26 dež, na konci dosta dežja. 'Pravilo staroga kmeta za oktober Moker Dioniz mokro zimo da, Gallus či je siihi, lepo leto da. 1 „ . . t Dohodki Stroški Den Z a p i s n i k _| ____________________{ kor. | fil. 1 kor. I fil. November 30 dnevov ma. Andrešček. 1-ga je den 9 v. 54 m. dugi; do konca meseca se skrči 1 v. 14 m. Sunce stopi v zna- menje strelca 4$c dne 23. ob 3-58. Den Sreda Četrtek Petek 4 Sobota Dnevnik svetnikov Vsesvecovo. Den vseh vernihdiiš 3 Ida, kraljica. f Karol, Boromej, p. 3 hod A Sunca Sunca izhod jzahod v. m. , v. m. 45 41 47 39 48 38 Meseca Meseca izhod | zahod v. m. v. m. 3 47 ! 5 5 4 4 6 13 4 26 7 21 4 54 8 29 45. Prilika od krala, ki je račun včino s slugami svojimi. Mataj XVIII. 23-35. 5j Nedela 6! Pondelek 7| Tork 8i Sreda 9! Četrtek 10| Petek 11 Sobota XXI. Imre ali Mirko. Sv. ostankov v piišp. Engelbert, p. Gottfrid p. (Bogomir). Teodor (Božidar). ^) Andraš Avel., sp. f Martin, p. *& H 6 50 4 36 51 ' 35 53! 34 55 56 57 59 32 31 29 28 5 30 6 26 7 13 8 18 9 30 10 46 predp 9 33 10 34 11 25 pop. 12 41 1 6 1 27 46. Dajte casari, ka je casarovo. Mataj XXII. 15 — 21. 12 13 14 15 16 17 18 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota XXII. po Risalih. Stanislav Kostka, sp. Josafat, m. Leopold sp., Gertrud. Edmund, p. Gregor, p. C Odon, apat. * 47. Jezuš ozdravi Jaurušovo hčer. Mataj IX. 18—26. 19 Nedela XXIII. Elisabeta. 20 Pondelek Feliks Val., sp. 21 Tork Darov. D. Marije. 22 Sreda Cecilia, devica. 23 Četrtek Klemen, papa, m. HK 24 Petek Janoš od Križa, sp. f 25 Sobota Katarina, dev. m. @ & 7 10 4 19 12 18 14 17 15 16 16 15 18 14 19 14 9 51 10 52 11 38 pop. 12 33 12 52 1 9 5 19 6 29 7 48 9 8 12 24 11 36 predp 48. Od riišenja Jeruzalema i od slednje sodbe. Mataj XXIV. 15-35. 26 Nedela 27 Pondelek 28 Tork 29 30 Sreda Četrtek XXIV. po Risalih. Virgil, p. Jakob iz Marke. Saturnin, m. Andrej, apoštol. 7 21 4 13 1 23 22 12 1 37 24 11 1 53 25 11 2 10 A 26 11 2 31 12 45 1 51 2 55 4 2 5 10 Spremeni meseca: 3, Prvi krajec 2-ga ob 6 v. 50 m. vecer. 2) Pun 9-ga ob 9 v. 18 m. večer. C^ Zadnji krajec 17- ga ob 11 v. 5 m. v noči. © Mlad 25-ga ob 9 v. 50 m. pred- poldne. Vremen po Herscheli : V začetki dosta dež-ja. 2—9 sneg i dež, 9 — 17 sneg i dež, 17—25 lepo, na konci dež ino sneg. Den Z a p i s n i k Dohodki "kor! filT Stroški korrniK Pravilo staroga kmeta za november: Mraz Vsehsvecov to pomeni, Či je Martin lepi, velko da zimo, Ka Martina den bo lepi. Či je megleni, slabo dobimo. ~§3iis oui zap \L—fz 'Saus oui zap pz—1\ "*§3US OUI Z9p l\—5 •*xfollS OUI Z9p %—Z : naipsJSH od U3UI3J^\ •J9D9A "ui ie -a 6 qo ~B§~1L D9[BJ5{ jAJJ \L •J9D9A *LU IL "A 6 qo B§-^ p^iw © 'aupiod -od -ui g *a L qo T2§-/,1 D9[BJ>f j[upB2 3 "*9Up[0d0d 'LU Lp ~a \ qo b2-6 unj @) •|DOU -jod od "lu gg *a i qoE3-233[uj>[!A.ic[ (^; :BD9S9UI {U3lU3jd§ II L 100 e |9l ^05 L\<^\j -Z9f oa;s[o^j '?!?og @ -eu}U9Apv *AI Bjoqos oe Bp9iS 31JO1 ^appuoj B[9P9M LZ 92 PZ LZ II 8e n 62 01 81 6 e 8 ee 01 et' 9 02 S 2 f '9~l 'III t5lnl '3AO§9[U 9}feuABJod 'OAoupodsoQ jod aifefABjdiJj :ubaj i[9A '25 81 II LL 01 0 01 LZ 6 ee 8 01 6 8 f 8^ LV »•• IV 9^ 5^ 9V n l 'A9p 'BflJO^IA |-}- 'tu 'uoug^ •{o;sodE 'zbiuojl •LU 'f|Z9lU9|s[ *d 'UBfl3BiQ ^ •EUJU9APV -III B;oqos LZ >PPi •d 'fizB>j}M 4- 'A9p 'EfjDn'] •uj '[;z9uis •Bded 'zbiubq "Bu;u9Apv "II B;oqos !9l 5f3»3d i5l >J9;j;93 |7l Bpajs ei ^oi 21 jfaiapuoj BI3P3M '01—2 'IX NBW '!zc>A nA PmsJM ueai -Q5 25 H'8 01 2L 11 6^ 6 01 II 5L 8 ZP 01 12 L 9 01 12 6 LZ 8 II 9 L 5 L1 t 9L w L 5L w L LL l 2L 8 lL *** 8 0L 6 V 62 L *«> 52 Z. 61 9 0L L 95 2 'LL-52 'IXX ">ini -ggpos 9[up9[s pp -& 01 82 25 (D 'A9P 'euef[q!a 01 17 Z.2 Z ^ I 'd 1!§!13 ¦IU "A -UI -A poiiez poqzi BD3S3VV BD3S3VV •UI "A , "UI A POIJBZ poilZI Boung BDung poq A0>jjUJ9AS )fIUA9UQ U9Q II 01 'A9p j09'] Bjoqos 6 44 •Wa-dBq9Jo Z9jg 5J3^d 8 •d '[izoj^iuv 3J3W3D l t •jjgdsnd 'soi>jiw BP9JS 9 •JEdB 'BqB§ VOJi 5 •m 'A9p 'BJBqjBg 3J3I3PUOJ f *Bu;u9Apv I BI3P9M L ^oqoS 12 ¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ DlllllllllllllllialHISI! "89-f q° 'SS aup ^5-> b i z o >| atuaiu -buz a idojs aoung *9lUfZ }(9ja3BZ BJjnfBz -ui gg -a ^ qo B§-^ -Ul g B33S31U B3U0>j Op 3JSEJZ UIO^ -od '-ui 61 !?J>ts 3S bS-12 op 'jSnp -ui ge'A g uap'3[ bS-i •09UISOJJ •3izog ¦ ¦¦¦moiaii •BIU AOA9Up lL J9qiU939Q Den Z a p i s n i k Dohodki !! Stroški kor. I fil. kor. fil. Pravilo staroga kmeta za december: Deca vervajte prav, ka pravi vam mati: Lucija krati den, Slaba bo letina, malo dobiš, Vuzem na peči, či Božič na trati. Je znano vsem liidem! Či je mokroča na sveti Božič. 4 11 @>f ¦(&¦ I f *s»/¦ Ir- Itjr »s. I. Kvatre: Sprotolešnje: 15., 17., 18. marc. Letne: 14., 16., 17. junija. Jesenske: 20., 22., 23. septembra. Zimske: 20., 22., 23. decembra. II. Vigilski posti: 1. Pred Risalami, 20. junija. 2. Pred Petrovom, 28. jun. 3. Pred Velkov Mešov, 14. aug. 4. Pred Vsehsvetcih, 31. okt. 5. Sveli post, 23. dec. III. Driigi posti: 1. Velki post od pepelnice do viizemske nedele (od 8-ga marca do 22-ga aprila). 2. Adventni post v adventi vsako sredo i petek. 3. V petek je prepovedano meso jesti. SV. Čas viizemske spovedi: V Sombotelskoj piišpekiji se viizemska spoved zvršava od driige postne nedele do Križnoga Četrtka (od 19-ga marca do 1-ga junija.) V. Fašenek: Fašensko vremen od Treh Kralov do Fašenskoga Torka (od 7. jan. do 7. marca.) Od Božiča do Pepelnice je 10 tjednov i 4 dni. VI. Cerkveni patronja slovenske okrogline: Dolnja Lendava: Sv. Katarina. Bogojina: V nebo idenje našega Gospoda. Beltinci: Sv. Ladislav. Črensovci: Sv. Križ. Dobrovnik: Sv. Jakob. Tiirnišče: Velka Meša. Števanovci: Sv. Števan, apat. Doljni Sinik: Ceplena Marija. Gornji Sinik: Sv. Ivan Krstitel. Dolence: Sv. Mikloš, piišpek. Tišina: Mala Meša. Gornja Lendava (Grad): Velka Meša. Martjanci: Sv. Martin, piišpek. Sobota: Sv. Mikloš, piišpek. Sv. Jelena: Sv. Jelena. Sv. Jiirij: 3v. Jiirij. Nedela: Sv. Trojstvo. Sv. Benedek: Sv. Benedek, apat,. Sv. Sebeštjan: Sv. Sebeštjan, mantrnik. Cankova: Sv. Jožef. VII. Potemnenje Sunca i meseca: V leti 1916. se bode sunce trikrat zmra-čilo; nego ni eden rnrak se vu naših kraji-nah ne bode vido. Mesec potemne dvakrat, od obadva mraka bo v Europi viden li začetek. 1. Sunce popolnoma potemne 3-ga feb-ruara. Bode se vidilo vu zahodnoj Europi, severozahodnoj Afriki, v Severni Amcriki, severnom kraji Južne Amerike ino v Gron-landiji. 2. Sunce potemne v kolombari 30 julija. Vidilo bode se v Australiji ino Indiji. 3. Sunce potemne 24. decembra. Vidilo de se v polarnih krajah. 4. Mesec potemne 15-ga julija. Začetek mraka ob 3 v. 18. zajiitra, konec ob 8 v. 13 m. predpoldne. VIII. Letos planeta Saturnus lada. IX. Kakše vremen ino leto se pričakiije: Leto 1916. bo vlažno, mrzlo ino nepri-jazno. — Sprotoletje de v začetki toplo, potem mrzlo, mrzle noči ino siiho. Meseca maja bo škodljiva slana. Leto mrzlo i nero-dovitno. Mrzla bo tiidi jesen, nieseca oktobra mraz, november bode topel. Zima bo mokra, mraz traja do meseca aprila. Cerkveno vladarstvo. Rimski papa: XV. Benedikt, Jezuša Kris-tusa zemelski namestnik, nasleditel svetoga Petra, vidna glava matere cerkvi, piišpek varaša Rima, prle Della Chiesa jakob zvan, se je narodo v Genovi 1, 1854. nov. 2 ; za rimskoga papa zvoljen 3-ga septembra leta 1914-ga, koroniivan sept. 6-ga. Sombotelski piišpek: Grof Mikeš Janoš; za sombotelskoga pušpeka postavleni 1-ga novembra 1911. leta. Narodo se je 27-ga junija leta 1876. RODOPIS AUSTRUSKE CASARSKE I VOGRSKE KRALJESKE RODOVINE. FERENC JOŽEF I. (Karol) austrij- 1832, oženjen 26. jul. 1857, s Karo- ski casar, apoštolski kral, rojen v linov, hčerjov kralja belgijskoga, kak Schonbruni 48-ga augusta 1830, je pre- casar Mehikanski je mro 19. jun. 1867. vzeo casarstvo 2-ga decembra 1848. 2. Najvojvoda t KAROL LUDOVIK, Za vogrskoga krala koronOvan 8-ga rojen v Schonbruni 30. jul. 1833, mro junija le;a 1867. 19. maj. 1896. Oženjeni 4. nov. 1856 Casarica i kralica: t ELIZABETA, z Margaretov, hčerjov kralja Ivana hči vojvoda Maksa Jožefa na Bavars- Saksonskoga, rojenov 24. maj. 1840, kotn, rojena v Posenhofeni 24-ga de- umrlov 15. sept. 1858. Ob drugim ožen- cembre, 1. 1837., umožena 24-ga ap- jeni z Annuncijatov, hčerjov kralja Fer- rila 1854 v Beči; vmrla 10. sept 1898. dinando II. Sicilijanskoga, roj. 24. marca _ 1843, umrlov 4. maj. 1871. Ob tretiim L/GC3 * oženjeni 23. jul. 1873 z Marijov Terezi- 1. t RUDOLF, rojen 21. aug 1858, jov, hčerjov Portugalskega kraljeviča vmro 20. jan. 1889, oženjeni 10. maj. Don Miguela, roj. 24 aug. 1855. 1881.zbelgijskovprincezinjovSTEFA- Deca: f FRANC FERDINAND d' NIJOV, rojenov 21-ga maja 1864. Este bivši prestolonaslednik, roj 18. dec. 2. f ŽOFIJA, rojena 5. marca 1855, j 863,umrl 28. junija 1914. f OTTO, roj. mrla 30. maja 1857. 21. april 1865, umrl 1. nov. 1906. FER- 3. GIZELA, rojena 12. jul. 1856, DINAND, roj. 27. dec. 1868. f MAR-umožena z bavarskim kraljevičom Leo- GARETA, rojena 13. maj. 1870, umrla poldom 20. apr. 1873. 27. aug. 1902. MARIJA ANUNCIJATA, 4. MARIJA VALERUA, rojena 22. roj. 31. jui. 1876. ELIZABETA, rojena apr. 1868, zdana z nadvojvodom Fe- y# ju]# 1378. renc Salvatorom 31. jul. 1890. 3. Nadvojvoda LUDOVIK VIKTOR, Hči Rudolfa: rojen 15. maj 1842. ELIZABETA, rojena 2. septembra 1883, umožena 23-ga januar 1902 s Stariši N]> Veličanstva. knezom Otonom Windischgraetzom. t FRANC KAROL, rojen v Beči Bratje Njihovoga Veličanstva 7 dec m?^ umr] 8> marca ]87g> __ casara i krala. Oženjeni 4. nov. 1814. z t ŽOFUOV, 1. Najvojvodaf FERDINANDMAK- . rojenov v Monakovom 27. jan. 1805, SIMILIJAN, rojen v Schonbruni 6. jul. umrlov 28. maj. 1872. Krstna imena. P. = piišpek, dev. = devica, m. mantrnik, sp. spovednik (spoznovalec). .Abraham, patriarka, okt. 9. Adalbert, p., april. 23. .Adam, dec. 24. Adela, dec. 24. Adelheid, febr. 5. Adolf, piišpek (Osnabriick) feb. 11. Agatha (Geta), dev, febr. 5, Agneš (Neža), jan. 21. Aleksander (Sandor), maj. 3. Alfonz, p., aug. 2. ¦ Aloiziuš (Alojz, Lujz), jun. 21. Ambrozius, p., dec. 7. Anastazia, dev., dec. 25. Andrej (Andraš) ap., nov. 30. Angela, dev., maj. 31. Ana, mati Marije, jul. 26. Anselm, p., april. 21. Anton, piiščavnik, jan. 17., pado- vanski. jun. 13, Antonia, m., april 30. Apollonia, dev. m., febr. 9. Augustin, p., aug. 28. Barbara, dev. m., dec. 4. Barnabaš, ap., jun. 11. Bertalan, apoštol, aug. 24. Bazilius, jan. 14. Beatriks, dev. m., jul. 29. Benedek, apat, marc. 21. Bernardin, maj. 20. Bernard, apat, aug. 20. Berta, jul. 4. Balaž, p., febr. 3. Brigita, devica, okt. 8. Cecilia, dev. m., nov. 22. Kristiana, dev., jun. 16. Kristina, dev. m., jul. 24. Ciril], p., jul. 7. Damjan, m., sept. 27. Demetria, dev. m., jun. 21. Deziderius (Dezso), p., maj. 23. Dionisia, dev. m., maj. 15. Dionizius (Denes), p. m., okt. 9. p. (Augsburg), febr. 26. Dominik, aug. 4. Dominika, dev., maj. 13. Donat, p, m., aug. 7. Dorotea (Dora), dev. m., febr. 6. Edeltrud, jan. 23. Edmund, (Odon), p., nov. 16. Eduard, kral, okt. 13. Einhilda, marc. 28. Eleonora, dev., maj. 27. Eliaš, prorok. jul. 10. Elizabeta (Eržebeta, Ožebeta Jal- sabeta), nov. 19. Emerenciana, dev., jan. 23. Emma, dovica, april 19. Eugen (Jeno), pad., jun. 2. Eugenia, sept. 16. Eva, dec. 24. Fabjan, papa m., jan. 20. šFerdinand, kral, maj. 30. Filip, apoštol maj. 1. Flavia, m., febr. 22. Flora, d. m., jul. 29. Florijan, maj. 4. Franciška, dovica, marc. 9. Franciskus Asiski, okt. 4., borži- janski, okt. 10., Saleški, jan. 29., Ksaverski, dec. 3. Gabriel. marc. 24. (18.) Genovefa, dev., jan. 3. Gerard (Gellert), sept. 24. Gertrud (Gera), nov. 15. Gizela, niiiia, maj. 7. Imre (Mirko), nov. 5. jiirij (Jurka, Gyorgy), april. 24. Ida, grofica (Toggenburg),nov. 3., giofica (Herzfeld), sept. 4. Ignac lojolanski, jul. 31., p. m., febr. 1. Ivan Krstitel, jun. 24. Janoš Zlatoviistni, jan. 27.,Janoš de la Sella, maj. 15., janoš apoštol, dec. 27. Jeromos(Hieronim, Oremuš),sep- tember 30. Jelena (ilona, Lenčika), aug. 1S. Johana, vučenica Kristušova, maj. 24. JohanaFranciška šantalska, niina, aug. 21. Jolenta, niina, jun. 16. Jožef, hranitel Jezušov. marc. 10., Kupertinski, sept. 18. Jozefa, niina, jan. 21. Josefine, dev., marc. 12. Ireneus, p. m., jun. 28. Irene, devica m., april 4. Juditha, dovica, maj. 5. julia, dev. m., jul. 21. Julianafalkonieriska, niina, jun. 13. febr. 16. Julius (Gyuia), papa, april. 12. Karol p., nov. 4. Kašpar (Gaspar) kralj, jan. 6. Katarina, dev. m., nov. 25. iz Ricci niina, febr. 23. iz Siena, april 30. Klara, niina, aug. 12. Kunigunde, casarica, marc. 3. Ladislav. kral, jun. 27. Lovrenc, diakon m., aug. 10. Leon, papa, april 11. Leonhard, piiščavnik, nov. 6. Leopold, vojvoda, nov. 15. Ludovik (Lajos) kral, aug. 25. Ludovika (Aloizia), m., jan. 31. Lukač, evangelist, okt. 18. Lucija, dev. m., dec. 13. Magdalena, pokornica, jul. 22. Margareta (Marjeta) d. m., jul. 20. Maria, jan. 23., sept. 8., aug. 5., febr. 2., marc. 25., jul. 2. | maj. 24., aug. 15., nov. 21., ' dec. 8. Ime Marijino. Mariana, dev. niina, april 17. Marko, april 25. Marta, dev., jul. 29. Martin, p., nov. 11., papa nov. 12. Martina, d. m., jan. 3l). j Mathilda, kralica, marc, 14. | Mataj, evangelist, sept. 21. | Matjaš, apoštol, febr. 24. i Medard, p., jun. 8. Melania, dovica, jan. 31. Metod, p., jul. 7. . Mihao, arkangel, sept. 29. Monika, dovica, maj. 4. 1 Mikloš, p., dec. 6. Notburga, službenica na Tirol-skoni dev,. sept. 13. Oskar, p. (Hamburg), febr. 3. Otto, p., jun. 30. Pankrac (Pongrac), m., maj. 12. Pavcl, puščavnik, jan, 15., apoš-tol. jun. 29. Paulina, marc. 14., dev. m.,jun. 6. Peter, apoštol, jun. 29. | Petronil|a, dev., maj. 31. : Pius, papa, maj. 5. Priska (Piroška), d. m., jan. 18. 1 Regina, d. in., sept. 7. Robert, apat, april. 29., jun. 7. Rok, sp,, aug. 15. Roza Limaska, niina, aug. 30. Rozalia, dev., sept. 4. Rozalina, dev., jan. 7. Rozina, dev., marc. 11. Rudolf, april 17. Šebjan, m., jan. 20. Žigmond (Sigismund)kral, maj. 1. Simeon, m., febr. 18. Šimon, apoštol, okt. 23. Štanislav, Kostka, nov. 13. Števan, kral, aug. 20., m. dec. 26. Žužana, aug. 11. Teodor, nov. 9. Terezia, nuna, okt. 15. Tomaž villanovski, sept. 18., apoš-tol, dec. 21., sp., dec. 29. Urban (Orban) papa, maj. 25. Ursula(Oršola,Orša) d. m., okt.21. Valentin (Balint) m., febr. 14. Veronika, d. m., jul. 9., z robcom febr. 4. Viktor, papa, jul. 28. V.ktoria, d. m., dec. 23, Vince, paulanski, jul. 19. Vendelin, pastir, okt. 20. Venceslav, kral, sept. 28. Vilmoš, apat, jun. 25. Vilma, jan. 10., jun. 25. Poleg pooblasčenja vogrskim puš-pekoin leta 1906. jan. 17. od rimskoga papa danoga je postni red sledeči. I. Ostrl postni dnevi, kda se samo ednok do sitosti slobodno naje i se meso ne je, so sledeči: 1. Pepelnica. 2. Trije slednji dnevi velkoga tjedna. 3. Vsaki petek posta i adventa. 4. Kvatrni peteki. 5. Vigilski posti Dneva Svetoga, Risalih i Velke Meše. II. Polehšani dnevi, kda se siobodno meso vživa, nego večkrat se najesti, je prepovedano: 1. Zviin petka vsaki den v posti. 2. Srede adventne. 3. Vigilski posti pred Petrovom i Vsehsvetci. 4. Kvatrne srede i sobote. Poleg toga pooblasčenja se trpi, da svecki verni pri večerji meso vživajo, naj se samo do sitosti ne najejo. III. Dnevi, kda se slobodno večkrat do sitosti naje, nego meso vživati, je ne slobodno: Vsaki petek v leti. IV. Zviinredno odpuščenje se da od mesnoga jela: 1. Na celo pušpekijo, či proščenje, kakši svetek ali sejmnje na postspadne. 2. Za posebne vesnice, či proščenje, kakši svetek ali sejmnje na post spadne. 3. Za zasebne osebe: A) Vsaki posini den — zvun pepel-nice, treh slednjih dnevov velko gatjedna, vigilskih postov pred božičom risalami — so rešeni od postne zapovedi: a) delavci v fabrikah i rudah, b) vsi oni svecki ludje, ki svojega stola nemajo i celo leto v oštariji jejo ali jestvino si iz oštarije dajo pri-nesti, či bi posfno hrano na lehkoma ne dobili. B) Od vsakšega posta — zvun ve-likoga petka — rešeni: a) službeni na železnici i na ladjah, b) vsi oni potniki, ki v železniških oštarijah ali na ladji morejo jesti, c) vsi oni, ki za vrastva volo so na kopališči, d) vsi oni, ki pri takšoj hiži sliižijo ali zaman jejo, kde postno zapoved neščejo zdržati. C) Vsaki siromak ki iz almoštva žive, od zapovedi obdržavanja od mes-noga jela je oslobodjeni. V. Vsaki den celoga leta je slobod-no k spravlanji hrane mast nucati. VI. Na obdržavanje od mesa je dužen vsaki krščenik, ki je sedem let vo star. Na celi post — to je na obdrža-vanje mesa i edno nasitnost — je dužen on krščenik, ki je 21 let vo star, nego ne je ešče 60 let star. Onih se prepoved večkratne nasi-tosti ne dotiče ki težka delo opravlajo. Od posta so celo oslobodjeni betežni. VII. Dovoljeno je meso i ribe pri ednom mali jesti. Na veliko soboto poldne že več ne ga posta. VIII. Vsi oni, ki do z tov sloboš-činov živeli naj milostivnost rimskoga pape z delami milostiznosti duševne i telovne, z vrelov molitvov i z almošt-vom nadonestijo. Na leto 1916. 1. Ostri postni dnevi (v kalendari O rnati, dober den!« pozdravi mater, štera je ravno z hiže stopila. »Prišeo sam gledat, kak je kaj Peter.« Med tem je prijao za kvako in od-pro hižne dveri in kak je paster kričao: *Ne slobodno, ne slobodno!« je že pri betežniki bio. . — sDrajri Peter!... vzdihne Don Bosko.« — »O, koga vidim?...« zakrči de-čak, in se začne skuziti. — »Kak si pa kaj, Peter? Se ešče spominaš z mčne? Me ešče poznaš?« — »Poznam, poznam .. Don Bosko.. nigdašnji prijatel moje diiše... ki mi je dao toliko lepih tanačov... štere sam pa pozabo... Sram me je, Don Bosko.« — »Či me poznaš, či sam tvoj pri-jatel, zakaj se bojiš?« — »Ne vas, Don Bosko, vas se ne bojim, nego sramiijem se, ka sam to-liko lagojega včino.« Paster je več ne mogeo zakrivati srčnoga boja in čemerov. Pred Don Boska je stopo, pa: — Oospod diihovnik, lepo vas pro-sim, nihajte ga! Ali ne vidite? To čii-tenje, ka njemi vi zrokiijete, njemi zna škoditi pri zdravji. Vaše obiskanje je nepričakano, prisiljeno. Peter je ne šteo nikoga sprijeti in zdaj ne potrebiije nikaj od vas.« — »Peter,« je djao Don Bosko, »počivli malo, potom va si dale gučala. Ne trudi se preveč z gučum, vej ešče ne odidem.« Vzeo je stolec, pa si je doii seo pri posteli. — - »Pravim, ka vo tii odnet!« zakriči — 37 — pastir. >Vi nemate nikaj pri tom mla- denci.« — »Mam, gospod, mam, pa ešče jako dosta. Te mladenec je moj prijatel.« — »O, što ste pa vi, ka se tak za poniznoga držite?« — »Što ste pa vi, z takšov giz-dostjov?« — »Jes sam paster Amedeo Bert, in se ne vidiva dnes ob prvim.« — »Jes sam pa voditeo v oratoriji sv. Franciška saležkoga v Valdocco-i.« — » In ka ščete od toga betežnika?« — »\{a ščem? Rešiti njegovo diišo.« — »On je protestant i nema nikše zveze z katoličanci.« — »Piie, kak vi sam ga vpisal v knigo svojih sinov. Zato nikšega dela nema z vami.« Vi gospod, či te tak gučali, njemi zburkate dušo. Jes velim, da se pobe-rete ... Včasi!« — »In jas velim, da se vi poberete, gospod pastir!« — >Vi nevete, z kem gučite.« — »O,znam, zjiam, dobroz nam, in mislim, ka vi tiidi znate, z kem gučite.« — »Znajte, ka mam oblast...« — »Jes poštujem vse, nego ne bo-jim se nikoga, z tem menje zdaj, ka betežnik žaliije, ka se je vpisao v vašo Tero in žele mreti v katoličanskoj cerkvi.« — »Laž! Ne istina, Peter, ka že-leš ostati v našoj veri?« Mladenec boječ odgovori: »Ščem ¦ostati v katol. veri.« — »Pomali Peter,« se je zdro pas-4er, »premislite, ka gučite!« — »Oospod paster, bole mirno, tbole mirno!« — »Dopiistite, ka dam betežniki samo edno pitanje. Odgovor naj bo odločilen za vas in za mene!« Minister je tiho bio, kakti zadovo-len z tov pogodbov. Don Bosko se obrne k betežniki in lubeznivo pravi: »Posliišaj, Peter! Te gospod je zpisao edno knigo, gde pravi, ka se dober katoličanec lejko zveliča v katoličanskoj cerkvi. Mi pa pravimo, ka se nieden katoličan ne more zveličati v proteštanskoj veri. Naša vera ie zato bole stanovita. I^a si zato zabereš? V šteroj veri želeš mreti?« — »V katoličanskoj. Žao mi je, ka sam zatajo to lepo vero.« Paster se je trgao od čemerov in zgrabi kranščak pa odide. Peter se je zraven spovedao. V nje-govo diišo se je povrno mer, in znova jo je obsvetila boža milost. Od veselja in hvaležnosti je stiskavo Don Boskovo roko in jo kiišuvao. Či gli je betežen bio, itak se je čuto za srečnoga in zadovolnooa. o Drugi den je z najvekšov goreč-nostjov prijao sv. prečiščavanje in slednje mazanje. Prvle kak jemino den, je dušo pusto. Don Bosko je rešo novo diišo in jo je postavo v boža naroča, gde spevle čast Bogi in bo naveke spevalo z Don Boskom — rešitelom duše. Don Bosko prežene gosanice. Nadale se čte tiidi v knigi Don Boskovoga živlenja sledeča dogodba. >Eden den pride k Don Boski edna stara ženska. Mela je ograd po-leg oratorija.« — 38 — »Don Bosko, moj ograd je pun ničlivi, ki so se smejali, gda je grof gosanic, vse mi pojejo.« pripovedavao od čud, štere je vido in — »In ka ščete praviti?« pita Don čtio pri Don Boski. Edna gospa, puna Bosko. nemera in žalosti, pretrgne govor: — »Sčem vas prositi, da bi preg- — »Rada bi vidila, či bi te duhovnik nali škodlive mrcine. Dajte blagoslov, znao tiidi meni odkriti diišnovest. Či naj poginejo.« to vgoni, te bom vervala, ka gučite.» Don Bosko se nasmehne. »Zakaj — »Probajte, morebiti se vam pos- na nikoj spravlati sirote stvarP Jas reči!« dam blagoslov pa je pošlem ta, gde Gospa je resan napisala pismo in ne bodo delale nikšega kvara.« poslala Don Boski. Grof je pripisao ln čiidno! Drugi den so vse gosa-nice odišle gori na zidani plot okoli og-rada in tam so prej-šle od glada. Gda se je Don Boskovo živlenje začnolo pisati, so prednjek Sal. Driiž-be, nigdar nepozab-leni Don Rua, na vse kraje dali pisati, gde je Don Bosko v svojem živlenji hodo, ali pa z kem je meo kakše guče, da naj vsakši, ki kaj zna od njega, pošle v Turin. Obvežiivanje ran pod zemlov. ništernerende, pro-seči, naj pošle kaj reči gospej v to-lažbo. Don Bosko je za kratek čas odpi-sao grofi: »Či tista gospa žele merT naj stopi nazaj k moži, od šteroga se je vkraj zela.« Gospej pa piše: — »Gda popravite dvajsetletno spoved in poravnate špot, bodete postali zno-va merni.« Grof je ne znao či je tista gospa ločena od moža, ar Dogodbo štero mo eti vidili, je pri- so jo vsi za dovico meli. Nego, gda povedavao eden grof po imeni Cam- je povedao gospej Don Boskov od- burzano, veliki Don Boskov prijatel in govor, je spoznao, ka Don Bosko iz dobrotnik. Te grof je eden den bio daljave čte v diišah. Ttidi gospa je pri Don Boski, gda so ravno njegovi rada pripoznala, ka je Don Bosko ras- gojenci meli svetek na čast sv. Oče vet'en od Boga. pape. Po torn ne dugo je grof v Nizzi Na dale čtemo v knigaj, ka ravno Marittimi pripovedavao od Don Boska, tisti den je prišeo k Don Boski dečak, kakti od človeka poslanoga od Boga. Albert, notarjošov šin, komi je oča ne- Bili so pa med posltišavci ništerni za- varno obetežao. Že več let ne bio pri — 39 — :spovedi. Čtenje brezvernih knig je zcela jem pa mi nigdar ne gučte od toga!« zadušilo v njem verska čutenja. Dok- Sin se je sramotio očinoj sirovosti in tor je naznano, ka ešče samo par vor je odišeo z hiže. Don Bosko pa: ma živeti. — »Ne verjete v molitvi neduž- Nesrečen betežnik je vse svoje ve- noga?... Vej sam ne zato prišeo, ka .selje najšeo v Alberti. Čiravno je dečak bi vas čemerio. Bio sam tii bluzi, zato vido očino božno živlenje, itak se sam se vzeo, ka vas poisčem, ar vas je dao voditi od njega: liibezen njemi liibim in poštujem.« je ne dopustila, kabi oči odpovedao Te liibeznive reči so se povidile .najmenšo želo. betežniki ino so razegnale temne ob- Don Bosko pride in ostane v pred- lake. Dugo sta si gučala, notri do hiži. Gda ga dečak opazi, se zraven tmice. Teda stane Don Bosko: pašči k oči. . — »Kesno je: ne morem duže os- — »Papa, ščete Don Boska, ka vas tati... Nego prvle vas želem blagos-blagoslovi? Tak dobro včini njegov loviti. Mi dovolite?« blagoslov.« _ »No, včinte, ka vam je vola!" Oča je ne šteo čiiti od duhovnika. zavrne mrzlo betežnik. Don Bosko »Ne, ne!« je mrmrao. Z0Ve dečaka: ,,AlbertU — »Ja, papa, ga pozovem. Don __ »Zakaj zovete sina?« .Bosko je že til, tam v hiši,« in se je _ »Želem, ka zmoliva vkup edno paščo notri. .0 Don Bosko, pridite, Zdravomarijo za dobroga očo.« pridite k oči, tak so betežni...« -- »Ne trebel... nehajte ga!... — »Rad, samo prvle idi in pitaj, či njkaj se ne trudite!« :mi dovolijo.« Don Bosko palizove: »Albert!... — »Ja, ja, papa so zadovolni!« In Albert!« znova ide v hižo. »Papa, papa, Don Dečak pribeži. Bosko! Ste zadovolni, ka pride, jeli?« — ,,Albert, moliva edno Zdravo- In ne, da bi čakao odgovor se obrne marijo za očo. Vidiš, slabo se čutijo, v predhižo in prime Don Boska za jako slabo, in ti potrebiiješ, ka jij Bog roko: odzdravi. \{a boš delao, či ti merjejo? — »Hodite, papa vas čakajo.« Sam ostaneš, zapuščeni, brezi pravoga Don Bosko notri stopi. Gda betež- prijatela, brezi branitela. Na svejti ko- nik pogledne diihovnika, razčemeri ob- liko nevarnost, koliko lagojih pajdašov, raz. Nego Don Bosko je ne zgtibo koliko nevarnih knig! in nišče se ne bi srčnosti. brigao za tebe, za tvojo nedužnost. — »K^ak se čutite?« Tvoja neizkušenost bi te morebiti vrgla — »Kak? vej vidite...« odgovori v nevarnost. Siromak Albert! In po-•čemerno. : tom na smrtnoj posteli... koliko nemera, ; — »Srčnost! Albert bo molo vnogo ka ne si meo na strani angela vari-za vas, in jas se k njemi združim.« vača! In po smrti... vsigdar ločeni — »Takšim norostam jes ne ver- od svojih starišov." — 40 — Albert je začno jokati. Tiidi očine oči so se skuzile. — ,,Poklekniva in moliva, ne samo edno, nego tri Zdravemarije!" In mo-lita. Na to pošle Don Bosko Alberta z hiže, sam pa pristopi k betežniki: — ,,Gospod, se ščete prekrižiti ?« Počasi je vlekeo roko vo od odeje in se trdo prekrižo, Don Bosko njemi je pa dao blagoslov Marije Pomočnice. Potom si je znova seo in ga spitavao od mladosti, od kesnejšega živlenja, kak prijatel spitavle prijatela, in brezi toga ka bi njemi pokazao ka nakani, je, žalostec se, po-miluvaočlovečeživ-lenje in zvedo z njegovoga srca vse, ka je potrebno za odkritje duše. Vi-deč pa ga že trud-noga, pita: — ,,Zdaj,gospod, či želete, vam dam odvezanje?" — ,,Odvezanje? Prvle se trbe spo-vedati, to pa jes ne-ščem." — ,,Nikaj ne trbe. Vi ste se spo-vedali, in jes sam razmo." — ,,Pa je to zadosta?" — ,,Zadosta. Obiidite samo poža-liivanje!" — ,,Je to mogoče?" — ,,Ja, Gospod vam odpusti vse." Pri teh rečah so se njegove vto- plene oči bridko skuzile. — ,,Ah, Bog je resan dober!" je ponavlao in brisao zkuze. Smrt je stala pri njem. Don Bosko Ranjenci pri počitki. jo je čiito, zato je šo k plevanoši, ka njemi je prneso sv. popotnico. Za kra-tek čas je merno zaspao v večnem spanji. Albertov oča pa je postao Don Bosko. Ne dugo po tom dogodki, njemi je Bog odločo novo dušo, naj bi njoj odpro nebeska vrata. Eden večer ga na hitroma pozovejo. Don Bosko, ki je poznao betežnika, je šo k njemi. Vnogo duhovnikov je že bilo pri njem ali ves triid je bio brezi viipanja. Beiežnik sprijme Don Boska, nego mrzlo, ar je razmo, ka šče. Don Bosko ga je pitao od bo-lezni, troštao ga je in kaj malo se fre-tao. Betežnik se je čiito zadovolen. Od posvetnoga pogovarjanja segne Don Bosko ttidi v dušo. Ali komaj be-težnik čuje to ime, ga prosi, naj obrne ctuč na drugo. — ,,ln zakaj ne-ščete čuti oddiiše?" Don Bosko stopi k stoli in zame edno knigo. Kjiiga je bila brezbožnoga Voltaira. -— ,,In ka ščete z tem?" — Što pozna toga slavnoga pisa-tela, tisti se nigdar ne bo spovedao." — ,,Nigdar? Zakaj se je pa onr pa ešče na smrtnoj posteli je štirikrat poslao po spovednika." — ,,To pa...u — ,,Zaistino, in opravo bi tudi spoved, či bi njemi prijatelje dopustili." In tii njemi je pripovedavao od Vol- — 41 tairove smrti. Betežnik je želno poslii-šao, in vsigdar z vekšim čudiivanjom. Malo je posliišao in premišlavao po-tom pa pravi: ,,Tak... te ie pa on vervao... te je pa pisao krivo v svo-jih knigah ... Tudi jes se ščem spove-dati. Vzemite tiste knige, pa je vržite na ogen! !" Betežnik se je spovedao. Ob osmih večer je prijao sv. popotnico, ob de-setih slednje mazanje in papov bla-goslov in prle kak je mino den je mro pun vere in žaliivanja. Takših dogodkov je zgodovina Don Boskovoga živlenja puna. Bog je bla-goslovo njegova dela, ar je samo za njega živo pa delao. Spominajte se z štirah zadnjih reči in nigdar ne bodete grešili! Te reči je meo Don Bosko vsigdar pred očmi. Pri vsakoj priSiki je gučao svojim go-jencom od smrti, od peklenskoga ognja, od črva, šteri grze i nigdar ne pogine, od grozne bože sodbe, od trplenja v vicah, od veselja v nebesah. Z svetim strahom je sagao gojence in jim rneščio srca, in tak so obžaliivani hodili k njemi pa njemi odkrivali dušo. Bog je podpirao Don Boskovo go-rečnost in njemi kazao ešče skrivnosti, zprte v srcah ništernih svojih dečakov. Turchi Janoš, hvalevreden prijatel Don Boska in profesor njegovih go-jencov, piše leta 1861-ga: — ,,To ka eti nakanim povedati, bo se morebiti komi za norost vidilo, in što bo čteo, bo morebiti pravo: tiho bodi, babnjek! Rad odpustim takšim gučom, ar si jas sam ne vem razložiti gotove prikazni, štere sam vido v Don Boski. — ,,Y desetih letah mojega sta-niivanja v Oratoriji sam večkrat čiio Don Boska, ka je pravo: ,,Dajte mi ednoga dečaka, šteroga sam nigdar ne vido, jes pa poglednem v obraz, in njemi povem vse grehe, začnovsi od njegove mladosti. — ,,Pravo je tiidi: -—Gda spove-davlem,' vidim večkrat diišnevesti de-čakov odprte, kak knigo, z štere lejko čtem. To pa celo na kakše svetke in med diihovnimi vajami. Sreča za tiste, ki se te poslužijo mojih opominov! Včasi pa ne vidim nikaj, to kak je potrebno. — ,,Da bi njegove reči več moči mele, je večkrat pravo šalivo : - ¦- ,,Gda spovedaviem po noči, želem, ka naj bo tak svetlo ka bom gojence vido v obraz; či je pa den, sam raj, či vsi pridejo pred mene, ar tak jih lejko spovem." — wDon Bosko vidi grehe gojen-cov, kak v gledali, in da je to istina, sam bole kak prepričan in sam vido sto pa stokrat, ka se je to zgodilo. — ,,Zato so si gučali gojenci: Don Bosko čte na čeli. — ,,Jes neščem soditi toga dela. Zadosta, ka povem, kak je poznam in z menov vsi gojenci Oratorija." I\a Don Bosko čte grehe z obraza, so gojenci tak stalno znali, ka so se rajši spovedali njemi, kak driigim dii-hovnikom, rekoč: ,,Či idemo k njemi, smo gotovi, ka je spoved dobro oprav-lena, in či pozabimo kakši greh, on ga pove sam. Zato je bila njegova spovedarnica vsigdar puna. Edna goreča pobožna diiša, videč toliko dece okoli spovedarnice, pravi - 42 — Don Boski, naj včasi-včasi henja spo- njemi, on jim je pa z kimanjom, ali z vedavati, ar se zna zgoditi, ka kakši pogledom ali z driigim znamenjom, dečak od straha, ali od sramežlivosti brezi toga ka bi oni odprli vusta, od- zataji greh. govoro na želo in je pomiro. Notrašnji — ,,Či bi njemi jas dopusto zata- nemir se je razkado, in ki so prvle jiti," pravi Don Bosko. bili žalostni, so šli od njega veseli, z Ešče zdaj jih žive vnogo, ki trdijo, smeječim se obrazom. ka njim je Don Bosko odkrio grehe Ednoga bogoslovca je mantrao jako in na tenkoma razložo. Odkrivao je diišni nemir. Ne je znao či bi šo, ali grehe, štere so pozabili, ali so pa ne ne k sv. prečiščavanji. Eden večer je viipali povedati. Navadno je pravo: čakao na spoved. Mali lampaš se je ,,KaPa toga greha ne poveš? In toga blisketao v koti, in zavolo slaboga po drugoga se ne spominaš?" sveta je Don Bosko ešče tistih deč- Večkrat je povedao celo leto, kraj, kecov ne mogeo poznati ki so bluzi den, število in okolščine včinjenoga okoli njega klečali. Siromak klerik je greha. In se je ne zmešao, kak trdijo ne mogeo več prenašati nemfra in je vnogi nigdašnji gojenci, med temi nad- P^avo v srci: ,,Či bi me Don Bosko škof Cacrliero. Pre^ spovedjov pozvao k sebi in bi Nego tu je ešče ne konec. Turchi mi pravo: bodi mfren! kakše veselje dale pravi: ,,Poznao sam toliko mla- bi jas čuto! Postao bi zraven in po- dencov, ki so mi pravili: —- Šo sam polnoma miren." k spovedi k Don Boski in me je pi- Kpmaj je skončao te reči v srci, tao: — Ščeš povedati sam, ali naj čuti roko, ka ga potepka po rami. K]e- povem jas ? Gda sam proso, ka naj rik se stepe in sladek Don Boskov pove on, mi je našteo vse grehe.Jas glas njemi zašepečc v viiho: ,,Bodi sam samo odgovarjao : ja, ja. Cela miren, tvoja diiša ječista! Viitro lejko dela, ka sam že jas pozabo, mi je na stopiš k sv. prečiščavanji." tenci povedao." K^n^ je bogao in od toga dneva Vsakši si lejko premisli? kak poto- je več ne čiito v srci nemfra. laženi so se dečki ločili od Don Boska. Don Boskovo živlenje je puno tak- Ovušni so bili, ka njim je duša čišta. ših dogodkov. Joakirn Berto piše: Mfr je kraliivao v njihovih srcah. Gda ,.Večkrat sam vido mladence, ki so so mantrani bili od skiišnjave, ali od po več vor klečali pred Don Boskovov driige diiševne težave, so po veče- spovedarnicov. Vidilo se je, ka so meli rašnjih molitvah stopali k Don Boski, v srci nemir. Don Bosko pa je poz- so njemi kušnoli roko in mirno gle- vao zdaj ednoga, zdaj drugoga in dali v obraz, da jih je tiidi Don Bosko njemi šepetao v viiho: ,,Samo idi k lejko vido v obraz. Či je nikaj ne pravo, sv. prečiščavanji !*' Ar smo vidili, ka so gvušni bili, ka so njihove duše po- ga je vodila višenaturalska svetlost, polnoma čiste. smo na vsako njegovo znamenje radi Tiidi vudne so večkrat prišli k bogali. Na te način je vnogo svojih 43 — aojencov rešo dušnoga nemira. Med dnevom pa gda je srečao šteroga z med teh gojencov, njemi je pravo : ^Dnes sam te poslao k sv. prečišča-vanji brezi spovedi, ar sam vido, ka maš mirno dušnovest," ali: ,,Z koj si se šteo spovedati, je ne bio greh.« — »Teh dogodb sam jes sam sve-dok, ar sam je probao pa tiidi čuo driige pripovedavati.« Morebitl bo što pitao: »Ali so bili v Oratoriji vsi prepričani, ka Don Bosko resan vidi v diiše?« Odgovori nam Turchi: »Vnogi so se smejali, gda so čuli, ka Don Bosko čte na čeli, nego počasi so se tudi tei prepričali. Ome-nim samo ništerne dogodbe. Prva leta Oratorija se je dečak Ro, z doma v Bieli, prišeo spovedavat v cerkev Ma-rije Tolažnice v Turin. Včasi po tom je stopo v Don Boskov zavod kakti dijak. Don Bosko je ravno gučao z gojenci, ki so ga obdajali od diišnih skrivnostih. Novi gojenec Ro, je želno poslušao. Na ednok skoči in pravi: ,,Don Bosko! Jas se vadlam, ka ne poznate mojih grehov. Či je vgonite, fe- dopustim, ka je vsem povete!« Don Bosko njemi odgovori: »Pridi k meni!" gda ga je bltizi meo, ga pogledne v obraz in njemi zašepeče v vuho. Dečak je začno jokati pa kričati: ,,Aha, vi ste me spovedali včera v cerkvi Marije Tolažnice. To se tak ne dela!« — »To pa je ne!« zavrnejo paj-dašje — Don Bosko je celi den ne hodo iz zavoda. Celo zajtro je med nami bio. Ti ešče ne poznaš Don Boska. Don Boskočte grehe na obrazi.« — >Na te reči se je dečak pomiro in od toga dneva je vse vupanje meo v Don Boski. Pri tom deli sam jas nazoči bio pa Don Rua tiidi. Eden drugi dečak trinajset let star, ki je že večkrat čuo od svojih pajdašov, ka Don Bosko pozna skrivne grehe, je stopo pred njega in njemi pravo: »Don Bosko, vi nigdar ne bo-deie poznali mojih grehov!« Don Bosko ga prime za roko, ga lubeznivo k sebl potegne, prigne se in njemi nikaj časa guči v viiha. Gda je dokončao, dečak se k nam obrne, ki smo stali okoli in pravi: »Don Bosko je vgono! Ešče tisto je vgono, ka sam nigdar pri spo-vedi ne povedao.« Od toga dneva je vsigdar rneo za spovednika Don Boska. Edno zajtro smo sedeli z Don Bos-kom v obednici in on nas je liibeznivo gledao, rekoč ka vidi v naša srca. Eden dečak, ki je pogosci hodo v Oratorij, goriskoči in zaničlivo pravi Don Boski: »Dobro, povejte moje misli!" Don Bosko se njemi približa in pravi na tihoma. Ka njemi je pravo, ne vemo, samo toliko znamo, ka je de-čak postao, kak nemi in je ne vupao reči pregoriti. Pri tom sam jas nazoči bio.« — Dotec Turchi. Mamo ešče druge verodostojne dogodke. Duhovnik professor Oarino Janoš je poslao sledeče poročilo. Bilo je leta 1858. ali 1859. Edno zimsko zajtro nas je vnogo bilo okoli Don Boska. K^i je sedo kre njega, ki odzaja, ki naprej na ednoj dugoj klopi. Vsi so si pogovarjali in smejali, nego pošteno, kak je navada dobrih sinov, ki liibijo očo. Med driigim je ništerni začno gučati, kak Don Bosko pozna prihodnost, kak on zna, gda 44 što ma mreti. Spominam se, kak je Don Bosko tisti den večim povedao v viiho skrivnosti. Na maloj klopici je sedo dečak Evarist C ... in jas na nje-govoj desnoj. A4alo se je tak špotlivo posmehavao Don Boski. Naednok pa pravi: ,,Don Bosko, jas pa ne verjem, ka bi vi vidili skrivnosti. Povejte . . ." In je pozvao Don Boska, naj njemi odkrije, že nevem štero skrivnost. dara. Leta 1869. je po večerji gučao celomi zavodi, zbranomi v kapeli: ,,Dobo sam od Boga dar, da zpoznam hinavce. Gda se rni šteri izmed teh približa, čutim nikši smrad, šteroga ne morem premagati. Oni opazijo, ka jas trpim, čutijo, ka jih poznam, kak so, zato betežijo pred menov." Dela so poresničila njegove reči. Edno zajtro I. 1870. je Don Bosko Trije sinovje tiirskoga sultana na obiski pri nemškom vojaškom poveijništvi. Don Bosko ga posluša. Glavo dene k njegovomi vuhi in njemi pravi niš-terne reči, štere smo mi ne rnogli raz-meti. Dečak je rdeči postao, in potom je več nigdar ne dvojio, ka Don Bosko vidi misli gojencov. Te veliki dar boži je nigdar ne za-pusto Don Boska in večkrat je ceio sam gučao gojencom od toga velikoga prišeo iz cerkvi. Videč ga, dečki so bežali k njemi, da njemi kiišnejo roko. Bio je triiden od spovedavanja, nego itak prijazen. Obrne se k ednomi dečki, ga pogladi z prstom po čeli in pravi: ,,Dnes si se ne mujvao." -- ,,Sam se." — ,,Pa si se ne," ponavla Don Bosko. Nato njemi začne praviti vvflho. — 45 — Dečak sramežlivo povesi glavo. Don Bosko njemi je povedao ka je ne hodo k spovedi in zakaj bi mogeo idti. Don Lemovne piše: »Med duhov-nimi vajami 1. 1870, se je eden dečak, ne ravno najlepšega oponašanja, hvalo, med gojenci, ka Don Bosko ne bo poznao njegovih grehov. — »Poskusi,« njemi pravijo driigi. — »Bom.« Tak se mi vidi, ka je vaša vera v Don Boski vkanliva. In smeječ je stopo v cerkev pa poklekno pred Don Boska. Njegova spoved je bila prece duga. Pajdašje so ga čakaii v dvorišči. Pride vo z skuz-nimi očmi. Pajdašje so ga okoli v zeli: — >No, ka, ka?« — »Mfr mi dajte!« — »Ka ti je pravo Don Bosko?« — »Pravim, mir mi dajte!« — »Ali je vkanlivost, ka ti je pravo Don Bosko?« — »Vkanlivost? Vse mi je pove-dao, vse, ešče tisto, ka sam pozabo. Nihajte me samoga!« In se je začno šetati pa ponavlati: »Vse je povedao, vse.« Či se je kesnej što norčtivao z toga Don Boskovoga dara, se je zra-ven goripostavo, rekoč: »Meni boš pravo?« Ešče edno dogodbo, štero je Don Bosko sam pripovedavao 1. 1871. Dečki so odišli spat. Samo Don Rua in ništerni predstojniki so ostali z Don Boskom in si pogovarjali od pohujšanja, štero je glavni zrok, ka se pogiibi toliko mladencov. »Zaistino te beteg je težko poznati, zato ga je težko ¦odzdraviti. Našim gojencom pa Bog .zkažiije posebno milost. Či sam jas med njimi in poleg je kakši grešnik, čutirn veliki szmrad. Či se pa približa, ka vidim v njegov obraz, sam gvušen v svojoj sodbi. Zato toliko dečkov beži pred me-nov, ka se bojijo, či bi njim čteo na čeli. Či so pa gda prisiljeni priti bluzi, pokrijejo glavo in držijo čelo pokrito z kranščakom, kak či bi šteli pokritigrehe. To se je dogajalo posebno v za-četki školskoga leta, gda so dečki na-zaj prišli z počitnic in so ešče ne vredi bili z diišov. Gda je Don Bosko prišeo na dvorišče, se je dogajalo nikaj po-sebnoga: edni so bežali vkroj od nje-ga, edni pa k njem. Vkraj so be-žali vsi, ki so meli zamazano diišo. Nego Don Bosko je tildi te znao privabiti. In gda so prišli k njemi, jih je spitavao: »Gda stiraš od sebe ša-tana? — Kja. bo, či merješ to noč?« Dečak je to noč ne zapro oči. Drugi den je prišeo k'spovedi. Qda je pa ne mogeo privabiti dečkov k sebi z rečjov, te je rabo driige škeri. Pod zglavnik takših dečkov je skrivoma djao pismece z napiskom: »Či to noč merješ, ka bo z tebe?« aii: »Ne od-lašaj!« ali: »Bog te čaka« in več tak-šega. Večkrat se je zgodilo, ka je kakši dečak ešče tisti večer pribežao k Don Boski pa očisto svojo diišo. Don Bosko je meo ednoga vrloga gojenca, po imeni Savio Domeniko. Te sveti mladenček je par dnevov pred smrtjov prišeo v Don Boskovo hižo. Oči, vlažne od zkuz, so pravile, ka skrivle v srci veliko skrivnost. — >Oča,« pravi lubeznivo Don Boski, »paščiti se moram, ar ovači me noč zgrabi na poti.« 46 — ,,Ka nakaniš praviti, Domeniko?" Bodete že vidili za kratek čas in teda se bodete spomnili z mojih reči. Samo nekaj bi želo..." ^ — ,,Povej, ka!" — ,,Rad bi vido papo, prle kak merjem. Povedao bi njim, naj se skrbijo posebno za Angleško. Tam Bog pripravla veliko diko za katol. cerkev." - ,,Odked to znaš?" — ,,Vam že povem, nego želem, da nikomi ne povete. Samo te, gda te šli v Rim,povejte papi. Qda sam pred ništer-nim dnevom hvalo davao po sv.prečišča-vanji, so me naednok vsa čutila zapiistila in vido sam veliko ravnico in na njoj puno ludi v gostoj tmici. Eden mi je pravo, ka je te kraj angleško kralestvo. Gda sam ga šieo več kaj spitavati, vi-dim sv. očo Piusa IX., kak jih vidim tu na kepi. Lepo gorioblečeni so nesli v rokaj gorečo baklo in šli proti tistoj nepreštetoj vnožini. Gda so prišli bliizi k megii, je bakla začala vgašiivati in lustvo je bilo v punoj svetlobi. Ta bakla, mi je pravo prijatel, je katoli-čanska vera, štera ma razsvetiti angleško kralestvo." Tak je gučao lubeznivi mladenček, ki je bio, kak vidimo, mali prorok. Pa istina, što ne vidi, kak se je razširilo krščanstvo v teh 40 in večih letah na Angleškom ? Što ne vidi slobodnost in dopiiščenje katoličancov za razširja-vanje bože reči? Što ne vidi vnoge cerkvi, štere se vsakši den vnožijo, in vnoge proteštante, ki stopijo v katoli-čansko vero? Što se ne spomina z eukarističnoga shoda, šteroga so pred ništernimi leti držali v Londoni ? Vsa ta znamenja svedočijo, ka je mali Do-meniko vido prihodnost. Na driigi den po tistom, je bila v oratoriji mesečna vaja srečne smrti. To lepo pobožnost je Don Bosko na-stavo, najmre vsakši mesec je zebrao eden den, šteroga so dečki prosti bili od vsakšega dela, in si premišlavali od megnjena, gda bodo ležali na smrt-noj posteli. Mogli so spoved opraviti, tak kak bi jo opravili na smrtnoj pos-teli, in molili so za srečno smrt. Po litanijah za srečno smrt, so molili, kak tudi zdaj, eden Očanaš in zdravomarijo za tistoga ki prvi izmed njih merje. Domeniko je stopo k paj-daši, ki je naprejmolo in ga proso naj mesto: ,,Molimo Oča naš in zdravomarljo-za tistoga, ki prvi izmed nas merje," pravi rajši: ,,Molimo Oča nas in zdravo-marijo za Domenika Savio, kl prvi izmecL nas merje." Ništerni den po tom je resan obe-težao. Don Bosko ga je domo poslao k starišom, misleč ka bo njemi domači zrak pomagao. Prišeo je domo ves slab in zman-trani. Gda ga je mati varala, se je prestrašila, tak je bledi bio. — ,,Kak, pa si sam prišeo? Te je nišče ne sprevodo ?" — ,,Gda sam doli stopo z vlaka,. sam najšeo edno lepo gospo, štera me je sprevodila notri do vesi." — ,,Zakaj si jo pa ne sem pripe-lao? Gotovo je trudna in bi rada po-čivala." — ,,Kak sva prišla do vesi, je pre-minola in več sam je ne vido." Mati je friško šla v hiže in gle-dala okoli, toda gospe ne bilo nindrL 47 — Morebiti je bila Devica Marija. Preteklo je nikaj dnevov in Dome-niko se prikaže znova v oratoriji. Doma si je ne najšeo počinka, mislo si je vsigdar za oratorij, za Don Boska, za cerkev Marije Pomočnice in za tova-riše. Toda v oratoriumi je ne mogeo dugo ostati: bolezen je rasla in doktor je zrendao, naj se povrne domo. Žalosten je postao, gda ga je Don Bosko pozvao v hižo in njemi pove-dao doktorovo zapoved. Britko je za-jokao dečak. — ,,Ne joči, Domeniko; gda malo bole odzdraviš, prideš nazaj." — ,,O nigdar, nigdar več" je od-govoro Domeniko, in ešče bole jokao. Zdelo se je, ka se ne more odtrgnoti od Don Boska. Kak se je malo zjokao, se je obrno k Don Boski in njemi zahvalo za vse trude. Kjišne njemi roko in znova v joč piisto. — ,,0 Don Bosko, smem biti go-tov, ka se zveličam?" — ,,Gotov; z pomočjov božega smilenja, štero ti ne sfali, si lejko go-tov." — ,,In či pride htidi diih in bo me sktišavao, ka njemi naj povem ?t; — ,,Pove njemi, ka sl dušo odao Jezuši Kristuši, ka jo je On odrešo z ¦svojov krvjov, in jo je kupo za večno zveličanje." — ,,Boni vido z nebes svoje sta-riše in tovariše?"' — ,,Vido boš vse, ka bo se go-dilo v oratoriji, vido boš stariše in sto jezero driigih lepih reči." — ,,Boni lehko prišeo jih obiskat?" — ,.,Či bo v večno čast božo, lehko prideš. Nego zdaj idi, Domeniko. Bog te naj pela in Marija Pomočnica!" Domeniko je zapusto hižo, držeč Don Boska za roko. Na dvorišči so ga čakali njegovi tovarišje. Žalostni so njemi v roko segali in želeli nazaj-pridenje. — ,,Vi me neščete meti?" pita Don Boska in ga milo pogledne z skuznimi očmi. ,,Te pa li moram oditi? Ešče samo kratek čas bi vam bio na brigi, či bi tu ostao... Naj se zgodi boža vola. Či bodete šli v Rim, po-vejtepapi, ka sam pravo. Molite, ka srečno merjem in da se vidimo v ne-besah." Prišli so do dver, štere pelajo na pot. Domeniko je ešče sploj držao Don Boska. Tii pusti njegovo roko, se obrne k pajdašom in glasno zakrči : — ,,Z Bogom, pajdašje lubleni, z Bocrom vsi! Molite za mene in ka eden-krat pridemo vsi vkiip v nebesa!" Veliki joč je nastano med dečkami. Tiidi Don Bosko si je brisao skuze. Domeniko njemi je ešče ednok zdigno roko, stisno na svoja vusta in kiišno po trikrat... potom je odišeo. Prišeo je domo. Starišje so vse včinoli, kak bi njemi mogli občuvati drago živlenje. Nego Bog ga je šteo k sebi vzeti, ar je bio lepi in čisti, cveteči klinec za nebeski ograd. Bi!o je 9-ga marciuša. Sladkost je dihala z maloga Domenika, veselje je plavalo v njegovih očeh, na njegovih viistah se je zibala radost, počivao je v sladkom čakanji. Pol vore pred smrtjov se zgledne po hiži in glasno zakriči: ,,Oča, oča, čas je." — 48 — — ,,Ka želeš, sinek moj? Ti je hiido?" — ,,Vzemite knigo in molite, jas bom mirao." Mati se je zajokala in vo odišla, želeč zakriti svojo bolezen. Očo je tiskala žalost, ka njemi je glas stav-lala, gda je čteo litanije za srečno smrt. Domeniko je odgovorjao z sla-bim glasom: nSmileni Jezuš, smiluj se mi!" Pri rečah: Gda se moja diiša pri-kaže pred Tebov in bo vidila prvič Tvoje veličastvo, ne zavrži je, vzemi jo v na-roča svojega sinilenja, ka bom na veke spevao Tebi hvalo," je Domeniko pravo: navlali vsi dečki, menika. ki so poznali Do- Kpmaj je smrt vtrgnola nedužnoga Savia, je že znova klonkala po dveraj oratorija. Vmoriti je štela Don Bos-kovoga brata, Jožeta. Prava bratovska liibezen je vezala Don Boska in Jožefa. Tudi gojenci oratorija so ga veselo pozdravlali, gda je negda negda ta prišeo. Dosta lepih dogodb njim je znao pripovedavati, zato so ga lflbili in se radi tiskali okoli njega. Qda je prišeo 1. 1857. v oratorij^ Razstreljen inlin v Flandriji, šteri je skrivališče bio za sovražnika. ,,To, samo to želem. Ja, ja, dragi oča, na veke spevatl hvalo Gospodi." Nato se je pogrozo v kratko spanje. Za kratek čas odpre oči in smeječ pravi oči: ,,Z Bogom, dragi oča, z Bo-gom! Oh ka vidim ... kakša lepota . .." To rekši, je stisno oči. Duša je za-piistila mlado telo, štero je ostalo lepo, z sklenjenimi rokami na prsah. — ,,Z ednim angelom je več v nebesah" je pravo Don Bosko, gda je to zvedo. ,,Mro je angeo," so po- je nevarno obetežao. Vročina je rasla in zdelo se je, ka bela žena že od-pira dveri in vtegiije roko, da vtrgne zadnji dih brati Jožefi. In zaistino bi tak včinila, či ne bi stao pri posteli čas-titlivi brat in zabrano smrti stopiti k betežniki, Pri njem je bio in molo. Eden večer so že vsi vupanje zgu-bili : doktor, žena... vsi, samo Don Bosko se je ešče vupao in tolažo jo-kajočo ženo Jožefa. Potom stopi k be-težniki, ga prime za roko in pravi: 49 — f:- — ,,Poslušaj, Jožef! Ščem, da te- čas prosimo Marijo, ka te odzdravi. Si zadovolen?i4 Brat je kimao in globoko zdehno. Don Bosko je poklekno in z njim vsi drugi in so glasno molili. Po kratkoj L molitvi je stano in prijao znova brata f za roko: ' — ,,Jožef, vtipaj se! Za par dnevov '¦ moram iti v Genovo, gledaj, ka boš tečaš zdrav!" Tak se je zgodilo. Smrt se je prestra-šila Don Boskovih reči in odišla. Ne-varnost je minola. V par dnevah je Jožef odzdravo. Vsi so vidili nebesko pomoč in so hvalili Marijo. Smrtna žalost je tiskala srca. Sta-rišje so jokali za svoje sine, brati in sestre za svoje brate, ki so mrli na bojnom poli. Zdelo se je, ka bojni ešče ne bo konec. Austrianci so že prišli prek Mincio potoka in postavili svoje šatore pred zmožnov Solferinskov vozov. Vsi so čakali, ka se pri Veroni začne novi boj. Francuzke ladje so priplavale v Adriansko morje in se združile z tal-janskimi. Liistvo je trepetalo in čakalo strašen den za napad. Samo Don Bosko je ostao miren. -- ,,Eden večer 1. 1859., medtem, gda je bila v Lombardiji vojska," piše mlada grofica, Roza Cravosio — ,,me prosi edna mati, štera je mela v vojski sina in brata, naj jo pelam k Don Boski. Strah in žalost sta njoj trepe-tala na licah. Don Bosko je ravno ve-čerjo opravo. K^ak naj je varao, pravi materi: ,,Že znam, grofica, ka je na-men vašega prihoda, nego nikaj se ne bojte: ešče to noč Napoleon sklene mfr in vojski bo konec." — ,,Ne mogoče," pravi mati. ,,Vi tak pravite, ar me ščete potolažiti." — ,,Ne zato.u Drugi den svi šle v cerkev sv. Dal-macija. Na vulici ,,Dora Grossa" ču-jevi tržča novin: ,,Mir sklenjen med casarom Napoleonom, med Viktor Ema-nuelom in casarom austrianskim." Zraven svi se napotili k Don Boski. ,,Ste vidili?" pravi veselo, gda stopivi pred njega. ,,Zahvalimo Bogi. In naj pela v cerkev in moli glasno z nama.u Ka se je teda zgodilo ? Grofica Cra-vosio je gučala z Don Boskom dneva 6 jui. okoli osme večer. Napoleon III. je bio v svojem stanuvanji v Villa-franko-i. Tu dobi glas, ka so ništerne oblasti pripravlene, priti pomagat Aus-triji. Zraven pošle pismo k austrijans-komi casari in ga prosi naj henja z vojskov. Casar je že v posteli bio gda je poslanec pismo preneseo. Šli so ga zvat. Sprijme poslanca, prečte pismo in privoli. Grofica Cravosio in njene hčeri so se dosta triidile za siromake, posebno za Don Boskov oratorij, zato jih je Don Bosko večkrat obiskao. Edna hči piše: — ,,Bilo je 30. aug. 1859-ga na svetek sv. Rozalie, moje godovnice. Mati so me vsakše leto razveselili na te den z kakšim darom. To leto so mi kiipili eden lepi kep Prečiste De-vice Marije. Don Bosko je obliibo, ka pride k nam na obed. In resan je prišeo. — ,,Po obedi sam ga prosila,naj ide z menov v hižo. Na stol sam posta- 7 — 50 — vila Marijin kep, in prosila Don Boska Boga, je pisao taljanskomi krali, naj naj ga blagoslovi in prosi za milost, ne začne boja proti papi. Pismo se štero želem, brezi toga ka bi pove- začne z rečmi: >Dixit Dominus: Regi dala kakšo. nostro vlta brevis — Gospod pravl: Na- Don Bosko sklene roke in stoječ šeml krall kratko živlenje...« in je po- pred kepom ga prekriži in malo moli. vedao nesreče, štere bodo obiskale kra- Po kratkoj molitvi, vsigdar pred ke- lesko hižo, či bo vojskiivala proii pom, vzdihne: »0 Devica prečista, bla- cerkvi. Pismo je bilo kratko, nego reči goslovi in tolaži Roziko, štero vidim takše, ka so segale vdno diiše. v beloj obleki!« {(ral je postao nemiren in se je — »Don Bosko« — pretrgam raz- bojao, ar je poznao Don Boska. Nego burjena — »jas sam ne v beloj ob- za kratek čas je vse pozabo in stopo leki in bela obleka se mi niti ne vidi na prvejšo pot (bila sam stara 19 let). Deca nosijo pjsmo je prek dao ministrom. Glas belo obleko, mojim letam se že ne pri- od pisma se je širio od vust do vttst, pravi.« (In ravno zavolo bele obleke po varaši in zvun varaša. Razišeo je se mi je ne vido red Dominikank.) gUč, ka Don Bosko sega za kralovim Don Bosko nadalepravi: »Ja, Ro- živlenjom. Nego, gda je Don Bosko zika v beloj obleki; Marija, blagoslovi razlagao pismo Don Rui in drugim, je jo in potolaži!« pravo: >Reči: vlta brevis —kratko zlv- Bog je posliihno Don Boskovo mo- Lenje majo lejko več pomenov.« litev. Njegove reči so se na istino Proti konci 1. 1859. je Don Bosko obrnole. Dve leti po tom so se mi spjsa0 eden kalendar. Tii je naštam- odprla redovniška vrata v samostan pao ništerne dogodke, šteri so se meli Dominikank v Mondovi.« (Sestra Filo- zgoditi v pridočem leti 1860. V kalen- mena Cravosio.) dar, imeniivani »Oalantuomo,« je doli- Vidili smo, ka so se casarje spo- popisao najprvle zgodbe boja pred mirili, nego cerkveni neprijatelje, ki so kratkim dokončanoga, potom pa piše: šteli na nikoj spraviti diiševno moč Morebiti što izmed vas, dragi pri- rimskoga papo, so ne bili mirovni. Sto jatelje, me bo pitao: »No, Galantuomo, in jezerokrat so svoj peklenski namen ali bo letos mfr,« njemi odgovorim : očivesno naznanili v novinaj. Leta 1863 či se liidstvo ne bo bojiivalo: či bo 2-ga aug. so novine »II Diritto*- naz- se pa bojuvalo, ne bomo meli mira. nanile celomi sveti: »Naše delo je, raz- Mfr in vojska sta v rokah ludi. dreti poslopje katol. cerkvi in je mo- Či pa povem, kak mi pravi srce, ramo razdreti. Narodnost, jedinost, po- te je tak: Vsake vojske reši nas, o Gos- litična prostost, to so škeri, da to do- pod, daj nam mfr per omnia saecula segnemo!« Drtigič je pisano: »Den, saecalorum. Žalostno je gledati, či se gda stopimo v Rim, ne samo ka na- mladi liidje, zdravi in črstvi, močni kak digne Italijo, nego razdrobi papinstvo.« Šamšon, ki so veselje driižinam, eden Don Bosko, kakti mož poslan od driigoga strelajo, sekajo in morijo, tam — 51 — na sredi pola, kak živina. 0, kak je to Esče več: vseširom so preklinjali, ešče grozno! Vsi, ki so že bili v boji, ali bole grdo kak med vojaki. Delajo po znajo ka je boj, vsi pravijo: Vsake nedelaj in svetkaj, ne hodijo v cerkev, vojske reši nas; o Gospod! To je moja ne k spovedi, in edni se norčujejo z živa žela. tistih, ki delajo dobro. — >Ali, Galantuomo, ka misliš, »Nespametno ludslvo! Ali mislite, bomo meli to leto boj ali mir?« ka je Gospod deca in ka je dao bože Či pa li ščete znati mojo misel, vam zapovedi na gori^Sinajskoj zato, ar je jo povem. Zagotoviti ne morem, po- ne meo driigoga dela? Ne, On jih je vem samo ka jas mislim, in koga se dao, in šče, ka je spunjavlite. Što bo bojim. Pazite zato! Bojirn se ka pri-doče leto bo znova boj. Moje proroku-vanje se naslanja na reči moje matere. Spominam se,kaso mi moja mati, gda so ešče živeli, več-krat pravili: »Boj je bič,šteroga Bog po-šle ludem za volo grehov.'« Grehi pa ne henjajo. Zago-tovim vas, ka sam med vojaki najšeo vnogo dobrih, ki so se preporačali Bogi. Ali vnoge sam čuo je spunjavao, ga Bog blagoslovi in njemi plača v zdaj-šnjem in pridočem živlenji, što bo je pa zametavao, bo kaštiganitunazem-li, potom pa vrženi na veke v peklen-ski ogenj. Gdpiis-tite mi, či sam se tak razsrdo. Gda gučim od vere, se čutim v ognji, in težko ga pogasim, tak me segrevle v guči. Zdaj vam pa naznanim druge kaštige, šterih se moramo bojati pri- gučati proti veri, proti papi, proti pUŠ- Kako se delajo granate za oklopne topove, to je doče leto. pekom in diihovni- za takše štfike' šteri mai° ok'op' t0 je oceino — ,Meli bomo r v steno za brambo. kom. Cuo sam ni- driigi krvavi boj. šterne v boji kunoti-kunoti, gda so Čiravno ne prelije toliko krvi, itak ne- bili ranjeni, kunoti celo, gda so mi- šteto duš pokopa v pekeo. Meli bomo rali. dva grozniva betega, šteriva neščem Prišedši iz boja, sam si mislo: zdaj zdaj imenuvati in šteriva prineseta bodo cerkvi pune ludi, ki bodo hvalili strašne nevole. Dve plemenitivi peršoni Boga, ka je konec boji. Ali ka, vido premineta z sveta z svojov dikov. sam jih vnogo nevolnih, in tak se mi — »Dosta starišov bo se jokalo je vidilo, ka bole želejo boj, kak mfr. nad svojimi sini, in se tožilo zavolo — 52 — nemira. Iskali bodo pomoč, nego ne najdejo je, ar jedina pomoč je vera, za štero se ne brigajo. — »Vidili bodete vino po bošoj ceni, kriih pa dragši. Ništerne krajine razruši potres, driige mraz, toča in siišava. — »^ad bi ešče povedao kaj dru-goga, samo ka ne viipam. Povem samo, ka je vnogo nevol, štere se zač-nejo letos, in ka jedina pomoč je sv. vera. — »To je moje mišlenje. Vi te mi pravili: — Ti, Galantuomo, si že stari, zato se vsega bojiš in trepečeš, gda ti ne trbe. — »Odgovorim: — Istina, ka sam že zadosta stari in slab kak drugi starci. Nego znajte, ka strah starcov pride z skušanja in skušanje je vuči-ieo, šteri ne vkani. — »Želem pa iz vsega srca, ka se to prorokiivanje ne zgodi, in tak mi pridoče leto lehko pravite, gda vas pridem iskat: — Galantuomo, slab prorok si bio ...« Nego na žalost celomi Taljanskomi orsagi, se je vse zgodilo kak je Don Bosko povedao. Zadnje dni septembra in prve dni oktobra je Don Bosko navadno doma bio v svojoj vesi. Z sebov je vzeo najboše vučenjake, da naj bi je vsig-dar bole in bole pripravo na stan, za šteroga jih je vido pozvane. Po rožnovenskoj nedeli 1849., gda so že tei dečki nazaj v Turin prišli, je Don Bosko eden večer šo z Becchi v Butigliero. Šo je po peškoj poti na-ravnoč po ednoj gošči. Na nagli skoči pred njega eden razbojnik, z velikim nožom v roki: — »Peneze, ali smrt!« Don Bosko ga pogledne in mirno pravi: »Penez nemam; živlenja ti pa ne morem dati, a"r je ne v mojih ro-kah; od Boga sam je dobo in samo On mi je ma pravico vzeti. Med tem je Don Bosko dobro po-gledno razbojnika in je spoznao v njem dečka, ki je edno voro vkrao in bio v vozo zapreti, zato so ga starišje zavrgli. Zviin toga se je ešče spomeno, ka ga je vu vozi katekizmuš včio in ga je rešo tam odnet Dečko je ne spoz-nao svojega dobrotnika, ar je tmica bila. Don Bosko njemi milo pravi: »Kak je pa to, Tonči? Tudi ti si si zebrao to vrajžo meštrijo? Tak si obdr-žao oblube, štere si mi pred ništernim dnevom obečao — tam — pri Agos-tini, ka ne boš več krao?« Nesrečnoga, ki je po teh rečah spoznao Don Boska, je strašno sram postalo, poveso je glavo in pravo: — »Prav mate, gospod, ali ka naj včinim, sram me je iti nazaj v domačo vesnico ? — Pa... Vas sam pa ne poznao, Don Bosko. Či bi Vas poz-nao, nigdar Vam ne bi včino takše krivice — Zato prosim odpuščenje!« — »To je ne zadosta, dragi moj Tonči, ti moraš preminiti to živlenje. Ti grešiš proti božemi smilenji, in jas se bojim, ka či se ne pobolšaš, ti sfali čas. — »Jas se ščem zaistino pobol-šati.« — »To je ne zadosta, trebe zač-noti kak najprie, in spovedati se brezi odlašanja, ar ovak či bi znao mreti v — »Odbeži.« toj veri, bi se na veke pogtibo. — »K^am?« -— »Dobro, spovem se.< — >K starišom.« — »In gda?< — »Jih nemam — so mrli.« — »Čiravno zdaj včasi, samo ka — »Te pa prfdi k meni.« t- sam ne pripravleni.« — »Kam?« — »Te že jas pripravim, ti pa samo — »V Valdocco.« obečaj, ka več nigdar Boga ne raz- — »In ka bom tam?« .žališ.« — »Poberi svoj oblečec in pridi k Don Bosko je prijao dečka za roko, meni kak najprle, jas bom tvoj oča in ;f .ga pelao z poti, doli si je seo na eden ne bode ti falilo nikaj, ne kruh, ne ... štor, dečki pa velo pokleknoti. Siro- stanuvanje — vzgoja ti pa preskrbi ', mak človek se je spovedao z velikim lepo bodočnost.« požaluvanjom. Don Bosko njemi je Don Bosko je odišeo. Na drugi dao edno svetinjo, potom ga je z se- den je dečak z svojim oblečecom pod bov odpelao v Turin. Tu njemi je pazijov, pribežao v Oratorij. Več let priskrbo službo, navdušavao ga je k je ostao v Oratoriji, potom je pa bio stanovitnosti, in dečko je resan postao veren krščenfk.« dober krščenik. ; Ne dugo po tom dogodki, je Don Mama, on je! '. Bosko ednok prišeo v edno krčmo. Pride k njemi mali točaj in se z njim Šolski ravniteo iz Specije, gospod v guč zeme. B. Alvaro, je 1. 1884. pripovedavao Dečaka je premagala očinska 10— lepi dogodek, šteroga je sam vido, bezen; začno je pomali odkrivati svojo gda je 1. 1850. obiskao Don Boskov diišo, pomiluvanja vredno. Povedao oratorij. njemi je, ka se je godilo v njegovoj Eden siromaški oča v Turini je dtiši in v kakšoj pogubelnosti je bila. postao protestant. Nesrečen mož je Včasi včasi je dečak mogeo vkraj tudi ženo in dečaka šteo na to vero iti dvorit novim gostom, nego zraven obrnoti. Dobra žena, trdna v veri, je je nazaj prišeo in si pogučavao z Don niti čuti ne štela od toga. Skrbno je Boskom. Oučala sta si pomali, ka jiva čuvala tudi maloga sina. nišče ne razmo. Edno noč se dečaki senja, ka ga Na zadnje pravi Don Boskodečaki: n'kak vleče v krivoversko cerkev. On — Prosi gospoda, ka te piisti priti se brani in proti stoji. x\4ed tem se v oratorij, potom že nikaj dokončava.« pokaže eden duhovnik in ga reši z — »Gospod mi to nigdar ne do- neprijatelskih rok. piisti.« Drugi den dečak pripovedavle svoje — »Tii pa ne smeš ostati.« senje materi. — Mislim, ka te Bog — »Vej to razmim, ali ka naj zove v zavod — njemi pravi mati in •včinim.« , premišlavle kak bi mogla to včiniti. — 54 — Soseda njoj pravi, naj se obrne k Don Eden čas ga poslušam, tak je pravo Boski v Valdocco. Don Bosko sam, nego te sam že več V nedelo zajtra je šla z sinom v ne mogeo, ka njemi ne bi nikaj pravo.. Oratorij. Don Bosko je ravno mešo Ej prijatel moj, pravim, da lagojo na- služo, zato sta mati pa dečak šla v vado mate, pustite jo ta. cerkev. Qda je dečak ob prvim varao — »Znam jas to, znam, odgovorf Don Boska, na ves glas zakriči proti kočiš, ali ka naj včinim?« materi: — »On je mama, on je, ravno -- »Ka> odvadite se, koliko šteč je on!« najmre duhovnik, šteroga je de vas stalo, vej pa znam to znate, vido v senjah. Dečak je kričao, mati ka preklinjati je greh?« je jokala od veselje, gospod Alvaro — »Vi lejko gučite, nego gda je pa, ki je poleg njiva bio, jiva je tišio, človek tak včen, te... te je ne tak ka naj mirovniva bodeta v cerkvi. lehko delo ta nehati...« Nego njegove reči so nikaj ne poma- — »Poskiisimo či se namp osreči.. gale, zato jiva je gnao v šegeštijo, Vidite te peneze?« gde je dečak pripo- vedavao senje. Med tem je Don Bosko, opravivši mešo,sto-po v šegeštijo. — Prvle kak bi doli djao mešno opravo, dečak k njemi stopi, in pravi: »Oča, re-šite me!« Don Bosko ga Vojaki se vadijo z strojnimi puškanii v Ljubljani. Dve svetiivi ko-$*•*¦*&$ roni njemi je kazao. — »K^kpa, ka vidim, ali ka mi hasni? V mojo pr-giščo takši beli ne^ kaplejo, in sam rad: či samo čarne do-bim.« — »No zdaj bo-že inači. Posliišajte: je gonvzeo ln mah I o bo vase, ci do dečak je ostao v Oratoriji več let, Rivali niti ednok ne bodete psuvali.« potom je pa živo pošteno z svojim — »No, či samo to trebe, naj sem delom v sveti, brez nesrečnog-a očo. pes, či ne obdržim.« Čiravno je Don Bosko meo vnogo — »Nego, z tem pogojom, ka či dela na vse kraje, itak je naišeo to- bi vam včasi vujšlo, jas seli, gda te- liko časa, ka je inam hodo predgat. kunoli, deset filerov doli zračunam.« Vsi so ga radi poslušali, in večkrat Kpmaj s^a se pogodila, se konj se je zgodilo, ka či so ravno zraven opotekne, in kočiš se zdere z prek- ne vsi sveti postali, itak so se malo linjanjom; driigič sta ne štela bežati,. preobrnoli in na pravo pot stopili. kak je on šteo, pa se je čemerio iri Ednok je pozvani bio predgat v psuvao. Jas sam pa samo čteo, eden, Rivoli. Kpčis, ki ga je pelao, je to d,\a, tri... pravi Don Bosko. božno navado meo, ka je rad prek- -— »Či pa ne morem! je skričao ko- linjao. čis, stepao glavo in konje česao. — 55 — Gda sva do mesta prišla, doli sto-•pim, kočiš se je pa ne vupao v mene /zglednoti, tak ga je sram bilo. Jas :stopim k njemi in pravim: To mate, ,prijatel, ka sam vam obečao. Denite si v žep pa pijte za nje na moje .zdravje. — »Jas sam toga ne vreden.« — »Obečajte mi samo, ka od se-gamao več ne bo dete preklinjali.« — »Obečam, obečam! ali što ste pa Vi?« — »Jas? Don Bosko.« — »Tisti pop, ka toliko dece vkup pobira?« — »Tisti ja, samo pridite vi tudi k meni, pa priženite vašo deco.« — »To že bo. Hvala na napitki.« Potom je resan skoro vsaki tjeden pogledno Don Boska, in pogosci se je spovedao pri njem. Po dugih letah je premino z sveta kak dober krš-čenik. Don Bosko, kakti veren sin Sv. Matere Cerkvi, je neskončano lubezen in poštenje meo do sv. Očo. Leta 1858. febr. 18. je slovo vzeo od dečkov in odpotiivao v Rim. Šo je, ¦da pogledne namestnika Kj*istušovoga in njemi odkrije svoje žele. Dečki so jočič za njim gledali, ar je Don Bosko ne šo samo na par dnevov, nego na dva meseca. Od toga dneva so vsakše zajtro vnogi oprav-lali za Don Boska sv. prečiščavanje in vsi so srčno molili za njega. Februara 21-ga je prišeo v Rim. Pri grofi De-Maistre je bio na stanu-vanji, ki njemi je bio veliki prijatel. ~ šilajo nas sem preiskavat, oni so pa — ,,To je lepo! Ne, gospodje, ne prijatelje." — 61 — — »Gospodje! — pita Don Bosko nost je obladala in spremenila sovraž-— ali poznate te podpisek? Kak se nike v prijatele. vam vidi to ravnanje? Tu v zavodi Po varaši je razišeo glas, ka je žive 15 dečkov, priporočeni od minis- Don Bosko zaprt v vozo. Ešče v no- trov. Ali jas odpustim vam in želem vinaj se je čtelo. Eden dečko, po imeni povrnoti krivico z lubeznostjov." Gastini, je staniivao v zavodi nego Preiskovalci so že tri vore hodili hodo je delat vo vu varaš. Mirno je po zavodi. Trudni so bili, zamazani in delao in ne znao nikaj, kaj se godi v žedni od vročine in praha, šteri se je oratoriji. Pride k njemi pajdaš in pravi: nadigno z knig. Don Boski so se mi- ,,Nikaj ti mam povedati. Tvoj Don lili in velo jim je prinesti vino. Ta lud- Bosko je vu vozi." Na to dečaki spadne nost je bila balžam, šteri je omečo zrok vsa šker in zakrči: ,,\{a si pravo? njihova srca, in pobudo v njih veliko Guči!" poštenje do Don Boska. — »Ka je Don Bosko vu vozi. Gda so se okrepili, je Don Bosko Vzemi te novine pa čti!" naznano, ka ga dečki čakajo za spo- Gastim čte, premine farbo, ide z ved. Zato je proso, naj dopiistijo deč- delavnice naravnoč v zavod. Z napn- kom priti v hižo ali pa — či jim je jenimi očmi se vrže notri nad dveri, drago — naj sami začnejo opraviti kričeč: ,,Gde je Don Bosko, gde je spoved. Don Bosko?" — ,,Meni bi se trbelo spovedati," Don Bosko je na dvori stao, samo pravi eden. ka ga je Gastini ne opazo, tak je bio — ,,Meni tudi," pravi driigi. zmešani. Šo je dale pa kričao: ,,Gde — »Meni pa najbole," dene fiškališ je Don Bosko, gde je Don Bosko?" Grasselli. Pajdašje njemi ga pokažejo, pelajo ga — ,,Teda," pravi Don Bosko, »zač- Celo k njemi. Gastini spadne pred nimo!" . njega: »Ah, Don Bosko! Ali ste vi?" — ,,Či bi to včinoli," pravi Gras- Vnogim se je milo Don Bosko za selli, »ka bi vse pisale novine." volo svetckoga preganjanja, zato so — ,,In či bi prišli vi v pekeo, vas njemi pomagali in ga tolažili. bodo novine in pisačje potegnoli iz Dneva 27 majuša ga je obiskao njega ?"• kanonik Anglesio. Hvalo ga je in to- — ,,Prav mate, toda... zadosta... jažo. Na zadnje pravi: »Veselte se v drugoč... drugoč." . . Gospodi, dragi Don Bosko. Bog je Vora je odbila šest. Preiskovalci potrdo vaše delo. Gda se je začnolo in stražarje so zapiisiili zavod, dečki preganjanje apoštolov, so odbežali z so pa hvalili Boga, ki je tak čiidno Jeružalema in nesli vero v druga mesta občuvao Don Boska. Te gospodje so in v druge krajine. Tak se ttidi zgodi prišli z namenom, da zvežejo Don z vami." Boska, zaprejo njegov zavod in na ni- Mir v Oratoriji je ne dugo trpo. koj spravijo njegovo delo, nego neduž- Dneva 9. juniuša so prišli novi or- 62 — sački poslaniki: Malusardi, pisač mi-nistra Farina, vitez Gatti in profesor Petitti. Prvi je meo zapovedano preg-ledati račune, driigi pregledati pros-tore in škole, tretji pa goripisati pi-tanje in odgovarjanje. Bili so ešče z njimi ništerni driigi, ništerni stražarje so pa stali pred zavodom. Don Boska je ne bilo doma. Poslaniki so začnoli preiskavati škole. Najprle so prišli v školo, gde je včio vučitel Reano. Tresetidevet vu-čenikov je sedelo mirno v stolicah. Gospodje so preglednoli vse knige in vsaki kotiček v školi. — ,,Kakše kaštige mate za to deco?" pita vitez Gatti. — ,,Kaštig ne poznamo " — ,,Je to mogoče?" — ,,Zaistino." Z čiiduvanjom so zapiistili školo in šli k prefekti. — ,,Pokažite nam knige, je ra-čune vpelavlete!" — ,,Ovo — odgovori dober dii-hovnik — to so imena gojencov, to tii dnevni računi, tu pa pog.odba za gorijemanje." Hablasto zgrabijo zapisnike, preg-ledujejo in ne razmijo nikaj. — ,,Što more razmiti to babilonsko zmešanico!" pravi čemerno pisač. — ,,Jas ne morem pomagati," od-govori dtihovnik. ,,Č\ ščete potrpeti, vam razložim." — ,,Odgovorite samo na to pi-tanje: Kpliko gojencov je?" Zvunešnjih, ki hodijo v Oratorij, je bliizi 700, notrašnjih 300, edni so dejaki, edni pa rokodelski vučenicje. Med notrašnjirni je 40 siromaških, 127 pa brezi oče ali matere. — ,,Koliko plačiijejo?" — ,,Samo 17 gojencov plačiije redno, vekši del pa nikaj. Vnogim ešče trbe kupiti obleč in obiiteo/' — ,,Z kem pa te goridržite zavod?" — ,,Turinski župan da vsako leta 300 lir, red sv. Mauricija 500 lir, in pušpekija 1000 lir." — ,,Vse to pride samo 1800 lir. Premalo. Što preskrbi driigo?" — ,,V začetki sta skrbela Don Bosko in njegova mati, šteriva sta odala vse svoje imanje in je posve-tila siromaškoj mladini. Zdaj pa ži-vemo z milodarov dobrotnikov." — ,,Što so tei dobrotniki ?" — ,,Vnoge ne poznam; vnogi pa želejo, da ne odkrijemo njihova imena, zato, ne morem odgovoriti na to pi-tanje." — ,,In gde shranjujete peneze?" — ,.Nemamo nikše shrambe. Kp-maj pridejo, je že moramo vodati." To so ne šteli vervati. Prepričani so bili, ka Don Bosko vdabla peneze od papo, in na vsaki način so šteli,. ka se jim odkrije kasa. — ,,Vi lažete, Vi rnate peneze pa je ščete zakriti ..." tak so kričali ne-poštena gospoda in zgrabivši diihov-nika so ga tukli kak dete. Slaboga zdravja je bio, zato je omedlo in doli spadno. Gospodom so se odprle oči in so se sramiivali. Zdignoli so duhov-nika in ga posadili na stolec. Na to pride domo Don Bosko. Vsi dečki so ga okoli zeli, pripravleni rajši mrete, kak pustiti Don Boska v roke orožnikom. Sprevodili so ga do dver, — 63 - gde so bili preiskovalci. Stopi v hižo, prime diihovni^a za roko in ga zove. Dober sin se je odemeno in z tihim glasom pravo: »Don Bosko, poma-gajte!" — ,,Ne boj se!" odgovori Don Bosko ; »zdaj sam tii jas in vse bo vredi." Obrnivši se k preiskovalcom, batrivno pita, ka želejo. — »Želemo ka nam pokažete vašo kaso, ovači Vas odpelamo vu vozo." — »Dopustite mi par minot, ka dam blagoslov svojim gojencom, po-tom bomo si gučali. Prosite me tisto, ka nemam ..." Na te batrivne reči zavme vitez Gatti, ves ponizen: ,,Gospod Don Bosko, odpustite, mi smo ne prišli ka bi komi skodiivali, prišli smo samo, da dobimo nikše razlaganje." — MZa razlaganja se obrnite k tistomi, ki jih more dati. Odgovorni predstojnik sam jas, mene proste, in ne tistoga ki ne more odgovoriti na vaša pitanja." — ,,Verite nam, ka smo ne naka-nili nikaj lagojega. Zdaj nihajmo to in obrnimo guč na drugo. Nam dopiis-tite obiskati škole ?" — ,,Dopiistim." In je pela v šolo. Ženske vodijo električni voz v Graci zavolo pomenkanja moškov. Diihovnik znova omedle. Don Bosko obrnivši se k špijonom: — ,,Vi osramiijete vašo obiast: mesto sodnikov ste razbojniki. Z tem ravnanjom ne pridobite božega bla-goslova, ne poštenja pri liideh, nego v zgodovini nesramno stran. Ste pos-lani, da preglednete zavod? Včinte svojo dužnost, in ne mantrajte poš-tene liidi, v mirnih njihovih hižah. Notri dam tožbo pri ministri, pri sa-mom krali in se viipam, ka ne bodo gliihi na moje reči." Tu so spitavali, preiskavali, či bi li mogli najti, z kem bi škodili Don Boski. Najbole semleta pitanja so davali v petom razredi. — ,,Si se včio rimsko zgodovino?" — ,,Sam se včio nikeiko." — - ,,Mi znaš povedati, što je vmoro Julija Cesara?" — ,,Julija Casara je vmoro Bruto in driigi neprijatelje." — ,,Dobro. Te Bruto je dobro včino, ka je vmoro Casara, jeli ?" — ,,Ne istina. Podložnik se ne sme — 64 — protipostavlati casari, tem menje vmo-riti ga.« — »Či pa vladar ne ravna dobro.« — »Či ne ravna dobro, ga že po-kaštiga Bog, podložnik ga pa mora poštCvati.« — »Povej mi: bi smeo vmoriti na-šega krala, ka bi te v mfri živeli re-dovniki in redovnice, papa, pušpeki in diihovniki?« — »Gospod vitez — zavrne ostro Don Bosko — to so ne pitanja za mlade dejake; to je ne proba, nego nastavlanje zank, in jaz bom prisiljeni prepovedati odgovor.« Gda je dečak čiio te reči, je začno jokati. — »Zakaj jočeš?« ga pita vitez. — »Zato ka me pitate takše ka v knigi nega, pa se bojim či, ne odgo-vorim dobro.« — »Ne boj se, dobro si odgovoro.« Na to se obrne k drugomi dejaki. — *Kjak se pišeš.« — »Ropolo da Villafranca.« — »Ali poznaš krala?« — »Vido sam ga ne nigdar, nego znam ka je Viktor Emanuel naš kral.« — »Lagoji kral je, jeli?« — »V zgodovini, štero se včimo, to nega, zato ne vem kaj odgovoriti.« — »Či si ne čteo v zgodovini, vu-čitelje so vam zagviišno povedali, ka mislijo.« — »Ne sam čuo. Zgodovina Ita-lije, štero je spisao Don Bosko in štero se včimo, hvali krala in njegove predn-jeke.« ¦— >Ali preganjavci cerkve so hii-dobni, Viktor Emanuel pa preganja cerkev, zato je hudoben.« ¦ — »Vi, gospod, bole poznate to od mene, zato si lejko mislite, ka ščete. Jas sam nigdar ne pravn pa nigdar ne čiio, ne od Don Boska, ne od dru-goga vučitela, ka je kral hudoben. Samo to znam, ka ga je Don Bosko-preporačao v molitvi, gda je betežen bio, in vsi smo molili za njega.« ¦ Oospodje so ne znali kam. Šli so dale v tretji razred, gde so tudi spita-vali: Ka je svetna oblast pape? Što zapovedavle na Taljanskom? Čida je Umbrija? . . . Ešče več; segali so celo v spoved in spitavali, ka jim pravi spovednik pri spovidi. Nego Don Bosko jih je zvrno in pokazao, ka nemajo pravice, takše spitavati. Bilo je poldne. Dečki so šli k obedi,. varaški gospodje so pa li iskali po školah, po delavnicah, v cerkvi in v kuhnji. Na zadnje so se že navolili, ar so ne najšli, ka so želeli, in so odišii. Don Bosko je vkiip pozvao dečke in jih pelao v cerkev, gde so spevali zahvalo zmožnomi Bogi, da jim je dao trpeti, po trplenji se pa veseiiti obla-danji. Najbole se je pa veselio Don Bosko, ki je ništerni den po tom vido pred sebov dva z med onih gospo-dov, pokorjeniva in objokajočiva svoje-grehe. Čudovitne so bile škeri, štere je Don Bosko do rok jemao za svoje gojence. Gda ga je što pitao, kakda dosegne toliko sada pri vzgoji mladine, je od-govoro: ,,Z liibeznostjov." Z lubez-nostjov je pridobo srca gojencov, da so radi gorijemali njegove tanače in rabili sredstva, štera jim je prepora-čao. Z lubeznostjov jim je vdihno strah. 65 — boži, ki je začetek modrosti; z lubez-nostjov jim je vlejao vupanje do pred-stojnikov in z istov liibeznostjov jih je privabio k gostoj spovedi in pre-čiščavanji, šteriva sta skrivnosten stii-denec prave vzgoje. Liibezen, glejte fundament Don Boskovoga vzgajanja; strah boži, zaviipanje do predstojnikov, gosta spoved in gosto sv. prečiščavanje, glejte so sredstva. Don Bosko je vsigdar ponavlao : »Vsaka reč duhovnikova mora biti sad vekivečnoga živlenja in to vsešerom in pri vseh peršonah. Što se približa k diihovniki, mora vsigdar odnesti kakšo pravico, koristno svojoj diiši.« Po teh rečah je Don Bosko ravnao tiidi pri svojih gojencah, štere je šti-mao kak dragi dar, šteroga njemi je Bog poslao v varstvo in z svetim ve-seljom je večkrat pravo: »Bog nam je poslao, nam pošila in nam bo pos-lao ešče vnogo dečkov. Pazimo na nje! O, koliko drugih dečkov nam ešče pošle Bog, či mo te dobro vzga-jali. Vzgajajmo je z iiibeznostjov in je rešimo.« Qda je kakši novi dečak prišeo v njegovo hižo, njemi je najprvle gučao od duše in večnosti. Njegova lubez-nost, krotek njegov obraz, smeh na njegovih viistah, njemi je spravo poš-tiivanje in zaviipanje. Da bi pomenšao žalost za dom novim gojencom, je navadno prijazno etak pravo dečaki: — »Kak sam veseli, ka te vidim! Si prišeo rad, jeii? Povej, ka ti je ime? odkod si ?« Dečak je odgovarjao. ¦— >Si zdrav?« — »Ja gospod.« — >In tvoji starišje ? Ali ešče maš očo pa mater0 Sta zdraviva?« — »Sta.« — »Maš brate in sestre?« — »Mam.« — »In tvoj gospod plevanoš?« — »Pravili so mi naj, Vas poz-dravim.« Z tem in spodobnim pitanjom si je odpro pot do srca. In tak je lehko pristopo k bole notrašnjemi pitanji. — »Ščem, da sva prijatela! Ščeš biti moj prijatel? Pomagati ti ščem, rešiti dušo. K^ak se čiiti tvoja diiša? Si bio vrli doma ? Pa tii boš ešče bole vrli, kajne? Si že bio pri spovedi?Si se doma dobro spovedao? Mi odpreš svoje srce ? Ščem, da ideva vkiiper v nebesa. Me razmiš, ka ščem?« Dečak se je nasmejao, z glavov klumao, negda-negda tiho bio, ali pa oči poveso in rdeči gratao. Don Bosko je pa silo v njegovo diišo, odkrivao srce. Či je spoznao v dečki bistroga duha, ga je pitao: — »Mi daš kliič?« — »Kakši kluč?« — »K)uč od svojega srca,« odgo-vori Don Bosko. — »Ja, rad, včasi, vej sam vam ga že dao!« Tak je Don Bosko pridobo deč-kovo diišo, in kak dišeča roža je rasla v njegovoj roki in razširjala diš slad-kih čednostih. Večkrat so starišje sami pripelali sina, in gda so odišli, genjeni Don Boskove prijaznosti, in dečak sam os-tao z njim, njemi je pravo: 9 66 — — »Ščem biti velki tvoj prijatel. Znaš ka ščem?« — »Mene preživeti.« — »Ne samo to.« — »Dati dobre navuke.« — »Ešče je ne vse.« — »Navčiti se to in ono.« In dečak je vgonjavao. — - »Zapomni si! Jas in predstoj-niki ti včinimo vse najboše in nikaj lagojega. Razmiš?« — »Mislim, nego ne popolnoma.« — »Ščern praviti, ka jas in pred-stojniki včinimovse, ka bo mogoče, za tvojo diišo. Tii nje-mi je na kratci raz-ložo te reči. Včasi je srečao na dvorišči dečka, šteroga je ešče ne vido. Po navadnom pitanji je pravo: — »Ščem, da sva velkiva prija-tela. Ali znaš ka se pravi biti Don 3os-kov prijatel?« — »Biti boga-ven,« — zavrne dečak. — »Ne samo to. Biti Don Boskov prijatel, se pravi, Don Boski pomagati.« — »V kom?« — >Samo v ednom; da mi poma-gaš rešiti tvojo diišo. Ali znaš, ka se to pravi?« — »Biti vrli,« odgovori dečak. — »Pomeni, včiniti vse, ka ti na-račam, za zveličanje tvoje dtiše.« Te reči so navadno tak o-enole dečka, ka či je v hiži bio, je ne znao najti dver. Na to je odišeo v kakši kot in premišlavao Don Boskove reči. Niš-terni so razmili vse, driigi polovico, ništerni nekaj, ali skoro nikaj, pa li so ostali močno zamišleni, in prisil-jeni so bili, spremeniti svoje živlenje. Qda je pa prišeo na dvorišče, so ga okoli vzeli stari gojenci, novi so pa bole odaleč stali, znam zato ar so se ne vupali popolnoma približati k Don Boski, ne navajeni živienja v zavodi, znam pa ka so ne šteli žaliti pajdašov, ki so šteli biti ceio pri Don Boski. Teda jih je Don Bosko k sebi poz-vao in na tihoma in v svetom zavupanji je pravo pod viiho zdaj ednomi zdaj dragomi: »Či pos-taneš vrli, bova pri-jatela. Don Bosko te lubi in žele zve-ličati tvojo dušo. Bogteje poslaosem da postaneš vsigdar boši. Marija čaka, da njoj daruješ svoje srce. Boct šče, da postaneš drugi sv. Alujzij.« Don Bosko je znao, ka dečki, ki čiijejo te reči, občiitijo zadovolnost, odprejo srce, postanejo dobri in pri-jateije predstojnikov. Povedati zraven in batrivno, ka se žele od njih za zve-ličanje diiše, je zmaga srca. Malo se je najšlo takših, ki bi ostali mrzli. »Či predstojnik novomi gojenci ne pokaže liibezni za diišno njegovo zveličanje,« — pravi Don Bosko — »či se boji segnoti v diišo ali pa govoreč od nje, Krugle za pusko. — 67 — guči samo z polovine, ka žele in ka na- vodi sv. Mihala. Vzgojitelje toga za- kani, njegove reči nemajo haska; gda voda so šteli dosegnoti z palicov, ka je že dečak sfalo z prvim stopajom, so ne mogli z lubeznostjov, zato je ga je težko popraviti.« njihov triid bio brezi haska. K^ardinal Na te način je tiidi vabo dečke k Tosti je čuo in čteo od čiidovitnoga spovedi, štera je najbole potrebna za Don Boskovoga vzgajanja, zato ga je dušno zveličanje. Nego pri tom vabili zdaj želo viditi in gučati z njim od je čedno delao, spominajoč se velike vzgoje. K^ak vsem, tak tudi tii je Don pravice, ka je trbe pridobiti z lubez- Bosko preporačao lubezen in zavupanje, nostjov in ne siliti. štero mora meti vzgojiteo. Či je vido dečaka, ki je najšeo te- _ »Toda, kak to pridobiti?« pita žavo priti k spovedi, ga je pitao: »No, kardinal. gda se pripraviš, na dugo spoved od — »Privabiti je trbe.« pridočega živlenja?« . — >Je to mogoče? in kak?« Dečak se je nasmejao in pravo : — sPribližajmo se k njim in ob- »Od pridočega živlenja? Vej je to ne lecmo si njihovo naturo, njihove last- mogoče N nosti, njihove slabosti, z ednov rečjov, — >Prav maš« — zavrne Don postanimo vednaki njim! Ščete pos- Bosko. »Pripravi se zato za preminoče kušnje? Povejte, gde se zbira v Rimi živlenje. Ne boj se, ka ti ne poveš, največ dece?« povem jas!« — »Na — Piazza del Popolo.« Jako je trpo, gda je vido kakšega — >Dobro, či vam je vola, hodiva dečaka daleč od drugih, z žalostnim ta, in bodete vidili.« obrazom. Bojao se je, ka ga mantra Šla sta. Qda je Don Bosko opazo hiidi duh, zato njemi je lubeznivo edno trupo dece, štera se igrala na gučao, potom ga pa dao dobromi paj- cesti, se jim približa, nego deca so daši, ka se je igrao z njim. bežala. Teda je prijazno pozove. Po- Prvo teda, ka je Don Bosko želo mali so nazaj prišli. Don Bosko jim od gojenca, gda je stopo v zavod, je je dao cecva in kepce, spitavao jih je bila diišna prenovitev, štera pride z od starišov, od igrače, povabo jih je dobre spovedi. znova k igranji in on sam se je hapo Spoved je bila priprava za sv. pre- z njimi. Nato so od vseh krajov vrela čiščavanje. Gosto sv. prečiščavanje je deca in se zbirali okoli Don Boska. vsakojački potrebno. Zato je Don Gda je šo tam odnet, vsi so bežali za Bosko to vsigdar preporačao. Vnogi njim po Rimi, dokeč jim je ne velo so pristopili vsaki den, driigi večkrat nazaj iti se igrat. S\ardinal se je čiidu- na tjeden, po nedelah pa svetkah pa vaoinpravo: »Prav mate, Don Bosko.« skoro vsi. . Šla sta dale. Pri Tiberi opazita Gda se je Don Bosko zdrŽavao v novi šereg dece. Don Bosko stopi k Rimi dva meseca, je bio eden den gost njim. Vsi ga gledajo začiidjeni. Don kardinala Tostija, predstojnika v za- Bosko vzdigne roko in pravi: >Preveč — 68 — vas je; žao mi je, ka nemam toliko kepov, ka bi vsakomi dao.« Prijaznost in lubeznive reči so osr-čile deco, da so silili v Don Boska, vtegiivali roke in kričali: Meni! meni! — »Za vse nemam, zato to dam najbole vrlomi. Što je izmed vas naj-bole vrli?« — »Jas, jas!«... so kričali eden bole kak driigi. — »K^a naj včinim, či ste vsi ved-nako vrli?« Med Don Boskom in decov je nas-tano veseli pogovor. K^oliko guča, ko-liko breke, koliko smeha! K^ardinal in driigi, ki so to vidili so se smejali in pravili: »Ovo, driigi Filip Neri, prijatel mladine!« Liibleni čtevci, nespametnost bi bila si misliti, ali praviti, ka je to ne vse istina, ar či vidimo ka je človek kaj dobroga včino, je to zato, ar njemi je Bog pomagao, ki je pa nevkanijivi in vsemogoči. To ka smo do zdaj vidili iz živlenja toga velikoga človeka de-vetnajstoga stoletja, bi nam skoro nikaj ne valalo, či ne obrnemo na svoj du-ševni hasek tiste lepe zglede in navuke štere smo čteli. Radoha J. salezianec. Jajce pa njegova vrednost, Niedna hrana je nej tak priliiblena pri starih pa pri mladih, kak je jajce. To pa po pravici, zato ka je jajce nej samo dobro, kakšte naj je pripravleno, nego tiidi zato, ka ma jako veliko re-dilno vrednost. Jajce ma v sebi teliko belakovine pa masti kak l/2 (pol) kile govenskoga mesa ali pa ?'U (tri četrt) kile mleka. Večkrat se pa pripeti, zlasti pri deci, ka neščejo rada jesti belaka. To pa ni-kaj ne dene, naj li samo žučak pojejo. Žučak ma najmre v sebi 1*28 odstot-kov fosforne kisline pa 1 • 15 odstotkov železa. To sta pa dve tistivi snovi, šterivi sta za zras naših mozeg pa krvineobhodno potrebnivi. Ltidem, ki majo premalo krvi, ne moremo zadosta preporačati zavživanje žučaka. Zlasti deca bi ga naj rada jeia, pa poleg žučaka tudi dosta špinače, zato ka je špinača edna z med tistih jestvin, po šteroj človeki najbole krv raste. — Cecatjo deco bi mogli privaditi že v šestom meseci na zavživanje žučaka. Najbolše je, či ga denemo v župo, aii ga pa mehko kiihanoga namažemo na kriih. Liidem, ki majo slab želodec, ali pa ki so prestali močen beteg, pa dugo ne morejo priti k moči, je jajce ne-obhodno potrebno. Največ pa vala, či se zavžije mehko kiihano. Večkrat se tiidi lehko zavžije sirovi žučak z mle-kom, konjakom, z župov itd. Či koga pše kašel, zmešajmo žučak pa malo — 69 — cukra, vlejmo na njega ruski ali pa listnati tej, pa te pijmo to vseli, gda nas napadne kašel. Jajce pomaga tudi človeki, ka dobi lepši glas. Znano je najmre, ka dosta pesmarov prle, kak se začne spevati, spije sirovo jajce, štero da glasi čis-tost pa krepkost Pozvačinje tudi radi pijejo sirove belice, ka te bole morejo jufkati, kopinarje pa, ka ležej trobijo po vesnicaj. Vsako zajtro pa večer zavžito celo jajce, štero smo zgrožali s sokom treh citron, je jako dobro vrastvo proti zlatanici. Što šče meti lepe vlase, naj si Tsake 3—4 tjedne ednok namaže glavno za papir. Drži močno, kak arabski gumi. Luščanje od jajca ma tiidi svojo vrednost. Stučene v prah pa pomešane med krmo se davlejo kokošam, ka bole nesejo. Zlasti pa takšim kokošam se naj davlejo te zdroblene liiščanje, štere nesejo belice brezi liiščanja. Či je kakša glažovena posoda ali okno motno pa zamazano, naj se dobro zvošči z zdroblenim luščanjom pa z vodov, potom postane znova svetlo pa čisto. V leti, gda je dobiti zadosta črstvih belic, je pravi čas, ka si je za zimo prihranimo. To se pa najležej tak zgodi, či je denemo v vapneno vodo. Belice Zvonik ivana Velikoga v Moskvi na Ruskom. kožo z Lučakom, šteroga more potom z mlačnov vodov ščista splaviti, ka ne ostane nikaj na vlaseh, glavo pa more .zatem z mehkimi brisačami zbrisati. Či se što žežge ali popari pa devle na opeklino belakovino, štero more večkrat menjavati, te se njemi ne na-pravijo meherje. Zviin toga pa to vrastvo tudi jako hladi pa lejša bo-ilečine. Belakovina je tudi jako dobro kelje se položijo v lončeno posodo pa se na nje naleje vapnena raziopina. Ta raz-topina se tak napravi, ka vzememo na vsaki liter vode pol kile vapna pa edno žlico soli. Tak shranjene belice se oh-ranijo leto dni, pa je šče belak zmi-rom tak črstev, ka se lehko napravi ž njega sneg. — Paziti pa moremo, ka so te belice, štere ščemo shraniti za zimo, črstve, zato je pa moremo dobro spreglednoti. Či denemo jajce v mrzlo — 70 — vodo, pa se včasi poiopi pa ide na dno, te je to jajce črstvo. Tisto jajce pa, štero na sredi ali pa odzgora na vodi plava, je nej črstvo pa je za shranitev nej dobro. Črstvo jajce se tudi spozna po tom, ka či je k ognji držimo, da mokroto od sebe. Pripravni za preglejtivanje belic so tudi za to narejeni posvečnjeki. Presvetleno jajce ma, či je šče zevsema črstvo, celo mali, komaj vidni zračni meher, šteri se pa vsaki den povekša, zato ka te-kočina presehne ž njega. Po tom zna- menji, ki zna dobro preglejiivati belice, lejko določi, kelko dni je jajce staro. Z teh vrstic lejko vidimo, kak velke vrednosti so za nas belice. Nemajo zato prav tiste naše gospodarice, štere po fal ceni tržijo belice, pa na mesto njih kiipujejo kavo, tej, rum, žganico pa ešče bogzna kakše driige slabe reči, šterih vrednost se niti ozdaleč ne da primerjavati z jajcom, pa štere reči so ešče večkrat škodlive, kak rum pa žga-nica, pa si ž njimi samo zdravje pod-kaplejo. Zadnja popotnica — prinešena po voži. Eden dtihovnik, ki je bio več let dušni paster v ednom takšem kraji, gde so navekše sami bregovje pa pla-nine, nam pripovedavle sledečo zgod-bico, štera nam z ednirn krajom kaže, kak smileni je Oča nebeski proti nam grešnikom, zlasti proti tistim, ki radi častijo Mater božo, z driigim krajom nam pa tiidi pove ta zgodbica, kak batriven pa junaški je bio te diihovnik. Pripovedavle nam eta: ,,Bilo je eden jesenski odvečarek. Jaz sam ravno opravlao svoje vsak-denešnje molitve, gda mi nekak sklonka po dveraj. Nej, to je nej bilo klon-kanje, nego mi je nekak, kak či bi meo železno roko, dobro zružo po dveraj. Včasi sam si mislo, ka tii more biti nekaj važnoga, nekaj jako silnoga. Jaz najmre dobro poznam raznovrstna klonkanja. Či pridejo k meni šolarje, ki majo kakši posel, tej klonkajo jako narahi, zato ka oni radi majo svojega diihovnika, ki je vči veronavuk, pa se ga tiidi malo bojijo. Tudi zaročenci klonkajo pomali. Navadno seboji sklon-kati po mojih dveraj zaročenka, šteroj šče večkrat pri klonkanji srce začne močno triipati. Pa je šče zaročenka. zato li bole batrivna, kak zaročenec. Moji farnicje i drvarje pa, šteri živejo v bregaj, majo močno klonkanje. Po-biraš mi klonka gda bole, gda po-menje, ka visi od toga, v kakšem posli prihaja k meni, či je najmre delo, štero mi šče naznaniti, silno, ali pa nej. Jaz poznam dobro ta klonkanja, nego dnes mi je klonkao nekak drugi, pa mi je niti dugo nej trebelo čakati, ka je po klonkanji včasi odpro dveri pa stopo v hižo eden visiki drvar, pa je pravo: ,,Gospon plivanoš, eden težak jespadno z brega v globočino." Nej sam čakao, ka bi mi drvar, šteromi se je znoj — 71 — cedio po čeli, kaj več pravo, nego sam se paščo v cerkev. Na poti v cerkev sam pitao drvara, ki mi je prineso glas, či bi vzeo s sebov tiidi božanstvo. Drvar mi je odgovoro, ka naj vzemem. Najprle, gda sva v cerkev prišla, sva vužgala posvet, šteroga je drvar neseo pred menov. Zatem sam si jaz oblekeo spovedno robačo, sam vzeo k sebi boži olij za slednje mazanje pa sveto hoštijo. V par minotaj sva bila kredi. Moji farnicje so jako pobožni ludje. Gda začujejo glas zvonca, šteri naz-nanja, ka se nese presveto Rešno Telo k betežniki, spribežijo vsi vo na pot pa sprevajajo z gorečimi molitvami Najsvetejše, pokeč je ne sprevodijo daleč vo z vesnice. Drvar, ki je z me-nov šo, je molo naglas sveti rožni venec, pokeč je mogeo, gda sva pa prišla na težke strmne poti, gde je nej mogeo več naglas moliti, tam je te molo potihoma. Nazadnje sva prišla gor na breg. Trije drvarje so naj ča-kali pa so stremali v globočino. Nej je bilo viditi nindri betežnika. Jaz sam najmre čakao, ka v tistom časi, ka jaz. ta pridem, potegnejo ponesrečenoga človeka nazaj gor. Vsi so mi pa zač-noli praviti, ka bi siromak zaistino mro, či bi ga gor vlekli, pa tak ne bi mogeo sprejeti slednja svestva, štera so njerni pa bila jako potrebna, zato ka je nej bio ravno jako pobožen človek. Bilo je zavolo toga vse priprav-leno, ka bi mene pustili v globočino k ponesrečenomi človeki. Jaz sam se pa tiidi nikaj nej mudio. Bio sam včasi pripravleni, ka so djali težko vože na mene, to pa tembole nahitroma, zato ka se je od časa do časa čiilo jako milo ječanje z globočine. Hitro sam bio zato kredi. Vože so mi djali okoli prsi pa so je močno zvezali, v rokaj sam pa držao najsvetejše svestvo. Moje potiivanje v globočino se je začnolo. Napravo sam hitro popolno požalii-vanje, ka ne bi nepripravleni prišeo pred stol boži, či bi se vože vtegnolo vtrgnoti, pa bi jaz spadno dol. Gda sam tak nekelko minot viso na voži pa se puščao v globočino, sam se čii-diivao, ka sam nej čiito nikšega straha. Samo edno zahvalno molitevsamzmolo Zveličiteli, šteromi se ne povnoža nikša pot, naj samo more priti k siromakom betežnikom. On ide z diihovnikom k betežniki prek po mestnih cestaj, prek po vesnicaj, on stopi, kak negda z apoštolami, v ladjo, on se pela na prostih kmečkih kolaj pa v bogatih kočiijaj, on se da pelati k betežniki po žeieznici, pa tiidi v zrakoplovi, nego to se pa zato malogda pripeti, ka bi ga po voži piiščaii v globočino k be-težniki, kak se je zgodilo zdaj tii. Za nekelko minot sam bio odspodi v globočini. Betežnik je šče bio živ, to je kazalo milo ječanje. To pa, ka sam tam vido, ne bom mogeo pozabitf, či bi li šče ravno sto let živo. Ponesrečeni človek je najmre ležao vznak, okoli njega je bila mlaka krvi, vo z prsi njemi je pa stala edna preci debela veka, štera njemi je pri spadaji skoz tela prišla. Kak grozne bolečine je mogeo čutiti te siromak človek! Bio je pa nej samo ešče živ, nego je bio tudi ešče zevsema pri za-vesti, ka je bila prava čuda. Jaz sam si ga položo v naroče, kak si položi - 72 mati betezno dete, pa se mi je tak spovedao pa sprijao Odkupitela kak zadnjo popotnico, slednje mazanje pa odpiistke za mirajoče. Pravo mi je, ka se Mariji ma zahvaliti za srečno pos-kradnjo vuro, či ravno ka jo je v živ-Ienji zametavao. Gda je sveto opravilo dokončano bilo, sam mogeo veko vzeti vo ž njegovih prsi, ka je napravilo si-romaki tak grozne bolečine, ka je omedlo. Prostor v globočini, gde se je to godilo, je bio jako mali, zato je pa bilo moje delo precej težko. Djao sam v imeni vsemogočega Oče, ki te je-stvoro, v imeni Jezuša Kjistuša, Sinu živoga Boga, ki je za tebe mro, v imeni Svetoga Diiha, ki te je posveto, v imeni angelov i nadangelov" i. t. d. »0 smileni i najdobrotlivejši Bog, ki v svojoj velkoj smilenosti odpiistiš grehe tistim, ki je požaliijejo, zgledni se milostivno na toga svojega slugo. Smiluj se nad njegovimi zdihaji, smiliij se nad njegovimi skuzami pa njemi odpusti grehe, ki nema v drugom ni-kom zavupanja, kak samo v Tebi.« Pod pazkov straže spijo nemški vojaki. siromaka betežnika n.a vože, kak so to prle meni napravili drvarje, pa sam privezao na vože tudi vejko, štera ga je tak nesrečno ranila, naj bi ta vejka zdaj vkraj držala vože od pečine, tak ka se betežnik ne bi ešče bole zvrazo. Zatem sam dao znamenje Judem, ki so bili odzgora, pa so te začnoli vlečti .betežnika vujška. Jaz sam se bojao, ka betežnik na toj poti merje, zato sam molo Jepo pa folažbe puno molitev, štero moli sveta cerkev za mirajoče: .Idi, duša krščanska, z toga živlenja Qda sam molo reči: ,,Tvojoj od-hajajočoj duši naj pridejo proti svetli kori svetih angelov, svetl apoštolje, sveti manternicje itd., sam Jezuš se ti naj prikaže v nebeskoj slavi, pa te naj sprime v paradižom blaženih," gda sam molo te reči, so drvarje ravno gor potegnoli siromaka, ki je pa bio že mrtev: duša se njemi je že odločila od tela. Za en časek so vože, s šterim so gor potegnoli mrtveca, piistili znova v globočino. Jaz sam si je privezao okoli. — 73 — prsi, pa so te začnoli vlečti vujškar teri božoj, ka je tomi mojemi farniki tudi mene, ka je bilo dosta bole ne- na tak čiiden način bila na pomoč pa varno, kak prle, gda so me puščali dol. njemi je sprosila milost, ka se je tak Moj angel čuvar me je čuvao na toj srečno preselo z toga sveta. Za tem poti, ka sam srečno prišeo vujška. čiidovitnim dogodkom se mi je več Drvarje so pokojnoga telo položili na noči zandrugim senjalo, ka so me puš- mejko ležišče, štero so napravili z čali po voži v nezmerno globočino. meha. Njegov obraz je bio viditi mi- Bližanjo nedelo se mi je prigodilo ren, kak či bi spao. Jaz sam z drvari nekaj jako veseloga. Prišli so k meni vred poklekno k mrtveci pa sam molo štirje drvarje, pa so mi prinesli tisto z globočine srca: Gospodne, podeli vože, na šterom je Zveličitel bio puš- njemi večni pokoj! čani v globočino. Pravili so, ka so že Zatem je trebelo napraviti mrivečko v šoli čuli, ka je Rudolf Habsburski stolico, na šteroj bi prenesli mrtveca nej več seo na tisioga konja, šteroga v dolino na pokopališče. Jaz sam pa je ednok ponudo spovedniki, ka se je meo to težko nalogo, ka sam mogeo prek edne vodine neseo s spresvetim naznaniti to nesrečo pokojnoga ženi, Rešnim Telom k ednomi betežniki, zato štera je mela četvero male dece, štera oni zdaj tudi toga voža, na šterom je deca so postala zdaj sirote. Človek si Zveličitel bio prenešeni v globočino k lejko misli, kak veliko žaiost je čutila ponesrečenomi betežniki, neščejo več ta ženska, štera je komai pred par rabiti pri deli, nego je podelijo meni. viirami moža zdravoga pa veseloga Jaz sam je djao k zakladom naše vidla doma, zdaj pa te zvedi, ka je že cerkve.« mrtev. Pa tudi žalost dece je bila To je pripovedavao te vrli plivanošf grozno velika. V tolažbo je pa bilo Vsa čast njemi! Na njega se po pra- driižini to, ka je pokojni zadobo mi- vici lehko nanašajo reči Gospodnove: lost, ka so njemi v groznoj globočini ,,Jaz sam dober pastir, jaz dam živ- bila podeljena svestva za mirajoče. lenje za svoje ovce.« Jaz sam sam se goreče zahvalo Ma- L. K- sta Kristuš pa sveti Peter po sveti Stari liidje znajo dosta pripoveda- ka Bog včini. Edna takša pripovedka, vati, kak sta Kristuš pa Peter po sveti takzvana legenda je tudi ta, štera je hodila. Vsaki zna, ka je to nej sveto tti popisana. pismo, nego so pripovesti, pravlice, Sveti Peter je bio sveti človek, šterc majo vnogo lepih navukov i to- dobroga pa odkritoga srca, zato ga je lažbe, pa nam kažejo, ka je vse prav, Kjistuš jako rad meo. Da je to istina, 10 . — 74 — nam svedoči to, ka je njega postavo hiidobij pa spačenosti po sveti; kod za namestnika svojega na zemli; ka hodiva, vidiva takše grehe, ka se nanč njemi je dao kliiče, to se pravi: vso misliti ne dajo. Pa, vej ti to sam znaš, oblast, zemelsko pa nebesko —čiravno pa skušaš." je bio tudi Peter, kak vsaki človek na ,,Na priliko?" — ,,Na priliko, ka je zemli, slabostim podvrženi, kak nam to telko nemarnih starišov, ki ne spun- kaže tista zgodba z evangeliuma, gda javlejo svoje dužnosti, ki nedužno deco ga je Kristuš opomeno, ka ga rekši zapuščajo, ka se nebože deca klatijo prle izda, kak de kokot trikrat spevao. po poteh, kradnejo pa se samo lagoje Hodila sta Kristuš pa sv. Peter po včijo. Ešče kamenje so za menov lu- trataj Galilejskih. Vidi pa Knstuš, ka čali. Pa ka je tudi dosta poštenih liidi, je Peter eden den bio bole zamišleni ki celi boži den delajo, ka njim znoj pa maloveren, kak inda. Zato ga pita teče z obraza, ka majo krvave žule Kristuš: ,,Dragi Peter, zakaj si tak za- pa trtidne roke, pa je zato li tere si- mišleni, pa ka si premišlavles?" ,,Moj romaštvo; klantošje, tepešje pa man- Vučenik", pravi Peter, ,,zakaj ne bi bio? jacje se pa za preobloženim stolom Vej znaš: nekše misli mam, štere me lepo gostijo. Dosta mater poznam, tnantrajo, tak ka nemam pokoja nej štere znajo, kaj je njuva dužnost, štere vudne pa nej vnoči." ,,No, kaj tak- Boga ne pozabijo; pa zato li nemajo šega?" pravi K^ristuš. ,,O, Gospod! svoje dece s kem odeti; nesramne bojim se, ka bi ti je povedao, pa sram ženske, gizdalinke se pa v svilo ob- me je, ka mam te misli, či se zmislim lačijo." na nje." ,,Vej jih pa znamkar pred ,,Istina je, dragi Peter, sveta istina menov ne boš zakrivao, ki sam te je vse, ka praviš. No, pa dale...?" zvolo za svojega vučenca? Ki sam te — ,,Dale ti je znano, lubleni Vučenik, pozvao od galilejskoga morja, gda si kak naj preganjajo pa odurjavlejo ne- tam brodaro pa ribe lovio — pa ešče voščeni farizeušje, skažlivci. K>k pazijo za več sam te odločo". na naj, či bi naj mogli zgrabiti v svoje ,,Naj bo, vej ti povem: Premišlav- mreže. Ovi den smo šli po poli, sunce lem si, či je Bog zaistino pravičen pa je šlo že k jednadi, pa gda smo si moder." —¦ ,,Tak, te to ti ne verješ? vtrgnoli nekelko klasov, zato ka smo To je slabo, dragi moj Peter, to je bili šče na tešče — kak so nas hiido pregrešno. Povem ti, ka je nespametno meli tej nečamurni ltidje? K^ak so se premišlavati, či je moj Oča v nebesaj čemerili nad nami pa nas psiivali, ka pravičen pa moder, gda jaz pravim, rekši mi Gospodnov den oskrunjav- ka je On sama pravica pa modrost." lemo! Bojim se za tebe, zato ka tebe ,,Vej te misli meni ne prihajajo najbole sovražijo. Na celoj židovskoj slepo," odvrne Peter, ,,nego mam za zemli nega hudobnejših liidi, kak so tej nje svoje zroke." — ,,Zroke maš? Na nevoščeni farizeušje, skažiivci, ki s svo- priliko...?" jov jalnov pobožnostjov lustvo zape- ,,0prvim," postavim, ,,ka je telko lavlejo. Či bo tak šlo dale, ešče kame- — 75 — Tiiivali naj bodo. Či je tvoj Oča za- tak nenavadno blagoslovo. Pšenice bo istino pravičen pa moder, zakaj do- zadovole, ešče k odaji bomo meli pusti takše hiidobije ? Nej so vredni nekelko; želeva za tiste peneze, ka za tej liidje, ka je zemla nosi, pa ka sunce njo dobiva, sinti v šolo dati, ka bi se na nje sija. jaz bi je zravna z ogn- navčo za pisača." Gospod pa Peter jom pokončao ... Takše so moje skiišn- se na pot odpravlata; oča njima je jave, to so tiste misli, štere mi ne prineso čuturo žutoga vina, dečak pa, dajo pokoja." ka bi meo iti v šolo, pun kranščak »Dragi Peter," ga zavrne KVistuš, čarnih črešenj. Zahvalita se pa odideta. Mtvoje misli so jako grešne; srečen Med potjov pravi Peter: ,,Znaš ka, pa si, ka ne gučiš s slabim namenom, moj Oospod pa Vučenik, tej ludje so nego z nevednosti." jako dobroga srca. Bog je obvari Gda je Kristuš to povedao, se je vsake nesreče doma pa na poli." Nato zgledno na Petra, šteroga je l^ristušova Kristuš zdigne oči proti nebi, na šte- milost razsvetila, tak ka je spoznao roj so se že zbirali oblaki; gro- svojo hibo pa nepremišlenost. Poklekno movitni pa viherni oblaki so se gnali je zato pred K/istuša pa ga je proso ober lepe hiže. Nej dugo - postalo odpiiščenje. Kjistuš njemi je podao je temno; grmilo je pa treskalo, tak roko, ga je tolažo pa včio. ka se je zemla trosila; bliskovite ka- Potujeta dale pa prideta do edne če so se zvijaie po temnih oblakaj. lepe hiže. Pri hiži je bilo nasajenoga Potnika sta se paščila, ka bi šče za vnogo rodovitnoga drevja. Nej daleč časa prišla v najbližanjo ktičo. Zdaj je šiimo bister potok. Mož i žena pa se je zblisnolo pa treščilo ravno v tisto črstev sinko so na poli želi pa snopje čresnjo, pod šterov sta malo prle se- vezali. dela. Peter se je tak prestrašo, ka ¦ ,,Moj dober Vučenik," spregovori njemi je vse z rok spadnolo, ka je Peter, ,,počivliva tii malo, ka je meni neseo. Tak se je držao Kristuša, ka je že preveč vroče." Sedeta pod črešn- nej vupao nikam gledati, pa nej pobi- jovo senco. Mož pa žena vidita, ka rati, ka njemi je natla spadnolo. Med sta se tujinca pred njiva kučov stavila, tem sta Prišla v edn0 Juknjo, štera je zato sta piistila delo, sta njima šla bila zdublena v pečino, pa sta tam proti. ,,Stopita v hižo," pravi žena, ostala pod strehov. Voni se je spus- ,,vama nekaj napravim, ka se malo po- tila toča, štera je klestila drevje. na živeta." ,,Nikaj nama ne pripravlaj, poli je pa mlatila silje, tak ka je vse ženska," je pravo Knstuš, ,,tu pod naskriž letelo. črešnjov je jako dobro za naj, samo Viher mine, pa Peter vidi strašno požirek vode bi prosila." Ženska njima pokončanje, ka je toča napravila;-— prinese vodo pa jestvino. ,,Letos bote dobri liidje so se njemi tak milili, ka meli bogato žetev," spregovori Peter. si je nej mogeo zadržati skuz. Tiidi ,,Prav obilna bo," pravi nato ženska, K^nstuš se je zgledno na pokončana ,,hvala bodi zato Bogi, ki nam je pole pola pa je vido na nikoj spravleno - 76 — silje, okleščeno sadoveno drevje — pa či vidita to drago posodo pri meni, ki je nikaj nej pravo. sam ločeni od liidi, v samoti, pa ki Vidi pa Kjistuš Petrov žalosten se živem z vodov, z zelenjom pa s obraz, pa ga pita: »Dragi Peter, ka ti korenjom. Znata, jaz sam bio negda je?« »Bog pa Vučenik«, odgovori bogat pa premožen, časten pa spoš- Peter bridko, »vej si vido, kak dobri tiivani, pa je moja reč dosia valaia v so tej ludje tam v tistoj lepoj hiži, pa spravišči imenitnih možakov ; nego pri zato li, kakša nesreča je je zadela.« Bogi — o moj Bog! je zdejno puš- »Moj dragi Peter, zakaj že pali dvojiš čavnik — pri Bogi sam nej bio nikaj; nad modrostjov pa nad pravičnostjov bio sam kak živinče v brlogi, brezi mojega Oče?« . . . Kjistuš ga milos- višiše misli, brezi višišega namena. "tivno pogledne, milost boža presveti Znabiti se me je Bog zato smiluvao, Petri pamet, pa sprevidi svojo falingo. ka sam nej bio skopi. Odpovedao sam Ideta dale; na poti jiva je najšla se sveti, odpovedao sam se veselji, noč. Bila sta na samoti. Okoli njiva razdavao sam, ka sam meo, pa sam je bila divja gošča, Zverina se je gla- prišeo v to samoto. Samo to kupico sila, vukovje so tulili kak peklenski sam si obdržao, štero mi je podelo diihovje. Strah pa groza je spreleta- kral za moja zasluženja.« vala Petra, tak ka njemi je sapa zas- Qda |e pusčavnik vido, ka sta pot- iala, noge pa odrevenele. nika trtidniva pa zdelaniva, njima je »Ne bom šo dale, za nikoj nej,« napravo ležišče s tem, ka je nastlao se stavi Peter. »Dragi Peter, ali ne šebrinje pa meh, kak se to nahaja v veš, ka či erjovi divjačina, tulijo vu- logi. Bila je to siaba postel, pa zato kovje, ka njim Bog dopitsti?« »Pa to dobra za Kristuša i Petra, šteriva sta ne dovolim, ka bi me požiii, pa ka bi bila počinka potrebniva. Zajtra njima mi droba strgali,« pravi Peter. Knstuš je pali podvoro, kak je najbole mo- njemi odgovori: »Ne boj se, gda sam geo. Gosta sta se odpravlala dale pa jaz pri tebi. Tiikar bliizi je piiščavnik, sta se zahvalila liidnomi pliščavniki. eden sveti človek, ta bova šla, ka >Te piiščavnik je zaistino sveti pa nama da prenočišče.* bogaboječi človek«, pravi Peter. — Obrnola sta se nato k puščavni- »Nojco, vseli gda sam se prebudo, sam kovoj kuči pa sta ga prosila, ka bi ga vido kiečati, moliti pa se skuziti.« njima dao prenočišče. Puščavnik njima — ,,Istina je, kajepobožen, odgovori je z veseljom spuno želo, njima je Petri Kristuš, samo ka je njegova dao kruh, orehe, sladko korenje pa pobožnost v nevarnosti." bistro vodo v zlatoj, pa z dragimi Pot jiva pela dale; vročina je čim kamli obklajenoj kupici. Peter se je duže vekša pa jiva mantra velka žeja; nej mogeo nagledati zlate kupice, pa siihi kriih pa orehi njima šče bole se je čudiivao, ka ma siromak pii.š- siišijo viista. Gledata okoli, či bi bio čavnik tak drago posodo. gde stiidenec — pa ga je nej biio ; »Ne čiiduvajta se, dragivami gosta, šla sta dale, či bi gde mogia najti, pa — 77 SpO- zaman ; nazadnje je Peter zato li drago posodo, njegov dragi opazo nekšo vretino, štera je tiho min!« šumela med grmovjom. Pa kak bota »Ne premišlavli, Peter! Mojega Oče pila? Prignoti se, je bilo starovičnomi vola je bila to.« Oda je ^ristuš spre- Petri težavno ; z prgišče šrebati, bi govoro te reči je milostivno pogledno bilo neopačno. Zdaj je potegno Kris- Petra, ki je spoznao, ka s svojov pros- tuš s svoje butare zlato kupico — šte- tov pametjov ne more spreviditi pa roj se je Peter nej malo čiidiivao. dobro zarazmiti božih namenov. Poža- Strašna misel se njemi je zbudila, ka liivao je zato svoj greh, je globoko njegov Vučenik .. . Toga je Peter nej zdejno pa pravo: »Zgodi se naj tvoja čakao. Veika obviipanost se ga je vola. < lovila. Obraz njemi je postao tužen pa se njemi je razža-losiilo srce. ,,Oh, moj Gos-pod i Vučenik, ka naj to pomeni? — ,,Peter, bodi miren pa pij!u Nikak njemi je nej po voli, ka je to včino Kristuš. — ,,AIi je tvojemi Oči v nebesaj to prav?" — »Kakpa, ka njemi je prav,« odgovori l^ristuš, »mojemi Oči v ne-besaj je vse po voli, ka jaz včinim.« Pe-ter si skimlavle, kak Pot jiva pela dale kre velike de-roče vodine. Pride pa brodar skuznati, potrti pa tužen, tak ka si je človek včasi lehko mislo, ka se njemi je bog-zna kak velika nes-reča zgodila. Brodar se pok-lonipotnikoma,jiva pela v kučo pa po-gosti z ribami pa z vinom. Zatem pela oba prek vo-dine. Med vožnjov vzeme K/istuš sve-der, prevrta ž njim skrivoma dno čuna Castnikovo staniivanje pod zemlov. •či njemi to ne bi šlo v glavo. pa te zakrije z nogov liiknjo. Pri od- »Peter, ali ti to ne razumeš?« — hodi ne terja brodar nikšega plačila... »Gospod, toga jaz ne razumem; ne Včasi se začuje kričanje na po- morem zapopasti, kak bi moglo to moč. Peter se zgledne nazaj pa vidi, prav biti. Puščavnik, sveti človek, naj ka se čun vtapla, brodar se pa zalevle, je pod streho vzeo, dao nama je, ka ešče nekelko minot, pa valovje pokri- je premogeo, napravo nama mehko jejo brodara pa čun. postel, bio je z nama jako liiden, »Pomagaj, pomagaj,« veliPeter »ali pa — to dobroto njemi midva tak ne vidis, ka se godi?« »Liibi Peter, naj vračava, ka njemi odneseva jedino se spuni vola mojega Oče.« — 78 — »Čudna vola je to,« pravi drzno posvedočiti, ka njim je zdravnik velo^ Peter, »či vse naopak ide.« Kristuš ga zato ka je za nje potrebno; v mojem milostivno pogledne, Peter pa znova krarestvi bi se samo v Iekarnaj (v pa- spozna, ka je pali grešio. tekaj) odavalo vino. Bi njim jaz že po- Potujeta dale pa prideta že v mraki kazao.« v vesnico, gde jiva je živ človek nej »Dragi Peter,« ga zavrne K/istuš, poznao. Zagledneta, ka stoji na pragi »ti bi hajda pobirao kamenje pa je po- bližanje hiže človek, se hitro k njemi ganjao v druge, kak či sam nigdar ne obrneta pa ga prosita, ka bi njima dao bi bio kriv nikaj.« Nato pravi spava- prenočišče. Pa slabo sta zadela. Te jočemi: »Stani, den je že!« Človek je človek najmre, kak či bi jiva nalašč stano z blata, se zravnao pa šo v vel- čakao, jiva začne kregati pa psiivati, koj sramoti. »To je pa ravno tisti, ka ka sta rekši tepeša, klantoša pa man- je naj snočkar psiivao,« je zapomlo jaka. Na vsako liidno reč sta dobila Peter. Kristuš ga je pa zato nazaj grdi odgovor. Na človeki se je dobro pozvao, njemi je dao zlato kupico pa poznalo, ka se je preveč napio, zato njemi je pravo: »Na, vzerni to kupico> ka se njemi je jezik zaletavao, kak v dosta je vredna, odaj jo, pa peneze, zvoni macel, či je dugši, kak bi mo- ka za njo dobiš, obračaj tak, ka bo geo biti. dobro pred Bogom.« Ta velika dob- Takši kratki, zaničlivi odgovori so rota je človeka do skuz genola, se je že Petri presedali, pa je že odpirao lepo zahvalo pa je odfšeo. viista, ka bi odgovoro, pa či bi tre- Peter je stao pa gledao, kak či bi belo, tiidi s pesnicov potrdo; — samo bio poparjeni. Mislo je najmre, ka ka njemi je Kjistuš prepovedao vsako Kjistuš ostro pokara toga človeka, zato nepremišlenost. je pravo: »Za toga hudobaša bi se Dale sta nej šla, nego sta stopila spodobilo, ka bi ga dobro skregao,. v edno driigo hižo, štera je stala ra- nej ka njemi dare davleš. To presega. ven te, pa sta tam sladko prespala mojo pamet pa je tvojemi modromi pa noč. Zajtra zaran pa opazita, ka ravno pravičnomi Oči v nebesaj tiidi nej pred tistov hižov nekak leži na tleh povoli.« na obrazi, z razprestretimi rokami, kak »Dragi moj Peter,« ge je zavrno . či bi šteo kaj premeriti, pa je nej bilo Kristuš, »zakaj si tak na dvojščini ? znati, či je živ ali mrtev. Bliže sta Veri mi, ka je moj nebeski Oča mo- stopila pa sta vidla, ka je siromak vse der, neskončano moder pa pravičen. zamazani pa blaten, zbiti pa spraskani, Tvoja vera se gosto opoteče, pogos- pa ka je šče vinski diih od njego dejno. toma ti jo morem potrditi, zato ka tebe »Piistiva ga,« pravi Peter, »toga ščem postaviti, ka bi v mojih navukaj grdoga človeka, zakaj si je zapio pamet, potrdjavao svoje brate po vsem sveti.« naj leži gnjusna prikazen. Či bi bio jaz Kristuš pa Peter nadaljavleta pot. kral, v mojem kralestvi ne bi pio ni- Šla sta mimo ciprovoga loga po trav- eden človek, zvun tistih, ki bi znali nikaj, šteri so bili z lelijami posejani^ — 79 — pa po poli, gde se je zorila zlatok- ga je odtegtivala od Boga; zdaj je pa lasna pšenica. Poleg Knstuša je stopao že z Bogom sklenjeni.« Peter zamišleni v sebe. Čiidno pa 3. Brodar, šteri se je včeraj vtopo žmetno njemi je bilo pri srci, zato ka v vodi, je bio strašno veliki hiidodel- njemi je vse, ka je vido pa čuo, de- nik. Potnike je ropao, v vodo metao lalo nemirovčino. Znao je, ka njegov pa morio. Dostakrat je že obžaluvao Vučenikguči istino vsigdar pa povsedi; svoje grehe, pa se je vseli nazaj v h. — nego on je je nej razmo. KVistuš nje povrno. Včeraj je bio pri spovedi, 1; njemi je pa pravo: »Nikaj se ne skuzi, spovedao se je z svojih htidobij, je je dragi moj Peter, či teh reči ne razu- v resnici požaliivao, pa njemi je je meš, zato ka ti povem, ka pridejo časi, Bog odpusto. Ka se je včeraj vtopo, šterih ne želeš pa se — te ne boš to je njegova velika sreča; či se ne skuzio. Ka sam pa jaz na poti delao, bi vtopo, bi znova začno grešiti pa bi si zapomli eta: bio pogiibleni.« 1. Zakonskiva, šteriva živeta boga- 4. »Človek pa, šteroga sva vinje-boječe, sta štela obernoti peneze v to, noga najšla pa sam njemi dao zlato ka bi sinu dala v šolo. Sin bi postao kupico, je bio prle jako pošteni človek, pisač, bi delao svajo med liidmi. V miren polodelavec pa oča velike drii-vsakom kraji bi mir kalio. Kelko tožb, žine. Slabe letine, toča, povodni so ': srdov, nemirovčine pa sovražtva bi ga spravile na nikoj. Da bi pozabo w * napravo med liistvom! Zviin toga bi svojo nesrečo, se je vdao pitji. S ku- delao starsom nečast, sramoto pa ža- picov pa zdaj plača dug pa tiidi svojoj lost, bio bi nesrečnejši pa ešče na driižini pomore, štera je bila že na ;.. ovom sveti. Zdaj bo inači. Dečak os- poti v greh. Zdaj postane znova skrben tane doma. Pri oči bo delao na poli, oča pa dober gospodar.« . pa gda doraste, bo pošteni polodela- , ,Zdaj vidiš, dragi Peter, ka je moj | vec. Starišom bo zaželjena podpora, Oča pravičen pa moder. \{a on včini, [ čast pa tolažba, pa gda njemi merjejo, je prav, čeravno ka je ludem nej vseli i njim on spoštlivo zatisne oči. Njega prav pa nej jasno. On sam najbole L samoga pa čaka zadovolnost na zemli zna, ka je komi na hasek pa ka nej. »' pa čast v nebesaj.« Ali ne bi bilo čiidno, či bi ludje Bogi 2. »Piiščavnik v gošči je skoro kazali pa njemi zapovedavali, kak naj svetnik. Vse je razdelo, vse je zaptisto vlada svet?« pa je samoga sebe Bogi daruvao. Samo Po teh rečaj K/istušovih je bio tista kupica ga je šče mešala v molit- Peter zevsema razsvetleni, pa s\ je od vaj pa raztrešavala v pobožnosti. Ta toga časa več nigdar nej tro glave, za- kupica njemi je kratila žasluženja pa kaj je to tak, pa nej ovak na tom sveti. — 80 — Razložitev pravde. Zadav. da"te nazaj, či vam je dobra vola. Sto- žiti vas za nje ne bo mogeo, zato ka />toz/*: Odao sam kobilo v pon- je v tom slučaji on sam zakriv0> či se delek, pa mi je kupec dao 10 koron je pogodba raZvrgla. zadava. Dogovorila sva se, ka ml ovo plača v petek, pa kobilo tiidi te odžene. Na podlagi skitpnosti. Cakao sam ga do nedele, pa ga je nej bilo nazaj. Prišeo je pa eden driigi Pitanje: Bilo nas je z edne vesi kiipec, ki mi je kobilo včasi plačao. kakših 70 delavcov, ka smo pri gra- Prvi kiipec me je nato tožo pri občins- ditvi edne železnice delali, pa smo vsi, kom županstvi, pa mi zdaj župan veli, vse P° osem vkiiP> meli str°šek v ed- naj plačam 20 koron, to je naj de- noj krčmi- Qda smo del° opravili, so nem zadav na zadav. Ali je to pra- "ešterni z med nas dužni ostali krč- v^n0? mari, ki je potom to v tožbo dao, pa Odgovor: Postopanje župana je nej ie zdai sodniia tak razsodila, ka mo- pravilno, zato ka je tu pogodba nave- remo na podlagi skiipnosti vsi plačati zana na pogoj, to je tu na termin. ^ dug- Pitam0 vas zato> kak na! raz" Kupec bi mogeo kobilo v petek plačati mimo to »na podlagi skiipnosti.« pa jo odegnati. To je nej včino, zato Odgovor: Ci se več liidi zaveže, ka je kobila nazaj vaša, pa ste jo meli vkiiP opravlajo kakše delo, potom nas- pravico odati v nedelo drugomi. Prvi tane med niimi skupnost, to je vsi so kiipec v najbošem slučaji lejko zahtevle, odgovorni za ednoga, eden za vse. naj se njemi povrne zadav, to je tii 10 Zavoio to§a ie odvisno od uPnika (ta koron, več pa nikaj nej! Zadav se od krčmara), proti šteromi z med vas, more nazaj dati, či sta s pogodbov ka ste se skaPno zavezali, nastopi z oba, kupec pa odavec, nezadovolna, tožbov- Ki so se skupno zavezali, so ali pa či sta oba zakrivila, ka se je odgovornl za ves dug, pa či nega druge pogodba razvrgla. Či sta se pa nači pogodbe med njimi, ga morejo vsi ed- dogovorila, napriliko či si je zgovoro nako> v ednakom razmerji plačati. Ci odavec, ka slobodno odstopi, či kiipec "apriliko eden plača krčmari ves dug, ne spuni določenih pogojov, potom je nl"emi ovi morei° to nadomestiti. odavec niti zadava nei dužen povrnoti. _ Zadav na zadav je pa samo te duzen djati, či se je samo po njegovoj krivdi Pitanje: Pri nas šče železnička razvrgla pogodba. Vi se tii morete ze- driižba graditi železnico, pa žele za- zavati na pogodbo, štere je kiipec nej volo toga razlastiti zemlo, po šteroj bi spuno, pa tak nema pravice, ka bi njemi šla železnička cesta. Z tov železničkov vi dali zadav na zadav. Ešče onih 10 družbov se pa ne moremo pogoditi, koron, štere vam je dao, samo tak zato ka nam preveč malo davle za tiste 81 — žalože zemle, šteri so postali nepo-rabni, pa tudi ovači nam jako nisiko ceno poniivle. Prosimo zato pojasnila. Odgovor: Poleg določbe razlastit-vene postave (LXI.) z leta 1881. ma pravico lastnik zemle zahtevati razlas-titev celoga zemlišča, či bi pri razlas-titvi samo ednoga dela ova zemla po-stala nerabna, ali pa či je te žalož zemle menši kak eden štrti del pod raz-lastitev spadajočega celoga zemlišča. Či je pri vas tudi te slučaj, potom Jejko zahtevlete, naj vam razlastijo " premestijo, potom to ne pride v račun pri določftvi oškodnine. Či bi pa raz-lastiteo v takših rečaj kvar napravo, potom lastnik zemle lejko zahtevle od njega oškodnino pri sodniji. Za takše postopanje je pa tista sodnija pristojna, pod štero sodnijsko okrožje spada raz-lastitvena zemla. Sodnija določi odš-kodnino v razsodbi, proii šteroj raz-sodbi si lejko vloži pred 8 dnevi pri-ziv (apelacija) na kralesko sodnijsko tablo, oziroma dale na kralesko Ku-rijo, štera pravoveljavno razsodi. Naj- Preganjanje sovražnoga zrakoplova. celo zemlišče. Pri določitvi odškodnine se more v račun vzeti nej samo vred-nost razlaščene nepremičnine, nego tiidi tista škoda, štera je nastala s tem, ka se je zemla razdrobila, nadale tiidi stroški, šteri nastanejo, ka se zemlišče, šteroga eden del je razlaščeni, nadale da tak hasntivati, kak se je hasntivalo pred razlastitvov. Či se na zemli, štera spada pod razlastitev, nahaja silje ali pa kakše driige reči, štere se brezi škode lejko bolše se je pa doma pogoditi, pa nej zahtevati preveč dosta, zato ka či višja sodnija zavrže priziv i ga spozna za neopravičenoga, potom morejo plačati pravdene stroške lastniki zemle sami. Pravomočno določeno oškodnino more razlastiteo v 15 dnevaj plačati, ovači se proti njemi lejko prosi žakucija; či pa na razlaščenoj nepremičnini so vkniženi kakši dugovje, potom se po-loži oškodnina pri gruntničkoj ob-lasti. II — 82 — Menice maloletnih. Pitanje: Gda sam ešče dečko bio, sam na menico (valto, weksel) od ed-noga židova vzeo 200 koron brezi znanja mojega oče. Za poroka se mi je podpisao eden moj tivariš, ki je tiidi ešče v tistom časi maloleten bio. Zdaj, ka sam se oženo, terja židov mojega očo teh 200 koron pa na 6 let inte-reš. Pitam vas zato, či so oča dužni to plačati, ali pa nej? Odgovor: Postava od menic se tak glasi, ka maloletni liidje ne smejo pod-pisati menice pa nej na njo vzeti pe-neze, to je ka so od maloletnih pod-pisane menice nevalane. Zato pa vas, či stc kak maloleten vzeli 200 koron na menico, pa ravno tak vašega tiva-riša, ki vam je kak maloleten podpi-sao menico, ne more stožiti nišče. Takša v maloletnosti podpisana me-nica bi valala samo te, či bi jo vidva zdaj, gda sta postala že punoletna, pripoznala pa jo sprijala. Tak pa, či vi pa vaš tovariš-porok neščeta pri-poznati pa sprejeti menice, židov ne more stožiti nej vas pa nej vašega očo. Po civilnopravdenoj poti tudi samo tak lejko zahtevle židov od vašega očo teh 200 koron, či ste vi kak malole-ien te peneze v velkoj potreboči vzeli gor pa je porabili na takše reči, za štere bi mogli skrbeti vaš oča, kak so napriliko: obleka, staniivanje, hrana. Ccnitev zapiiščenih nepremičnin. Pitanje: Pri vkuppisanji i cenitvi za-piiščine mojega oče je notarjoš jako visiko cenilno vrednost pisao gor. Pi-tam vas zato, kak se more določiti cenilna vrednost nepremičnine? Odgovor: Predvsem zapomlimo, ka je pri določitvi cenilne vrednosti razloček napraviti med takšov zapiiš-činov, štere obravnava pride pred sod-nijo, pa med takšov, štera ne pride pred sodnijo. Či ne pride pred sodnijo, po-tom za cenitev nepremičnin postav-noga pravila nega, liki se ceni njuva vrednost, kak jo navadno majo nepre-mičnine v tistom kraji. Či je pa pot-rebna sodnijska obravnava, to je či od okrajnoga sodnika pride zapoved za cenitev, potom — či samo dediči (er-bašje) ne dajo pozoseb ceniti po izve-dencaj — poleg naredbe ministeriuma pri goricaj pa pri tistih nepremičninaj, štere spadajo pod hižnorezredni davek, vzemejo te letni državni davek dves-tokrat, pri drtigih nepremičninaj pa stoteren letni državni davek. Ci je za-pisek zapuščine pomenkliv, se to lejko spopolni pri kraleskom notarjoši. GOSPOD NEPOMINAJ. Vojteh Breg, župan v Marigladi, pa ti vsaki pove, ka je tudi pameten je takši človek, ka njemi je nej zlejka tak, kak malošteri mariglajski gospo- najti para. Nej samo to, ka je najbo- dar. Tomi se pa lfidi nej trebe čudi- gatejši v občini, nego pitaj, koga ščeš, vati. Vojteh Breg je že od malih let - 83 — meo priliko, ka se je večkrat obrno v gradi pri gospodi, pri pokojnom graj-ščaki je šče več let sliižo za kočiša pa je ž njim hodo na dugša potiivanja. To je pa že stara istina, ka kem več sveta pa Itidi človek vidi, tembole pa-meten postane. Zviin toga je bio te naš Vojteh ešče radoveden, pa bistre o-lave, kak malo driioih. Vse, ka ie vido pa čiio, je dobro premislo, pa si je znao vzeti z toga pameten navuk. Či človek šče vse, ka jse godi na sveti, dobro premisliti, lejko spozna, ka vlada te svet najvekša pa najsijaj-nejša modrost boža. Povedati trebe, ka je postao Voj-teh tak bogat ešče komaj te, gda se je oženo z dovicov Kpzačihov. V svo-joj mladosti je nej meo lastnoga ko-tička pa si je mogeo s težkim delom služiti svoj vsakdenešnji kriih. Da je pa vido druge hlapce, ki so nej tak zrasli pa tiidi nej bili tak bistre glave kak on, pa njim je zato nej trebelo sliižiti; opravili so eden ali dva dni robote, pa so bili potom gospodje lastne vole i lastne hiže, za to se je Vojteh ttidi večkrat tožo pa se nevolivao, ka je rekši Bog samo njemi nej do-volo delati za sebe, nego je mogeo služiti tujim liidem. >Ej, ka mi je za takše živlenje!« je pravo večkrat, »človek dela i dela, ka niti rok ne čiiti, či so njegove, pa je zmirom siromak. Driigi se pa ko-tajo po cele dneve v senci, pa majo vsega zadosta do vtih. Naj bo kakkoli, to zato ne morem razumeti, zakaj je Bog razdelo svoje darove tak, ka je dao ednomi preveč, drugomi pa pre-malo.« Sreča, ka je takšega modruvanja nej povedao bo le glasno, zato ka bi ga moglo biti sram pred ludmi. Gda je najmre postao pameten, je sprevido sam, ka či se človek zna pobratiti z usodov, štero njemi je odločo Bog, potom se večkrat čiiti stokrat srečnej-šega, kak je pa tisti, na šteroga je prle gledao z nevoščlivimi očmi. Za-nimivo je pa to, kak je prišeo Vojteh do toga spoznanja. K^ak je sam pravo, se je meo zahvaliti za to spoznanje Nepominaji. Sto je bio te Nepominaj, to včasi zvedimo. Gda je Vojteh služo za kočiša v gradi, si je njegov gospod večkrat do-mislo, ka bi se pelao na svoja imanja prek meje, tamodnot pa dale v Rusijo. Vojteh je pa bio pri gospodi jako pri-iiibleni, zato ga je mogeo sprevajati na teh poteh. Prepotuvao je zato široko krajino pa se nagledao raznih ludi, pokeč so nazadnje opravki nej spravili gospo-dara v Moskvo, štero je za ruse takše mesto, kak je za polake sveti i stari Kjakov. Vojteh je šče v svojem živ-lenji nigdar nej vido tak velkoga mesta, zato je samo malo menkalo, ka je nej zgiibo oči, tak radovedno je giedao na vse strani pa se tak čiidfivao vsemi. Žmetno ga je samo to stanolo, ka je nej razumo jezika, šteroga so liidje gučali. Polaki najmre ne razumejo zlehka rusine, tem menje pa ešče ruse. Gospod je dovolo Vojtehi, ka se slobodno ide šetat po mesti. Vojteh je šo z edne vulice v drtigo, pa se je nej mogeo zadosta nagledati vseh teh nevidlivih čiid. Vsemogoči Bog! Kelko — 84 — kinčov je le-žalo tii na kiip spravlenih pred njegovimi očmi. Nej je pa bilo ešče zadosta teh raznovrstnih dragotin, zlata, srebra, dragih tkanin, ka jih je bilo tC v ok-naj viditi, nego pred trgovinov je stalo ešče nekelko jako velkih kol pa na vsaki kolaj vnožino težkih škrinj, štere so skladali pa odnašali v trgovino. Mogle so biti v njih jako drage reči, zato ka je v nešternoj škrinji cinkalo, kak čisto zlato i srebro, pa je vnoga ta škrinja bila tak žmetna, ka jo je ko-maj desetero Ridi zdigavalo. Qda je Vojteh to vido, si je mislo: >Hej, hej, mogočni Bog, to je bo-gatin, tomi ne preseda živlenje na sveti.« Pri tom je vktip počo z rokami, viista so se njemi pa odprla od čii-diivanja. »Da bi samo znao, ka je tomi vel-komi bogatini ime, ka bi meo kaj po-vedati, gda se povrnem domo« je pravo Vojteh sam pri sebi. Vzeo je za hip kučmo z glave pa je stopo k ednomi bradatomi rusi, ki je v bližini razvežiivao vože na ednih kolaj, pa ga je pitao pokorno: »Dober človek, ali mi ne bi šteli povedati, ka je ime tomi vašemi boga-taši, ki ma to velko trgovino pa ta velka kola?« Bradati rus ga debelo pogledne na to pitanje, pa gda je vido, ka je to nekši čiiden človek, ki ne ve gučati ruski, je zmigao z ramami, pa nej ka bi henjao z delom, je pravo: »Ne pominaji,« ka je pominalo po našem: »Ne razumem!« Našemi poštenomi Vojtehi se je pa to vidlo nači. Nej je razumo brada-toga rusa, pa si je mislo, ka je tomi bogataši ime: Nepominaj, zato je samo skimao z glavov pa pravo sam sebi: »Nepominaj, gospod Nepominaj ! Prosim, takši bogatin, ime njemi je pa tudi takše, kak našemi staromi porot-niki Nepoveji!« Zatem je šo dale, se je malo poš-krabao za vuhom pa šepetao poiihoma: »Mogočni Bog, da bi meo samo stoteri del od toga, ka ma te bogataš, pa bi meo lepo živlenje! Pa zakaj bi takše gučao? Vej pravice nega na sveti! Eden ma do viih vsega, driigi pa nanč vlasi nema kama namočiti.« Šo je naprej pa je vido, ka tu ne-kelko desetin zidarov pa driigih delav-cov zida edno jako velko hižo; kak celi ogonje se razlega zidovje na du-žavo. Vojteh je postao pa je radovedno gledao velikansko zidino. »No, te si postavi hižo,« pravi sam sebi, »ka bi liidje deseterih takših ob-čin, kak je naša, meli v njoj prebivati! Jako rad bi znao, ka je ime tomi dru-gomi bogatini!« Stopo je nato k najbližanjemi de-lavci, ki je na lestvici podavao zida-rom opeko (cigel), pa je pitao s pri-jaznim smehom: >Ej, gospod mešter, ali mi ne bi šteli povedati, što si zida to tak lepo pa ponosno palačo?« Rus je na široko odpro vusta pa je z čiiduvanjom gledao Vojteha, zato ka je sče v svojem živlenji nigdar nej čuo polskoga kmeta. »He? Ka ščete?« je pitao po svo-jem. — 85 — »Pitao sam vas, mešter, što si da dveri so se pa ravno tak vidle, kak zidati to lepo palačo?« je pravo znova či bi bile oltar v cerkvi. Vojteh. • Na pragi pri dveraj je stao močen Rus je skimao z glavov: moški v suknji, štera je bila obšita z »Ne pominaji,« je odgovoro nahit- zlatom, pa je meo velko pozlačeno roma pa je začno dale delati. palco v rokaj, tak ka je nej bio viditi Naš lubi Vojteh pa v prvom hipi kak slražar, nego kak general. vujška skoči. »Mati boža!« je zdejno Vojteh, »to »GospodjJNepominaj!« je zdejno na je prava čflda, takša palača kak kakša Pečina v Kaukazi, imeniivana ,,vrajža vrata" na rusko-tiirskom bojišči. - stebri, štera palača je pa bila tak lepa, naprej pa z nečamurnim glasom pravo: čtidna, ka si je Vojieh sprva mislo, ka »Ne pominaji! Pašol!« je to cerkev pa se je hitro odkrio. »Oj, groza!« je zdejno naš Vojteh, Gda jo je duže gledao, je spre- >te pa že pripada ves svet tomi člo- vido, ka je to nej cerkev, nego je samo veki, tomi Nepominaji. Hej, hej, Mati bogata palača. Streha se je svetila na boža!« se jc nevolivao v duhi pa je njoj, kak či bi bila z zlata pa z srebra, šo dale. cerkev!»Ej, je pravo dale sam sebi, >tii stanuje zaistino sam casar, ali kakši mi-nister, ali pa znabiti casarov komisar.« Nej je mogeo več potlačiti svoje radovednosti; na-nizo se je pred tem velikanom, ka je meo pozlačeno pal-co v rokaj, pa ga je pitao ponizno: »Mogočni gos-pod stražar, ali mi ne bi šteli povedati, čida je ta palača?« Malo je menkalo, ka je nej postao nemi od straha, gda se je človek z zlatov palicov razkolebo kak puran, vtegno svoio roko grozno vse grlo. »Tu ga mate! Dabite žvep-lena strela, to vam je bogatin! Te vam vživle dobrote! Jaz pa, mili Bog!« je pošepeto naednok žalostno, »Jaz pa morem kak pes slu-žiti tujim liidem ! Takša je pravica na sveti!« Nezadovolen i čemeren je šo dale pa si je premišlavao od svojega siro-maštva pa od tii-jega bogastva. Za en časek je znova postao. Za-gledno je pred se-bov lepo leščečo pa-lačo na tri pode, z glažovenim hodni-kom, s bliščečimi 86 — »Človeki pač bridko postane živ-lenje, či vidi, ka eden do viih plava v zlati, drugi je pa takši siromak, ka nema niti najpotrebnejših reči. Hej, hej, nega več pravice na sveti! Delaj, tak ka ti skoro roke odnemorejo, pa si komaj pridelaš kruh pa kakšo slabo obleko, te gospod Nepominaj je pa v celom svojem živlenji niti snopa žita nej zmlato, pa njemi bogasivo sili v oči.« Qda je Vojteh tak mrmrao pa se čemerio, je samo ednok začiio milo tužno muziko. Nekelko duhovnikov je šlo naprej, šest konjov, šteri so bili pokriti s čar-nim siiknjom, je vleklo drvo, odzaja je pa bilo ešče dosta kočuj, nego za drvom je nej bilo opaziti žive diiše. »Tii ie zaistino mopeo mreti kakši velki gospod« si je pogučao Vojteh, se je stisno k zidi edne hiže, pa se prekrižao pobožno pa tak gledao sprevod. Pri srci njemi je postalo jako tužno pa žalostno. Nišče je nej šo za drvom pokojnoga, nišče se je nej jokao, nišče se je nej skuzio za mrtvecom. Tisti, ki so se pelali za pokojnoga drvom, so bili opravleni, kak či bi se pelali na svatbo pa so vsi bili viditi nekam veseli. »O, ka naj to pomeni?« si je po-šepeto Vojteh; »mrtvec, sprevod, pa se nišče ne joče, nišče niti edne skuze ne pretoči za drvom pokojnoga.« Nej je mogeo duže strpeti, nego je stopo k kočiši, šteri je sedo v ednih zadnjih kočiijaj, pa ga je pitao: »Ali mi vi ne bi štelf povedati, čidi je te sprevod?« »Kpčiš si je samo stepao glavo,. je zmigao z ramami pa pravo: »Ne pominaji.« »0, Jezuš Nezerenski!« je zdejno zdaj Vojteh, »to je te tisti velki boga-tin! Mro je, ka njemi je hasnilo nje-govo velko bogastvo? Pa se nišče ne joče za njim, nišče ne preleje niti edne skuze za njegovim drvom. Vidite zdaj, bjo sam nevoščeni na njega, pa je zato meni li bole, kak njemi, — zato ka sam ešče jaz živ pa zdrav. O, Bog ne daj, ka bi mene, gda mer-jem, tak z veseljom pokapali. Ho, ho, kelko bi bilo pri mojoj smrti joča pa nevolivanja. Oospodarje bi žaluvali, gospodinje bi postale tužne, dekline bi se razjokale, moja mati bi pa brščas mrii od žalosti pa od joča! Da je pa s tvojim bogastvom tak, gospod Nepo-minaj« je pravo za en časek dale Voj-teh, »zato počivli mirno v zemli! Jaz ne menjam s tebov; raj sam siromaški hlapec, šteroga ludje radi majo, nego bogatin, za šterim nišče ne pretoči niti edne skuze!« Od toga časa je nej bio več nig-dar nevoščeni na nikoga bogastvo pa se je nej več tožo zavolo svoje usode. Qda je postao sam bogatin pa žu-pan v občini, je tudi na njegovo bo-gastvo pa na njegovo srečo nej bio. nišče nevoščeni ... Po ,,Str." — 87 — Nej je tisti siromak, ki je nigdar Boiše je z čednim jokati, kak z nikaj nej meo, nego tisti, ki je meo, norcom spevati. Brezi zdravja nega bogastva. Ribič ribiča daleč vidi. Siromaštvo pa kašel se ne data pa je zgiibo. Lanskoga snega se nej trebe bojati. Mrtvoga zobovje ne bolijo. Što dosta gfuči, on tiidi dosta laže. zakriti. Kpvač zato ma klešče, ka si rok Rani dež, pa stare babe ples. ne bi žežLao. Što se z vukom pajdaši, more ž njim tudi tuliti. Qde te ne srbi, tam se ne škrabli. I^akše seme se-jaš, takše silje boš žnjeo. Edna lastvica ešče ne napravi sprotoletja. Z šteroga dreva sad sam kaple, je nej trebe trositi. Gola kost nanč psovi ne tekne. Dvakratžine, tri-krat Iaže. Driigim proso Najšeo se oča za sirote padloga vojaka. Sila železo tere. Proti smrti negfa vrastva. Stare vere, sta-rogra vina, starih prijatelov se drži. Z velkov gospo-dov je nej dobro črešenj zobati. Strah je dobra reč pri hiži. Vari se maček, štere naprej ližejo, odzaja pa škrablejo. Či več ma, bole mrmra. Vino ešče s čed-noga napravi norca. Vsaka ftica rada leti ta, gde se je braniš, svoje pa vrablom piistiš. zvalila. Pokeč ma medved ešče gnjile gruške, Devet meštrov, pa deset stradavcov. se ne boji lakote. Dobro blago, dobro delo se samo hvali. Čemi je slepci gledalo? Bolše je vervati svojim očem, kak lujim viiham. Žensko jezik bije. Vsaka krava svoje tele liže. Zakon brezi dece je den brezi sunca. Vzemi si ženico sebi vrstnico. Ženi sinii, gda ščeš, hčer pa, gda moreš. Tisti je moj brat, šteri bi mi včino Bolše je pošteno mreti, kak sra- dobro rad. tmotno živeti. Brezi kvasa se krtih ne gible. Trezen misli, pijan pove. Tiidi stare koze rade sol ližejo. Ka mladi ne vejo, njim stari povejo. \{ak si postilaš, tak bos ležao. Pijanka je ciganka. Pes psa dobro pozna. Nej trebe gledati, gde mačka spi, naj samo miši lovi. Nej so vsigdar kolede! Kakša je prelja, takše je platno. Bolše je, či jem jaz pesje meso, liki pa psi moje. Bolše je samomi biti, liki pa poš-tenje zgubiti. Či sosedova hiža gori, pazi na svojo! Narodne pesmi. Od edne dekline zapeti... Narodna. v Od edne dekline zapeti vam ščem; Ona živela nesrečen je den: Zdrava od domi gre, O'na za to neve, Či jo smrt v vodi dokončat žele. Da bi ona znala za to, Lejko bi vzela od mater slovo. Sladko si zgovori: Ge si moj bratec ti, Kak se ti kaj pri soldakaj godi? Da bi jaz stariše bogala, Ne bi trpela telko nevol! Vu eden no dvajsti let, Spisan je ete svet, Zdaj pa med vodov mogla bom mret' Njeni stariši iščejo njo, Ona pa plava na bisiro vodo. Oča piestrašeni, Šče njoj pomagati, Ali da Micka več ne govori. Zemla je veika, Gospodov je vrt; Na vsako stopinjo nas čaka že smrt. Vari se človek rnoj, Kliče ii angeo tvoj, Vedno te pela z nevidnov rokov. Driigo pomagati ne znamo kaj. Prosmo Marijo en zvoJeni raj, Ka de tam prosila Liiboga Jezoša, Ka nam enkrat ležešo smrt da. Zapisao: Š. K. Sinko Marko se je ženo.. Narodna. Sinko Marko se je ženo . . . Takšo ženo si je iskao, Ka bi znala svilo presti, Gvant zašiti, robce tkati, Iskao jo je, najšeo jo je, Proso jo je, dobo jo je. Gda smo se po njo peiali, Te je morje siiho bilo; Gda smo se nazaj pelali, Te je morje breg štrijalo. Griintaj, griintaj, mladi driižban! On je griintao do kolena. Griintaj, griintaj, mladi pozvačin! On je gruntao do pojasa. Griintaj, griintaj, mladi staršina! On je griintao do pazij. Griintaj, griintaj, mladi mladoženec! On je griintao, nej ga več bilo... Zdaj vsi se stopte zaporedoma, Naj vam davlem svilne robce: Či so mali, vej so dragi, Či so mali, vej so dragi! — 89 — Jaz pa idem, k njegovomi oči. Oni mi tak pravijo: ,,Sneho imam, sina nemam, Sneho imam, sina nemam." Jaz pa idem k mojemi oči. ' Oni mi tak pravijo : ,,Hčerko imam, zeta nemam, Hčerko imam, zeta nemam." Jaz pa stopim notri v morje, Ge moj liibi tam prebiva. Jaz pa stopim notri v morje, Naj si ženina poiščem. Zapisao : Š. K. Mati je mela tri hčeri. Narodna. Mati je mela tri hčeri, Vse tri k meši pošilala; Dve sta radive molile, Edna nič nej marala. Gda je sveta ineša bla, Te je v krčmi tancala ; Gda je sveti evangeljom bio, Te že je triidna gratala. Gda je sveta predga bla, Te je šla v ograd ležat. K njoj je prišeo en mladenec, Deklico je gor zbiidio: ,,Stani gor, devojcica, Ka va malo tancala!" ,,Kak bom s tebov tancala, Da sam te nej poznala?" ,,Jaz sam s pekla vrag, Imam takše diiše rad, Štere nič ne marajo, Vsigdar vragi sliižijo." ,,Jezoš no Marija ti, Potnagaj mi, pomagaj mi!" Zapisao: Š. K. v/c Naša straža v zakopah. 12 — 90 — Spomin na ednoga velikoga dobrotnika vogrskih slovencov. Letos, 1915. aprila 22-ga je ravno živino, pokazali so njim, kak se more devetdeset let, ka je te naš dobrotnik toj polagoti, kak se more ž nje hasek sunce zagledno. Gučim od vseširom, brati. Njuv ,,kmjnčki sir" je daleč sveta po celoj slovenskoj krajini dobro poz- znani bio. nanoga i visoko poštiivanoga, topo- Vsakoga so radi presvetili, vsakoga lovskoga veleposestnika, blagorodnoga pomogli, ešče v nočnom vremeni se gospoda Pltz Hermana. njim je nej vnožalo siromaškomi lud- Skromnost toga blagoga starca toti stvi iti na pomoč, če se njemi je pri ne dovoli, da bi mi njega hvalili, ali marhi kakša nesreča protila i vse to njegove zasliige pri vogrskih slovencih brezplačno, samo za Bog plati. so tak velike, ka je naša ostra duž- Je čiida zato, če jih je liidstva poš- nost se ž njega spomenoti, dar zah- tiivalo i bogalo? Je čiida, če se dalo valnosti njegovomi spomini prinesti ob po njih voditi, če je začelo po njuvih redko gda doživlenoj devetlesetletnlci. navukah gospodariti, po njuvih navo- Blagr. g. Pitz Herman so se ro- dilah živinorejo, svinjerejo, kiirjerejo dili na Nizozemskom, ali v Hollandii vpelavati? Prvi so bili krajnčarje i so- 1. 1825-ga, aprila 22-ga v občini Fran- sedni veščarje,ki so hodili se včit gos- kelhof. Leta 1857-gaso prišli na Krajno podarstva na »marof,« od teh se je pa z-a ravnitela na imanje grofa Szapary pa širo duh pravoga gospodarstva po Antona i tii 35 let gospodarili z tak- celoj slovenskoj krajini. Na kakši hasek šim uspehom, ka para tomi ne najti je bilo toga blagoga moža čedno gos- niti pred njimi, niti za njimi. podarenje našemi ludstvi, kaže jasno Kda so te človek med naš narod dobrostanje tišinske fare. Na mnogo prišli, je te v gospodarskom pogledi slabših gruntah, kak je driige krajine ščista zaostani bio. Pravilno obdela- majo, tu vendar dobro stojijo prebi- vanje njiv, prava živinoreja je niti po valci, dugov ne poznajo, pa če je, se imeni ne bila znana med našim ludst- jih hitro rešijo. Sobočke hranilnice i vom. Dnesden pa po navodilah toga tišinska posojilnica sta svedok, ka ti- dobroga gospoda navučeno naše lud- šinski farniki po vplivi g. Pitza znajo stvo tak v gospodarstvi, kak pri živi- dobro gospodariti, znajo, ne jezere, noreji svoje sosede, štajerske slovence nego sto i sto jezere spraviti i shraniti. jako prekosi. Vlekla je liidi k dobromi gospodi Navčili so te gospod naše liidi tudi njuva pobožnost. Leto poznej, kak orati, gnoj prav ceniti, spravili so njim so na Krajno prišli, so se oženili z pripravno sker (pred njuvim prihodom ednov jako bogaboječov gospodičinov, na K^ajno so v slovenskoj okolici samo štera je mati bila ne samo svojoj deci, lesene pluge poznali) pravo plemensko nega vsakoj siroti. Ne bilo tak slaboga — 91 - jj vremena, ka se ta driižina ne bi spra- Božji blagoslov šo meli, ar so molili vila po nedelah i svetkah k sv. meši. i prosto, trezno živeli. Vina, žganice Molitev je bila vsakdenešnja hrana neso noznali. Gledajte kluč do velike njuve duše. Od Boga so čakali vse i starosti. Živež so meli prosti — mleko, Y tiidi dobili se. Meli so mir i Božji sir, zmočaj, dober domači kriih njim blagoslov pri hiši, meli so dobro deco, je nadamesto nezdrave, zdravji škod- štera ečče dnesden z gorečov požrtvo-valnostjov dvori seromi oči i trepeče z lubezni, naj more nagoditi njego-voj želi. ljive sladkarije. To prosto, pobožno živlenje njim je rosilo blagoslov z nebe, šterim so kranjčko imanje tak vred spravili, ka so je oddaleka hodili gle- — 92 — dat gospodarovi prijatli i poznanci; te blagoslov je napravo, ka so poleg ver-noga službovanja za svojega gospoda zase tiidi spravili lepo, veliko posestvo v Topolovcih, kde po dobro pretlače-nih, delavnih mladih letah sladki sad i mir starosti vživlejo. Ljiidstvi je pa naibole to nagajalo, ka so se triidili navčiti njegov materni jezik, šteroga če so se popolnoma toti ne mogli navčiti, triidili so se, da se ga je njuva deca popolnoma navčila. Stem so stopili v drtižino slovensko, odprla se njim je diiša slovenska i kak dugo bo živo narod slovenski v toj krajini, bo živo tiidi globoko zapisan njuv zahvalni spomin v njegovom srci. Krajnčki. Za kratek čas. Slab zgovor. Sodnik: Nikaj ne tajite, ka je to is-tina, ka ste šteli pobegnoti. Zakaj bi pa ovači delali luknjo na zidi? Voznik: To sam zato napravo, ka bi se sobica vetrila. Te pa zna. Dijak tiijinci: Oprostite, gospod, vi ste mojemi pokojnomi strici ščista po-dobni. Ali bi mi šteli posoditi dvajseti koron ? V šoli. Vačiteo: Ci bi vas vaš pokojni oča čtili, kak velko norost ste povedali, bi se v grobi obrnoli! Dijak: Ja, moj oča so šče živi. Vučiteo: No, te pa vaš dedek. Premalo gosposko. Trgovec agenti: Či se mi ne spravite s poti, vas vo vržem! Agent: Pa nanč hlapca nemate, ka bi sami te poseo vršili. Sram vas tnore biti! V zapori. Tiijinec: Ali pa v vozi tiidi dobro ravnajo z vami? Voznik: Ravnajo z nami dobro, nego jako so nam nezavuplivi. Nigdar nam ne dajo kluča od dver. Pred sodnikom. Sodnik: Kpmaj ste prišli z voze, pa ste že pali vkrali celo obleko! Tat: K^a sam s\ pa znao? Vse mi je bilo pretesno, zato ka sam v vozi postao 50 kil žmetnejši! Pobolšao se je. Paziteo temlice: Kpmaj ste prestali svojo petletno vozo, pa ste že pa prišli notri na tri leta! Voznik: No, ali pa to ne kaže, ka sam se pobolšal, ka bom zdaj samo tri leta, prle sam pa bio pet let? Na bolšem. Prvi sosed: Ka vam pa je? Driigi sosed: Olava me boli tak, ka malo ne ednorem. Prvl sosed: Dajte hvalo Bogi, ka 93 — :ste na bolšem kak jaz. Mene zob boli pa me žena zmirom nagovarja, ka bi s\ ga dao zmeknoti. Vaša žena pa znamkar ne bo zahtevala od vas, ka "bi si dali glavo odrezati! Pri sodišči. Sodnik: Ze tretič ste letos toženi, :ke ste v krčmi marelo vkrali. Kelko marel pa te vi potrebiijete? Slab zgovor. Mlekar dekli, štera je mleko prinesla: 'Kak je pa prišla riba v mleko ? Dekla: Jaz si to ovači ne morem premisliti, ka jo je mogla krava pož-reti, gda smo jo napajali! Velki zgiibiček. Sluga: Gospod baron, prosim, od-:pustite me z sliižbe! Baron: Zakaj pa? S/uga: Mladi gospod baron me je ;že tri tjedne nej spliiskao! Baron: To je prav; jaz sam njemi prepovedao. Ali si pa odnoro, ka za toga volo ščeš oditi? Sluga: Odnoro sam nej, nego ta reč stoji etak: Gda me je mladi gospod baron zbio, mi je vseli plačao 50 file-rov — zdaj se pa ta zgiibitev preveč pozna v mojoj mošnji! V menažeriji. Gledavec. Gda idete k tigrom pa k medvedom v kletko, vas ne obide strah? K/otivec zverin: Strah ne, nego buhe! Pri krščanskom navuki. Verovučitel'. No, Jožek, kam drži vozka ipa kamenita pot našega živlenja? Jožek: V cerkev! Verovačitel'. No — tudi prav! Na-vadno pravimo, >v nebesa!«—K^ama pa pela široka, lepa pot? Jožek: V krčmo ! Malo pa velko. A.: Meni se je pripetila mala ne-vola. Žena mi je vujšla. B.: To maš ti za malo nevolo ? Ka bi pa te bila velka nevola? A.: Ci bi se ona povrnola. Sam sebe ovado. Zagovornik: Prosim, obtoženca ne sodite ostro, zato ka je malo penez vkrao. V tistom prečnjeki je bio celi kup bank, pa je je nej vzeo! Obtoženec joče; predsednik ga pa nato pita\ Zakaj pa jočete? Obtoženec. Zato ka sam tistih bank nej opazo Pri betežniki. Betežnik'. Dnes sam že telko trden, ka lejko kupico pive pijem! Zdravnik: Tak, tak ... meni bi pa bilo liibše, či bi bili tak trdni, ka nikaj pive več ne bi pili! Pri ženitbenom posreduvalci. Mladoženec: Edna ma penez kak toče, pa je grda; driiga je lepa kak angelček, pa je siromaška kak cerk-vena miš! — Ali nemate niedne takše, ka bi bila lepa pa tudi bogata? Posreduvalec Mam, samo ka takša za vas ne mara! Odkritosrčen odgovor. Jožek protl Tineki, ki je dovec. Povej mi, povej, lubi moj, kak ti je bilo, gda ti je žena mrla? — 94 — Tinek: Ravno tak, kak či bi se po lakti vdaro. Nezgovorno boli, pa hitro mine. Brihten sluga. Častnik slugi: Joško, ti si mi pri-neso dva leviva črevla, teva pa vendar ne morem obuti! Slaga: Gospod, to sam že jaz sam opazo; čiidno pa je, ka mam voni ešče ,dva crevla, šteriva pa tiidi ne bote mogli obiiti, zato ka sta oba desniva. Pri sodniki. Sodnik: Čiidno je pa, ka ste vi pe-neze pri miri nehali, obleko ste pa vkrali! Taf. Prosim, na to me nanč ne opominajte, zato ka sam zavolo toga že sam na sebe čemeren! Čiidno. A.: Či se moj mož preveč napije, je na drtigi den ves pobiti! B. To je šče nikaj nej lagojega. či se pa moj mož napije, te sam pa drugi den jaz vsa pobita. Pred porotniki. Mladi fiškališ zagovarja človeka, ki je svojega očo vmoro. Na konci zago-vora pravi: »Pa, gospodje porotniki, ali je nej čisto naravno i prav, či oča prle ide na ov svet, kak pa deca?« Čiidno. K^elko dokazov je potrebno v reči pa v dejanji, ka človek dokaže svojo modrost; edna sama reč je pa zadosta, ka ovadi svojo norostl , ..... V kasarni. Desetnik: Prostak Sršen, vaše gombe so vse zamazane, samo tista je svetla,. štera vam menka. Pred sodiščom. Sodnik: Zakaj ste sosedi vkrali kol-base? Obtoženec. Njegovoga praščiča sam že dugo časa poznao, pa bi zato rad meo mali spomenek od njegal Slab zgovor. Sodnik: Nikaj se ne izgovarjajte ! Redar vas je zadobišao, gda ste tomi človeki, ki je bio vinjeni, črevle ziivali! Obtoženec: Istina, ka je tak bilo. Čiio sam, kak zdihavle, pa sam mislo, ka ga čreveo žuli, zato sam njemi ga. pa ziio! Kratek odlog. Zaviipnik: Či mi v osmih dnevaj ne-plačate duga, bom vas mogeo tožiti. Dužnik: Ka> v osmih dnevaj? Ve si pa premislite, kak kratki dnevi so zdaj po zimi! Ruski pregovor. Prle kak ideš v vojsko, moli ednok,. prle kak se podaš ria morje, moli dvakrat; prle kak se ženiš, moli trikraL V jahalnici. Častnik novinci, šteri ravno s konja leti: »Bačkecma negda! Ali jahajte, ali. pa po zraki plavajte!... Oboje naednok ne ide!« Dobra kiipčija. ' A\ Jaz ti odam konja. Kelko daš za njega? B.\ Velki voz sena! — 95 — A.: Ka bom pa z senora, či ne bom ¦meo konja? B.: Jaz ti ga posodim za telko «časa, ka ti seno poje! V trgovini. Trgovec vsiljivomi agenti'. Ci bi meo ¦hlapca, bi vas včasi dao vun vrčti! Agent: K^elko mi date, pa bom šo ,po njega! Kelko šče ostane? Vučitel: Števek! či od 10 vzemeš 10, kelko šče ostane? Števek je v zadregi, pa nikaj ne ;pravi. Vučitel: Ci ti mati dajo 10 krajca-srov, pa je ti zgiibiš. \{a maš potom v -žepi ? Števek: Liiknjo! Z detečih viist. 1. Sinček: Kama pa ide sunce večer? Oča\ Spat ide, kak ti. Z bližanje mlake se oglasijo, žabe sinček nato pravi oči: »Oča, sunce že frče.« 2. Verovučiteo pita deklico, što jo je stvoro. Deklica odgovori: »LiibiBog, :nego ščista malo; rasti sam mogla :sama.« kOharica. ,,To maš tepeš nepošteni! Tak se kiiharca jezi, In s kijancov po temeni, Da njem v glavi vse šiimi. V laboško je mast nalila, Vnjoj že fanke plavajo, V lonec pa je štrukle skrila, Krog se vsi naganjajo. Vsa, kak pečen rak, rdeča, Gre po malo mrkevce. ,,Oj ti modra kiiharica!" Pravi Mankici srce. Prišedša nazaj, prebledi, Prazna, joj, je laboška! Pa za vratmi ka zasledi? Sosedovoga Joška. Ti si Jožek tii za dvermi? No vse znano mi je zdaj! To maš tepeš nepošteni! Pif, paf, pof... le idi zdaj! /?./. 96 - Kakši je bio Jezuš, gda je kak človek prebivao na zemli? Či gledamo podobe pa kepe, šteri lepe zviinešnjosti, na šteroga obrazi nam predstavlajo Jezuša, vidimo, ka je je telko milobe, ka ki ga gledajo, ga. na njih Jezuš nej povsedi ednako na- morejo liibiti, pa se ga bojati tiidi. malani. Nastane zato pitanje, kakši je Vlasje, štere ma za viiha poglad- bio jezuš v resnici, gda je živo na jene, so takše farbe kak dobro zreli zemli. Na to pitanje nam da odgovor Iešnjeki, od vuh do ram so malo bole edno staro pismo, štero pismo se na- črnkasti, nego svetlejši. Na čeli ma vlase na dvoje (kak se pri nas pravi »na potec«) počesane, haja v arhivi Cesarinove druzine. To pismo je napisao svojemi casari Publij Lentulus, ki je bio prednik Ponciuš Pi- latuša. Pismo je na- pisano v dijačkom jeziki, pa je je pisao človek, ki je Jezuša vidoz lastnimi očmi. V slovenski je-zik prestavleno se to pismo etak glasi: »Zvedo sam, o casar, ka bi ti rad znao, ka ti jaz ščem povedati. Žive najmre tu eden jako jakosten človek, komi je ime Jezuš K^ristuš, koga zove liistvo za pre- Naši vojaki pri obedi na bojišci. kak je to navada priludehzNazareta. *Čelo ma trladko pa jako jasno; lica, na šterih neora nikše grbe, nej driigoga znamenja, so zmer-ne farbe. Viista pa nos so pravilna; obrašcenje (brada) je gosto, pa je na farbo gledoč takše, kak so viasje; nej je jako dugo, paj-je nasredi raz-pelano. Njegov pogled je oster pa resen; oči so takše kak sun- roka, vučenicje njegovi pa pravijo, ka čeni traki, pa zavolo svetlosti nišče ne shaja od Boga, pa to trdijo od njega, more naravnoč v nje gledati; gda ka je sin Boga,' ki je stvoro nebo i koga kara, trepeče; gda opomina, te zemlo pa vse, ka jeste. V resnici so čuti, o casar, vsaki se skuzi; lustvi se hitro dopadne, pa je poleg resnosti tudi večkrat dobre den jako čudovitne reči od toga K^ris- vole. tuša: mrtvece obiidi pa betežnike zvrači z ednov samov rečjov. Ludje pravijo, ka so ga nigdar nej vidli, ka bi se smejao, pač pa ka se To je človek jako lepe postave pa je jokao. Roke ma jako lepe; gda se- — 97 s kem v guč vzeme, ga vnogo ludi rado posliiša, nego on to malogda včini; obraz je skromen, ponizen; on je najlepši človek med vsemi, kak jih človek more viditi pa si jih misliti; povsem je podoben svojoj materi, štera je najlepša ženska med vsemi kak jih je viditi v toj krajini. Zato pa, o casar, či tvoje veli-čanstvo žele viditi toga človeka, kak si to prle dao pisati v svojem poro-čili, potom mi samo naznani, pa ga jaz včasi pošlem k tebi. V vučenosti ga občudiije celi Jeru-zalem. On se je bar nej včio od ni-koga, pa je zato li v vseh znanostaj jako vučeni. Hodi bos pa goliglav; vnogi se zato smejejo ž njega, nego v nazoč-nosti se ga bojijo, pa je resan istina, kak so mi to židovje pravili, ka je nigdar nej bilo čiiti tak modre nasvete pa tak lepe navuke, kak je vči te Kns- tuš. Vnogo židovov ga drži za Boga pa njemi verjejo, edni so ga pa tožili pri meni, kak či bio sovražnik tvojega veličanstva. Tei jalni liidje ga večkrat jako kaj zimlavlejo. Nega čiiti, ka bi gda komi napravo niti to najmenšo neprijetnost; pač pa vsi tisti, ki ga poznajo pa ki so ga že preskušali, pravijo, ka so od njega dobili kakšo dobroto ali pa zdravje. Zato, o casar, čakam pokorno, pa ka bo mi velelo tvoje veličanstvo, tisto se spuni.« ... Tak je opisao Jezuša človek, ki ga je vido z lastnimi očmi. Bio je pa te človek poganske vere, pa nej zna-biti Kristušov prijatel, kak bi si to što vtegno misliti; pa da je pismo pisao casari, pred kem je bio odgovoren za svoje trditve, zato lejko verjemo, ka je pisao istino. Je Jezušovo Srce v nebi od vekomaj bilo? Ne, nego samo od tistih mao je tam, kak je Jezuš odičeno v nebo odišo. Na 33-om strani našega kalendara pa čitemo te reči »Vidilo je to Srce ne-volo človečanstva na zemli, v greh za-topleno pokolenje Adamovo v šatano-voj oblasti pa je doliprineslo Sina bo-žega z nebe na zemlo.« Kak se pa te te reči moro razmeti? Bog vse vidi i vse zna. Vido i znao je zato Sin Bog v nebi od vekomaj, ka človek postane, de njemi ime Jezus i de meo človeče srce. V to formo je že tak od vekomaj bilo Jezušovo Srce v nebi, to je v Božoj voli ne pa v Božem teli, šteroga te ešče ne bilo. Ka pa v oltarskom svestvi je Jezu-šovo Srce? Je poistini od slednje ve-čerje mal i bo do konca sveta. Pa či to Božje Srce tak bliizi bi-je za te, smeš ti pri njem mrzel ostati ? 13 — 98 — PETER ALI MOC DOBRE VZGOJE. Spisao v taljanskom jeziki Don Bosko. 1. POGLAVJE. gojega, štero bi njemi znalo strgati iz Peter ide v delavnico žveplenk (špic). srca tisto> ka sam nJemi s tolikim trQ" dom do zdaj zasadila. Oča: Ja znaš, žena moja, žmetno Oča: No . . . zadosta je zdaj! Indri mi je pri srci, gda vidim našega Petra zasluži največ 12 krajcarov na den, pri v raztrganoj obleki in brez dela pote- Bokardijovoj gospej pa 18 instem... pati se okrog. Četvero dece mava, Mati: Ešče nikaj: jaz ti neščem proti Peter je najvekši, star že 8 let, morava stati, toda se mi vidi bole, či se dečak ga dati kam delat. Či inam ne, v de- prvle navči toga ka njemi je bole pot- lavnico žveplenk Bokardove gospe. rebno. Srčno želem, da se navadi či- Dosta ne bo zaslužo, kajti takših de- tati, pisati in malo računati. V istom lavcov ma dosta, itak nikaj prinese k časi bi se pa navčo krščanski navuk hiži in tudi to nam pomore za živež. Mati: Lubi moj mož! znam kakša težava je s četvero decov. Itak mislim, da bo bole či bova Petra ešče kaj in se pripravo za prvo sv. obhajilo in... Oča: Ne delaj si nepotrebnih brig! Peter bo delao kak jaz. V šolo sem nikdar ne hodo pa sem itak ne zaos- časa pošilala v samostansko šolo, gde tao za svojimi vrstniki. Istina da, či se navči čteti in pisati, ka je pa ešče obesijo kakši napis na občinski steber, več, moliti. Vej je ešče tudi preveč ga gledam kak »tele nova vrata« in či mladi za težko delo. Či bo hodo v šolo, me što pita ka je bilo napisano, njemi to bo gotovo bole za njega, kak pa delati v tistoj tovarni (fabriki), gde se nahaja toliko lagojih, ki bi njemi go-tovo ne dajali lepih zgledov (peld.) Oča: Bodi mirna! Zmerom maš v glavi samo te lagoje zglede. Ka pa morejo takši mali dečki lagojega gučati ali misliti? No pa na to se bo že pa-zilo. Zdaj ga ščem poslati v sliižbo k Bokardijovoj gospej. Mati: Pa njemi vsaj poišči kakšo ne vem povedati. Naj bo kakšte, jaz moram delati tudi v nedelo, či v pon-delek ščem kaj jesti. Z 18 krajcari, štere Peter zasluži, si ti napraviš svojo polento jaz pa južino. Hajdi Peter, obiij si črevle pa na delo! Mati: Zakaj ga zoveš? Počakaj, bom ga jaz sama gnala. Prvle njemi obleko popravim. Sirota mati si globoko zdehne, muje drtigo delavnico, gde nega takših to- Petrov obraz, ga obime in položi na varišov ali pa menje kak v toj. Znaš svoja kolena, rekoč: Dragi Peter! Bo- gati moraš svojega očo in mene. Vi- da dečaka morava varovati vsega la- — 99 — diš, tak mladoga te morava poslati na lavce, či je mogoče med njegove delo, da si zasliižiš falaček kruha. vrstnike. Ubogo dete! potrpi, pri nas je že tak, Bokardi: No dečko, ka bi pa rad da se moraš tudi ti poprijeti dela. Vkup delao? Tvoj oča mi je že pravo, da si boš z ništernimi tovariši; spominaj se ne posebno močen, pa da boš za to vsikdar lepih navukov, štere sem ti dala. zmožen ka ti dam. Ne bojte se mati, Znaš, dragi Peter, da moramo Boga tiidi on dobi delo kak drugi. lubiti, ga bogati in ga ne smemo ža- Te reči so ravno ne jako potola- liti ? Či te bodo tvoji tovarši zaničevali žile mater. Itak se je dala vsa v volo ali slabo od tebe gučali, ne odgovar- božo, vej pri Bogi edino je tolažba. jaj jim. Či te bodo na kaj lagojega Srečna mati, štera je v vseh nevolah napelavali, n. pr. da ne trbe delati; ali iskala tolažbo v sv. veri. da drugim kaj vzemi, ali da ne trbe Stopimo pa nikelko v delavnico stariše bogati, nikdar jih ne poslušaj! žveplenk. Zpomni si, lubo moje dete, da mi vsaki prvi dečak: Glejte si ga no toga, večer. gda prideš domo, vse poveš, ka kak je lepo oblečen pa umit, kak lepi ste si po dnevi pogovarjali. robec in črevlje ma, glejte ga no! Jaz sama bom te učila ka smeš Drugi: Oho, daj mi malo robec, ti delati in ka ne. Bodi vesten, bogaj nikaj pokažem. Zakaj se pa jočeš? svojega gospodara, proti svojim tova- Zakaj? rišom pa bodi vluden in prijazen. Delaj Tretji: No fej pa majo lepi čas se marlivo in razodeni vse svoje težave šengariti, hodi se k meni; či te što kaj dobromi Jezusi, misli večkrat na njega, pita, povej njemi, da tu samo jaz mam na Marijo Devico in sv. Jožefa. Prosi pravico gučati. neprestano svojo najbolšo mater, da Te tretji je bio najstarejši med bi ti sprosila tiste milosti, štere najbole vsemi drugimi. Peter je postao malo potrebuješ. Prosi jo pa tudi za svojega batrivnejši. Si sede pri svojem zago- očo. Strašno bridko mi je bilo pri srci, vorniki in gospa njemi prinese delo, da jecelo pred tebov pravo, da te samo Za šiero je prijao s vso silo, da bi zas- zato tak mladoga pošila na delo, da lužo tistih 18 krajcarov, štere je oča bo za tvoje težko zaslužene krajcare tak pohableno čakao. ležej po krčmah popivao; dragi moj, Peter je bio vsikdar veselogazna- bridko je to. čaja in hitro je postao prijateo s svo- Kpnčavši svoje navuke, sirota mati jimi tovariši. Nato so se začeli živi po- prime Petra za roko in ga pela proti govori med njimi od raznih rečeh. delavnici žveplenk. Oba stopata tiho Tovariš: K^aj delajo tvoj oča, Peter? po strmnih in temnih stopnicah do tret- Peter: Moj oča so zlatar, in tvoj ? jega nadstropja (štoka). Odpre dveri Tovariš: Moj so fakin. Ali se kaj in pravi: Dober den gospa Bokardi! dobro zabavaš ob nedelah? Pripelala sem vam tii osemletnoga Peter\ To tak, da se zabavam. Naj- dečaka, da bi ga vzeli med svoje de- prej idem z materjov v cerkev, potem pri sv. — 100 — k večernici, nato se pa sprehajam s jana, v nedelo in svetke biti svojimi brati. meši. Tovariš: K meši hodiš in k večer- Tovariš: No pa vsaj med večerni- nici-ti? Či bi ti znao kolko je prijet- cami boš šo; boš vido kak lepo se nejše delati kak delam jaz! Meni moja bomo zabavali. mati pravijo: Idi k meši! Se razmi da Peter: Tudi to ne morem; istina, bom šo, njim pravim. Kda pa pridem da moja mati vsikdar ne idejo z menov, Pregnanje rusov z Uzsok prelaza. do prvih cerkvenih dver, stopim, potem toda mi toplo priporočajo da moram pa hajd na druge dveri viin — in se iti. Jaz jih bogam, kajti znam, da što idem z tovariši igrat. V nedelo boš starišov ne posluša, tisti je Bogi sa- tudi ti Peter šo z nami — jeli? momi nepokoren. Peter: To pa že ne! Moja mati idejo Tovariš: Ej beži no, ti se samo z nami, pa či tiidi ne, jaz znam, da mitiš. Či ne boš šo naj ie...? je dužnost vsakoga vernoga krist- Ne brigajoč se Peter za to tova- — 101 — rišovo napetavanje, je skoz dve leti Sirota mati se pri tom obrne in hodo po poti, štero njemi je skrbna vsa žalostna se pašči proti cerkvi. Stopi mati pokazala. Velko zavupanje je meo notri in jočeč spadne pred tabernakel, v njoj. Vsaki den njoj je povedo, ka je gde stanuje najbolši tolažnik potrtih šlisao od tovarišov. Mati njemi je da- src. — Tu razodene Vsemogočnomi, vala dobre navuke, oba sta pa vsaki kak dete, štero se da popolnoma oči- den prosila Boga, da bi njemi podelo noj voli, vse svoje stiske in težave, ki potrebne milosti. Bog njemi je pa dao njoj težijo srce, in ga ponižno prosi, milost, dajepremagao svoje sovražnike. da bi dobrotlivi Gospod njenomi deteti podelo vse milosti, štere so potrebne II. POGLAVJE. za Prv0 sv- obhajilo. ., , . ~ , . , Srce se nioi napuni z nepopis- Kak se re Peter pnpravlao za prvo t , , „ . T v . . ' ..... nov tolazbov. Domo ldoca, koma caka, sv. obhajilo. , „ J, , da bi mogla s Petrom gučati. I tidi ta Dve leti je živo v takših razmerah. prilika je prišla. Dragi moj sinek, njemi Namesto 45 krajc. je zdaj služo 55. pravi, glej čas je tu za prvo sv. ob- Bokardijova gospa je bila z njim za- hajilo. To je za tebe najlepši čas vsega dovolna. Tudi oča se je veselio, da je tvojega živlenja, zato se dostojno pri- dobivao zaslužene groše, štere je pa pravi. takrekoč tople zapravo. Najlepše se pa pripraviš, či boš bole Tak se je čas za Petrovo prvo sv. goreče molo kak navadno, či bos bole obhajilo približao, in zato je mati mela ubogliv in goreči za cerkev. — Samo nove skrbi. Oča je popolnoma prepiisto to me žmetno stane, da nemaš za- materi Petrovo vzgojo. Njegova navada dosta časa, da bi se navčo katekizem pa, hoditi v krčmo in pijančevati, je in posliišao razlaganje krščanskoga postala druga natura. Druga deca navuka pri gospodi župniki. so dorasla, stroški so se povekšali, peter\ Ne delajte si preveč skrbi, nieden pa nikaj ne zaslužo. draga mati, hvala Bogi spomin mam Dragažena, denemož, potrpi,potrpi. dober pa volo tiidi. Toliko časa že Peter mora dale hoditi v tovarno na najdem v nedelo, da bom so v cerkev. delo. Včio bom se pa marlivo. Delavne dni Mati: Bog moj, ka pa prvo sv. ob- pa mam preci časa za obed. Jaz ga hajilo? opravim v pol vori, potem bom pa be- Oča: Tukar si pomagaj, kak sama žao v oratorij sv. Frančiška Saleškoga znaš! in tam ves post popoldne razlagajo Mati: Ka pa misliš, se bo mogeo katekizem. Či pa ne opravim obeda včiti katekizem in hoditi v cerkev h prle, bom jo potem. krščanskomi navuki? Falaček kruha pojem nazaj idoč pa Oca: To me nikaj ne briga, jaz bo zadosta. Zviin toga, pa, draga mati, želim, da dečak naprej hodi na delo. či mi dovolite, lehko hodim vsaki ve- Hajdi Peter, hitro delat! čer ta, gde včijo dečke zobstom. _ 102 — jWfltf:Dragisinek,prididateobinem, Spominam se, (pravi Don Bosko) te tvoje reči tolažijo moje potrto srce. da sem ga večkrat vido kesno v noči Sirota mati je zdaj z dvojnov go- in pozimi prihajati h krščanskomi na- rečnostjov molila, da bi mogla ome- vuki. Eden večer njemi pravim: Peter! čiti svojega sirovoga moža. Ciravno pa se ne bojiš v tom grdom vremeni njoj je te ne davao od 75 krajcarov, in sam hoditi sem ? Zakaj bi se bojao, štere je na den zaslužo, več kak 50, mi odgovori, vej sta Bog in angel itak je dobra žena znala tak pripraviti varivač z menov. Ka, to sta ne najboša obed, da je bio vsikdar že na stoli, prijatela? gda je Peter prišeo domo. Nikajvredni pajdašje so se njemi Hiža je bila v lepom redi. Najmen- smejali zavolo njegovoga lepoga ob- šega praheka si ne zapazo na stoli, našanja. Vrstniki njegovi so ravno tisto tla so bila zmeraj čista, postel razrah- |eto meli opraviti prvo sv. obhajilo, lana in pokrita z zakrpamin toda op- samo da so se njihovi starišje za to ranim prtom. Z možom si je vsikdar jako malo brigali. ..... — -•¦-.- smeječ pogovarjala, čiravno je bio Prvi izmed onih pravi: Lansko leto srdit na njo, čiravno ne hodo v cer- me je spovednik poslao domo, zato ka kev, v krčmo pa dostakrat. sem v posti meso jo. Moj oča mi pa Gdakoli ga je srečala, je vsikdar pravi, naj letos ne bom tak bedast, da prijazno z njim gučala, vupajoč, da se bi gospodi župniki to šo pravit. naslednje morebiti povrne napravo pot. Drugi: Mene je tudi stirao ravno Kpliko takših obžaliivanja vrednih mo- zatogavolo. Zato so pa mati pravili žov vidimo, štere je pijača spravila v oči, da se naj zadržimo mesa, da op- pogubo, ki bi pa gotovo drugačni bili, ravim to sv. obhajilo; potem bomo pa či bi mogli doma mirno živeti, v poš- delali kak prle. tenjej svoje žene in dece. Tretji pravi: Moj oča so ini pre- Nesrečna mati je bila popolnoma povedali vekše grehe povedati spoved- prepričana v tom, zato se je pa tudi niki, da bi me gde ne pusto k obha- trudila, da bi moževi in celoj družini jilj. Letos je morem opraviti, ali dobro •¦ mogla olajšati živlenje. Kak je šparala ali slabo. Potem se mi pa odpre pot pri gospodarstvi! Kak si je pretrgavala! k bolšemi sliiži. Kak dugo v noč je gori bila pri ma- peter je bio ves prestrašen nad lom deli, da bi mela drugo jutro mo- takšimi rečmi. Samo par reči je po- ževi kaj skuhati. vedao, da bi tak pokozao svojo neza- Zdaj pa poglednimo Petra. Veren dovolnost. Jaz sem ne zmožen, da bi svojemi sklepi, je delao naprej v istoj vam odgovarjao, pravi, to pa znam tovarni. Navčo se je krščanski navuk, zagotovo, da tisti, ki ide k sv. spovedi večkrat je pusto obed, da bi li mogeo in obhaiili in ne obltibi odkritosrčno, v cerkev. Falaček kruha je bio večkrat da se pobolša, opravi slabo spoved. vsa njegova hrana, in toga je poriis- Kj pa zamuči kakši smrten greh, tisti teo pojdoč. ne more dobiti svete odveze in nap- — 103 — ravi božji rop. Tisti pa ki postne dni Tak je dobra mati pripravlala svo- jejo meso, so nepokorni sv. Cerkvi, jega Petra na prvo sv. obhajilo. K°- štera prepovedavle v petek in druge liko mater je, ki se trudijo samo za postne dni meso jesti. telo detete, za dušo se pa nikaj ne Domo prišedši, je Peter povedao brigajo! Kaj pa naj pravim od tistih vse materi, ka je čuo. Dobra mati se starših, ki ne samo, da se ne brigajo je prestrašila, gda je vidila, med kak- za diiše svoje dece, nego jih ešče na šimi pajdaši dela njeni sin. Prva skrb krive poti spravlajo s svojim govoren- njoj je bila, da ga je navčila, ka za- jem in dejanji? Namesto da bi jih povedava sv. Cerkev in ka vči sv. Evan- dobro pripravlali na sv. obhajilo, jih gelij. Kakša nesreča, njemi pravi,kakša pelajo na pot pogflblenja. Kak strašen nesreča je to za deco, či rnajo brez- račun bodo takši starši morali dati verske stariše, in posebno, či nemajo pred božim Sodnikom! dobre matere, štera bi jih varvala sla- bih zgledov in odvračala od hudobnih III. POGLAVJE. navukov njihovih očov. Spomnise,dragi Peter, da je prvo sv. obhajilo za tvoje Peter ide k spovedL živlenje najbole važno delo, na štero peter se je marlivo včio katekizem. se mora človek dugo pripravlati. Str- Bio je pokoren vsakoj najmenjšoj oči- gati moraš \z srca vse slabe navade noj zapovedi. Oča je bio gizdav, da in pridobiti si čednosti tvoje starosti. ma bolšega sina, kak njegovi sosedje. Moraš biti pokoren, rad in z veseljom Vido je, da se za tak lepe sinove se včiti, delati in v cerkvi se lepo ob- lastnosti ma zahvaliti edino sv. veri, našati. — Grehe, šterih se ščeš spo- štero je njegova žena za mlada zasa- vedati, obžaluj iz srca, in skleni, da dila v deteče srce. več nikdar ne boš grešio. Či bi te što Toda čas sv. obhajila se je prib- postne dni silo meso jesti, ne privoli, Hžavao in tembole je rasla tudi Pet- spomni se da moramo Boga bole pos- rova gorečnost. Navajen je bio se več- lušati kak pa ludi. krat spovedavati. Štiri leta je hodo vsik- Pazi tudi, da niti ednoga greha pri dar k ednomi spovedniki, šteromi je spovedi ne zatajiš. Spovedati se mo- odkrio vse skrivnosti svojega srca; raš vseh, obžaluvati vse, in trdno ob- zato bi pa tudi zdaj njegova spoved lubiti za naprej lepše živeti z božov bila lahko opravlena. On je pa ne tak mflostjov. Znaj, da je stokrat bole edno mislo. Ešče bole natenko se je pri- leto počakati, kak pa slabo opraviti pravlao kak inda. Skleno je opraviti sv. obhajilo. spoved za vse pretečeno živlenje. Peter: Bodite brez skrbi, mati. Štiri Meo je navado vsikdar najprle pro- leta že hodim k spovedi, pa se mi ešče siti pomoč sv. Duha, da bi mogeo ne pripetilo,da bi zatajo kakši greh. Gda spoznati vsako dušno hibo. Zato je se sam včasi več ne spominam, in me tudi jako skrkno zgruntao svojo duš- spovednik kaj pitajo, vse povem. novest. V cerkev je hodo z najvekšim 104 — spoštuvanjom in mirno čakao, gda pride na vrsto, da stopi pred božega na-mestnika. Pred spovedjov je goreče proso Boga, da bi globoko mogeo obžalovati svoje grehe. V zavodi sv. Frančiška je navada, da se dečki tri dni z duhovnimi vajami pripravlajo za viizemsko obhajilo. Ves te čas je Peter pri predgah bio vzgled vsem drugim. Ednoga tovariša je tak genolo Petrovo lepo obna.šanje, da je skleno se spovedati ednoga greha, šte-roga je prle po očinoj zapovedi za-mučao. Eden den njemi pravi tovaris: »Pe-ter, pogledni se v gledalo in popravi si vlase. da ne boš tak mršav.« — >Oh« -njemi odgovori - »rajši si popra-vim svoj duševni stan, in tak pripra-vim liibomi Jezuši vredno prebivališče v svojem srci.« Kpliko mladencov pa ešče več de-keo je, ki skrbijo noč in den samo kak bi nacifrali svoje telo, njihove duše so pa prazne bože lubezni! Kpliko stari-šov je, ki iščejo svojo čast v tom, či morejo kaj dragoga obesiti na svoje hčeri, da bi bile najlepše med onimi, ki pristopijo k sv. obhajili! Petrova mati pa ne mela takših praznih misli v glavi. Čiravno je mela dosta vsakdanjega opravila pa ešče skrbeti za drugo deco in moža, itak je bežala, gda je malo vtegnola k so-sidovim prosit kakše ostanke od platna, da bi mogla napraviti pošteno obleko za Petra. Sirota je bila, pa ne mogla sama vostati In či g. župnik ne bi prišli na pomoč, Peter bi šo strgani v cerkev. \{ak lepa duša je prebivala pod tov siromaškov oblekov! To je bilo tudi za mater najvekše veselje. — Nazadnje je prišeo tak pričakovani čas za dtihovne vaje, gde je Peter pri spo-vedi dobo odvezo. Nemogoče je po-pisati s kakšov gorečnostjov se je pri-pravlao na to. Nikaj ga ne mešalo v pobožnosti, do konca je ostao zbran. Stopi v cerkev, približa se spovednici in si opere dušo od vseh grehov. Oh kak je v srci goreči, gda znova biidi žaliivanje! Skuze njemi kaplejo iz oči, gda stopa od spovednice. Z rokami si pokrije obraz, ves potrt spadne na ko-lena pred oltar in tak ponavla žalti-vanje nad svojimi grehi. Obliibla, da šče vsikdar Bogi veren ostati in njemi služiti celo živlenje. Nedužno srce, puno najčistejšega veselja, ne more dobiti reči, s šterov bi moglo hvalo davati za tak velike milosti. Vse njegove misli pa so zdaj obr-njene na Boga, šteroga bo za kratek čas prijao v svoje srce, čiravno je sam siromaška stvar. Pun takših misli se vrača domo. Oča ga zagleda, in je ves začiiden. Petrov obraz je spre-menjen, nikša nebeska zadovolnost sija iz njega. Ide njemi proti in ga obine. Peter se njemi pa zgrabi za šin-jek kak malo dete mater, rekoč: Oh liibi moj oča, či bi vi znali kak sem jaz srečen! — Ja, ja, vupam se, pravi oča, da se obješ hitro te sreče. Ne, ne oča, pravi Peter, ste me ne razmili. Vidite kak dober je Bog, ki ' zajtra pride v moje siromaško srce. On, ki je stvaro nebo in zemlo, on me piisti, da pristopim k njegovomi stoli in jem njegovo sveto telo;njega. dobimr z njim se združim. Razmite tor dragi oča? Sam Bog me vabi, da se. — 105 — njemi bližam in si tak pridobim nje- mi tudi odpiistite. Tu vidite spokorje- gove neštete kinče. Kpliko bogastva noga sina, ki vam obeče pokorščino lehko pridobim zdaj, koliko milosti in spoštovanje za vsikdar. Oh prosim lahko sprosim za vas in za mater! Oh vas, odpustite mi! koliko lepoga bom proso Boga! Oča, Oča gleda okoli, in njegove oči se srečni bote tiidi vi, vej je Bog sam srečajo s Petrovimi in skoro do skuz pravo: prosite in bote dobili. genjen pravi: Sinek moj, ti mene pro- Očo so te reči močno genole, tak siš odpiiščanje, namesto da bi se jaz da začne premišlavati. Kak čista in ponižao in te proso usmiljenje do očo, sladka je Petrova zadovolnost! Z mojim ki je ne bio za tebe drugo kak mori- veseljom je pa vsikdar kaj bridkoga lec. Z rokami si pokrije obraz in skuze zmešanoga. To samo delo nikak ne ga polijejo, sladke skuze, kajti priha- kaže dobroga srca, da zapravlam pe- jale so iz kesanoga srca. neze po krčmah, namesto da bi pod- p0 večernoj molitvi Peter tiho pirao ženo, štera je tak dobra in pri- zaSpj. Oča pride k njemi in gladi nje- jazna proti meni, čiravno sem jaz gov smeječi obraz. Mislo je, da vidi zmerom čemeren na njo. Tiidi jaz angela. Položi svojo glavo na počitek, ščem koštati malo onoga veselja, kak toda ne more spati. Misli na svoje pre- m°j sin. tečeno živlenje, spomina se nikdašnje Na, pravi ženi, vzemi ves zasliizek sreče, v diihi vidi Petra, kak je mfren toga tedna, viitro je nedela, ostanem in srečen. V diiši njemi nastane boj, celi den doma, samo s Petrom bom či ostane doma ali ne. Nazadnje sklene šo v cerkev, da bom pričujoč pri da obdrži obliibo, v nedelo doma os- njegovom sv. obhajili. Pripravi tiidi kaj tati pri svojoj družini. bošegra za obed, da bomo vsi veseli. Peter zdaj od veselja ne ve ka bi , jy POGLAVJE delao. Tiidi mater polijejo skuze. Boža in kušiije drago dečico, stera so se Petrovo Prvo sv' obhaiil0- okrog njega vršenila. On sam pa je Peter je v tom sladko zaspao. Drugi čuto takše veselje, kakšega ešče nik- den pa, komaj se obudi, njegova prva dar. Doma z driižinov lepo živeti in misel je — molftev. Njegovo srce se meti mirno srce, to njemi je bilo pred obrača k Bogi, šteroga bo za kratek očmi. čas prijao v svoje srce. Po molitvi se Peter prle kak je šo spat, je zdigne in sramežlivo obleče. Ne smemo opravo svojo pokoro. Proso je svoje pa misliti, da je zavolo nove obleke stariše odpuščanje za vse. bio gizdav, čiravno je zdaj prvikrat v Odpustite, jim pravi, odpiistite mi živlenji bio malo lepše oblečen. dragi starišje, vse tisto s šterim sem \{a pa je tudi zviinanja obleka, proti vas razžalio. Jaz sem gotov, da mi oblačili diiše, ki se oblači v čednosti, vse pozabite. Vupam da mi je Bog štera se ogible vsakše nečimernosti in odpusto, vi mi pa dovršite to srečo či vsakšega greha0 Zdaj se začuje glas 14 — 106 zvonov, vabečih v cerkev. Vsa deca se paščijo v te boži hram. Prvi ne ve, ka bi delao od gizdosti zavolo nove obleke, drugi skače s svojoj prevzet-nosti, zato ka starši idejo z njim in drugi ga gledajo. Peter pa ves poni-zen stopa poleg očo. Ka bi njemi pa hasnilo bogastvo toga sveta, či v kratkom pride do ne-beskoga bogastva? K^ak modro in pri-jazno se obnaša, lehko opaziš pri vsa-kom njegovom stopaji. Njegove oči so obrnjene v oltar, niti edne reči ne spregovori s svojimi tovariši. Oča sam ga začiiden opazuje. Vidi ga, kak po-božno moli iz knigice »Preskrbleni mladenič.« Zdaj je spoznao, kak dobra in skrbna je njegova žena, ki je Petra iak lepo vzgojila. Zatem začnejo glasno vsi predob-hajilne molitve. Kak pazlivo Peter po-navla te molitve, kak gori njegovo ne-dužno srce pri toj pobožnosti. Kak se ponižuje pred Bogom! Čiravno je čisti kak angel, itak se ma za nevrednoga tak velke milosti. S kakšim čustvom ponavla žalovanje! Vidi se, kak njemi je bridko pri srci, da je razžalo tak dobroga Boga. Sklene, ogibati se vsega, ka bi moglo škodovati njegovoj diiši. Slednjič pride tak zaželjeni čas. Trikrat ponavla to srečno dete: »0 Qos-pod, ne sem vreden, da prideš pod mojo streho, nego samo z ednov reč-jov povej, in odzdravlena bo moja diiša!« Gda to pove, položi jezik na svoje nedužne lampice in prime Gos-poda nebes in zemle, krala nebeskih korov. \ Zdaj je Peter ne več sin siromaš-koga delavca, on je pravi angel. V svojem srci ma tistoga, ki edini more dati pravo srečo v živlenji, ma Boga. Njegov obraz je v nebeskoj svetlobi, njegovo srce je puno veselja in hva-ležnosti. Potem si pa pogovarja z Je-zušom samim. Qda njemi odkrije svoje siromaštvo, svoje potrebe, slabosti svoje dtiše, začne etak zdihavati: Moj preliibi Jezus, ti si zdaj v mojem srci. Da si tak dober proti meni, slaboj stvari, to mi da viipanje, da doseg-nem ešče druge milosti. Mam očo, ki je svedok moje sreče tu v cerkvi, ti ga poznaš. O moj Jezus, neščem ga soditi, moram pa povedati, da on ne živi po navukih naše svete vere. Ze dugo časa ne pristopi k tvojemi sve-tomi stoli. Hiidobni tovariši ga zapelii-jejo na pot, po šteroj bi ne smeo ho-diti. 0 moj Jezus, pripelaj ga ti na pravo pot. Ti sam si pravo: Prosite in dobite. Obrni svoje oči, tiidi na mojo liibo mater. Plačaj njoj vse trude. Prosim te tvojo liibezen in milost. Vsikdar pa naj se zgodi tvoja sveta vola! Vse to njegovo notranje pogovar-janje, se je vidilo na obrazi. Oča ga je neprestano gledao. Rad bi ga od veselja obijno, samo nešče ga motiti v molitvi. Dugo časa se zahvaliije Bogi, potem se pa napoti proti domi. Celi den je Peter bio vzgled svo-jim tovarišom. Gda so doma opravili obed, se povrnejo vsi nazaj v cerkev, gde je bila pridiga za prvo obhajance. Peter videvši svoje tovariše, ki so z njim vred prijeli sv. obhajilo, že tak razmišlene, je postao žalosten. Hvale vredna je navada v ništernih krajih, da deca, po vuzemskom obha- — 107 — jili ponovijo vsi vkiip krstno obliibo. mene bilo kak kakša stara navada. 0, Te navade so tam ne meli, zato je či bi jaz meo takšo mater, kakšo ma pa Peter doma opravo lepo pobož- Peter, gotovo ne bi zanemarjao svetih nost. Vzeme v roke sv. križ, poklekne sakramentov. Srečna bi bila ttidi zdaj in začne na glas moliti: »Odpovem se žena, štera zasluži mnogo bošega za vsikdar šatani, vsem njegovim ne- moža, kak sem jaz. Či bi pusto slabe čimemostim in njegovim delom, pos- tovaršije, moja hiža bi bila bogata in Ponesrečeni nočni ruski napad na naše žične (drotne) ograje pri Przemysli. vetiti se ščem Jezuši za vse živ- srečna. O Peter! od tebe se včim po- lenje.« znati pravo srečo. Moj Bog, odpiisti Očo je ta molitvica jako genola. meni siromaki! Či si mojega sina tak Srce se njemi krči. blagoslovo, viipam tudi jaz, da ne zavr- Tiidi jaz, pravi sam pri sebi. sem žeš moje prošnje in mojega kesanja. nikda napravo to oblubo, toda kak sem Rad bi postao srečen, kak je moj jo zdržao? Prvo sv. obbajilo je za sin. — 108 — Vsi so čiitili, da je te den prišla sreča v hižo. Kakše veselje za vse domače! Večerno molitev opravijo vsi vkup. Oča je zdaj prvič klečao med svojov decov. Što bi popisao veselje in srečo dobre matere? Nikaj jo je pa itak skrbelo. Lepi začetek, si misli, samo či tak ostane. Po molitvi si Peter leže, odpre okno, štero je gledalo proti cerkvi, in pravi: Pozdravlen mi bodi ešče ednok, mili Jezus, daj, da bom ves tvoj zdaj in vsikdar! Amen. S srcom, punim lepih misli, v naročji angela vari vača, zaspi nedužen mladenič. V. POGLAVJE. Oča se spreobrne. V pondelek je oča znova poslao Petra v delavnico. Po večerih je pa hodo v šolo včit se čitati in pisati. Oča je navadno delao do poldne, po poldne je pa začeo po svojoj staroj navadi zapiiščati delavnico. Žena je skrbno opažala vsak hjegov stopaj, in je bila jako tužna, videč, da mož ne šo na delo. Zvabo ga je tovariš, ki je že prle popivao z njim. Oča Ivan je dnes nikši pobit in zamišlen. .......... No, ka ti pa je, njemi pravi pajdaš, da se tak skisnjeno držiš? 2ena te je zbila, ali ka? Te reči je pravo krohotajoč se. V Jvanovom srci so pa obiidile spomin, kak vse lepše je bilo prejšnji den. Ivan: Jaz sem tuj, samo da sem ne tam gde bi morao biti. Tu ne op- ravlam svojih duznosti. Z Bogom, jaz idem! Pajdaš: No, malo boš pa li poča-kao, ne? Tvoj Peter ti dela toliko skrbi? Pravijo, da se je včera nikaj jako skažlfvo obnašao v cerkvi. Veseli bodi, ne žalosten! Na tvoje zdravje, Bog živi sladko vince! Cerkev je samo za ženske pa za deco. Ivan: Ja, itak sta pa moja žena in moj sin srečnejša kak jaz, ar mata mirno vest, mene pa peče. Pajdas: Ej samo idi! Pij edno ku-pico ali pa dve, pa boš vido, kak boš srečen! Ivan: Je nemogoče. Pajdaš: Ti, ti, ti čakaj, jaz ti dam dobro zdravilo. Kjčmarica, prineste eden liter dobroga, najbošega! Poglej pomoč, štera prežene vso tvojo tuž-nost; na zdravje tvoje žene in moje! Zdaj ravno Peter ide mimo krčme v delavnico. Oča ga zagleda, in kak či bi ga strela vdarila, spadne. Nato naglo stane in beži k vratom, kričeč za njim: Peter, Peter, čiiješ, hodi malo notri, hodi! Peter: 0 dragi oča, ka mi pravite! Dobro znate, ka sem včeraj Bogi ob-liibo. Piistite me rajši na delo. Peter pride ves tužen v tovarno. Skleno je, da te den nikaj ne bo gučao, nego tembole bo molo za svojega zgiiblenoga očo. Ivan je ostao v krčmi, toda poz-nalo se njemi je, da je potrt. Pajdaš ga gleda in začne etak brbrati: Jaz sem ti že povedao, da je ravno tvoj dečkec tisti, ki ti dela toliko skrbi. Tfidi moj je včera opravo prvo ob-hajilo. Zdaj se je toga rešo, ne brigaj — 109 —' :se toliko za njega, zdaj bo že sam v šteroj je prejšnji den čiito takšo to- 'delao, ka bo šteo. Moj ide v cerkev, Iažbo. — Gotovo, pravi sam pri sebi, :gda njemi je po voli, toga njemi ne Bog Petrov in moje žene je tii notri. branim. Gda pa dorase, tepeš, bo pa Stopim, naj bo kajšte .. . gotovo delao, kak njegov oča in glej, Nikaj skrivnostnoga ga vleče k ol- ha, ha! na tvoje zdravje — vzeme tari, gde je bio svedok sreče svojega Ikupico — vkraj vsa žalost! sina. Kak či bi omedlo, spadne na ko- S tem divjim gučom je zapro vse lena. Srečnoga se čflti kak prejšnji :poti do Ivanovoga srca. Nikak si ne den. Naenkrat se njemi obiidi odiirnost -more z glave izbiti ženo in Petra. do posvetnoga veselja, in ga skuze Ivan: Ne morem se ti smejati pri- oblijo. Dugo ostane tak zamišlen, do- jatel, pustim ti to kupico. Lahko noč! keč ga domači župnik ne gene. Dober Pajdaš: Ehe Ivan, počakaj, posliišaj pastir videč, da Ivana nikaj teži na •ešče nikaj. duši, ga prime za roko in ga pela v Ivan je odišeo, pa ga več ne bilo šegeštijo. nazaj. Poglej no babo, pravi pajdaš Zdi se mi, njemi pravi, da vas ni- ¦drtigomi, kak se da zapelati od žensk kaj mantra; povejte mi svoje brit- iin dece. kosti, jaz sem služabnik Boga tolaž- Drugi tovariš: Nikelko maš prav, nika. Kak vam naj pomagam? :toda Ivan dobro dela, on ma zaistino Na mesto odgovora, Ivan globoko jako ženo in zlata vrednoga sina. Nje- zdihne. :gov sin ga poštiije, in njemi ne od- Župnik: Povejte, prijatel, jaz sem igovarja tak predrzno, kak n. pr. moj siromak župnik, ki sem že vido dosta meni. Grintavec grdi, včeraj komaj kak siromaštva, vse težave prostoga Iiistva je prišeo od sv. obhajila, me je gledao, poznam. Povejte, odprite mi svoje ikak kakšega psa. Oh, ka bo pa kes- srce ! ; neje, gda bo star 20 let! Te več ne Po teh sladkih rečeh, kakših ne za njega niti vere, niti postave, zame- čuo od svojih pajdašov, je postao bat- lavao bo očo, mater i njene navuke, rivnejši. Odkrio je in razložo vse, ka ilcak sem delao jaz. Pripoznati moramo, ga je prejšnji den tak genolo, kak je •da ravno sv. vera dela Ivanovo ženo zdihavao k Bogi, ka je obliibo, kak fkrepostno, in sina poštenoga in ubog- dobra in lubezniva je njegova žena, 17 »livoga; sv. vera prinaša srečo v ono kak vrli in ponižen je njegov Peter itd. >hišo. Či bi jaz meo takšo ženo kak Župnik: Dobro, prijatel moj, ali ne •on, in či bi moj sin bio tak lepo vzgo- želite vi postati vredna glava svojoj jen, gotovo jaz ne bi bio tak zavržen driižini, postati prijatel boži, prijatel od oba in bi mi ne trbelo si z vinom onoga, ki vam, je dao tak dobroga lajšati britkosti toga živlenja. sina? Kam je pa šo Petrov oča? Kak Ivan: Ah, gotovo! Ravno to želem, mori, je leto prek po placi. Nišče ga in to me že od včera muči. me vido, gda se je stavo pred cerkvov, Župnik: To ne nikša muka, dragi — 110 — moj, to je milost boža, štera za vas skrbi, to je Bog sam, ki vas opomina vaših grehov in svoje neskončane dob-rote, to so poslunjene prošnje vaše žene in Petra. Batrivnost, prijatel, dobra spoved, trdna obluba pobolšati svoje živlenje, to je zdravilo za vaše moke! Jeli, ka mi radi odkrijete, ka vas teži? Ivan: Oh kak rad, ar vas poznam, da ste dober gospod, toda ka bodo pravili moji pajdašje ? Župnik: Ali vam morebiti pajdašje morejo dati mir, šteroga iščete?Pos-ltišajte ka morejo vaši pajdašje ! Oni znajo dobro piti, vas žiiliti, da zaprav-late svoje težko zasliižene groše, da ste nikdar ne doma pri svojoj ženi in deci. Piistite pajdaše, naj klepečejo ka njim je vola. Vi pokažite da ste mož, ki se ne sramiije spunjavati svojih dužnosti! Se že obtrudijo na zadnje in vas bodo ešče hvalili. Ivan: Prav mate. Moja žena zdaj misli, da sem v gostilni, boža roka me je pa se pripelala. Župnik: Dobro, prijatel, sam Bog vas je se pripelao. On vas jako lubi, kak sami dobro vidite. On šče dati mir vašoj duši in srečo vašoj družini. Prijatel, poslušajte njegov glas! Pok-leknite tii doli, pripravite se nekoliko, potem opravite dobro spoved in videli bote, da se povrne mir v vaše srce! Samoliibnost se je mogla pod-vrči; strah pred ludmi je bio potrt. Jočič opravi Ivan spoved. Pravi bal-zam se razlije po njegovoj nepokojnoj diiši — nezmerno veselje se njemi vidi na obrazi. Kak tisti, ki je najšeo velki kinč, tak je zdaj Ivan šo domo veseli. Žena se je začudila, gda je vi- dila moža tak veseloga in da je pri-šeo domo prvle kak navadno. Od kod si prišeo, Ivan? njemi pravi. Iz krčme in iz cerkve, odgovori. Od krčme sem za vsikdar slovo vzeo, v cerkvi sem pa gučao z župnikom. Vi-deč me, da nemam srčnoga mira, me pita zakaj. Vse sem njemi povedao. Dao mi je zdravila za mojo ranjeno dušo, spovedao me je namreč. Genola me je njegova prijaznost in srčnost. Oh kak sem srečen! Od zdaj naprej želem biti oča svojoj deci, za štere sem se dozdaj tak malo brigao. Nemogoče je popisati veselja sirote žene in Petra. Vsi so se čiitili srečne, arsozmerom vidili očo doma. Ob ne-delah so navadno vsi bili pri božoj službi. Delavne dni je Ivan delao kak prle. Pajdašje so ga eden čas pos-mehavali, kesnej pa več ne. Tak je družina, že 12 let pogroz-njena v nevole, zavolo očo, dobila mir in srečo. K^ajti edino vera in mi-lost boža data človeki pravo zadovol-nost, srečo in tolažbo. VI. POGLAVJE. Ka je Peter doživo v svojoj mladosti. Dragi čitatel! gotovo bi rad znao kaj ešče od te povestice, zato te pa ščem zadovoliti. Piistimo za zdaj sta-riše pa poglejmo bole natenko Petra. Vidili smo kak pobožno je opravo svoje prvo sv. obhajilo. To je pa ešče ne vse. Napravo je tiidi lepe sklepe, to je, oblubo je, da bo lepo pobožno živo do smrti. Eden den (pravi Don Bosko) do-bim v roke njegovo knižico. Pogledarra — 111 in zapazim v njoj eden papir, na šte-rom je bilo nikaj napisanoga. Čitam in vidim, da je to Petrov zapisnik, šte-roga si je napravo pri prvom sv. ob-hajili. Bilo je napisano jako prosto, kak je Peter znao v 12 leti, a zapazo sem da so lepe misli in važne resnice za vse, ki prvič pristopijo k sv. ob-hajili. Ovo vam: Pravila za moje živlenje, štera sem napisao jaz Peter, na preblaženi den prvoga sv. obhajila, 12. aprila 1845, v dvanajstom leti svoje starosti. K\e-čeč oblubim svojemi Bogi, da bom živo, prejemši prvič sv. Rešno Telo, po sle-dečih pravilih, zato da si zveličam diišo: 1. Obliibim, da bo Bog vsikdar moj oča in preblažena Marija moja mati, in da ščem lubiti in posliišati oba; 2. Spovedati se ščem vsakih 14 dni, ali vsaki mesec, in prijeti sv. ob-hajilo, kak mi naroči spovednik; 3. Posvetiti ščem vse svetke s tem, da bom vsikdar pri sv. meši, predgi in pri blagoslovi; 4. Vsaki den ščem nikelko čiteti iz kakše pobožne knige in opraviti molit-vico: Zdrava bodi Kralica, za svojega očo in mater, da bi se zveličali; 5. Prositi ščem iz vsega srca lii-boga Jezuša v svojem srci za dvojno milost: a) da se ogiblem vsikdar sla-bih tovaršin in b) da ostanern do konca svojega živlenja tak moder, kak je bio ¦sv. Alojzij; 6. Te sklepe ponovim enkrat na mesec pred svetim razpelom. Amen. Blažene Devica Marija reši diišo mojo, mojega očo in matere, mojih bratov in sester! To so sklepi, štere je Peter nap-ravo pri prvom sv. obhajili. Prvle kak njemi dam knigo z za-pisnikom, ga pitam, či je do zdaj zdržavao te oblube? — Do zdaj sem, mi odgovori, želem jih pa spunjavati do smrti z božov pomočjov. Mislim, da bi to bila tiidi velka pregreha, či bi Bogi kaj obliibo in potem ne bi zdržao. Gda je Peter dovršo 13 leto, ga stariši pošlejo, misleč, da je že zadosta močen za kakše drugo delo, v delav-nico bombaža (pamuka). Čeravno tukar vdabla več zasluška, kak v prvoj delav-nici, itak je nezadovolen, kajti njegov novi gospodar ga sili na delo tiidi ob nedelah. Ka bo ? je večkrat zdihavao Peter, Bog zapovedavle svetke posvečuvati, jaz pa moram delati; kak bi Bog bla-goslovo to delo? Povedao je to tiidi svojim starišom. Sprevidila sta oba, da ne smeta več piistiti sina k tomi gospodari. Mati je večkrat djala: Ti si ne moreš misliti, Peter, kak težko mi je na srci, gda vidim, da moraš na Gospodov den delati. Sama ne vem, ka bi napravila. Gučala sem že z g. župnikom, ki so mi pravili, da naj ešče malo potrpim ; gda si gospodar poišče drugoga, več ne boš šo. Toda previdnost boža je prišla Petri na pomoč. Bog je pa tudi pokazao, da tisto, ka se pridobi svetešnje dni, nema blagoslova. \(a se zgodi ? Onoga gospoda je najprej zadeo požar; mrla sta njemi dva sina, žena je ležala be-težna že edno leto; na zadnje je od vsega prišeo. Kjak je pa vendar Peter opravlao — 112 — svoje verske dužnosti pri tom nes-rečnom gospodi ? Kj šče v istini delati dobro, te tiidi dobi čas zato. Vsako nedelo je šo k meši zaran, ostao je pri prvoj predgi, potem je pa šo na delo. Driige dni je tudi najšeo toliko časa, da je čitao malo iz kakše dobre knige. Dobi čas tiidi za spoved. V so-boto večer po deli ide k spovedi in v nedelo opravi sv. obhajilo. Novi Petrov gospod je bio prijaz-nejši in tiidi bole veren, kak prejšnji. za pazitela ništernih drugih delavcov, ki so bili jako zadovolni z njim. Peter sam je pa bio najbole zadovolen s tov častjov, ar je tak mogco zabraniti prepiranje in slabe guče. Kj liibi Boga, tomi vse ide dobro. Za-volo marlivosti njemi je gospod tak povz-digno plačo, da je na tjeden sliižo 10 K^. To je bila zaistino prava previdnost boža; kajti Petrov oča je že par mesecov ležao, in tak je Peter skrbo za celo-driižino. Nemški podmorski čun torpedira angleško ladjo Lusitanio, štera se pogrozi i više jezero ljiidih se potopi. Prepričan je bio, da je Bog sam za- Oh kolikokrat je mati zvala za bla-povedao svetke posvečuvati in da to ženi čas, šteroga je porabila za Petrovo prinaša najvekši blagoslov, ka se med vzgojo! Oča je tiidi hvalo božo previd-tednom naredi. Pazi sam na delavce, nost, štera njemi je dala tak dobro ženo.. da pridejo na delo. V soboto zvečer se pa mora delavnica zapreti in ostati zaprta do pondelka. Vsi so radi hodili k njemi delat, in vse je šlo srečno. VII. POGLAVJE. Na Petrov god. Ne smemo misliti, da Peter zdaj ne Peter veren in delaven, zato njemi je meo več neprijatelov; kajti človek je povekšao plačo. Precej dobro je znao nikdar ne brez nevarnosti, posebno računati in pišati, zato ga je postavo pa v mladosti ne. Peter jih je meo Te gospod je tudi opazo, kak je 113 — mnogo, toda njegova trda vola in mi-lost boža sta ga varovala, da je ostao nepokvarjen. Pride svetek sv. Petra, zato nje-gov god. Tovariši so ga povabili, naj bi šo z njimi, da se na svoj god malo razveseli. Hodi Peter, njemi pravijo, mi pla-čamo za tebe, ar je tvoj god. Peter: Hvala lepa, dragi prijateli, rad bi šo z vami, samo, da prle moram iti v cerkev. Tovariši'. V cerkev bomo šli potem, je ešče čas. Peter: Opravimo prle' to, ka Bog zapovedavle, potem to ka lidje ščejo! Tovariši'. Če bomo šli s tebov v cerkev, potem boš ti gotovo šo z nami? Peter: Potem bom šo gotovo, samo s pogodbov, štero že znate. Tovariši'. S kakšov pogodbov? Peter: Da ne bote nikaj nespodob-noga gučali. Zadovolni, da majo Petra s sebov, ki je bio jako prfjazen v drtiščini, so šli vsi — k večernici, k predgi in blagoslovi. Gda so šli vkrčmo, se je Per spomno, da je petek. Nje-govi pajdašje so pa pripravili meseno hrano. Peter zapazi zanko, v štero so ga mislili zgrabiti, zato njim pravi: Tak, lepo je to od vas! Tovariš: Ka pa je, Peter? Peter: Pa ste ne premislili, da je petek. Nam kristjanom je prepovedano meso jesti postne dni. Tovariši: O\ istina da, toda mi smo ne mislili na to, ka ščemo zdaj, ka je, je. Peter\ Ne, zdaj ne henja biti petek in cerkvena zapoved nas tiidi zdaj veže. Tovariši: No, mi smo ne mislili na to. Peter: Pa če zdaj jemo, mislimo na to in mamo greh. Tovariš'. Jaz mislim, da ednok sme-mo biti malo slobodni. Peter: Jaz pa znam, da je prepo-vedano in da če što je postne dni meso brez vzroka, greši. Drugi tovariš'. Pa naj ostane to vse na mojoj duši; nikda je bilo prepove-dano, zdaj že jejo vsi meso. Peter'. Ti si jako smileni, da zemeš vso odgovornost na sebe; toda če pri-dem jaz v pekeo, ti me ne boš mo-gQO rešiti. Tovariš: Ej samo idi, zdaj že vsi jejo meso v petek. Peter: Ne zameri! ne je tak. Jaz poznam dosta takših, ki držijo zapo-ved. No, pa če bi je ravno vsi jeli, misliš da v pekli nega prostora za vse? Misliš da zdaj več ne zapove-davletisti Bog, kak nikda? Spreminjajo se časi, spreminjajo se ludje, boža pos-tava pa ostane ka je bila. Tovariš: Vej ne zapovedavle Bog petešnje hrane jesti, nego Cerkev. Peter: Bog pa vodi Cerkev, zato pa tisto ka zapove Cerkev, je vola boža. Tovariš: Peter posliišaj! Prosim te, ka bo pa Gospod Bog meo od nas, če mi pojemo eden kolbas ali pa eden falaček sira? Peter: Ka bi pa Bog dobo od toga, ali bi Adam jo prepovedani sad, ali ne? Pa itak, kak strašno ga je kaštigao. Dragi prijatel, nas ne briga to, ka ma Bog od toga; znamo da je boža za-poved in da je Bog obečao strašne kaštige tistim, ki prelamlajo njegove zapovedi. 15 — 114 — Tovariš: Pa ne veš Peter, da če je in vzeli postno hrano. Petra je jako kakši velki vzrok, da se sme meso veselilo, da je na te način zabrano jesti; gda so moj oča betežni, ne mis- Boga žaliti. Dugo časa so se veselili lijo na petek. z nedužnimi pripovestmi in s poštenim Peter: Dobro, tiikaj pa jaz ne vi- pajdaškirn gučom. dim nikšega velkoga vzroka; mi smo Prvle pa kak so se razišli, je Peter vsi zdravi. etak pravo vsem: Dragi tovariši! Dnes Tovariš: No, ka zdaj napravimo ste mi skazali velko prijaznost, da ste s tem? mi dali priliko počastiti mojega patrona. Peter: Jaz sem vaš prijatel, toda Vekše veselje je pa ešče bilo za mene, ne vaš gospod. Napravite z mesom ka gda sem vido, da ste vsi postno hrano vam je drago! Deniie v papir in po- jeli. Odzdaj naprej bote moji najboši jejte v nedelo, zdaj se pa ne sme. prijateli. Da ste vi dnes za mene pla- Drugi tovariš: Poslušaj mene, Pe- čali, vas povabim vse, da pridete v ter! Dobro znaš, da smo zdaj v tak- nedelo k nafn, gde se bomo veselili šem časi, da je vse slobodno. Vsaki na moje stroške. Moji stariši me jako slobodno piše, guči, misli in dela ka radi majo, zato le pridite. njemi je drago. Tak je Peter liibeznivo opomno Peter: Ta sloboda ne vala za člo- svoje tovariše, da se cerkvene zapo- veške prepovedi in zapovedi, menje vedi ne smejo oskrunjavati. Odzdaj so pa ešče za bože. Sveta boža postava to bili Petrovi najboši prijateli. Navadno ostane na veke ista in smo dužni ži- so z njim šli v cerkev, in nikdar so veti poleg te poslave tak dnes kak ne zanemarili bože sliižbe. Kpliko dob- včera. Delajmo pa slobodno in napra- roga lehko dela tisti mladenič, ki se vimo etak: Jaz vam ne morem zab- ne boji, če se driigi smejejo z njegove raniti, da ne jejte mesa, vi pa tiidi pobožnosti! mene pustite, da delam slobodno in jem, ka ščem. VIII. POGLAVJE. Proti tomi so nikai ne mogli pove- v . . _ A t ,. c j • • i ^ i- • v . Nisterne posebnosti iz Petrovoga po- dati. Sedeio si k stoli rn zacneio re- v v. . . ,. Jn , r i v , , ... boznoga zivlenja. zati meso. Peter pa zeme falacek kruha in črešnje, pa tečno je. Eden tovariš Tii ščem povedati nikaj od Petrove ga zapazi in pravi: Če Peter tak je, nenavadne pobožnosti. zakaj pa jaz ne bi? Pusti meso, že Stara navada je tii pri nas, da se razrezano na tanjeri, zeme falaček dečkom po cerkvenih opravilih dovoli kriiha, malo sira in to je. Ravno tak nikelko zabave na dvorišči. Peter je napravi drugi, potern tretji in štrti. tiidi rad stopo k takšim nedužnim ve- Tak so samo trije ostali, ki so jeli selicam; navadno je pa ne skakao kak meso. In čeravno jim je ne bila po- drugi, nego pogovarjao si je in nav- voli ta prememba, itak jih je geno diišavao driige. Gda so pa drugi bili vzgled driigih, tak da so pustili meso najbole segreti v igri, gda so spevali. — 115 — skakali, so lovili, sem vido večkrat Petra, kak se je zmekno z dvorišča in je šo v cerkev. Oledao sem za njim, tak da me ne mogeo zapaziti, in sem vido, da na-merava na tihom obiskati presv. f^ešno Telo, moliti rožnivenec, ali pa opraviti sv. križno pot. Pitam ga ednok, naj mi lepo odkritosrčno pove, zakaj hodi v tom časi molit in na kakši namen opravla te molitve. Odgovori mi: Iščem vsikdar takši čas, gda se drugi tova-riši igrajo, tak me nišče ne moti. Te molitve pa opravlam vse za duše v vicah. Sirote diiše, zdihne potem, mi jim moremo pomagati in lahko dose-žemo, da se preselijo v raj k Bogi. Čeravno je on mislo, da ga nišče ne vidi pri toj pobožnosti, itak so ga ništerni tovariši zapazili in so delali kak on. Iz toga je ešče dnesden navada v naših zavodih, ka se po blagoslovi moli sv. rožnivenec. Petrovo srce.se je vžigalo od veselja, gda je čuo gu-čati od Bog-a. l Ednok njemi pravim, stoječ med drugimi tovariši to: »Dragi moj Peter, či boš vsikdar tak pobožen, kak veseli praznik bomo sliižili v nebesih z Gos-podom! Ž njim se bomo zmerom ve-selili in ga na ve\e hvalili.« 6 Te reči so ga tak genole v srce, ka je ves bledi postao. Čiravno je doma meo dosta dela, itak si je toliko časa poiskao, ka je vsaki den lepo opravo svoje molitve in druge verske pobožnosti. K^ meši, či je li mogeo, je šo, in je večkrat pristopo k sv. obhajili. Gdašte pri deli, či ga je samo nišče ne moto, je molo. To sam vido ednok, gda sam šo domo po poti kre vode Pada. Na sredi ceste zapazim ednoga dečka, ki je neseo dugi leseni drog. Siromaček, si mislim, gotovo je že jako triiden. Gda pridem bliže, vidim ka večkrat nagne glavo, kak mi gda molimo »Dika bodi Bogi itd.« Zapazim, ka moli. Te deč-kec je bio Peter. >Peter« njemi pravim »tak se mi vidi, ka si že jako triiden.« >Ne ravno preveč« mi odgovori ; »šo sam na mesto očo po te drog.« *Kjak sam vido, si se z nikim po-govarjao, s kem pa?« »E poglejte, dnes sam ne mogeo k meši, in tak sam ne mogeo zmoliti rožnogavenca, zato ga pa zdai molim, posebno ešče zato, ka je dnes tork, in na te den so mrli moja tetica, ki so mi dosta dobroga včinoli. Za nji-hovo diišo molim vsaki tork eden rož-nivenec« Zaistino vreden dogodek, da bi ga vsi naslediivali. Molitev je najboša šker, da poplačamo tistim, ki so nam kaj dobroga napravili. IX. POGLAVJE. Peter more iti k vojakom. Prišeo je čas, da se je skalo lepi mfr pri Petrovoj hiši. Zvali so dečke k vojakom. Tudi Peter je mogeo iti. Nemogoče je povedati, kak so žalovali za njim že stari, seri oča. »Bog moj« so djali, »postaraosam se že, moč in zdravje me zapuščata; kruha si več ne morem služiti; Peter mi je bio edina pomoč, zdaj pa more — 116 — oditi. Jaj meni in mojoj držini. Žalost bom mogeo, bom vam tiidi jaz po- in nesreča me v grob siineta.« magao.« Peter: »Ne starajte se oča tolko, Mati vsikdar zgledna in za sinovo domovini moremo sliižiti. To je tudi dušno srečo goreča žena, ga pozove vola boža. Kpga't° zadene, more potr- k sebi prle kak je odišeo, ga prime peti. Najbole me žmetno stane to, ka za roko in njemi pravi. »Peter, vutro ste v siromaštvi. No pa zavupajmo v povržeš očino hišo, povržeš stariše, Mackensen, nemški generaloberst, šteri je pri Gorlici predro rusko linijo i z tem odpro pot našim neštetim zmagam i odtiranji rusov z naše domovine. Boga, živmo poleg njegove zapovedi, Bog zna, či se gda več vidimo ali ne. irLon nas ne bo zapiisto.« Oča: »Što de mi pa pomagao?« Peter: »3og de nam pomagao. Mati do vas ttidi kaj podpirali, pa že dva brata nikaj malo sliižita. K^oliko 0 kak mi to teži srce!« Peter: »Ne jočite se mati. S tem me bole žalostite.« Mati: »Ne staram se toliko za tebe, vej sam krščenica in znam, kakše duž- — 117 — nosti mamo proti Bogi in domovini. Itak, dragi Peter, gda se zmislim, ka si 21 let preživo pred mojimi očmi, bio vsikdar pokoren, si liibo sv. vero, da si večkrat prijeo sv. sakramente itd.: vse to me zdaj straši, ar je pri vojakih dosta nevarnosti.« Peter: »Na vse to sam že jaz prle mislo. Dnes sam bio pri spovedi in pri sv. obhajili, in vupam, da bom se z božov pomočjov držao vseh obliib. Vsecra bom se o^ibao, ka bi znalo raz-žaliti Boga.« Mati: »Ali misliš, da si zadosta močen, da ne boš prelomo bože za-povedi ?« Peter: »Viipam; vej je to ravno tisto, ka sam že tolikokrat oblubo, in zdaj ponavlam pred Marijinov podo-bov, štero sam od prvoga sv. obhajila vsikdar častio, kak svojo najbošo ma-ter. Obečam, da ščem ostati pokoren sliižabnik boži.« Mati: »Te tvoje reči mi dajo ve-liko tolažbo. Zdaj sva ravno pred po-dobov B. D. Marije, napravim ešče to obltibo: Ti, da ne bo dneva, da ne bi najmenje ednok molo na čast prebla-ženoj D. Mariji, da te varje greha; jaz pa, da vsaki večer prle kak bom šla spat, pokleknem pred to podobo in prosim Marijo, da ti pomaga celo živlenje.« Po tom dogodki jiva je tak prema-gala žalost, ka sta se zajokala. Gda to oča začuje, ide k njima, ravno tak druga deca. To je bilo žalostno gle-dati. Vsi zdihujejo, vsi jočejo. Eden driigoga tuzno gledajo, in ne te, ne tisti ne more gučati. Na zadnje se Pe-Jer oglasi in pravi: »Zdaj trbe oči zdignoti proti nebesom in se podvrči božoj voli. Darujmo Bogi to bridko ločitev v zadoščenje za svoje grehe! Lehko noč. Zdaj pa hodmo spat.« S tem je malo potolažo stariše. Dariijejo Bogi vse svoje bridkosti in odidejo k počitki. Toda zobstom, nieden ne more zatisniti oči. Drugo zajtro Peter zaran stane. Oča so za volo slaboga zdravja na-vadno duže časa ležali. Peter je pred obhodom pozvao k očinoj posteli vse brate in sestre. Vsem priporoča naj svetijo praz-nike, bračekom pa ešče posebno, naj se ogiblejo lagojih tovarišov in — prek-linjanja. Med drugim jim je ešče to pravo: »Či te lubili Boga in njemi slu-žili, či te pokorni oči in matefi, Bog vas obilno blagoslovi zdaj in po smrti.« Nato se obrne k materi: »Vam pa, mati, prav posebno priporočam očo, da ešče dale za njih skrbite. Oni so jako slaboga zdravja, zato jim trbe pomagati. Vam pa, oča, priporočam potrplenje in vdanost v volo božo. Za-volo siromaštva te mogli večkrat kaj pretrpeti, toda Bog vas zato bogato poplača. Čiravno bom daleč, jaz ne pozabim na vas. Zdaj pa vzemite, oča!« »K^a mi dajaš, Peter?« pravi oča. »Samo vzemite, to sam prišparao v preteče-nih letih. — Eden de za moje pot-rebčine, vam pa dam 200 K^- Zdaj pa z Bogom vsi ostanite!« Oča ga prime za roko, rad bi ešče gučao z njim, pa ne more od velike žalosti, dokeč se malo ne razjoče, potem pa pravi: »O Peter, poslušaj ešče par reči, znabiti so zadnje, štere čiiješ od svojega očo. Idi Peter, li idi srečno! Nebesa ti naj — 118 - bodo milostna in v tolažbo ti naj bo, da si s svojim trudom polajšao živlenje svojemi oči, in s svojim lepim obnašanjom rešo njegovo dtišo.« Nato, videč ka so se njegovi sta-riši podvrgli božoj voli, odide Peter zadovolen. X. POGLAVJE. Peter pri vojakih. Dobro znamo, ka je vojaško živ-lenje puno nevarnosti za nepokvarjene mladence. Naj povem samo brezdel-nost, lagoje knige in novine, pogovar-janje, kraj in osebe s šterimi vojaki gučijo, in driigo. Zato je pa redko, da dečko pride nazaj od vojakov takši kak je bio. Našega Petra je Bog ob-čuvao, da je ostao vsikdar pošteni. Obliibo je, ka de spunjavao vse verske dužnosti, koliko bo li mogoče. Že prvi den se je pred jestvinov prekrižao in molo. Ne je ešče opravo, prileti eden k njemi in se smeje, rekoč: »O glej ga, barata, glej!« >O hinavec, hinavec je,« pravi drugi. Peter se toga ne prestraši, nego lepo krotko pravi: >Ka pa je? Ali sam se ne dobro prekrižao? No, bom pa ešče ednok probao.« Se prekriži in glasno moli. Celi te prvi den je Peter bio zdaj s tem zdaj s onim tovarišom vkup. Ništerni so ga meli za dobrodiišnoga človeka. In dosta tistih, ki so z njim vred prišli notri, se je rado družilo z njim in so postali prijateli. Včasi bi eden ali drugi rad pisao domo, pa ne znao. Tem Peter rad pomaga. Vsa-komi, ki ga prosi, čte in piše pisma. Tak si zmerom več prijatelov pri-dobi. Prvi den večer se je pa zgodilo nikaj žalostnoga. Peter, prle kak je šeo spat, poklekne poleg posteli in moli. Okoli njega je zato nastalo tak velko hrzanje ništernih božnih vojakov, ka je sam stotnik prišeo gledat. Gda je zvedo zakaj se smejejo, je etak ostro začeo: »Tak opravlate vi večerno molitev? Vsi bi mogli molitir pa zviin toga niti ednoga nega ki bi molo. Što že pa ravno sam nešče mo-liti, naj pusti druge pri miri. Za to larmo pa že napravimo račun.« Odide. Drugi den je Peter bio z vsemi prijazen. »I\ak dober je te Peter,« je djao eden tovariš: »prečteo mi je edno pismo edno pa napisao, in vse kšenki; pa ešče paper mi je dao; takši prija-teo je zaistino vreden, da ga poštii^ jemo.« »Meni« pravi drugi »je tiidi prečteo pismo in napravo račun, za šteroga bi drugomi mogeo plačati 5 I^-on pa nikaj ne vzeo.« Gda je desetnik zvedo, ka Peter zna dobro pisati in računati, ga je več-krat pozvao na pomoč v kancelarjo. Peter je redno spunjavao svoje po-božnosti. Dosta tistih, ki so se prle z njega norca delali, so ga zdaj za- \ čeli poštiivati. Najbole čudno je pa to: :j Ništerni tovariši so ne molili samo za-volo zasramovanja pred drugimi. Zdaj pa začnejo eden za driigim delati kak Peter. Tak je ešče ne minilo 3 mesece,. pa je že -bilo dosta takših, ki so op-ravlali svoje večerne molitvi. On je pa hvalo Boga, da njemi je dao moč premagati svoje neprijatele. Itak so ešče bili lagoji pajdašje, kt 119 — so ga večkrat vabili v takše kraje, šterih se more ogibati vsafci krščanski mladenec. Peter se je vsikdar proti-postavo. Ednok so ga šteli z vsov si-lov odvleči. Qda se pa li ne piisto, njemi pravijo: »Ti si dtindek, ne vo-jak.« — >Zakaj?« pita Peter. — »Zato ka ne delaš kak mi ovi drugi častiv-redni vojaki.« — »Čast vojakova« pravi on, »je v tom, da si občuva zdravo telo za svojega zemelskoga, diišo pa za nebeskoga krala. To pa, ka vi ščete napraviti, jemle čast pra-vomi vojaki, ar to prepovedavle kral nebes in zemle.« Peter je marlivo in natenko spun-javao vse svoje dužnosti. Vsakomi je rad podvoro če je li mogeo. Eden pri-jatel, šteromi je Peter dosta pomagao, njemi pravi: »Rad bi ti poplačao tvojo prijaznost, pa ne vem, ka bi ti najraj. Pove mi ti sam.« Peter: »Či mi želeš kaj povrniti, ka de meni in tebi na hasek, te pro-sim, da več ne imenuješ po nevrednom božega imena.« Tovariš: »Dobro, to ti oblubim, da več ne bom. Toda, jaz bi ešče kaj drugoga rad dao.« Peter: »Či si pa tak prijazen, te prosim, da zdaj k vuzmi opraviš spo-ved in sv. obhajilo, in da moliš za mene in za moje stariše.« Tovariš : »O dobra dtiša! ti si pravi svetnik med nami. Znaš, ništerni tvoji tovariši so zvedili, ka so tvoj oča si-romak in betežni zato so vkup djali 12 frankov za njih, in to je darilo, štero sam ti nakano dati. Ti si pa vsikdar li kaj takšega proso, ka je meni na hasek. Obečam ti, da vse nap- ravim zdaj pa v imeni vseh driigih vzemi te groše in pošli svojemi oči.« Peter je rad vzeo in poslao oči, kak bomo vidili naprej. XI. POGLAVJE. Oča merje. Petrov oča so bili zaistino v veli-koj potrebčini. Dosta neprilik so mogli prestati, in že več mesecov so ne mogli iz posteli. S tistimi krajcari, štere njim je Peter dao, so komaj prehranili držino podrugo leto. Stroški so pos-tajali vekši, živež dragši, dva sina, šte-riva sta že nikaj služila, sta bila več-krat brez dela, in tak so prišli do naj-vekše stiske. V kakšem stani je bila držina, vidimo iz pisma, štero je mati pisala Petri. Etak se glasi: Predragi Peter! Boža roka nas zmerom bole proba. Kak si ti odišeo, je oča vsikdar sla-bejši in zdaj ne more niti eden den več delati. Oospodar tvojiva brata tiidi nema več dela, zato moreta biti doma. Vse, ka je kaj vrednoga, je že šlo v zalog. Itak mamo v teh težavah velko tolažbo, to je, da smo vdani v volo božo. Tvoj oča trpi zaistino kak pravi krščenik. V svojoj nevoli spozna roko božo in večkrat pravi: »V mladosti sam se veselio, zato je pa pravično, da se na stare dni pokorim. Či mi dober Bog pošila bridkosti, je to zna-menje, ka šče rešiti mojo diišo.« To ti pišern, da nikelko zvediš, kak smo. Ti nam gotovo ne moreš pomagati, mo-reš pa vsaj prositi Boga, da nas On blagoslovi in nam pomaga. Sv. Boža Porodnica naj te čuva! Srčen pozdrav od vseh nas. Tvoja liiblena mati. — 120 - To pismo je Petra razžalostilo. Da bi se malo potolažo, odkrije svojo ža-lost ništernim dobrim prijatelom, šteri so potem zavolo Petrovih dobrot nab-rali 12 frankov, da bi jih poslao oči na pomoč. Peter se je trtido kak naj-prle poslati te groše, zato je pa pisao sledeče pismo: V Cagliari, 5. sept. 1854. Preliibezniva mati! Hvalite, o mati, hvalite previdnost božo! Zaviipajmo vsikdar vBogalOn sam nam je zapovedao iskati najprle njegovo diko, in vse drugo se nam da. Ništerni moji prijateli so zvedili od va-šega siromaštva, in so mi dali 1 2 fran-kov, naj vam pošlem. K tomi ?am pa jaz dao svojih 12, štere sam prišparao. Tu mate tak 24 frankov. Mala šuma. Ka je to v takšoj stiski? Pa nikaj! Za-viipajmo v Boga. On, ki skrbi za nas dnes, bo tudi skrbo vutro. Jako me boli, da so oča zmerom slabejši. Pa povejte njim, ka mamo tiidi tolažbe. Pot, štera pela v nebesa, je ne z ro-žami nasajena, je na lehka. Trnje, stiske, siromaštvo in bolečine, so zna-menja dobrote bože. Bog pravi: »Bla-čeni vi, ki ste potrti, blaženi tisti, ki dosta trpijo, vaše plačilo v nebesih je bogato.« Najbole me pa veseli, ka so oča vdani v volo božo. Bratoma po-vejte, da že dobita indri delo, či pa ne, naj hodita v školo, to bo njima na velki hasek. Letos bo znabiti tiidi miajši brat šo k prvomi sv. obhajili. To bi me jako veselilo. Vi se pa tru-dite, da je dobro opravi. Včite ga sami koliko morete in znate. Pošilajte ga k sv. spovedi, opo-minajte ga, da se dobro spove, naj nikaj ne zataji! Par mesecov že pomagam svojemi predstojniki pisati. Zato mi je obečao plačo, zraven kak jo dobim, vam poš-lem peneze in pismo. Draga moja mati! Moje srce je tak puno liibavi do vas, ka ne morem do-končati pisma, ar se mi tak vidi, kak či bi z vami gučao. Itak dokončam svoje pismece, s prošnjov, da oči naz-nanite, da tu je lepa cerkev, posve-čena D. Mariji, kam jaz vsaki večer hodim in molim za njihovo zdravje. Priporočajte pa vsikdar vsem, da pos-večiijejo svetke in posliišajo predge. Bog vas živi, draga mati! Pozdra-vite vso rodbino in molte za svojega sina Petra. To pismo in tisti krajcari so več ne najšli očo živoga; mro je pred tremi dnevi. K^da je mati dobila Petrovo pismo, njemi je zraven nazaj pisala in naznanila žalostno novico. Pismo se glasi: V Torini, 10. sept. 1854.. Preliibi Peter! Tvoje pismo, predragi, je prekesno prišlo, da bi potolažilo tvojega očo. Preselo se je 6 ga toga meseca v večnošt. Joči in se tolaži! Zgiibo si očo, toda šo je v nebesa. Zadnja štiri leta je mogeo prestati dosta žalosti, tri mesece je pa bio neprestano v pos-teli. Trpo je dosta, toda vsikdar je bio vdan v volo božo. V zadnjem betegi se je večkrat spo-vedao, dvakrat prijeo sv. popotnico, po-delili so njemi tiidi sv. olij in papov blagoslov. Zdihno je svojo dušo 6 t. m. ob V2I2 večer. Poleg njega so stali moleč g. župnik, do zadnjega zdihaja. Malo pred smrtjov nas je vse pozvao k posteli in nam etak gučao: »Siro-macje smo, istina, pa bomo najboga-tejši, či de strah boži med nami. Lii-bite Boga in začnite ga liibiti že v mladosti. Molite za mene posebno zdaj in po mojoj smrti.« Qda to pove, upre svoje oči nikam vkraj in zdihavle: »...Peter, o moj Peter! Oh mojega Petra nega tii! Po- — 121 — veite njemi, naj prosi Boga za mene: on, da, on mi je rešo diišo. O Peter, kak te liibim, predragi Peter...« Rad bi ešče nikaj povedao, pa je ne mogeo več. Mi vsi smo ešče jako žalostni. Pe-neze sam dobila. Lepa hvala vsem tistim tovarišom. S tem plačam dug, šteroga sam mogla napraviti zadnje dni očine bolezni. Tvojiva brata sta že dobila delo. Mi doma molimo trik-rat na den za očino diišo, moli tiidi li z nami vred in prosi tiidi za mene, tvojo žalostno mater. vzemi to žalost v pokoro za moje grehe in za dušo mojega oče. Ja, oča moj! Vas sam tak jako lubo v živlenji in lubim vas ešče zdaj gda ste mrtvi. Gospod Bog vam naj podeli večni pokoj; da, lubi oča, pro-sim Boga, naj vas vzeme v sveti raj.« Večer je proso svojega predstoj-nika, či bi driigi den mogeo biti slo-boden. Ves te čas je poniicao za dobra dela, s šterimi se pomaga pre- Taljanski alpinci na boj pripravljeni. To je bio oster meč za Petrovo /nehko srce. Ne je mogeo pisma do konca prečteti. Jokao se je dugo časa, jesti pa tisti den ne mogeo nikaj. Niš-terni tovariši so se trudili ga potola-žiti, on njim je pa pravo: >Či me ščete toiažiti, pustite me, da se zjočem za-volo očine smrti.« Edino tolažbo je iskao v cerkvi. Pred križom je odkrio Bogi svojo žalost, rekoč: »Moj Jezus, minočim diišarn. Šo je k meši, bio je pri spovedi in pri sv. obhajili. Popoldne se je povrno v cerkev, tam je opravo križno pot, molo rožnivenec in druge molitvi. Prišedši nazaj v vojašnico, je pisao materi sledeče pismo: 18. sept. 1854. Preliiba mati! Vaše pismo sam dobo, štero me je pa strašno razžalostilo. Jokao sam 16 — 122 — in zdihavao, da pa žalovanje mrtvim nikaj ne pomaga, sam se obrno k sv. veri. Dobo sam eden den sloboščine, in ves te čas sam opravlao dobra dela v diiševni hasek svojega oče. Tiidi vi ne žalujte več, rajši molite za očo, in tak bomo odsegamao ležej pravili: Oča naš, ki si v nebesih! Kajti močno viipam, da so že naš oča tam. Ne morem zadosta hvaliti Boga, da je dao oči priliko prijeti sv. sakramente. V nedelo ite vsi k več mešam, in či je mogoče pristopite k sv. zakramen-tom za očino dušo. Gda se mi malo srce pomiri, vam bom znova pisao. Bratom in sestram pa povejte, ka delo napravla dobre podložnike, sv. vera pa dobre kršče-nike; delo in vera po vodita v nebesa. Vi pa, draga mati, imejte radi vsikdar svojega hvaležnoga sina Petra. XII. POGLAVJE. Potiivanje po Krimi. Po očinoj smrti se je pri Petrovih doma malo zbošalo. Tetica so vzeli k sebi edno deklico, dva brata sta dobila delo, in sta na tjeden prislii-žila 8 frankov, najstarejša sestra je pa s šivanjom služila nikelko. Peter je pos-tao desetnik, in tak je dobivao malo več plače. Vsaki mesec je poslao domo po 10 frankov. Vse to je pomagalo, da je minilo stradanje v hiši. V tom časi so napravili pogodbo taljani francozi in anglež, da bi vdarili naRuse.Taljani so poslali svojih 15000, med šterimi je bio tiidi naš Peter. Znao je, ka to mater jako prestraši, zato njoj je tak pisao, kak či bi šli na šeto na več dni: Predraga mati! Veselje, mati, vam naznanjam, ve-selje. Deleč bom se pelao, pa vse brez-plačno. Zapoved smo dobili, ka se od-pelamo na polotok [\rim. Ništerni vse trepečejo od straha, jaz pa nikaj ne. Moja dužnost to terja, zato pa rad idem. Vej je svet itak ne drugo, kak pregnanstvo. Naj ostanem tu v Sar-diniji, naj pridem v Pijemont ali naj idem v Turško, vsešerom sam samo v pregnanstvi, v dolini skuz, naša prava domovina so nebesa. Ne mislite mati, da sam kaj žalos-ten. Najprle sam pred Bogom vred djao svoje reči, in zdaj sam popolnoma miren. V božih rokah smo. Či mi je mreti v boji, merjem častno, in viipam tudi, kak dober kristjan. Či pa pridem domo, bom vsaj znao kaj povedati od tistih krajov. Gda pridemo do kraja, bom že pisao. Skrbite dale za vse; či se ne vidimo več na tom sveti, pridemo vkup na ovom, gde naj-demo očo. Z Bogom! predraga mati, z Bogom! Nikaj se ne bojte. Jaz os-tanem vsikdar vaš hvaležni sin Peter. Peter je pisao svoje pismo zato, kak smo že pravili, da ne bi matere preveč prestrašo. Mati je pa itak bila jako žalostna. Jaz (D. B) sam se trudo na vso moč jo tolažiti, rekoč, da je to bila Petrova dužnost to pi-sati, in driigič, da takši vojak ne pride sovražnikvm v roke, in da se naj to-laži s tem, da ma tak batrivnoga sina. Pri tom se mati malo pomiri. Na njeno prošnjo sam njemi pisao pismo, v šte-rom ga srčno prosi, naj ne žali Boga; kajti ležej pretrpi, je djala, či njoj merje v boji, kak či Boga razžali. V pismi sam priložo tiidi svoje opomine. Naskori mi je nazaj pisao, in ar je pismo puno lepih misli, je vredno da je tu prepišem: 123 — V Cagliari, 4. aprila 1855. Predragi gospocl! Ne morete si misliti, s kakšim ve-seljom sam čteo vaše pismo. Vsaka reč je bila za mene kak balžamova kapla. Pitate rne, či sam ešče nedužen, či je moje srce ešče nepopačeno. Zaistino, dragi Don Bosko, povem Vam odkritošrčno, ka je moje srce ešče vsikdar takše, kak je bilo^ pred 12 leti, gda ste me spoznali. Žao mi je, ka sam tak deleč, da ne morem v Vaš zavod. Povejte pa mojim prijate-lom, ka pravila driižbe sv. Alojzija ešče vsikdarvodijo moje živlenje. Knig°i štero ste mi dali, gda sam z domi šo, skrbno čuvam in vsaki den kaj čtem ž nje. Pravite, ka je Vaša srčna žela, da rešim svojo dušo. To Vam rad verjem, vej ste me zmerom tak včili. Oblubim Vam pa, ka bom z vsov močjov de-lao, da si jo rešim. Bio sam že v jako velikoj nevarnosti, toda B. D. Marija me je vsikdar rešila. Priporočam Vam svojo mater, da jih kaj tolažite. Znam, ka so jako žalostni za mene. Nadale Vas prosim, da mojim bratom vceplete v srca strah boži. Skrbte za njihove dtiše, kak dozdaj, tak tiidi zanaprej in pokažite, da skrbite tiidi za mojo. Po-magajte nam, da se vsi zveličamo. Gda bomo šli naprej, ešče nevem. Što zna, či se gda povrne čas, ka bom mogeo hoditi v Vaš zavod. Ne pozabite pogodbe, štero sva sklenila! Jaz molim vsaki den za Vas, eden »Oča naš« na čast sv. Alojziji. Spominajte se tiidi Vi mene pri sv. meši. Pozdravla Vas s celoga srca Vaš hvaležni sin Peter. XIII. POGLAVJE. Ka je Peter na Krimi doživo ? Nikaj dni potom, gda je pisao to pismo, so se odpelali. Pisao je ešče dve pismi materi. Prvo je to bilo: Z vzhodnoga bojišča, 26. maj. 1855. Predraga matll' Prišeo je tisti srečen den, da vam morem malo pisati. Najprle vam naz-nanim, ka sam jako zdrav. Zdaj vam pa nakratko popišem, ka sam čiio in vido. Odpelali smo se iz Sardinije prvoga maja z velkov ladjov, štera je po pri-liki takša, kak ste vidili v vodi Pada, samo da je gotovo 50 krat vekša. Pe-lali smo se 12 dni. Gda smo bili na sredi morja, smo drtigo nikaj ne vi-dili okoli sebe kak samo vodo. Ništerni so dobili morsko bolezen, in trije so mrli od nje. Spovedani so bili, nego obhajila so ne mogli dobiti. Sprevod je pa bio jako žalosten. Tela smo njim zamotali in zašili v prte, na noge jim privezali kamle in jih vrgli v morje. Tak so se pogrozili, Bog zna kak globoko. Na šesti den smo se pripepali v Dardanele.Tiiodnetsmo vidili veliko tor-sko mesto Carigrad. Poleg toga mesta smo ostali eden den. Tii sam vido tudi Torke. Kak divji obrazi soto. Hlače majo šorke kak vreče; na glavi majo, brisače štere bi vsakša držala edno merico aj-dine. Kak gučijo, sam ne mogeo razmiti. Na trinajsti den smo prišli na Kjrlm. »Oh« te si mislili, >ka pa je to K/im?« Krim je dežela, kak vse druge, in preci velka, okoli in okoli obdana z vodov; samo na ednoj strani, Perekop imertovanoj, se drži ruske zemle. Prvi, štere smo srečali, so bili Angleži. Te so bili jako prijazni z nami, samo raz-meti sam jih ne mogeo nikaj. Ništerne reči sam si li zapomno: the the Italian: the the. Italian pruk. Po našem se pravi: Vrli Italijani, vrli! Zraven po tom smo se razišli, edni sem, drtigi ta, kak je bilo zapovedano. Ništerni naši polki so že stopili z ladje, drugi so prišli za nami. Znabiti si mis-lite: Kje pa ste meli stanovanje za ¦ »¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦^¦¦^MMMMMaBaBM,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,Mm9mmmm mmmm Prevažanje strliva v Karpatih. •¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦•¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦»^¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦»¦^¦•¦¦¦¦»¦¦¦¦¦IIHVSVVaBBIiBVaaBVPPBBVVMaPVRIIMiVMflliVim — 125 — toliko ludi ? Ne čudiijte se, svet je velki bila. O kolko je naših mrlo! Pravijo in zadosta prostora je za vse. Široko ka okoli 2500. Zdaj je več nega, samo obrežje posipano z morskim pesikom, nikša trešlika je prišla. log in pečine: vidite, to so tla našega Preminoči mesec 8. je bio velki .stanovanja. Modra neba je pa streha. boj pri Sebastopoli. Francozje in An- Jeli si morete napraviti lepša tla in gleži so zmagali. Driigi boj je bio 18.; lepšo streho, kak je ta štero, je nap- tii so pa Rusi bili močnejši. ravo Bog? Celi den smo delali šatore, Ranjenih in mrtvih je 18.000 pri kam smo spravili živež pa bolnike. Ve- nas in 12.000 na Ruskoj strani. Zdaj ¦čer si zavijem glavo v dva robca, pod pa čakamo druge bitke. Najbole ža- .glavo denem vreče, se odenem z giin- lostno je to, ka v boji skoro vsi če- jov in tak spim na zemli do zajtra. merno mirajo. l^olko duš pride zra- Včasi nas obiidijo ruske puške in ka- ven v pekeo, ar namesto da bi prosili noni, ki nas ščejo strašiti, da so pa Boga odpuščanje v zadnjem hipi, mnogi jako daleč od nas. ga preklinjajo. Jaz sam zdrav. Dobro Do zdaj smo se ešče ne bili z Rusi, je ttidi, ka sam od doma včen k bož- nego moremo se vsikdar bojiivati z noj hrani. Zdaj sam prišeo za oficera, ¦driigimi sovražniki. da pa zato itak morem tii biti z dru- Po dnevi je tu takša vročina, kak gimi vojaki. Ne bojte se preveč za da bi stali pred peklom, k tomi ešče mene ! Glede tela, mi nikaj ne trbe, pa tak čemerne muhe kak ose. Po glede duše pa, mam mirno vest. Či noči je pa mrzlo, zviin toga pa mi- bom živo, vupam živeti v milosti bo- šice in nikše leteče stenice. Če bi ne žoj, či pa merjem, vupam, ka pridem bili dobro pokriti, bi ne mogli poči- v nebesa. vati. Približavle se pa tretji sovražnik Ci vam včasi dugo ne pošlem pisma, in to so vtiši, šterih se vsakši jako ne mislite si preveč, znabiti ne bom oaible. meo časa. Molite samo za mene in Do zdaj nas je ešče te sovražnik mejte me vsikdar za svojega hvalež- ne goripoiskao, nego pride, gda več noga sina Petra. ne bo čistoga gvanta. K^a me pa naj- bole skrbi je to, ka kak smo odišli iz XIV. POGLAVJE. Sardinije, sam ne mogeo biti pri sv. Konec meši. Pismo je že preveč dugo; mam Poglej, dragi čitatel, koliko more ešče dosta povedati, zato bom pa pi- dobra vzgoja, ali lehko pravimo, kakšo sao kak najprle. Do zdaj me je varo- moč ma prv0 sy obhajilo, či je dobro Van \D\^f]a r nVe ^1-1'6 Pr^ opravleno! Peter se je vsidkar spomi- petilo nikai hudoga. Bogr Vas na cuva! r . ,, , . . .. ,. , ! Pozdravite vse v imeni svojega hva- nao tlste oblobe' in jo ]e tudi obdržao, ležnoo-a Petra. štero je napravo Bogi, ka šče ostati r^ .. . vsikdar veren. Ciravno ie mogeo ži- Urugo pismo: A. ,,,.., .J. ^ . ^ veti med slabimi tovansi, sten so se Dneva 2. jul. 1855. . lv ,. Predraga mati! ne pobolsah ne po prvom, ne po dru- ^. , . . ,.. v ^om sv. obhaiili, itak ie ostao pošteni. Do dnes mi e ne bilo mogoce pi- ^ . .' \ r sati. Zmerom sam mogeo letati zdaj Petra |e že zdaJ Bog k sebl Pozvao» se, zdaj ta. Dosta se je zgodilo, kak in ar je bio stanoviten do konca, vQ- :sam vam ne pisao. Orozna kolera je pamo, ka je zveličani. — 126 — Krščanski stariši! Če želete meti Knščanski stariši! ne šalimo sel dobro vzgojeno deco, štera vam bodo Gotovo je, ka te ednok mogli dati tolažba v starosti, nasledujte Petrovo oster račun pred sodnim stolom, kak mater. Skrbite, da jih vzgojite v krš- ste vzgajali svojo deco. Gotovo je dosta čanskoj veri in to začnite že v mla- dece pogiiblene zatogavolo, ar so bili dosti. Pazite, či hodijo v cerkev, či slabo vzgojeni, in ravnotak gotovo je zahajajo v slabe tovaršije. Glejte pa, tiidi dosta starišov skvarjenih, ar so da te jim sami davali lepe zglede ; svojoj deci davali slabe zglede. To je kajti to bi bila najvekša norost, či bi vredno, da se dobro premisli. Či se stariši, ki se ne sramujejo gucati proti mladina dobro vzgaja, bomo meli vrle lepim šegam in navadam, proti sv. može in žene, ki do lubili red in delo, veri in to vse pred decov, ali ki na- ki do skrbeli za svoje stariše in za mesto da bi svetešnje dneve šli k bo- svojo driižino. Tak nam tudi pridejo žoj službi, se hodijo šetat ali v krčme, lepši časi. Meli bomo sine, ki do ponos či bi takši stariši — pravim — itak želeli domovini, podpora driižinam, sv. cerkvi meti dobro, zgledno in pobožno deco. pa čast in slava. f Kiihar Števan. nMatl, malo vode mi dajte!" To so ono plesti okoli niegove glave i z svo- bile zadnje reči našega najbolšega pi- jega spomina ga nikdar ne bi smelo satela, K^iiharStevana, septembra24-ga, zbrisati. leta 1915-ga ob petih po poldne. Na Kaj je bio pokojni za slovensko svojo ljiibljeno mater edno viiro pred ljtidstvo? Njegov ljiibitel, njegov pisatel. smrtjov naslonjen, je z imeniivanimi Ljiibo je svoj rod slovenski in iz te rečmi zdehno svojo blago dušo v mi- ljiibavi do njega je vnogo pisao slo- rovnosti. Mirna njemi je bila smrt, kak venski. Pisao je v maternom jeziki, mirno njemi je bilo življenje. Pa keliko naj dokaže, ka ljiibi svoj narod, naj nevol i težav je nebože mogo pres- pokaže, ka se ne sramuje svojega mi- tati. Ali vdao se je v Božo sveto volo, loga materinskoga jezika i svojega ma- mirno je trpo i z tem si je zaslužo loga naroda. Zgled je postavo vsem čast v nebi. Na zemli je je tak ne meo. vučenim slovencom, po šterom se rav- En betežnik z gnjilimi pliičami kakšo nati so dužni, če neščo, da bi je za- čast bi mogo na tom sveti meti? Svet dela obsoda, da so zanemarili svoj takših ne pozna. Pa veliko poštenje si narod. Njega je beteg, navčo na to je zasliižo pokojni med slovenskim ljiibezen, nas pa naj vleče njegov ljudstvom, častni slavni venec bi moglo zgled. Po njem se ravnajmo i delajmo 127 — ;za svoje ljudstvo. Oučimo radi njegov jezik i pišimo v njem. Ne sramujmo se svoje proste slovenske matere. Ona je te tudi ešče tista, kda si reverendo oblečemo, ali driigi svecki gospodje postanemo, kak je bila, kda nas je varvala i milo v viiha. šepetala svojo ljiibezen: »Moje ljiibljeno, drago dete.« To mater ne zatajimo, njeni jezik ljii-bimo i poštujmo mi vučeni, i zobra-ieni slovenci, te spunimo svojo duž-nost do svojega na-roda i nas ne zadene pravična sodba Ijiidi: Te gizdavec več nešče .slovenski govoriti,sra-muje se svojega pros-toga slovenskoga po-kolenja.« Ljiibljeni Jezus je velo casari dati, kaj je njemi slišilo, to je ^apovedao je spuniti dužnosti do oblasti svecke, do države, a svoje navuke je pa držao v maternom je-ziki pa po svojem go-ristanenji je ešče z čudov potrdo pravico do ljiibavi maternoga jezikov. Apoštolom je naime dao dar jezika. Vnogih narodov materni jezik njim je vlejao v znanje, da bi v njem glasili njegovo vero. On bi topot to tiidi lehko napravo, da bi narodom dao dar jezika, da bi oni razumeli apoštole po njuvoj maternoj reči. Pa ne je včino. Ne pa zato, naj vsako stvorjenje spozna njegovo stvoritelsko ijiibav, z šterov je šče tak gordržati, Kiihar Števan. kak je je stvoro. Dužni smo zato po Jezušovom zgledi vse postave vogrske naše države verno spuniti, ali z svo-jega naroda se ne smemo spozabiti, njega moremo ljubiti i z cele rnoči si prizadevati, naj ostane na zemli, kak ga je Bog stvoro. Slovensko ljiidstvo naj slovensko ostane, to more naš namen i naše delo biti. Veseli nas, če se navči državnoga jezika, ali najraj more gučati po svojem i mi ž njim vred. Te misli so mi si-lile iz pod pera, kda sem se nameno z \{u-har Števana se spo-menoti, ki je v tom pogledi nam Iepi zgled. Kratki življenjapis Ku-harov je sledeči. Rodio se je v Bratoncih 1. 1882-ga, julija 29-ga. Štrto dete je bio svo-jih kmetskih katoli-čanskih, zadosta pre-možnih starišov. Ljud-ske šole je v verskoj farnoj šoli v Beltincih zvršo. Po dokončanji šol se je včio sabolije do svojega 17-ga leta. Zatem se je hapo včiti. Nadarjeni dečko je bio i zato je v dvema letoma zvršo štiri razrede mestjanske, ali pčrgarske šole v Lendavi. Zatem je opravo štiri gimnazije v Kaniži i po zrelostnom izpiti je stopo v sombotelsko seminišče. Duhovnik bi rad postao, ali g. Bog je druge namene meo ž njim. Za dva meseca je obetežao, prijela se ga je jetika; semenišče je mogo zapustiti i 128 začelo se je njegovo dugo miranje. Vračo se je dosta. Bio v Gleichenbergi, pri Gradi, dvakrat v Horgasi, a nikaj njemi je ne pomagalo. Gniloba v plii-čah se je li dale širila i ga večkrat na kraj groba spravila. Ali edenajset let se je li vstavlao betegi, po vno-goj krvnoj zgubi je li vlačo dale svoj nevolen žitek, dokeč ga je ne dokon- je brano proti smrti, z driigov je pa pero držao i pisao za svoj narod. Ede-najset let je ta borba trpela. Zaistino pravi junak je bio. Delao je z trpljen-jom, trpo je z delorn. Ljiibezen do svojega naroda ga je krepila, da je to vse zmagao. Navčo se je poleg mad-žarščine tiidi nemški i poleg našega slovenskoga narečja tiidi kniževne slo- Kiihar Števan na mrtvečem odri. Kre njega stojijo mati, dve sestri i brat pa en njegov bližanji. čao na ljiibom srci svoje mile slovenske matere v 34-om leti svoje starosti. To je žitek Kuhar Štefana. Kratek, ali li zadosten, da se nam pri njem za-seli čut smilenja v srce. Či pa svoj pogled na njegovo delo vržemo, se nam te čtit smilenja obrne v dužno zah-valnost do pokojnoga. Kaj je delao? Z ednov rokov se venščine. Vse to znanost je pa obrno slovencom na hasek. Prestavlao je z slovenščine, nemščine, mažarščine v naše slovensko narečje vnogo člankov. Največ zasliige si je pa z tem spravo, da je na stotine nabrao vkiip naših narodnih pesmih i pripovedk, z med šterih smo ne edno že čiteli v Novi-nah i Kalendari Srca Jezušovoga, driige — 129 — pa še bomo. Desna roka nam je bio v vrejuvanji naših listov i z svojimi lepimi spisi je ne edno srco geno i razvedro. Slovenski naš jezik je dobro poznao; če bi njemi zdravje služilo, bi ga še bole spoznao, posebno gornje narečje bi njemi potrebno bilo znati, te bi lehko spisao slovnico slovensko, kak jo je nameno. Naše narodno blago, Ijubav do domovine, njegovi pobožni spisi, šteri so nam srca k Bogi podi-gavali, nam predpišejo dužnost zah-valnosti do njega. Ne smemo ga po-zabiti. Grob njegov, 26-ga septernbra zvršen, ne sme nezehvalna pozablji-vost pokriti. Spomin more meti. Vred-ništvo Marijinoga Lista je dalo pokoj-noga na lastne stroške pokopati i na- to je naše pripovedke je popisao tudi za »Zgodovinsko Društvo« mariborsko fonetično, to je z takšimi slovami, ka se lehko spozna izgovarjanje naših reči i z tem slovenskim jezikoslovcom pot naredo do bogatih rud našega jezika. Njegove zabavne pripovedke, pri šterih smo se smejali, njegove narodne pesmi, štere so nas navduševale na meni njemi tudi grobni spomenek gor-postaviti. \{ tomi cili prosi pomoč zah-valnih, slovenskih src. To je naša prva dužnost. Druga pa, da ohranimo poleg njegovoga groba tiidi njegovoga diiha. Ljubimo svoj slovenski narod i njegov materni jezik. Te duh ljiibezni naj nas sprevaja od zibeli do groba, te diihr ljiibezen do svojega ljudstva se nam 17 Nošaci okoli drva Kiihar Števana, bratonski i beltinski dečki. — 130 — naj naslanja po zgledi vreloga ljubi-tela slovenskoga ljudstva, K^uhar Šte-fana na grobni spomin i vči naše po-tomce, kesne vntike tisto pot tlačiti do sodnjega dneva. Sprevod pokojnoga je opravoKjihar Štefan, beitinski plebanoš z pomočjov Lehko Štefana i Berden Andraša kap-lana. Sprevoda bi se vdeležo tudi velč. Slepec Ivan, sobočke okrogline ešpe-reš, ki je pokojnoga za njegovih lepih slovenskih spisov volo jako cenio, i drugi duhovniki, ali ne njim je bio pravočasno naznanjen. Vdeležilo se ga je pa nešteto vrloga slovenskoga Ijud-stva i inteligencija z bližanjih vesnic. Na potroše vredništva Marijinoga Lista je slovesna čarna meša sliižena za dušo pokojnoga v Beltincih. Njegovi prijatli, vojaki so znali prav ceniti zasluge pokojnoga. Škafar Jožef, domobranec 13. pešpolka je pisao ob priliki njegove smrti: »Izrečem vam srčno sožalje za njega. G. Bog njemi da nebesa, dosta je pretrpo edenajset let bolezni i vendar vsigdar delao za svoj narod ; mamo dosta lepih njego-vih spisov.« — Zorko Edmund pros-tovoljec pa »Z jako žalostnim srcom sem vzeo na znanje smrt K/Lihar Šte-vana. On je bio voditel narodi i ne bom pravo dosta, če tak povem, ka je on bio pamet domačih slovencov.« — Jerič Ivan četovodja se etak poslovi od pokojnoga »Jako sem pobiti za-volo smrti Kuhar Števana. Opravičeno mi tudi more biti žao za njega, v šte-rom sem zgubo vučitela i najbolšega prijatela. Tiidi slovenski prekmurci so so to zgubili v njem.< -•i-- * Dosta je dosegno pokojni z svo-jimi spisi. Vnogi se navčo na ljiiba? do domovine i svojega naroda. Kai pa je ne mogeo on doprinesti, dopri-nesimo mi njemi v spomin, da njemi lehek bo počinek v grobi: Ka nej dosegno si tii Ti, Dosegnoti želemo mi, Da sloven bio bi pošten vsak, Kjistjan i dober narodnjak, Tam gori da bi vidili Med svetlimi se zvezdami! BOJNA LETA 1914 —1915. Trononaslednik je vmorjeni! Te žalosten glas se je 28-ga ju-nija 1. 1914. po celoj deželi ta valio. Posvedočilo se je, da morilca na-šega trononaslednika sta v sliižbi srbske propagande bila, štera je štela vse slavske kraje našega krala zjediniti s srbskov deželov. Naše vladarstvo je želelo zato od srbskoga vladarstva, naj to propagando goristavi, naj krivce pokaštiga. Zviin toga je naše vladarsivo želelo, da naši častniki na srbskoj zemli dale iščejo za krivci. Na to pismo — pravi se ultimat — je dano bilo srbskomi vladarstvi 48 — 131 — vor. Prek se je dalo ob 6 vori 23-ga samo med nami i srbami ostane. Pa julija. so nika ne mogli včiniti. Vsem nam se je tak zdelo, da 30-ga julija je nemski casar opo- srbsko vladarstvo ne spuni našo želo. mino cara: Či Rusko proti Austriji gible 25-ga julija je rusko vladarstvo sku- svojo vojsko, tak moje delo, šiero si šavalo v Beči, da bi se termin po- na mene zaviipao, naj stopim na sred dugšao. med se vojiivajoče, je ne mogoče. 25-ga julija ob 3 vori popoldne je 3i_ga julija je vodana bila mobi- odredilo mobilizacijo. lizacija cele ruske vojske. On isti den ob 5 vori je Pašič Na to je i pri nas vodana bila mo- srbski ministerski presednik dao odgo- bilizacija. Tor. Ništerne točke je dovolo, driigo i_ga augusta je odredjena bila mo- je pa puno bilo z gorizdržanjom tak, bilizacija na Nemškom i boj objavleni da naš poslanik je ne bio zadovolen rus-L i ob pol sedmoj vori je Belgrad ostavo. Qn isti den je ešče odredjena mo- Vsaki človek je zdaj že znao, da bilizacija na Francuškom. je bojna tu. 4_ga aug. je pravo nemški casar Ečče tisto noč je pri nas vodana na državnom spravišči: Mi nikomi nika bila mobilizacija, štera je samo eden ne ščemo prevzeti, mi samo ščemo del naše vojske dosegnola. naše mesto čuvati, na štero nas je Bog Je-li de bitje samo med nami i pOstavo, sčemo občuvati sebi i svo- srbami ali pa na celo Europo se raz- jemj odvetki. Pototn je gori pozvao prestre bojna? Smo eden ovoga pitali. poslance, naj njemi v roke oblubijo, da 26-ga julija je prišo glas od ruske do ž njim šli prek vse nevole i smrti. mobilizacije. Belgijško je nepristransko bilo, to Med tem se je začnolo streijanje je, k ni ednoj stranki je ne prevrglo. fia srbskoj meji. Poleg pravice, štera je ladala do 1. 28-ga julija je biia bojna objavlena 1914, je ne slobodno prek takše de- srbskomi vladarstvi. žele z vojskov iti. Naš kral se je obrno k svojemi Nemci so dokončali, da prek bel- Iudstvi: »Vsikdar je moja žela bila, da gijskoga vderejo na Francozko. >Što, leta, štera mi božja milošča dopustila, kak mi za najvekše se vojtije, samo mirovnim delam posvetim i moje na- na to more gledati, da srečno prek rode od velike daritvi i žmečave bojne pride, je pravo kancelar državni.« občuvam. Nego v previdnosti je nači Na to je angleški poslanik prek dokončano bilo... Jaz sam vse preg- dao objav bojne. ledno i prevago. S mirovnov dušnov >S ednim sovražnikom več, s tem vestjov stopim na pot, štero mi moja več zrokov mamo, da mo do slednjega dužnost kaže.« zdfhaja vkup držali,< pravo je bavarski Kj ravnajo s deželami, so med se- kral. bom veliko razlaganje meli, da bojna Med tem so i črnogorci — Mon- — 132 — tenegro — pravili, da so prisiljeni »na Rusi so napreduvali v Galiciji, obrambo srbskoga dela orožje zgra- 26—27-ga septembra so že prišli k biti,« zato je i 5-ga aug. nam bojna vogrskoj meji v Karpate: objavlena bila. 28-ga septembra je Potiorek izsrbs- Potom so eden za drugim eden koga javo: Vsi smo na srbskoj zemli ovomi boj objavlali. i držimo se. Mi smo tti doma žmetno čakali V tom časi je veliko bitje bilo na glase, pa smo si mislili, da hitro bode Francuškom. konec. V oktobri je spadnola trdnjava Naši so napreduvali na Ruskopols- Antverpen na Belgijškom v nemške kom i Srbskom, nemci so prevzeli roke. Tak je skoro cela dežela prišla Briissel, glavno mesto belgijško. pod oblast nemcov. Belgijško vladar- Med tetn, da so se bakle bojne na stvo je pobegnolo — 13-ga okt. — vse kraje vužigale i vsikdar več naro- v Havre na francuško zemlo. dov se v boj zmešalo, je mro papa 13-ga okt so rusi grad Przemysl Pius X. 20-ga aug. Star je bio 80 let. ostavili, šteroga so okoli zagrajenoga V slednjih dnevah je sam v pero pravo držali. nezračunane telegrame, da bi prikazen Meseca novembra so se naši sov- europejske bojne goristavo, to je nje- ražniki v torka smeli. Tak smo pomoč- gova smrt bila, slednjo moč je darii- nika dobili v torki. vao, štero je ešče v sebi čiito. Za Že 22-ga oktobra so se skazale istino je bojna njegovo smrt prinesla. angluške i francuške ladje pred glav- Peter Rosegger je pisao: »Mi, ki nim varašom torkov — Carigradom. smo v velkom vojuvanji, mamo dva 5-ga novembra je javo Potiorek : močniva zaveznika, verno nemško Zdaj je od toga guč, da se srbi na državo i Gospodna Boga v nebesah.« tla vržejo, da se boj ešče pred zimov Na konci meseca augusta so se dokonča. nemci proti Parizi približavali, šteroga papa Benedikt je znova ponovo je francuška vlada ostavila i se prese- želo za mir. Prosimo vladare i krale, lila 3-ga sept. v Bordeaux. naj za Volo tak dosta skuz i krvi, 3-ga septembra je odebrani novi štera se toči, se popaščijo, da svojemi papa Benedikt XV. ludstvi nazaj dajo dobroto mira. 3-ga septembra so naši Lemberg 3-ga decembra so naši prevzeli glavno mesto Oalicije spraznili i nazaj Belgrad. šli, naj se dosta kvara ne včini njem. 7-ga decembra je spadno Lodz v V Galiciji so domači ludje — ru- nemške roke. teni — rusom na pomoč bili, znamenje Naši so skoz bolje šli v srbsko. njim davali, je vodili. 15-ga decembra je prišo glas, da *V tom časi je Hindenburg ruse, ki so naši Belgrad zapustili i da so vo- so na Prusko vdrli, zbio pri mazur- jaki v velkih bojih dosta trpeli, — nego skih jezerah. vole so ne zgiibili. ___ 1-2-5 ___ K^da so čiidni glasi krožili od srbs- priti, vsako so angleži na morji gori koga bojišča, je sliižbeno javleno bilo stavili i preglednoli. 23. decembra: Nemci so na sredi ianuara nazna- Kpmanda balkanske vojske je za nili, da podmorske ladje so gotove, svoj cio držala na tla vržti sovražnika štere angleške ladje v morje pogro- i poleg toga ne zadosta gledala žme- zijo. Tak angleži tudi ne do mogli čave. Za volo lagojega vremena je ne vdablati iz Amerike niti živeža, niti mogoče bilo vojski se za živež i mu- orožja, niti strliva. nicijo skrbeti. Sovražnik si je novo 22-ga januara je vznamjeno, da v pomoč poisko i se je proti postavo. novembri podpisano vojno posojilo pri Naši so nazaj šli i ne so bili biti. Smo nas zadene 11 70 milijon koron, v Aust- zgtibili ludi i materijo, nego nači je ne riji pa 2135 milijon. moglo biti. Papa Benedikt je 22. januara pravo: S ednov prilikov je Poliorek odsio- Ne je nam dano, toj nevoli konec na- bodjeni od komande, štera je prek praviti. Papa, kakti namestnik Kjistuša, dana nadvojvodi Eugeni. ki je za vse lttdi mro, more brezi Przemysl je drugo pot okoli vzeti stranke ostati. On se je zazavao na bio od rusov človečanstvo nemcov, naj v Belgiji z XT , , ,n|[- . ,.,. . najvekšov pravicov delaio i ie opomino Novo leto 1915. e novo bitje pn- J F i i v , , . belgijce, nai občinski red držijo i tak neslo na vse kraje. 5I ' ! J _ si svo stališ pobolšajo. Potem je od-Rusi so po vsoi sih šteli naso h- , , - t , . . . v ir r , J, , redo, da 7-ga februara na se v celoi niio v Karpatah prek vdreti. c . , ... ...J , v.. J v r K curopi pokorne bozje sluzbe drzijo. Na belgijskom bojišči so francozi Na konci -]anuam so naši ruse> §teri žlebe prekopov odprli i celo krajino so že daleč prišH notri v ^arpatej na_ pod vodo postavili, — tak so nemce za: s^raij od sebe vkrai držali. XT vl , . J Naznanjene nemske podmorske Papa Benedikt je na božične svetke ladje so se skazale 30_ga januara< Pod premirje proso, nego vse zaman. Ali vodov so poslale svoj strelaj na ang_ edno prošnjo so njemi li posluhnoli, ležke iadje j je vtopiie> naime premembo zevzetih, ki so na prve dni februara je veHko bitje vojno službo več ne pripravni. stalo v Karpatah, Veliki sneg je bio. 20-ga januara se je zgodilo, česa ^usa so nazaj vrgli. Bukovino so naši so se angleži vsikdar bojali. Pohodile nazaj pozajeli. so je nemške zračne ladje i bombe 16-ga februara je že prišo glas od vrgle na potrdjena mesta. Ladje so prve ladje, štero so nemci v morje -svojo pot prek morja letele. pOstili. Ladja se je za 20 minut pog- Angleži so nemce že od začetka rozila. vkraj zaprli od driigih dežel, šteli so, V K^arpatah je li velko bitje stalo. da nemci od glada ta vržejo orožje. 5-ga aprila je bio vuzetn, čemerna Ka Nemško je nikša ladja ne mogla bojna li ne prehenjala. Med tem — — 134 - 22. marca —¦- je mogo Przemysl za volo glada prekdani biti rusom ; vsi vojaki, šteri so obsedli grad, so v Kar-pate poslani proti nam. 7-ga aprila je prišo glas, da nemška podmorska ladja ,,U 29" je od angle-žov s mornarami vred vaničena. Angleži so rešene mornare podmor-skih ladj v vozo vrgli. Zrok so dali: Da bi mornarje podmorskih Jadj, prvle kak smo je fz vode rešili, toga načina bili, da bi nedužne angiežke trgovinske ladje i na njih nedužne ludi vmorili, ne moremo je za poštene sovražnike vzeti, nego za lpdi, ki proti pravdi pregrešijo. Na to je nemško vladarstvo za vsa-koga mornara ednoga zevzetoga ang-leškoga oficira tudi v vozo vrglo. Vse vkup 39. Na sredi aprila je popuščavo boj v I^arpatah. 27-ga aprila je naša podmorska ladja ,,5" francuško vojno ladjo ,,Leon Gambetta'1 s torpedom strelila i pog-roziia. V aprili so začnoli francuzi i angleži oa suhom — v Galipoli — srečo is-kati proti Carigradi. V majuši so naši rusko linijo pri Tarnovi i Gorlice predrli. Rusi so sami od sebe mogli pustiti vogrsko mejo. Nemška podmorska ladja je pogro-zila angležko Iadjo ,,Lusitania." To se je zgodilo 7. maja popoldne ob 2 vori. Ladja je samo 20 minut ostala na vodi. Mornarov i driigih, ki so se na njoj pelali, je bilo 1900, dvajseti čunov so meli, štere so na morje pustili, da bi se rešili. Polojno se jih je rešilo. Ruse so naši nazaj tirali. Med tem, da so se naši s pol sve-torn bili, so taljanje tudi veliko želo dobili. Že aprila so želeli, da Austrija njim prek da Trentino, nemški Bozen,, Oorico, Gradiško. Trst, prej, naj bode slobodna dežala i. t. d. Pogučavanje je trpelo celi majuš.. 23-ga maja je Taljansko nam ob-javilo bojno. Naš kral se je znova obrno k svojim narodom: Taljanski kral mi je bojno objavo. Prelomlenje vernosti, kakše se je ešče nikdar ne zgodiio, je prišlo od talja-nov na svojega zaveznika. Po treseti letnoj zavezi, v šterom časi si je de-želo povekšo, nas je Taljansko v vorl nevarnosti zapDstilo i s plahotečov zas-tavov je prek stopilo k našim sovraž-nikom . . . Poželjivost taljansko smo ne mogli nasititi. 1 tak se osoda more spolniti. Proti velkomi sovražniki na sevri smo po deset meseca vojuvanji zmagovito proti stanoli. Novi sovraŽ-nik na iugi je ne novi neprijatel ... I na jugi bodemo naše meje s uspe-hom branili. 3-ga junija je Przemysl nazaj v naše roke prišo. 23-ga je Lemberg nazaj vzeti. Naši so nazaj prišli na tista mesta, kde so !ani v augusti hodili. Z novič stara poznana imena: Krasnik, Lublin, Ivangorod Nemci so 5-ga aug. prevzeli Var-šovo. 13. aug. je glašeno, da naša pod-morska ladja ,,XI1" se je več ne nazaj povrnola. S mornarami vred je od tal~ janov vtoplena. 18-ga aug. je prevzeto Kpvno, 20-ga — 135 — pa grad Novo-Georgievsk; 26-ga je spadno Brest-Litowsk. Na konci au^usta smo mi i nemci 2 milijona prevzetih sovražnih vojakov meli. Prve dni septembra sam car vzeme prek najvišjo zapoveljstvo nad svojov vojskov. Dozdašnji najvišnji zapoved-nik Nikolai Nikolajevič je oslobodjeni svoje časti. Rusi so se začnoli proti postavlati. 23-ga septembra je službeno jav-leno, da taljani po bitji četveri mesecov tam stojijo, kde so začnoli i ka so njim naši sami prekdali, da so v boša mesta nazaj šli. Po dugom miri 19. septembra se .znovič začno boj na srbskoj meji. 26-ga septembra so francozi i ang-leži po dugom pripravlanji vdarili na nemce. Srdito bitje je stalo. Naši i nemci so 7 oktobra v več mestih prestopili Savo i Duno. 9-ga oktobra je prevzeti Belgrad. Bolgari so tiidi boj javili srbom i na srbsko vdarili. Francozi i angleži so 13. oktobra z nova vdarili na nemce. Slobodno pravimo, da je to bitje gaza bilo. Poleg navade so začnoli francozi s štukami, •dali so bobenski ogen, ogen, liki bi bobnjarili, vsako voro so 70 jezerkrat strelili. Potem je prišlo na gaz. Nemci so nikšega pripravlenja ne v pamet vzeli, či včasi so čakali. Vremen je ravno pripravno bilo francuzom. Megla se je kadila na vse kraje, mali veter je pihao od njihove strani, on je lehko noso gaze proti nemcom. Čiidna megla :se je začnola kaditi. Vojak, šteri je na posti bio, pridihavao je, sladko je spoz-nao i iz vse moči kričo: Gaz! Idejo. Nemci so si včasi čuvajoče maske na lice zdevali i za orožje zgrabili. Megla je prišla po mali v strelne jarke i šance, sladka je bila. Eden je kašljao od nje, drugi si je žmetno zdihao, tretjemi lagoje gratalo, štrti pa nika ne čiito i dale kadio svojo pipo. Po mali se vali druga megla, čarna. Pride tretja megla, bela, liki skiišnjava, če-merna i žrnelna. Za njov pali pride čarna. Potem so prišli francozi, prvi red je doli pokošeni, pride drugi, tretji red. Prvi jarek so prevzeli nemcom. Idejo dale k štukom; kanonirje že več ne strelajo, vse je vkup zmešano, prijatel i neprijatel. Od njih je ni eden ne na-zaj prišo. Nego dale so že ne mogli priti francozi, nemške rezerve so je nazaj vrgle. Tak ide boj, za ništerne metre sto pa sto, jezero pa jezero lii-dih spadne. Nc je že več guča od metrov, nego tem bolje od toga, šteri zna drugomi kak naj več ltidih osmr-titi. Te boj ne ide, da bi eden ovoga premogo, nego da bi ga zaničao i fundo. Na konci novembra so naši i nemci zavzeliceloSrbskoiso se naravnočzje-dinili z bulgarskov vojskov. Jeli do srbi i francozi s angleži, ki so srbi na pomoč prišli, mogli gori zadržati našo vojsko? Taljanje so do zdaj štirikrat srdito vdarili na nas. Takšo streljanje je bilo s štukami, ka ešče svet ne čiio. Na konci oktobra velko bitje stalo. Gorico po vsoj sili ščejo zadobiti. Sam kral taljanski je prišo med vojake. Ka se zgodi, ka ne, zdaj vam, ne vem popisati, — k leti mo že več znao. — 136 Velika obluba. Na bojišči smo. Sunce nahitroma stanjuje, ka bi vidlo, ka se godi na zemli. I^adovedno gleda okoli. Pog-ledne v nemške stelske jarke ravno tak, kak k francoskim vojakom v njuva skrivališča. Z ednov rečjov ono dobro zna, ka se godi. Pozornost njemi je obrnjena na edno francosko stotnijo, stera je prišla z mesta. Langhonat pa ide naprej po krajini, štero je sovraž-nik opustošo. Že so napravili pold-neva hoda, gda je prednja straža pri-bežala pravit, ka se približavle nemška stotnija. Včasi so se spravili v rojno vrsto, pa so tak čakali, ka je nemška stotnija prišla v strelno daljavo. Za pol vure se je začnolo streianje. K/ugle so fučkale... Z gostoga pokanja na-vadnih pušk se je tiidi čulo ropotanje strojnih pušk. Francozje so meli zviin bolšega prostora ešče tudi tri strojne puške več. Nemci so se mogli odmek-noti. Nego francozi so drago plačali svojo zmago. Njuv stotnik, šteroga so vsi jako radi meli, je bio skoz prsi prestreljeni. Vojacje so ga hitro spra-vili na varen kraj pa so ga položili na vojno postel. Zdravnik ga je preis-kao pa si je skimlavao, ka nega več pomoči. >Povejte mi, gospon zdravnik, v resnici, jeli pa, ka za mene nega več nikše pomoči?« je pitao stotnik zdrav-nika. »Bojim se, ka mate prav, gospon stotnik.« »Kak dugo bo šče trpelo? prosim vas, povejte odkrito.« »K^akše tri ali štiri viire šče znate živeti,« je odgovoro zdravnik. Stotnik je nato nikaj ne pravo, nego eden globoki zdihaj je kazao njegove znotrašnje bolečine. Ne boli ga to, ka more zapustiti svet... nato je že on kak vojak tak bio odločeni. Nekaj driigo ga mantra: mreti brezi diihov-nika pa brezi tolažil svete vere ? . .. Na miseo so njemi prišle pobož-nosti, štere je opravlao na čast pres-vetomi Srci Jezušovomi . . . Jezošova obluba: »tisti ne bodo mrli brezi moje-milošče pa brezi svestv...« Te se pa. naj nad menov ne bi spunila ta Jezu-šova obluba? Qda je že ne mogeo duže zakrivati te duševne bolečine, je pravo: »Mreti... to nikaj ne dene, nego brezi svestev preminoti s toga. sveta, to je žalostno!« Z genjenostjov je poslušao te reči zrakoplovec-poročnik, šteri je s svojim letalom bio prideljeni k stotniji, ka bi naglejiivao, či bi bilo potrebno. »Gospon stotnik,« pravi zdaj zra-koplovec, >či dovolite, jaz varn pripe-lam duhovnika.« »Odkod mi pa pripelaš, dragi pri-jatel?« ga je pitao stotnik potihoma. »Z mesta Lacrhonat, gospon stot-nik... Vreme je vugodno... zrak je miren... Moje letalo je brzno, ne bo preteklo tri vure, pa bom že jaz tii z diihovnikom, či bo samo duhovnik šteo iti z menov.« Te reči so razveselile-na smrtje ranjenoga stotnika. 137 »Naprej se vam že lepo zahvatim, vrli prijatel. Samo se paščiteN Dve minoti po tom pogovarjanji se je že čulo ednakomerno klepetanje zrakoplova, ka je kazalo, ka se že zdi-gavle. Letalec je pusto stroj, ka je de-lao zevsov hitrostjov. Klepetanje je bilo čimduže bole tihejše... Za en ča-sek je že samo edna mala piknja ka-zala daleč v zraki letalo pa letalca... Bilo je koli štrte viire. Po dve viiri dugom hitrom zleti je poročnik-letalec prišeo v mesto Laghonat. Srečno se je natla pusto, pa je včasi šo v bol-nišnico, ka bi proso vojnoga duhov-nika, naj ide ž njim. Pri kapelinih dve-raj v bolnišnici je najšeo ednoga patra. »Častiti gospod,« ga jer pitao, »ali bi vi vupali sesti na zrakoplov?« Diihovnik je to vzeo za norijo, zato je pitao: »Na zrakoplov? Zdaj? Pa zakaj ?« Letalec je zatem hitro povedao, ka šče; duhovnik je obečo pa se je paščo v kapelo, si je obleko belo ro-bačico, je vzeo Oltarsko svestvo, olje za slednje mazanje, pa je že za ne-kelko minot sedo s poročnikom v le-tali. Zrakoplov se je nalehci zdigno pa je v kratkom časi ne bio več vi-diti, tak hitro je leto. Sunce se je spravlalo k jednati. Pa prle kak bi se skrilo, je vidlo ne-kaj nenavadnoga: Jezuš se je pelao v zrakoplovi k betežniki, ki ga je go-reče želo. \{a\ takšega se je šče malo zgodilo. Zrakoplov je hitro leto dale. Kak či bi stroj zdaj z vekšov močjov de-lao, pa kak či bi z velkov lehkočov šo proti svojemi cili. Bistro oko le-talca je že zaglednolo vojne šatore... Prijao je za eden zaškrnjač, pa je zrakoplov ne duže klepeto. Piiščao se je na tla... Za par minot je bio na zemli. Gda je diihovnik stopo z letala, je najprle pitao, či ešče betežnik žive. Vojacje, ki so k njemi pribežali, so odgovorili, ka ešče žive, nego jako žmetno že praj čaka častitoga gos-poda. Diihovnik se je paščo v stotnikov šator pa je položo Oltarsko svestvo na edno turbo, štera je bila na tleh, zato ka je drugoga pohištva ne bilo v šatori. Stotnik je bio ešče popol-noma pri zavesti. Diihovnik je spova-dao pa prečesto na smrtje betežnoga ranjenca, zatem njemi je podelo tudi svestvo slednjega mazanja. Betežnik se je pa že ne dočakao konca toga sve-toga opravila. Preselo se je že v ve-kivečno blaženstvo . . . Meo je jako lepo smrt. Jezuš včini vse, porabi ešče novo-dobne iznajdbe, naj samo more spu-niti svojo obliibo: »Kj devet mesecov zaendrugim vsaki prvi petek pridejo k prečiščavanji, tisti ne bodo mrli brezi svestev, pa bo moje bože Srce njuvo gotovo zavetje v poskradnjoj viiri.« Dabi samo mi mogli tiidi tak zvesti biti v oblubaj, štere smo včinili Bogi! 18 — 138 Brezverska zgojitev. »Pred par leti,« tak pripovedavle najprle kaj zaslužilo, za njegovo dtišo eden gospod, »sam obiskao svojega se pa nikaj nej brigala. Moliti ga je prijatela, ki je bio zdravnik v norišnici nej včila, od Boga njemi je nigdar ni- v ednom velikom mesti. Sprijao me kaj nej pripovedavala, zato so se pa je z velikim veseljom. Sedela sva že naskori pokazale žalostne poslediče te dobre četrt vure v sliižbenoj hiži, gda brezverske gojitve. Jakob je bio tak je naednok stopo notri bledi človek, pokvarjeni, kak več niedno dete nej ki je bio star kakših treseti let. Roke v celoj vesf. Qda je malo odraseo, je je meo sklenjene, z oči so njemi pa povrgeo svoje zgojitele pa je služo t prišle debele skuze. Stopo je k zdrav- vesi za pastira. Qda je bio star 18 let, niki, ga je prijao za roko pa ga zvao je prišeo za hlapca k ednomi kmeti, k okni. Tam ga je začno prositi zev- pa se je tam zoznano z ednov dobrov, sema naglas, kak či nišče ne bi čuo: bogaboječov deklov, štero si je vzeo »Gospon zdravnik, lepo prosim, včinte, za ženo. ka bom hitrej sojeni! Jaz morem mreti, Žena je hitro spoznala, kak slabo naj s tem včinim zadosta za svojo sj je zebrala, zato ka je njeni mož bio velko krivdo!« v verskih rečeh zevsema driigoga miš- Zdravnikjebetežnikapotolažopaga lenja kak ona. Skušala ga je z rečjov je nagovarjao, naj se zavupa na Boga, pa z dobrim zgledom spraviti na dobro betežnik je pa na vse to samo skim- pot — pa ka ednok zgojitev zamiidi, Javao z glavov pa je s počasnimi sto- tisto ttidi ta najbolša žena ne more paji odišeo z sobe. več popraviti. »Zgodovina toga človeka je jako Jakob si je postavo malo hižico žalostna pa strašna,« je pravo zdaj pa je hodo v dero, žena je pa prela zdravnik. »Či ti je po voli, ti jo na- doma pa je skrbela za dvoje liibeznive kratko povem. Vido boš ž nje, kak dece. Bile sta to obe deklici, najvekše žalostne posledice ma brezverska zgo- veselje siromaškoga derara. Gda je . jitev.« prišeo večer ves triiden domo, si je Proso sam zdravnika, naj mi jo posado vsako dekličko na edno ko- pnpovedavle, on je pa začno: »Še- leno, se je ž njima zmenjao pa njima pasti Jakob — tak zovejo toga člo- je glado lepe vlase. Samo moliti jivi veka — je prišeo že pred dobrim le- je nej včio, od Boga njima je nikaj tom v to hižo. Očo je nigdar nej poz- nej znao povedati. Pa kak bi tudi on nao, mati bi se ga pa najraj znebila, znao kaj od Boga, da je v svojih mla- zato ga je dala svojoj že starovičnoj dih letaj čiio od njega tak malo, pa materi. Ta ga je gojila s palicov, se ešče to od tiijih liidi ? Istina, ka ga je je vsigdar drla nad njim, pa je gle- žena nekaj navčila, nego bilo je že . dala samo na to, ka bi njoj dete kak prekesno — vse se je nahitroma po- — 139 — gubilo. Jakobovo živlenje je bilo jako iako žalostno gledao deklički, šterivi žalostno, zato ka je nej poznao Boga, sta se zmenjali. Žena ga je tolažila ki je pot, resnica pa živlenje, ki jedini pa njemi pravila, naj se zaviipa na božo zna pa more olejšati težko breme vsak- pomoč, mož njoj je pa vseli odgovoro: denešnjega zivlenja. »Ka bomo padelali v zimi? Vsi bomo Prišli so hudi dnevi. Temni oblaki mogli prositi almoštvo.« Gda je bio so se začnoli zbirati nad glavov siro- bolše vole, ga je žena lepo prosila, maškoga oče. Bila je trda, duga zima, naj ide v cerkev. Pa vse te prošnje pa je Jakob že več tjednov nej meo so bile zaman. Mesto toga ka bi šo nikšega zaslužka. Zviin toga je prišeo v cerkev, je odišeo v krčmo, pa je ropar, pa je spokrao vse, ka je žena tam zapio vse, ka je šče meo. Med s trudom napredla. V mrzloj sobi je potjov je večkrat glasno gučao sam prezebavalo dvoje lačne dece — kriiha s sebov. Večkrat so ga čiili ludje, ka fe pa nej bilo, pa penez tudi nej. je z trdimi rečmi pravo: »E, ka to' V tistom časi se je Jakob ves spre- vej nega nebes pa nej pekla! Človek meno. Bar je nej bio nigdar tak ve- merje, pa je vsega konec« Ludem se seli, kak so navadno mladi ludje — je siromak milo, samo ka so njemi vej je meo tudi bridka leta za sebov nikaj nej vupali proti praviti... — zdaj je pa postao ešče bole tihi pa Prišlo je znova sprotoletje. Jakob zamišleni. Žena je cele dneve nej do- je postao čimduže bole čuden, sam bila od njega nikšega odgovora. Samo sameren je hodo okoli pa se je za z detetoma je hodo, jivi stiskavao k ženo nikaj nej brigao. Eden večer je sebi pa kiišuvao pa njemi je vseli de- odiseo v bližanje mesto, ka bi si zas- bela skuza prišla z oči. Večkrat je tiidi lužo kakši groš. Prek edne vodine so z nepopisnov liibeznostjov obino de- delali most, pa je Jakob znao, ka bo teti, zatem si je pa zakrio obraz z za njega tam tiidi zadosta dela. Gda obema rokama pa je odišeo z hiže. je k mosti prišeo, je proso delodavca, Šepasti Jakob je bio betežen na naj ga sprime med delavce. Delodavec možganaj pa se je v njegovoj duši po- pa, ki je bio trdi pa prevzeten človek, rodila misel, strašna pa grozna, tak se je zdro nad njim: »Samo idi, po- strašna, ka bi najraj odbežao pred hablencov meni nej trbe!« njov, či bi mogeo. Ta strašna misel O, da bi meo Jakob v tom tež- ga je naslediivala povsedi. Doma pa kom hipi konči edno perinjo žive vere na cesli, povsedi kak či bi njemi kaj v srci, bi se zaistino pokrepčao pa pravilo na vuho: »K^a boš rekši gle- potolažo pri pogledi na Križanoga Je- dao svojivi liibienivi deteti, ka bota ti zuša, te njemi za pravo istino ne bi mirali od glada pa od mraza! Zadavi vsekla ta trda reč tak globoke rane v jivi, pa bo konec trplenji!« srce. Tak-pa brezi vere pa brezi to- V spametnejših hipaj je šo znova lažbe — nej je najšeo niti najmenše da delo. Gda je domo prišeo, je več- tolažbe — v njegovoj mračnoj diiši krat šteo zasliižene peneze pa je vseli so se pa zbudile vse tiste strašne — 140 - misli, štere so ga že tak dugo pre-ganjale. Gda je prišeo domo, je sedela mala driižinica ravno pri obedi. »Alisidobo gde delo?« ga pita žena. »Pohablen-cov nindri nej trebe!« je odgovoro trdo pa si je seo za sto. »Jej zdaj!« njemi veli žena, »pa se zaviipaj na Boga. Znabiti ka dobiš kaj dela.« Mož pa zakrije obraz z obema rokama pa začne odločno praviti: »Žena, ka bo z detetoma? Ne bo dugo, ka od lakote merjeta. Bolše bi bilo, či bi bile deklički mrtvivi pa bi ležali v grobi. Tihi grob je jedino za-vetje nedužnih, ki nemajo nikaj tu na zemli.« Gda so se večer najeli, sta molili deklički z materjov kratko večerno molitev. Prle kak sta šle v postelco, jivi je oča ešče ednok sktištivao, za-tem si je pa seo k stolovi pa je tam sedo do polnoči. Bio je jako razbur-kani. Tiidi pobožna molitev nedužne dece je nej mela več moči do nje-gove temne diiše. Na driigi den njemi je prinesla žena zajtrk, Jakob se ga je pa nej do-tekno. Čemerno je poglejuvao pa s trdimi stopaji stopao po hiži. Žena se je nato odpravila na njive. Težko, tak težko kak ešče nigdar — je stopila žena prek praga. Hiide misli so njoj napunjavale diišo, stopile so pred njo, tak da je ne bi štele piistiti z domi. »Morem pa iti po krumple, ka sta de-ieti lačnivi,« je spregovorila žena pa se je odpravila na pot. Jakob jo je vido skoz okno, gda je odišla. Zgledno se je na deklički, šterivi sta se zmenjali na staroj škrinji. Nje- govo oko, štero se je inda vseli raz-veselilo, gda je gledao deklički, je os-talo zdaj motno pa mračno. Tak se je vidilo, kak či bi kaj divjega sedelo v njem. »Zdaj — tak si je mislo — zdaj je prilika, ka rešim tevi nebože deteti.« Hitro je stopo k škrinji, je ne-seo deteti na postel pa jivi je z moč-nim robcom — zadavo. Grozno! — Ešče ednok je pog-ledno nedužni žrtvi te nesrečen oča, zatem je pa šo z hiže pa je bio jako pobiti. Stara mati njemi je prišla proti pa ga je štela staviti. Vse prizadevanje je pa bilo zaman. — Jakob je bežao prek po cesti pa prek po poli, pokeč je nej premino v dalečini. Ravno je zvonilo poldne, gda je prišeo Jakob v bližanje mesto. Bilo je senje. Na cesti je bilo vse puno lfidi. Jakob se je pa nej zmeno za ni-koga, nego je šo pred sodnijo. Uradna soba je bila zaprta, zato si je seo na prag pa je čakao. Mimoidoči so ga pitali, ka čaka — pa mesto odgovora so dobili besen, divji pogled, ali pa globoki zdihaj. Gda so sodniki prišli v uradno sobo, je Jakob naznano svoje hiidodelstvo. Odpelali so ga v vozo. Ka se je pa zgodilo doma? — Gda je Jakob odišeo z hiže, je sto-pila mamica v sobo pa je najšla obe dekliei nezavestnivi na posteli. Z moč-nim kričom je pozvala svojo hčer, nejrečno rnater v sobo. Ta se je vrgla v nepopisnoj bolečini na deklički, jivi je pritiskala na srce, pa je njeno bleda lice samo ednok strepetalo. Opazila je, kak či bi mladivi deklički ešče pomali dihali. Hitro je začnola šlatati obe dek-lici pri srci, pa je začiila, ka njima — 141 - šče srca obema bijejo. Včasi njima je meo sklenjenivi, je nemirno gledao odvezala robec, šteri je bio privezani pred sebe pa se je jokao. Žena njemi okoli šinjeka, pa sta se nato obe dek- je pravila : »Tvojivi deteti sta nej lički začnoli pomali gibati. Mati je spad- mrtvivi! Vidiš, prinesla sam ti obe. nola na kolena od veselja. — O Bog, Obe šče živeta!« obe deteti živeta, obe sta pali njenivi! Jakob se je pa za vse to nikaj nej — Oča je pa zato li nej lidomorec! zmeno. Čemerno je gledao na ženo, Gda je oča iskao sodnika, .ka b! kak či bi bila tujinka, s trdirn, mrzlim njemi povedao svoje hudodelstvo, te pogledom je gledao deteti, pa se je sta se že deklički veselo smejali v ma- močno zdro: »Jaz sam vmoro deteti, terinih naročaj. Za tem sta sklenoli ka jivi več ne bo zeblo, pa ka več ne male rokice, pa sta se z materjov vred bota lačnivi! Zdaj sta nej več lačnivi, zahvalili v gorečoj molitvi, ka njima je zdaj jivi več ne zebe!« Nato se je Bog ohrano živlenje. zajokao pa se je obrno v zid. Mati je naskori zvedela, ka se je Žena je spoznala, ka je njeni mož mož sam javo sodniji, pa ka so ga postao zevsema nori. Nesrečna ženska kak ltidomorca zaprli v temnico. Hitro je odišla domo, Jakoba so pa pripelali je vzela deteti, edno v naroče, drugo v to norišnico, gde želno čaka smrt, pa za roko, pa je šla v mesto. Vsa ka bi včino zadosta za strašno hiido- je trepetala, srce njoj je pa močno delstvo. bilo, gda je stopila v temnico. Jakob Vidite, to so žalostne posledice je sedo pri zamreženom okni. Roki je brezverske zgojitve!« nKd." Cil Saleziancov. Liibezen do bližnjega. Vsaka družba ma svoje junake, a isko zapuščene, trpeče, da jih je to- vekših junakov, kak jih štejo redovniške lažo i jih s svojov liibeznijov vodo k driizbe, je med svetnimi driižbami Bogi. Njegov duh so ohranili zvesti težko najti. sinovi i ponizni, a v svojoj poniznosti Što more najti vekši junakinj, kak junaki liibezni — podobni oči. so hčere sv. Vincencija. Od jiitra do Što ne občuduje sinov sv. Ignacija, večera pa še ponoči bedijo pri zglavji močnih stebrov sv. katoličanske cerkvi? siromaški betežnikov, jih tolažijo, jim V najlepših letaj, podobni sprotoletji, dvorijo, skrbijo zanje, kak za brate — štera zove, vleče v prosto naravo, se in vse to ne za plačilo toga sveta, odpovejo vablivomi sveti, se zaprejo niti za čast... božja zapoved njim vdiha med samotanske zidove, de se izorijo srčnost: Liibi bllznjega, kak sarnega sebe. v hrabre vojščake... da potem puni Liibi bllžnjega, kak sam sebe! — Te krepostih prihitijo pomagat sv. katoli- reči so podpirale sv. Vincencija, da se čanskoj cerkvi . . . da se nevmorno je odpovedao svetnim častem ino si trudijo za zveličanje bližnjih. Njuvo — 142 — plačilo i čast, ne svetno plačilo — njim celo zasmehuje, što pa pozna namen zadostuje, da spunijo volo nebeskoga oratorijov, te jih hvali i občudiije. Oče, da delajo za blaženstvo svojege 0 ja, trbe se dariivati, večkrat po- bližnjega. nižati, ali oni znajo, da le lubezen pri- Junak je bio sv. Franciček asiški, vabi v oratorij, kje so dečki zavaro- kj je razdelio svoje imetje i posto si- vani pred svetom, i ta misel jih tolaži rornaški - - asički siromak*) -- da bi i osrečiije. Lubezen do bližnjega je s svojim zgledom hasno posvetnim i njuvo navodilo — dedščina luboga oče, jih pripelo na pot pokore. Lubezen do i to navodilo jih vstvarja junake. bližnjega ga je včinila junaka. I to * junaštvo je ostalo na sveti --- med * * hrabrov četov njegovih sinov. Stopimo v Turin, v svetišče Ma- Vsaka driižba šte junake. Svet se rije Pomočnice, kda se poslavla šereg njim posmehOje, jih imeniije norce, a don Boskovih hčeri in sinov . .. izro- vekši junakov ni najti na zemli. čujejo se v Marijino varstvo, proseč 1 kaj naj povemo od naše družbe? jo pomoči, prle kak se podajo na težko Ali v njej ni nikakših junakov, kak v delovanje, štero je čaka vdaljnoj tujini. driigih redovniških driižbah ? O ja, Stariši jočejo, bratje i sestre žaliijejo: tudi v njej so blagočutna srca, ki so prišli so, da se poslovijo — vendar za se odpovedala sveti in si izbrala ple- vsikdar. Deteča liibezen do lubi stari- menito navodilo: Liibi;. bližnjega, kak sa- šov i dragi svojcev tudi junakom trga moga sebe. srce i njim vleče iz oči potoke suz. — Daj mi diiše, driigo vzeml... te reči Z Bogom... na svidanje v nebčsaj — je napiso don Bosko, kda je nastavo je zadnji pozdrav. Srce krvavi, liibezen salezijansko družbo — pomenljive reči, do svoji dragi se vojtije z lubeznijov t šterih se skriva iunaška lubezen. do siromaški trpeči, ki, lezeč v duš- Ta liibezen ga je krepila v sredi noj tmici, potrebujejo njuve pomoči... težav, njemi je dala moč, da je po- a Don Bosko je pravo: Daj ml diiše, zabo na triid, da je vsako minuto driigo vzemi — i to zndostiije, da za- obrno za bližnjega. Ta lubezen, je šččo, pustijo liibe stariše, milo domovino i da navdusuje njegove sinove... da se paščijo za dušami v tujinski nez- tudi tei, kak on, posvetijo svoje živ- nani svet. . . lenje za blaženstvo bližnjega. 1 ta lu- Diiše... duše, ta reč jih krepi v bezen je ostala, kak dedščina, najbolj dalešnjoj tujini, tam sredi divjakov, dragocena po velikom oči... kak na- bolj divjih od divjih živali. Trplenje je vodilo, po šterom naj se ravnajo nje- njuv sprevajavač v neobsežnih piisti- govi sinovi. , naj, sredi jezero nevarnosti divji pok- To navodilo je ostalo liibo na- rajin. Keliko noči prebijejo sredi goz- čelo vsega delovanja salezijanskoj dov, zaviti v plašč, kje njim je postela driižbi. vlažna zemla, streha mila nebesa, to- Poglejte oratorije. Več sto dečkov lažnik i tovariš mirna vest in angel igra na dvorišči, skače i kriči, sredi varuvač. njih pa mladi duhovniki i veseli kle- K^kše plačilo, njim ide da se te- riki. Tiidi tei igrajo z decov, ž njimi liko trudijo, da dariijejo svoje živlenje? skačejo. Sredi dece se napravijo deca. Na zemli ga nc.skriti pred svetam, Svet jih vidi, čudi se njim, vnogi jih daleč od časti i svetnoga plačila . . . njim zadostuje, da rešijo duše, da po- *) Tak ga navadno imenujejo na Talijanskom. magajo bližnjim. — 143 — Zgiednimo se v učilnico, kje sedi I jaz pitam, nej to junaška lubezen, vnožica čvrstih mladencov i se prip- ponižati se, hoditi od dver do dver i ravla za prihodnje živjenje. Medtem ka prositi za druge? se svet radiije, tei sedijo mirno pri Ednok je eden salezijanec pokazo knjigah i si z včenjom belijo glave. Svet don Rui časopis, šteri je zasmehavao jih vabi... obeta njim čast, prijetno njegovo pismo, v šterom je proso za živlenje, a v mladih srcah je zasajena indijanske misijone. iubezen, štere svet ne more prekaniti Svet ne pozna« — je odgovoro — lubezen do Boga i liibezen do bliž- Don Rua — »nepozna siromaštva i njega. Oni znajo, da njim težavno nevole siromaških divjakov. Da bi |e včenje ne bo prineslo svetnih časti, pozno, z odprtimi rokami bi pribežo ne imenitnih, posvetnih sltižb— mogoče pomagat. Siromaki nimajo obleke, ni- jim bo pokorščina odločila zadnji pros- majo živeža — za vse morejo skrbeti tor, najbol ponizen v celoj driižbi — nevolni misijonarje. Misijonari sami ali ta misel ne straši junakov: zados- trpijo lakoto i skradnje siromaštvo... tuje jim, da pomagajo bližnjemi. vsaki den prihajajo pisma, kje prosijo pomoči. Jaz nemam, da bi jim mogo * * podvoriti... čakam i čakam, dokeč me Da bi se ves svet združo z re- ne Vf\ skra!na st*fka ' te, ™0I?m dovniki i jih podpiro v njuvon, delo- P™?!*- Jaz,. Prosim dobre sotrudn'ke. .. , vi r v r, . J. ., , ,.v ¦ nikdar ne silim ... ne prosim zase, nego vanii, kehko vec bi se vcinilo na bliz- . ., j--.ii- a-j- — • J *i- i 1-1 --u • i- • za siromaske diviake, ki so tudi nasi niega. Ali kehko nh ie, ki ne maraio , ,. n . ,J, ' v . . . . . -Au.- t *. i-u • «i ", • , ... J- bratie.« — Pri teh recai si ie obnso viditi krscanskih mnakov, sten darujejo ) ,. , . , J ., v- , - J • uv~ • suze, ki so pokazale plemenito srce svoie zivlenie za svoiera blizn ega: , w' , ,..,r . c v^.. - • J . . .J . u--- • • ^ krscanskelubezni.bspostuvan em niemi preganiaio ie i zasmenu eio niuvo de- . , ..v , ^ \ >. . [ s . J 3 J i i i je kusno roko i pravo v srci: > 11 si IOva"]e' , j j , Pravi naslednik oče Don Boska — Kratek pogovor med dvema sale- • ¦ Ak krščanske lubezni.^ zijanskima sobrata: ,Qospod vitez, ke- _ Lnbezen za lubezen — pravi liko dečkov pnhaja v vaš oratonj?* že ,atinski preaOvor. I komi je mo^oče vpitao sem predkratkim častitega sob- ne mbiti miadine? ^Mladina — pravi rata, gospoda Pavio. ,1200—1300 R Lacordair _ je spomlad lepote. vsako nedelo.« Bog ki je vedno mladi) { vedn0 iepi^ — >Kak jih pa vendar privabite nam je ščeo v mladosti podariti od-teliko?« sev svoje večnosti. Čelo mladenca je — »Zprijaznostjov,zdaroviizdru- kak sunce božega obličja i ne mogoče gimi sredstvi.« na nedužnom obrazi gledati nedužno — »Z darovi pravite... Kje je do- diišo, da ne bi čutili za njo nikše nak-bite?« lonjenosti, štera liibezen je združena — >S težavovi triidom. Celi teden z spoštiivanjom. hodim okrog, iščem radodarne per- Na te način se trudi salezijanska šone, trkam i prosim... Več oseb, driižba; to je njena politika, da po- štere poznajo hasnovitost oratorijov maga siromake na diiši. I da te cil Don Boska radi pomagajo... večkrat dosegne, je potrebno oratorije posta- jih pa trbe poslušati, i grenke... tožbe viti, i zbirati mladino po nedelaj in čiiti prav tak, če bi nabiro za lastni po svetkaj pa jo včiti katekizem i zep, medtem ka se ne triidim za drugo, drtigih krščanskih navukov. O kak bi kak za siromaško mestno deco.« šrečna bila naša pokrajina, če bi mela — 144 — takših oratorijov v večih mestah, kje dečke vkup naberemo, se bo to na bi mladina Bogi v diko opravlala svoje hitro napravilo. More biti, se razmi, svetešnje dužnosti, pa ne po oštarijah tiidi od pušpeka potrdjeno i dovoljeno in drugi brezverskih veselicaj. K^da bo od domačih diihovnikov. to? — Kda bodo dobrotniki spravili Kerec J, edno dvorišče i eno hižico, kje lehko saiezijanec. Po predigi. Goreči diišni pastir je na svetek hižo, nej za driižino, naj je samo sam svete Družine lepo pa ostro predgao bio sit. Zato se je pa čemerio nad krščanskim starišom od velikih pa od plivanošom, se šengaro ž njegovih reči svetih dužnosti, štere majo zakonski pa je je preobračao tak, ka je že vsem med sebov pa do svoje dece. Opomi- preveč bilo. Gda je pa nazadnje v svo- nao je na razne prestopke pa na hibe, joj besnosti pravo, ka bi rekši najraj povdarjao je zlasti nevarnosti, štere plivanoša s predganice stirao, njemi čakajo na krščanske družine v takših je njegov sosed krepko odgovoro: hizaj, gde očovje radi zanemarjajo »Znaš ka ti jaz povem? Denešnja svoje pozvanje. Nazoči poslušavci so predga, tak se meni vidi, je ravno po- pazlivo pazili na reči diišnoga pastira, dobna tistoj znanoj resnici, štera pravi: štere reči so vnogoga zadele globoko Lliči kamen v četo psov i zadeti bo y srce. Po dokončanoj predigi so si cvilo. Pa brezi zamere.« Vsi so se taj moški začnoli pogovarjati od toga, ka dobroj priliki smejali, pijanec se je pa so čiili. Med vernimi poslušavci je bio zdaj ešče bole začno čemeriti, zato ka nazoči tudi eden moški, šteroga je je sam ovado, ka je predga njega jako jako mogla zadeti vsakša reč pre- zadela. Spoznao je, ka nej plivanoš, dige. Bio je to poznani zapravlivec nego on sam je kriv svoje sramote.. pa pijanec, ki se je nej brigao nej za Zatem je postao pametnejši. — 145 Težki pohod toga groznoga boja je po naporaj i stradanji, po težkom deli na bojišči, po ranaj pa po bolezni, po pomenkanji zdrave hrane pa po razburjenji včino vnogo liidi, tak ženske kak možke be-težaste pa medlovne. Samo po dobroj i zdravoj hrani postanejo znova močni, zdravi pa delazmožni vsi, ki so telesno trpeli. Vse tiste, ki trpijo na slabokrv-nosti, bledoči, slabosti, ki so ranjeni, oslableni, slabo deco slabih roditelov opominamo na Fellerov ribji olij i za-gorski prsni i kašlavni sok. To vrastvo tak deca kak tiidi odraščeni jako radi jemlejo. — Fellerov ribji olij je brez dušeca pa teka, hitro pomaga, krepči, telo dobivle na žmečavi, pride zdrav tek, pa je za gukave, slabe, slabokrvno deco i odrasle zvunrednoga daliivanja. — Pri kašli, zamuknjenosti, prsnih bo- lečinaj, pri bolečinai v ledevjaj, težkom dihanji, pri bolečinaj v guti jemlimo hrečke odvajajoči, bolečine vtišajoči, pravi pa dober zagorski prsni pa kaš-lavni sok, šteri trno pomaga pa je zviin-rednoga deluvanja. Toga vrastva pošle lekarnar E. V. Feller, Stubica, št. 823. (Horvatsko), 2 glažka franko za 5 K-Naj se ime toga vrastva pri naročitvi označi. Življenski red. No brigaj tolko se za svet, Ti bo trebelo enkrat vmret, Čakalnica je ete svet V nebesah de nam dorn odpret. Stalna tabla vremena, kda nam marha skoti. Den i Skoti nam Den Skoti nam DerT ! Skoti nam piišča- | _ - .... piišča- piišča- nja ; kobila krava ovca svinja nja kobila krava ovca svinja nja kobila krava ovca svinja Jan lDec. 2 Okt. 8 Jun. 4 Apr.23 Maj. 5 Apr. 5]Febr.9Okt 6 jAugiT) Sept. 6 Aug. 7Jun. l3Febr. 7 Dec27 5 i 6 12 9 ! 27 9|l 9| 13! 10 ! 21 10 ! 11 17 II1 31 9 10 16 12 Maj. 1 13; 13| 17j 14 Sept.2 141} 15 21 15 Jan. 4 13 ! 14 20 16 5 17: 17 2i; 18 j (> 18 ; 19j 25 19 8 17 ¦ 18 24 20 9 21! 21 1 25 22 10 22 231 29 23 1 12 21 22 26 24 13 25l! 25JMarcl! 26 14 26 27 Jul. 3 27 ! le 23 26 Nov. 1 28 17 29|' 29 5[ 30 1« 30 31 7 Marc3 1 20 29 30 5 Jul. 2 21 Jun. 2iMaj. 3 9Nov. 3 22 Okt. 4 Sept. 5 11 7 : 24 Febr.2 Jan. 3 9 6 25 ttl 7 13! 7 2G 8 9 15 11 28 6 7 13 10 29 10i 11 17: 11 30 12 j 13i 19 15 Febr.l 10 11 17 14jjun. 2 14; 15 j 21i 15 Okt. 4 16 17 23 lt) 5 14 15 21 18 6 I8f 19 25: 19 8 20 21 27 23 9 18^ 19 25 22 10 22* 23 29, 23 12 24 ! 25| 31 27 13 2w)l 23 29 26 14 2fr! 27'Apr. 2 27 16 28 291 Aug. 4 31 17 26j 27|Dec. 3 30 18 30 31i 6Dec 1 20 Nov. 1 Okt. 2. 8 Apr. 4 21 Marc 2 Febr. 2 7 Aug. 3 22 Jul. 4!jun. 4i 10; 5 24 5 1; 12 s 25 6 6 11 7 26 &\ 8 14 9 28 9 10! 16 12Marc.l 10 10 15 11 30 10! 10 18 13 Nov. 1 13 14i 20 16 5 14 14 19 15 Jul. 4 l(i: 16! 22 17 5 17 18 24 20 9 18 18 23 19 8 20l 20! 26 21 9 21 22 28 24 13 22 22 27 23 12 241! 24 30l 25 13 25i 26iSept. 1 28 17 26 26 31 27 16 28'! 28 Maj. 4 29 17 29 30 5 Maj. 2 21 30 30 Jan. 4 31 20 AUg. i ;jui. i 8 Jun. 2 21 Dec. 3 Nov. 3 9 6 25 Apr. 3 Marc4 8 Sept. 4 24 5;' 6 12 6 25 7. 7| 13 10 29 7 8 12 8 28 9i lOl 16 10 29 11 11 17 14 Apr. 2 11 12 16 12 Au^. 1 13! 14 20! 14 Dec. 3 15! 15 21 18 6 15 16 20 16 5 171 18 24 18 7 19 19 25 22 10 19 20 24 20 9 2l! 22 28 22 11 23 23 29 26 14 23 24 29 24 13 25ij 26Jun. 1 26 15 27 27 Okt. 3 30 18 27 28 Febr. 1 28 18 29j 30! 5 30 19 31 Dec. 1 7 Jun. 3 22 Maj. 1 Apr. 1 5 Okt. 2 21 Sept. a|Aug. 3 9 Febr. 3 23 19 Pp«1A7P 7Z\ \7QlP* zazabav0-za jrcliczc za V5Cj jeia? za da_ rove, pa inači davlemo. Niš-terni liidje pa nemajo srce pe-neze dati za svoje zdravje pa za zdravje svojih bližnjih. To varčiivanje se vseli trno mas-čiije. Ravno za telesno zdravje bi se mogli zmirom skrbeti. Či trpimo na reumi, protini, ali neuralgičnih boleznih glavo-boli, zoboboli, bodanji v križeci, ali na drii-gih posledicaj prehlajenja, prepiha ali prena-petosti, dajmo brezi vsakoga pomisleka 6 koron, ka si naročimo 12 glažkov Fellero-voga bolezni vtišajočega ,,Eisa-Fluida." To je prava dobrota, pa spametni ludje ne ča-kajo, gda bi ga že jako potrebiivali, nego ga vsigdar majo pri hiži, zato ka pri nathi, pri hrečkaj, pri kašli, pri hripavosti, kak voda za grgranje, jako dobro sliiži, ka svedoči ! več 100.000 jezer zahvalnih pisem. Pomaga I proti vnogim betegom. Ravno tak bi mogle tiidi biti pri vsakoj hiži Fellerova žalo-dec krepčajoče pa lejko odvajajoče Rabarber ,,Elsa" kruglice. One dajo dober tek, vred spravlajo prebavlanje pa odvajanje, vtišajo bolečine pri betežnom žalodci, odstranjiijejo krče ba žgarjajco. 6 škatulic stane franko samo 4 K 40 fil. Obe tevi zdravili tvorita , hižno lekarno, štera ne bi smela menkati ! pri niednoj hiži. Prave naročujmo samo pri lekarnari E. V. Feller, Stubica, št. 823. (Horvatsko.) Naprej v živlenji pridejo samo tisti liidje, šteri so točni, za- j neslivi. Zavolo teh svojstev more meti člo- '¦¦ vek dobro pa točno idočo viiro. Slabe viire, štere gosto henjavlejo, hitro se pokvarja-joče bazar viire, delajo dosta nevole, zamiide, pa žalosti. Toga se najležej tak občuvamo, či si kiipimo dobroidočo, zaneslivo švicar-sko vttro od stare svetovno znane tvrdke H. Suttner, Ljubljana, št. 895. Že za 4 K 10 f. se dobi anker remontoir viira ros-kopfovoga sistema, mala niklasta verižiča za 1 krono. Bogato preberico viir, verižic, zla-tih pa srebrnih reči i. t. d. najdete v bogato \ ilustriranom krasnom ceniki tvrdke H. Sutt-ner, štera ma svojo lastno tovarno viir na Švicarskom, pa zavolo toga razpošila po > najnižišoj tovarniškoj ceni. > Obleko pa periio najcenej je kupiti mogoče samo tistomi, ki si pred vsa-kiin kiipilom naroči na dopisnici ilustrovani cenik krščanske tvrdke R. Miklauc, Ljubljana, št. 326, šteroga dobi brezplačno pa franko. V njem lejko najderno vso potrebno obleko za zimo, kak tiidi za leto za moške, za ženske, za deco od robače do zimskoga plašča pa ženskih zimskih oblek, nadale pravo siiknjo, tkanine, ševiot, loden, platno, oksfort, gotove predpasnike, bluze, deiavske plašče, telovnike z rokavami, Figaro-prus-leke, postelne prte, pokrovce za konje, i. t. d. dobite po tak rnaloj ceni, pa tak dobre kakovosti, kak nigdi več. Tvrdka Miklauc stoji že več 4b let, ma 10 jezer stalnih od-jemalcov, ki že desetletja vsigdar pri njoj kupiijejo, pa dobi vsaki den zadovolno priznanje od svojih kiipcov, zato pa velko zaviipanje naših čtevcov zasliiži. Vsaki najde, ka išče v najnovejšem glavnom ceniki, šteri vse-biije 4000 slik najimenitnejše tvrdke c. i kr. dvorskoga dobavlača Hanns Konrada iz-vozna pa razpošilna hiža v Briixi št. 54. (Česko), zato ka pri njoj najdete najvekšo preberico dobrih pa cenih žepnih viir, bii-dilk, stenskih viir, zlatih pa srebrnih reči, glasbenih škeri, optičnih reči, toiletnih du-govanj, razne potrebčine, kožne i šelišne stvari, orožje, strelivo, nakite za božično drevesce i. t. d. Priznano najbolše kakovosti. Zato se naj nikomi ne povnoža mali triid, ka si naroči na poštnoj dopisnici krasen cenik, šteroga tvrdka pošle z tdobre vole vsakomi zobston pa poštnine prosto, brez toga ka bi koga silila k nakupiivanji. GROZNE MOKE trpijo nešterni zavolo telovnih bolečin, krčov, žgarjajce pa več slišnih žmečanj pri preba-vilaj, nej ka bi si znali odpomočti. Naš pre-bavni stroj ma težek posel, zato ka on mnre vse prebaviti, ka je slabo kiihano pa zgri-ženo bilo. Nej je zato čiida, či se večkrat pripeti, ka nemre dale, pa nam dela težkoče. Takšega hipa je dobro, či vzememo Fellerovo jako švedsko tinkturo (Tinktura svedica), štera se zove tiidi živlenski essenc ali bal-zam, šteri žalodec znova postavi v red, vtiša bolečine pa ga čisti, prežene krše, jači krv. To poskušano vrastvo, štero vrači žaJodec, pošle lekarnar E. V. Feller, Stubica, št. 823. (Horvatsko) 3 precej velike glažke za 5 ko-ron franko, 12 malih glažkov franko za 4 kor. Nigdar je nej prekesno kakšo zakesnitev popra-viti. Zato pa naj nišče ne čaka, što trpi na reu-matizmi, protini, neural-gičnimih boleznih, što ma zobobol, glavobol, bolečine na licaj, v viis-taj, v grli, što ma trga-nje, koga bolijo kosti, prsi, ledevje i. t. d. te naj rabi Fellerov bo-lečine vtišajoči ,,Elsa-fluid." Zlasti pa tisti, ki so že driiga sredstva rabili brezi uspeha, najdejo to pravo v ,,Elsa-fluidi." To sve-doči več 100.000 zahvalnih pisem. 12 glaž-kov toga domačega vrastva, steroga prepo-račajo tiidi zdravniki, stane franko samo 6 koron. Pri začeplenosti, pri slaboj prebavi jemlemo Fellerove žalodec krepčajoče ra-barber ,,Elsa" kruglice, šterih 6 škatulic stane samo 4 K 40 f. Oboje se naroči samo pravo pri lekarnari E. V. Feller, Stubica, št. 823. (Horvatsko). Sodbeno razpravo, pri šteroj se je šlo za edno oporoko, je nedavno zamiido eden gospodar, pa je zavolo toga zgiibo svoto bluzi tri jezero koron. Te človek je prišeo pol vure kesnej k razpravi, gda je že sodbeni zakljiiček včinjeni bio. ^omaj v sodbenoj dvorani je opazo, ka je njegova božna bazar viira pol vure stala, pa je zatem znova šla, tak ka je on nej znao, či vura ne kaže dobro. Kelko kvara so že napravile takše božne vure, štere se tak rade stavlajo, kvarijo pa zahtevlejo vnogo popravkov. Zato pa mi raj preporačamo svojim čtev-com, naj si naročijo dobre, prave švei-carske viire pri svetovnoj razpošilnici H. Suttner, Ljubljana, št. 895. Ta stara imenitna tvrdka ma svojo lastno tovarno vur na Svicarskom, zato pa razpošila brezi posredniških zasliižkov po najnižiših tovarniških cenaj, pa je dobila na jezere priznanih pisem od svojih kupcov. iMi preporačamo svojim čtevcom, naj zahtevlejo zobstom pa franko bop;ato ilustrirani cenik te tvrdke. Božen prijatel pa božna vura mata več skupnih last-nosti. Njidva sta nezanesliviva, pa nas ptistita na cedili, gda bi jiva najbole potrebiivali. Vnogo liidi je že tak mod-rih, ka se čuvajo od ničemernih prija-telov, nego božne vure so, škoda, jako razširjene, zbujajo vnogo čemerov, de-lajo kvar pa zamiido. Dobre, zaneslive, dobroidoče vure razpošila dobro znana svetovna tvrdka H. Suitner, Ljubljana št. 895., štera ma svojo lastno tovarno viir na Švicarskom, pa ravno zatoga volo lejko razpošila, nej ka bi posre-dovalci meli poleg dobiček, po najni-žiših tovarniških cenaj. Vsaki naš čte-vec dobi na zahtevo bogato ilustrovani pa jako zanimivi cenik, v šterom se najde tfldi izjava, kak je mogoče do-biti zlato viiro zobston. kak je bilo preminoče, šče biti pri-šestno za vsakoga gospodara, či se odloči svojemi gospodarstvi, ^ zlasti či za krmo obrača vekšo skrb. Či ščemo, ka bi živina dobro jela, lejko prebav-lala, moremo k krmi pridevati stari poskiišeni Fellerov hranivni prah ,,EIsa." Pri gojitvi živine pospešuje žmečavo tela, dojna krava ma več zdravoga i tečnoga mleka, kokoši raj nesejo ešče pozimi, konji postanejo močni pa vstraj-ni, to je najbolše sredstvo proti bete-gom i kiigi. Na jezere polodelavcov ga rabi z najbolšim uspehom že več let. Čuvajte se od nevalanih ponare-jenj, štere razni potniki ponuvlejo, pa si naročite naravnoč pri lekarnari E. V. Feller, Stubica. št. 823. (Hor-vatsko), 5 škatul za 6 koron franko. Lejko si tudi zednim naročite posku-šani prašek ,,Elsa" proti stvarcom. 1 škatula kak privitek k naročitvi za 1 korono. \/c L*cfi*Qtf1ctzCI *e raba' pa nedoseglivo VoCull CllloilCl je hitro deluvanje, pa kak vsakdenešnji kriih nam sliiži od več 100.000 zahvalnih pisem pa od vnogo zdravnikov preporačano domače vrastvo: Fellerov ,,Elsa-fluid" pa rabarbarske »Elsa-kruglice", štera vred spravlajo prebavila. Mi zato preporačamo svojim čtevcom, naj majo to dvoje vrastvo vsigdar pri hiži, zato ka ,,Elsa-Fluidu pa ,,Elsa-kruglice" tvorijo domačo lekamo, pa sta se že več je-zerokrat skazali, kak dobro sredstvo. Pri vseh bolečinaj, štere so nastale vsled prehlajenja, prepiha, vlažnoga staniivanja, vetra, prenapora i. t. d. kak pri bolečinaj v guti, v prsaj, v križeci, pri influenci, reuma-tizmi, protini, bodanji, tiidi pri zastarelnih bolečinaj, pri kos-tenosti, trganji, pri bolečinaj v grli, v glavi, pri zoboboli, oko-boli, slabosti, nervoznosti, pri mozolaj, ranaj, nesnenosti, pa pri driigih betegaj kak pri kašli, hripavosti, zamuknje-nosti, pri trešliki i. t. d. se je pokazao ,,Elsa-fluid" vsig-dar bolečine vtišajoči, krep-čtijoči, oživlajoči pa ozdrav-lajoči. 12 malih ali 6 vekših ali | 2 špecialniva glažka staneta franko 6 koron, 24 malih ali 12 vekših ali 4 špecialni glažki stanejo franko 10 koron 60 f. 48 malih ali 24 vekših ali pa 8 špecialnih glažkov stane franko samo 20 koron. Zvunrednoga deliivanja so Fellerove ozdravlajoče pa žalodec krepčiijoče »Elsa-krug-lice" pri slaboj prebavi, krči, breztečnosti, pri hrečkaj, pri stiskavanji, nadiivanji, žgar-jajci, začeplenosti, zasliženosti, neprebavlivosti pa pri raznih zmešavaj prebave. Po njih se dobi tek, se krepči želodec, vred se postavi odvajanje pa celi prebavilni stroj pa se ščisti krv. Fellerove ,,Elsa-kruglice" so dobre pa zviinredno poma-gajo, te zasliižijo prednostpred vsem driigim sredstvom, štera prehitro delajo pa telo slabijo. Proti debelošči so tudi dobre, pa so nej škodlive. 6 skatul stane franko 4 K 40 f. 12 ška-tul franko samo 8, K 40 f. Pošlejo se po povzetji jali či se penezi prle pošlejo. Dobro je, či se penezi na pošt-noj nakaznici naprej pošlejo, zato ka ovači pošta zaračuna 12 filerov povzetja. Ne dajte se vkaniti od ponarejenj, kak je eliksir, žganica, balzam i. t. d. Ostanite zmirom pri dob-rom i pravom ,,Elsa-fluidi" pa pri,,,Elsa-kruglicaj." Vnogi, ki so skušali driiga vrastva, so sprevidli, ka bi bilo najbolše, či to ne bi včinili. Človeče telo je ne zato stvorjeno, ka bi na njem kušali vsakojačka zdra-vila. Zato pa ostanimo pri dobrom, pravom, starom ,,Elsa" vrastvi, štero zdravnicje preporačajo, pa štero zasliiži najvekše zaviipanje naših čtevcov. ___ Naročitev jasno naslovite: E. V. FELLER, lekarnar, Štubica, št. 823. (Zagrebečka županija). Vnoga odlikovanja, zlate mitalje. Več 100.000 priznanih pa zahvalnih pisem. Čuvajte se kvara, Lehko s sebov vzememo šteroga napravijo v vsakoj hiži stvarci. Večkrat je niti znano nej, či je napravleni kvar delo stvarcov. Rastline v gredaj, hrana v kleti, ob-leka v omari, živina v štali, jelo v kiinji je spos-tavleno največkrat nevidnim napadom škodlivih stvarcov, kak so moli, listne viiši, ščiirčki, žižki, viiši, buhe. kebri pa stenice. Buhe, viiši pa miihe prenašajo glivice betegov, šteri so nevarni liidem pa živini. Zato je potrebno, naj se v vsakoj iiiži rabi Fellerov priznani prašek za stvarce BE!sa." Po izjavaj vnogih, ki ga rabijo, je čerezred dober proti vsem stvarcom. Jako je nadaven, pa vniči vse stvarc^ z celov zalegov vred, kama ga sip-lemo. Fellerov priznani prašek se nemre z nikim driigim nadomestiti. 5 velikih škatul stane vsa-komi 5 koron. 1 škatula kak priloga k driigomi vrastvi stane samo 1 korono. Točna navodila so priložena k vsakoj kaštuli. Pri krmlenji ži-vine je Fellerov prašek za živino ,,Elsa" (5 ška-tul franko 6 K.) jako velike vrednosti, zato ka izrabla menje vredno krmo, šteroj da vekšo hranilnost, pa s tem včini krtno bole po ceni. Te priznane preparate si naročimo pri lekar-nari E. V. Feller, Slubica, st. 823. (Hrvatsko.) Fellerov bnlečine vtišajoči, hladeči pa oživlajoči mentolni držak z znamenjom ,,Elsa" (Migran-stift), šteri stane samo edno korono, v vsakom v žepi, zato ka se nahaja v lesenom toki. De-lavci na poli, turisti i. t. d. ga rabijo kak hladeče sredstvo pri velkoj pekočini, za čuvanje proti sunčenosti. Gospe ga rabijo proti migreni, gla-voboli, njegova prijetna dišavav dela vugodno oživljajoče pa odganja stvarce. Či so nas stvarci zgrizli, potom vtiša bolečine, srbeščico, prepreči otekline. Lejko ga rabimo dugo časa, pa stane samo edno korono. Pri slabih očeh, pri očesnih bolečinaj i. t. d. ga preporačamo kak bolečine vtišajoče, pa otek-line odpravlajoče sredstvo, vodo za oči (collv-rium), šteri stane samo edno korono. To iezerokrat preskušano vrastvo naročiij-mo pri lekarnari E. V. Feller, Stubica št. 823. (Horvatsko.) Či ščemo varčiivati na poštnini, si moremo naednok naročiti vsa špecialna zdravila na pr. jako francosko žganico, cimet kaplice, Hofmanove kaplice, štere štanejo 12 žaložov samo 2 K, na-dale švedske kaplice, balsam tinkture i. t. d., ravno tak tiidi vse pomade za viista, vlase, razne vrste čaja, prsni čaj, raztopleni čaj, pravi kitajski čaj, razne sirupe, prsni siiup, prašek proti kašli, prašek za tek, pa vse driige razne kaplice, tink-ture i. t. d. po lekarnarovih navodilaj. Zavijanje nej je vračunano. Ka našim čitatelom zdaj največ hasni, to so navodila, kak more čiovek v tom dragom časi varčiivati. Zato preporačamo najce-nejšo vretino za solidno, močno tkanino za vsakojačko obleko, tvrdko R. Miklauc, štera obstoji že več 46 let, pa štere blago ma svetovni glas. Platno, lenovo, platno od flanela, bela tkanina, čisto platno. Prtovje za postele, prešivani prtovje, prtovje z flanela, tkanina za slamnjače. Blazine, sivo i belo perje, fino meovje, dvonitke za slamnjače (Zvilch), kiklenščina, sagovi. Stolni prti, stolnice, brisače, robčeki, robci na glavo, velki robci. Zagrinjala, heklana. Platno za zagrinjala, temno rdeča zagrinjala kak tiidi vsako platno za hižo i gospodarstvo. Zimsko perilo za možke, ženske i deco. Lovske hlače i robače. Naramnice, ovratnike, koleriče, nogavice z moške i ženske. Rokajice, kikle, kratke kikle, telovniki. Siikno za moške i ženske, pomodna siikna, loden, Ostanki vsigdar po nisikoj ceni za predpasnike bluze, postelna oprava, belo, platno za pod-siiknje i. t. d., i. t. d. zimske tkanine, platna oksforta, šifona, kik-lenščine. Če Želete peneze prihranitl, Pišite sam0 Miklaucu, prle kak indri naročite. — -----------------------------L.-----------------:—L.-----------------------r llustrovani cenik zobstom. JfarPoš!wca. R. Miklauc, Ljubljana No. 326. Priznana v celoj državi zavolo svojega dobroga " i cenoga blaga. Vi nemrete nindri cenej kiipiti. bije že duga leta tvrdka Suttner proti nevalanim bazarnim viirain. Veliki uspeh pa dober glas. šteroga vživle ta stara imenitna tvrdka, zlasti pri čtevcaj našega kolendara, je najbolši dokaz, ka spametni liidje nazadnje spoznajo, ka pravo, lepo pa dobro blago se najcenej dobi pri Suttneri, pa nej v bazari, gde se nahaja. samo nikajvredno blago. št. 1204. JJ 1265. 1022. 114 1546, 330. JJ 46S. 446. » 25. AiV-i *il)O. 1203. » 410. 500. 515$. diamant za rezanje glažovine ... diamant za rezanje glažovine ... srebrno čislo ... ......... double zlato, verižica okoli šinjeka kožnata narokvica s srebnov viirov _.. _._ ... .. ... ... Zlati double privesek ... ... Zlati double privesek za odpirati 14 kar. zlati privesek ... ... križec zlato na srebro double zlati križec ... ... ... dobra viira biidilka ... ... ... niklasta anker roskop viiia ... roskop viira s kazalom sekund tula niklasta viira z dvema prok-rivaloma ... ... ... ... ... 8.50 f. 5.50 „ 5.70 „ 5.80 „ 17.- „ 8.90 „ 4.80 „ 15.- „ 2,70 „ l.oi) „ 3.50 „ 4.10 „ 5.50 .. 9.80 „ 1512. niklasta anker viira ,,Zenith" 15 rubini ... ............... K 26.25 L. 781. srebrna tulaviira, z dvema pok- rivaloma, 15 rubinov......... „ 21.— „ 910. srebrna masivna verižica ... ... „ 3.20 „ 1564. 14 kar. zlate naviihnice, opal kamenje ... .......... „ 13.— „ 1575. 14 kar. zlate naviihnice ... ... „ 0.70 „ 212. srebme naviihnice z lepim ka- menjom ... ... ... ...... „ 1.20 „ 188. 14 kar. zlati prstan ...... ... „ 9.50 „ 188. tisti z novoga zlata......... „ 4.90 „ 989. srebrni masivni privesek ... ... „ 1*50 „, 1360. lepa stenska viira . . — ... „ 4.80 „ 1544. narokvica z viirov, moderna ... „ 10.50 „ 600. žepna radium viira, vnoči sveti „ 8.40 „ Vsaka viira ie točno sestavlena, namazana pa se zapira tesno, tak ka prah nemre v njo. Vsaka Suttnerova viira je dika i ponos lastnika. Veliki illustriran cenik zobston pa franko. Zlato viiro zobston dobi lejko vsaki kiipec. Natančnej v krasnom ceniki. Odpošilanje po povzetji, ali pa či se penezi naprej poš- lejo. Krščanska svetovna razpošilnica. Vsi kilpci SO zadovolni! Vsaki den pridejo etakša pisma: Narokvica z viirov, ka sani jo od vas kiipila, se mi je jako do-pala pa sam dala vnogim poznanim gospam vaš naslov, ka si tiidi naročijo. S spoštiivanjom Katalena Morgenštern Beč, 11. Prater vulica 48. Ka se ne vidi, se /ameni. Lastnav tovarnica viir na Švicarskom. Znamka ,,1KO" svetovnoznana. H. SUTTNER samo v Nema nikše podriižnice. Dober glas fvrdke je nastao po razpošilanji dobrih viir. lijubljani št. 895. Nema nikše podriižnice. Vasvarmegye. (V železnoj županiji.) Alho marc. 19.,vpondelek pred risalami, okt. 8., dec. 13. Alsoor na drugi pondelek po viizmi, aug. 10., nov. 11. Alsopaty feb. 3., maj. 4., sept. 4., nov. 4. Alsosagh april 4., rnaj. 25., sept. 21., nov. 5. Alsostrazsa glej Raba-Szent-Marton. Asszonyfa jul. 13. Battyand (Puconci) maj. 28., jul. 10 , sept. 10., nov. 10. Battyanfalva (Rakičan) marc. 26., v tork pred risalih, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Borostyanko driigi pondelek v posti, maj. 3., jun. 10., sept. 14—16. Csakanv febr. 25., maj. 2., jun. 8., aug. 6., sept. 8. i 29., nov. 25. Csendlak (Tišina) febr. 25., jun. 5., sept. 9. Dobra (Neuhaus), prvi pondelek po 20. aug. 1 1. nov. Farkasfalva (Wolfsau) pondelek po Risalih, sept. 1. Felsoor driigi tjeden v posti, drugo sredo po viizmi, v sredo Porciunkule i De- meter tjedna. Felsolsndva (Grad, Gornja-Lendva) marc. 28., jun. 20., aug. 16., sept. 29., nov. 30. Felsolovo v pondelek predfašenkom,vpon- delek pred risalami, sept. 20., nov. 19. Felsoszolnok (Gornji-Sinik) jan. 1., maj. 1., jun. 1. Gvanafalva (Zenavci, Jennersdorf) febr. 14. maj. 12., aug. 23., nov. 25. Haromsator jul. 13., sept. 21. Hegyfalu jan. 8., pondelek po 29. sept.,v sredo po 8. jun. i 11. nov. Hidegkut (Cankova) marc. 19., v pondelek po cvetnoj i svetoga Trojstva nedeli, na Rupertovo v septembri i na Mar- tinovo v novembri. Hodos marc. 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4. Ikervar prva sreda marciusa, v sredo pred 21. sept. i 21. dec. Janoshaza marc. 19., v pondelek pred risa- lami, aug. 23., nov. 15. Korong (Krog) maj. 4. Korraend (Kermedin) febr. 2., marc. 12., april 5., maj. 10., jun. 24., jul. 20., aug. 24., sept. 21., okt. 18., nov. 11., dec. 13. Koszeg (Kiisek) v pondelek pred cvetnov ne- delov, pred Jakobovom, po Egidi, pred Orsinjim i po 3. nedeli adventnoj. Kupfalva (Kogl) aug. 5. Kuzma (Kiizdoblanje) na Križni četrtek. Leka slednjen pondelek febr., drugi pon- delek maj., slednjen pondelek sept., na Miklošovo i lme Marijino. Lodos (Litzelsdorf) v tork po Risalah, aug. 11. Martonhely (Martjanci) maj. 6, aug. 6, nov. 11. Miske febr. 2., marc. 25., jui. 2., aug. 23., sept. 8., okt. 4., nov. 15., dec. 13. Monyorokerek marc. 19., v tork pred ri- salami, okt. 23. Murapetroc jun. 4., jul. 4., sept. 8., okt. 28. Muraszentkereszt (Sv. Križ v Medjimurji) maj. 3., sept. 14. Muraszombat (Miirska Sobota) v tork pred fašenkom, v pondelek po čarnoj nedeli, na mesec po risalskom pondelki, jun. 24., aug. 24., okt. 15., dec. 6. Nagydolinc (Dolenci) jun. 16., dec. 6. Nernetujvar (Novi Grad, Giissing) prvi den po Svečnici, v pondelek po cvetnoj nedeli, v petek po Telovom, aug. 2., sept. 1., okt. 30., dec. 6. Palmafa (Pužavci) jul. 13. Peresto (Sveta Jelena, Pertoča) aug. 18. Peterhegy (Nedela, Gornji-Petrovci) jun. 4. jul. 4,, sept. 8., okt. 28. Pinkafo (Pinkafeld) jan. 25., apr. 24., jun. 24., aug. 24., okt. 16., nov. 11. Či te dnevi na petek, soboto ali nedelo spad- nejo, senje se drži sledeči pondelek. Rabaszentmarton (Sveti Martin na Rabi) drugi pondelek po viizmi, aug. 10., nov. 28. Rakičan marc. 26., v tork pred risalah, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Rohonc (Rechnitz, Runac) sredina posta, velki petek, jun. 15., jul. 13., aug. 24, nov. 25., dec. 24. Rum jan. 10., marc. 21., jun. 27., aug. 25, okt. 15. Sarvar v pondelek po 2. aug. i Simon-Judaš. Szent-Benedek (Sveti Bedenik) pred pepel- nicov, po postnih kvatrah, po Cvetnoj nedeli, po jesenskih Kvatrah i pred Božičom — vsikdar v pondelek. Szent-Elek jan. 22., maj. 16., sept. 8., nov. 15. — sledeči tork. Szent-Gotthard (Monošter) vsaki pondelek po četvereh kvatrah, velki četrtek, maj. 1., jul. 22., okt. 18. Szent-Sebesty6n (Sv. Sebastjan) jan. 20., april 20., jun. 15., dec. 21. Szent-Pčter (Ori) febr. 28., marc. 12., maj. 18., jun. 20., aug. 1., nov. 4. Szčplak |an. 22, marc. 22., aug. 22., okt. 22. Szombathely pred Fašenkom, pred Jiirjo-vom, pred Telovom, pred Malov Me-šov, pred Andrašovom — vsikdar v tork i sredo, Porcinkulovo senje v tork pred 2. aug., živinsko senje v tork pred 2. marc. i 2. okt. Tišina febr. 25., jun. 5, sept. 9. T6t-Keresztur (Križavci) april 16., jun. 4. T6tlak (Selo) prvo nedelo po črpnoj Ma-riji i po Miklošovom. Vasvar jan. 27., marc. 15., maj. 4, jun. 13, aug. 10., sept. 29., nov. 10. Včp jan. 25., v pondelek po Beloj nedeli, v sredo pred Križnim četertkom, eden den pred Petrovom, den pred Števan kralovom i nov. 5. Vizlendva (3veti Jurij) april 24. Zalamegye. (V Zala županiji.) Also-Domboru (Dobrava) marc. 19., maj. 16., jul. 13., dec. 9. Als6-Lendva (Dolnja-Lendava) jan. 25., po driigoj postnoj nedeli v četertek, na velki četertek, vjpondelek po Risalah, jul. 28., aug 28, okt. 28, v četertek pred Božičom. Bagonya (Bogojina) maj. 19., sept. 4. Banok-Szent-Gyorgy april 24., jun. 24., aug. 3., nov. 29. Bantornya. Glej Tiirnišče. Becsehely marc. 19,maj. 11.,sept. l.,okt. 13. Belatinc (Beltinci) jan. 20., febr. 24., april 25., jun. 27., jul. 15., nov 5. Belso-Turje febr. 24, april 24., jul. 24., sept. 29. Csabrendek prvi pondelek juniuša, aug. 10. Csaktornya (čakovci) febr. 3., v pondelek po Cvetnoj nedeli, jun. 30., aug. 3., okt. 13., nov. 25. Cserfold (črensovci) maj. 3, sept. 14. Csesztreg (Čeztrg) jan. 19., maj. 16., aug. 25., okt. 31. Deklezsin (Dokležovje) jun. 18., aug. 21. Dobronak (Lendvavasarhely, Dobrovnik), v pondelek po Telovom, jul. 25. Dravavasarhely (Nedelica)marc. 10,jun.l5. v pohdelek po angelskoj nedeli, dec. 13. Drava-Egyhaz na den svetoga Lovrenca. Galambok v pondelek pred 16. febr i 2. aug. Hetes, v tork po viizmi, v sredo pred Križ- nim četertkom, jul. 27. Kartnacs v tork po 3. maj. i 1. nov. Kaptalantoti marc. 19 Kotor (Kottoriba) marc. 9., jun. 27., sept. 30., nov. 30., v nedelo po 3. maj. i 15. sept. Kpvagoors aug. 17., nov. 5. Lčgrad (Legrad) marc. 12., na nedela svetoga Trojstva, aug. 24, nov. 2., dec. 13. Letenye (Letina) febr. 24, jun. 29. aug. 25.v okt. 6., dec. 25. — pred njim v tork. Lenti (Lentiba) febr. 22., april 10., dec. 6. Lesence-Tomaj jul. 26. Mura-Szerdahely (Srdišče Miirsko) maj. 1.,. jun. 2 , aug. 19., okt. 26. Nagykanizsa (Velka-Kaniža)febr. 2., Viizem, Risali, aug 15, okt. 15., dec. 8. — Pred v pondelek i trpi 8 dnevov. Nedelica marc 10., jun, 15., pondelek po angelskoj nedeli i dec. 23. Nova na Gregorovo, Jurjovo, v pondelek pred srpnov Marijov, Velka Meša, v ponde- lek pred Mihalovom i Božičom. Pacsa aug. 18., v četrtek pred MatjasorrL Perlak (Prelog), na fašenek, v tork po Risa- lah, v tork po Jakobovom, na Mihalovo. Rac-Kanizsa(Razkriž) prvo sredo po Viizmi, maj. 16., jun. 24., aug. 10. Stridovar (štrigova) marc. 19., jul. 22., sept. 30., dec. 4. Siimeg v tork po sredini posta, v tork pred Križnim četertkom, Srpna Marija, Ber- talan, Demeter, Jalsabeta. Szanto v tork po Risalah i po Eliasovom.. Szentgyorgyvolgy (Sveti Jiirij) febr. 19.,. april 12 , jun. 8., aug. 10. Szentilona (Sveta Jelena pri Čakovci) maj. 22., sept. 22. Szentlaszld april 22., maj. 29., jun. 27. Tapolca aug 16., dec. 6. Totszentmarton jun. 13., nov. 11. Tiirnišče driigi tork po Viizmi, v četrtek pred risalami, na Antolinovo, v četertek pred Velkov Mešov, driigi den po Maloj Meši, v četertek čarnoga tjedna i okt. 4. i vsaki četrtek svinjsko senje. Turje febr. 24., april 24, jul. 24., sept. 29.. Vidovec april 25 , okt. 18. Zalaapati marc. 12 , v sredo pred risalami, driigi den po angelskoj nedeli. okt. 31. Zalaber pred Gregorovom, po Velkoj Meši, po driigoj nedei adventnoj.. Zklaegerszeg febr. 14. v pondelek po cvet-noj nedeli i po Jiirjovom, v tork po risalah. jul. 22.. sept. 9. okt. 28, nov. 30., dec. 28. Zalalovo april 1 , maj. 13, aug. 29., nov. 5. Zalaszentlaszlo april 22 , maj. 29., jun. 27.. Zalavar febr. 24, jul. 26. V Na Stajarskom. Apač (Abstall), štrti pondelek po viizmi, sept. 9.. tretji pondelek v okt Cmurek (Mureck) marc. 17, križni pon-delek, jun. 26, aug. 24, sept. 29, okt. 28, dec. 6. Ehrenhausen (više Špielfelda) jan. 20.. na žalosten petek, maj. 9, septemb. 24., nov. 22. Fehring (Borinje) v pondelek pred pepelni- cov, v tork po štrtoj postnoj nedeli, križni tork, aug. 6., sept. 21., dec. 21. Feldbach (Vrbna) jan. 25., marc. 10.. maj. 1. i 25., jun. 28., jul. 26., sept. 24., nov.6. i vsaki driigi tork meseca aprila, aug. okt. i dec. živinsko senje. Fiirstenfeld v pondelek po tretjoj post- noj nedeli. križni pondelek, jun. 24., aug. 28., okt. 28., v pondelek po Miklošo- vom; april 15. i nov. 15. živinsko senje. Gleichenberg febr. 24., jun. 8., aug. 2., okt. 21. Kapela prvo nedelo po vuzmi, po Mariji Magdaleni, po Maloj Meši. Lipnica (Leibnitz) vsakoga meseca 25 živin- sko senje; prvi pondelek po Svečnici, maj. 1., jul. 25 , nov. 11. drobno senje. Lotmerk, Ljutomer, Luttenberg, vsaki kvatrni tork i velki tork. Marburg, Maribor, vsakoga meseca driigo i štrto sredo. Obranja (Halbenrain) april 25., okt. 7. Orraoš (Fridau) na žalosten petek, maj.25., prvi pondelek po Jakobovom, sept. 21., nov. 11. Ptuj (Pettau) april 23., aug. 5.. nov. 25., vsakoga meseca prvo sredo živinsko senje. Radgonja(Radkersburg) 14 dni predfašens- kim pondelkom, v tork po nedeli sveto- ga Trojstva, aug. 10., nov. 15. Vsakoga meseca prvi tork živinsko senje. Spielfeld april 16., jul. 6., okt. 16., dec. 16. Straden na žalosten petek, maj. 4., aug. 28., nov. 2., dec. 28. Strass (prvi Spielfeldi) marc. 10., |un. 8., aug. 16.. nov. 30. Sveta Ana, Nemška (St. Anna am Aigen) v pondelek po štrtoj postnoj nedeli, jul. 26., aug. 28., nov. 11. Sveti Anton (pri sv. Lenardi) april 28., jun. 22., v soboto pred Malov mešov. Srdišče pri Dravi (Polsterau) marc. 17., april 25., maj. 12., aug. 24., nov. 14. Sveti Duh (poleg sv. Jiirja) aug. 24., dec. 13. Sveti Jiirij (pri Radgonji) febr. 3., april 15., nov. 21. Sveti Jiirij (pri svetom Lenardi) april 22., aug. 12. Sveti Križ (pri Muri) v pondelek po čar-noj nedeli, maj. 3., jul. 26., nov 6. Sveti Lenard (v Slovenskih Goricah) jan. 20., maj. 19., okt. 4., v pondelek po Beloj nedeli, jun. 24., aug. 2., nov. 6. živinsko senje. Sveti Trojica (v Slovenskih Goricah) maj. 4., na nedelo sv Trojstva, aug. 15., po postnih kvatrah. v pondelek po svetoga Trojstva nedeli, aug. 28. i v pondelek po jesenskoj kvatrnoj nedeli živinsko senje. Vržej (Wernsee) maj. 6., sept 29 , nov. 30. VVildon febr. 24., na viizemski tork, jul. 2. i 22, sept. 29., nov. 25. Na Horvatskom. Koprivnica febr. 3.. marc. 26., maj. 4., jul. 2., okt. 28., dec. 7. Krapina marc. 19., maj. 5. i 16., jun. 27., jul. 16., aug. 13, sept. 10. i 29., nov. 11.. dec. 6. Ludbreg april 20., jul. 16 , sept. 8., dec. 2L Varaždin april 24., jun. 24., jul. 25., nov. 5.. dec. 21. Zagreb v četertek pred cvetnov nedelov, driigi den po Markovom, jul. 13., dnevi po treh Kralih, po Simon-judi, po brezi greha proprijetji Marije. Vinkovce maj. 16., aug. 6. Vinica driigi den po Markovom, velki če- tertek, v četertek po Telovom, v pon- delek po Števanovom, po A4iklošovom, vsaki pondelek po kvatrah. era. Tonna je 1000 kilogrammov, to je 10 metercentov; metercent 100 kilogrammov (kgr.) 1 kgr. 1000 grammov. Kilometer 1000 metrov (m.) Kiloliter 1000 litrov; hektoliter 100 litrov. Pri meri more paziti, jeli je vaga, kila, metei ali liter cementerani. Kda vaga pri miri, na vednakom podi stoji, pri kazali dva jezika vednako moreta stati. Vaga vsikdar more ne vednakom podi stati. 20 ma samo brezhibne, točno idoče, zaneslive, trpecne viire, štere so na časl tvrdki. Spameten kiipec si zavolo toga kiipi viiro pri Suttneri, pa nej v bazari, šteri se krivo zove za ,,viirar-nico," poleg toga pa trži samo poleg žajfe, nogavic, ruč pa drugih takših reči tudi viire, štere so največkrat tak malo vredne, ka samo čemerijo kiipca. Trgovci v takših bazaraj ne vejo viire namazati, jo pieskušati pa jo vrediti, kak to razmijo pa napravijo vučeni vurari svetovne Švicarske tovarne Suttner pred vsakim kiipilom. Spameten kiipec si tiidi nigdar ne kiipi kolekcije od 100 žaložov, gde se dobi tiidi viira za 8 koron, zato ka pamet sama kaže, ka to more biti samo nikajnevalana viira s pleha. Brezhibne, dobre viire se kiipijo zaistino po nisikoj ceni pri tvrdki Suttner, ka nam svedoči na jezere zahvalnih pisem. Št. 410 niklasta anker roskop viira -..... K 4-10 705 roskop viira, stroj v kamenji ... „ 590 719 srebrna romontoir viira ... ... ,, 7*80 600 žepna radium viira, vnoči se sveti „ 840 449 roskop viira z dvema pokrivaloma ,, 7-20 518 niklasta plitka kavalirska viira ... „ 750 803 ženska viira, ocel ali nikel...... ,, 7-90 804 srebrna ženska viira ... .... ... „ 9-50 1203 dobra viira biidilka ... ... ... „ 3-50 1316 lepa pendel vura ... ... ... ... „ 10-50 1325 14dni idoča pendel vura, jako lepa ,, 20-— 1318 moderna 14 dni idoča pendel viira „ 1740 1360 lepa stenska viira ... ... ...... ,, 480 Št. 1544 kožnata narokvica z viirov...... 712 niklasta ,,Iko" viira s 15 rubini 1450 verižica z bele kovine ... ... _.. 916 masivna srebrna verižica ... ... 422 niklasta sportna verižica ... ... 979 srebrno cecvo s casarskov slikov 1450 verižica z bele kovine, ednostavna 213 srebrni prstan s kamlom ...... 211 srebrni prstan s kamlom ... ... 1063 pozlačeni srebrni prstan ... ... K 10-50 14-— 2-80 3-20 1-75 2-__ 1-— 1-40 0-90 270 Vsaka vura je točno vrejena, Odpošila po povzetji ali či se penezi naprej poslejo. Krasen c enik zobston i franko. Zarneni se, ka se ne vidi! Tak sodijo kiipci! Tii samo edno od jezero priznanih pisem. Viira se zapira jako dobro! ,,Viira se zaistino jako dobro zapira, jaz sam v svojoj sliižbi podvrženi mokroči, ali to vuri nikaj ne škodi, zato ka se jako dobro zapira. Z pozdravom F. Kolbič, vrtnar, Zagreb." Lastna tovarna viir na Švicarskom. Lastna svetska znamka ,,IKO" najpreciznejsa viira. Suttnerove viire idejo točno na raz-lomek časa. Zobston viira vsakomi kiipci. Natan.^nei -------------------------------------------------—___ v ceniki. H. SUTTNER Nema podriižnice. Ljubljani, št. 895. (Laibach). Krščanska svetovna razpošilnica. Nema podriižnice. samo v SSSfriip s © '3 U2 o > O L o «0 c o *s >to o cx o '5 i Ou /^uvajte i negujte ^*" kožo pa lice od raznih škodlivih delovanj vetra, sunčene pekočine, praha, kiihin-skoga dima, žerjavice i. t. d. Pegasto, šplintasto,piščajčnato,bradajičnato lice pa koža je nej lepo pa tiidi nej zdravo. Samo zdrava koža omogočiije nezmešano dihanje pa je zatoga volo negovanje kože pot-rebno za zdravje. Samo z vodov pa z žajfov se največ nesnage kože ne da od-praviti. V jezernih pismaj je pa dokazano, ka Fellerova pomada za lice i kožo ,,Elsa" odpravi vse šplinte, piščajce, sunčene pege i. t. d. pa čuva od škodlivih vplivov lice,šinjek paroke. Vnogi delavci je rabijb, ka odpravijo sledi dela ali prebivanja v prašnom dinatnom prostori, vetri i. t. d. Pazite na znamko ,,Elsa." 1 lonček kak priloga k driigim preparatom stane 2 ko-roni, 2 lončiča franko 5 koron samo pri lekarnari E. V. Feller, Stubica št. 823. (Horvatska). Mesto dostakrat premočnih pa škodlivih žajf vzernimo za lice Felle-rovo boraks žajfo (80 fil.) ali Fellerovo lelijino žajfo (1 koron) pa Fellerov toaletni prašek (boraks prašek 1 korono) Ta vrastva so dostakrat odlikiivana. L Bujna rast vlasi, štera okrasi vsako lice, se dosegne samo z negovanjom po Fellerovoj Tannohina pomadi za vlase ,,Elsa" (1 lonček št. 1 K 60 fil. močnejše vrste št. II. 3 K.) Ona krepča kožo, čuva pred plešivostjo pa zabrani kapanje vlasi pa pospešiije novo rast vlasi, šteri so mejkeši, lepši kak so bili v mladosti, trde vlase spremeni v mejke, šteri se dajo jako lepo počesati. To vrastvo ne stoji z nikših škodlivih snovi pa ma prednost pred raznimi škod-livimi vrastvi, štera so nej napravlena od lek?rnara. Za negovanje mustačov Fellerova mast za mustače (50 fil.) Na-ročujmo naravnoč pri lekarnari E. V. Feller, Stubica št. 823. (Horvatsko.) I.Tovarna vurHannsKonrada c i kr. dvornoga dobavlača v Briixi št.54 (Češko) razpošila dobre, zaneslive viire po najnižišoj ceni z 2 letnim pismenim zajam-čenjom. Niklasta anker remontoir viira K 3.80. Švicarskoga sistema Roskop K 4.20, viira z bele kovine (Gloria srebro) anker remontoir K 4.80, bojna spominska viira z nikla K 5.50. Žepna niklasta viira s svet-lečim številnikom K 8.50. Srebma remontoir viira K 8.40, z dvema pokrivaloma K 12.50. Srebrna viira z verižicov i cecvom vred K 12.—. Bojna spominska ve-rižica K 1.30, 1.50. Srebrna verižica K 2.90, 3.80. Bu-dilka z nikla K 2.90. Kiihinj-ska viira K 3.40, bojna biidihnica K 5.—. Viira kukovica K 7.85 Pendel viira K 9.—. Razpošila se po povzetji. Nega nikše nevarnosti! Zamemba je dovoljena ali se pa povruejo penezi. Velki cenik s 4000 slikami dobi vsaki zobston pa brezi poštnine. Prošnja edne matere. Glasovitoga anglež-koga kardinala Vaughana mati je nikaj ne tak , vroče želela kak da bi se'vsa njena deca pos-vetila na diihovniski stan ali za redovniško živ-lenje. Da je pa znala, ka za duhovniški ali redovniški stan nema pravice nišče driigi, kak samo koga Bog zove, zato je pobožno prosila dobroga Boga to miloščo. Vte namen je treseti let vsaki den edno viiro molila pred najsve-tejšim oltarskim Svestvom. — Pa je ne zaman molila, njena prušnja je vslišana. Vseh pet hčeri njoj je stopilo v safnostan, z med 8 si-nov jih je pa šest postalo diihovnikov. Trije so celo na visoko čast dospeli, eden je pos-tao kardinal, dva pa nadškofa. — Oj keliko, keliko diihovnikov bi že pred bojom trebelo, po boji pa jezerokrat bole. Dobre slovenske matere, prosite za svoje sine od Boga to naj-vekšo miloščo, ka eden z med njih vreden bo postati dober diihovnik. ______ _ __..... __ _..____ .. __ ČELO TV Suttner se glasi: ,,Proč s slabim blagom!" pa ta poslovna podlaga pridobi tvrdki vsako leto na jezere novih prijatelov. Što si je prle v bazari kiipo nazliik ceno nevaiano viiro, pa te ednok kiipi Suttnerovo viiro, on včasi spozna velki razloček, pa si več nigdar ne bo indri kiiptivao kak pri solidnoj tovarni viir Suttner. U4S ffi21 422 1175 366 St. 410 niklasta anker roskop viira ... ... 712 niklasla anker viira, s rubini .,iko" 735 srebrna cilinder lemontoir viira ... 720 srebrni cilinder remontoir ... ... 776 srebrna tula viira, na 15 rubinov, z dvemi pokrivaloma ,,Iko" ... ... 787 srebrna tula viira, na 15 rubinov, z dvema pokrivaloma ... ... ... 813 srebrna ženska viirn z ziatim robom 817 srebrna ženska viira z dvema pok- rivaloma ... ... ... ... ... 1548 srebrna narokvica s tula viirov 422 niklasta verižica, lepo napravlena s;-J double zlata verižica ... ... ... 1113 viiliani, pozlačeno srebro ... ... 4- 10 14- — i;'»- — 9 70 33- — 23' __ 12- — 13- __ 25- — 1- 7» 7-50 fi' 50 St. HoOverižica z bele kovine, jako dugo iepa 16:27 viihani s pozlačenoga srebra ... 979 srebrno masivno cecvo 366 zlato double cecvo ...... ... 1148 srebrna igla-pribadača ... ... 149 14 kar. zlati prstan ... .... . . 149 ravnotakši z novoga zlata 205 14 kar. zlati prstan ... ... ... 205 ravnotakši z novoga zlata 1064 pozlačeni srebrni prstan ... ... 1673 srebrni viihani ... ... ... ... 1675 srebrni viihani ... ... ... ... 1164 pozlačena srebrna pribadača za koleriče ... ... ... ... ..- ... 1316 lepa pendel viira ... ... ... ... K 2 80 3 4D 2 — 2" • 1-50 15-740 11-— 5 50 2-70 0-90 1-30 1-50 10-50 Razpošila po povzetji ali se pa naj penezi naprej pošlejo. Lastna tovarna viir na Švicarskom. Svetovno znana je znamka precizne viire Jko." Vse viire se zapirajo tesno, brezi prašenja pa so namazane pa vrejene od strokovnjaka! Zlato viiro lejko dobi zobstom vsaki kiipec. Več se pozvedi v krasnom ceniki, steri se pošle na zahtevo zobstom i franko. I Ka se ne vidi, se zamenja. Jezero takših zahvalnih pisem so dokaz za realnost tvrdke : Sliižbena viira ide brezi vsega grajanja ! ,,Precizna viira, ka ste mi jo poslali, se je kak sliižbena viira jako dobro obnesla pa ide jako točno. Ob priliki sam jo že vno-gim prijatelom pa znancom pre-poračao." Z postiivanjom k. k. stotnik auditor Milivoj Mesaro-vič, Osjek. Krščanska svetovna razpošilnica H. SUTTNER T° Ljubljani št. 895. Ta specialna tvrdka za bolše viire nema podriižnice. c o ¦T3 C/5 • UJ N OJ o o »¦"—¦» cs > >o pa odporna dihala so temel dugomi živ-lenji. Tej rahi deli tela so izpostavleni vnogim nevarnim vplivom kak so veter, mraz, prah, dim, pa proti driigim kiižnim glivicam. Oni majo naporen pa brezpres-tani posel opravlati, pa je nej čiida, či se pri toj delavnosti ligdere pokažejo bolečine v guti, kašel, zamuknjenost, teško dihanje, zasliženost, bolečine v prsaj, bodanje v ledevjaj i driigi znaki prepiha ali prehlajenja pa predelanja. Mi dobro znamo, ka se večkrat pri takših različnih, maio v poštev jemajočih, nered-nostaj razvijajo bolečine v guti pa v prsaj. Zato se preporača vsigdar pri hiži meti bolečine vtišajoci, vročino od-pravlajoči, hrečke odvajajoči pravi za-gorski sok za prsi pa za kašel (Sirupus pectoralis). Po sodbi vnogih skušenih liidi, ki so prle brezi uspeha skušali vsa mogoča druga vrastva, sirupe pa soke, je to jako dobro vrastvo za krepčanje di-hal, za čiščenje dihalne poti pa za ja-čenje celoga života. V mrzlom letnom časi, kak tiidi v spremenlivom aprili i oktobri, za osebe, štere morejo dosta go-voriti, se dosta na prostom držati, štere delajo v zadiihlih, prašnatih delavnicaj, za rahle osebe pa za deco je poraba toga sredstva neobhodno potrebna. V vnogih zahvalnih pismaj se naz-nanja, ka vplivle jako dobro na pltiča, pospešiije prebavlanje pa je zavolo dob-roga okiisa deca pa odraščeni radi jem-lejo. Zlasti pa dela dihala za odporna proti prehlajenjej i driigim škodlivim zvii-nešnjim vplivom. To kažejo vnoga zdrav-niška preporačanja, pa zatoga volo zas-liiži brezpogojno prednost pred neizku-šanim inozemskim teom, pastilami pa pred driigimi ednakimi sredstvi. — 2 glažka franko 5 koron staneta pa si na-ročimo samo pri lekarnari E. V. FELLER, Stubica št 823. (Županija Zagrebečka). MIKLAUC 9 dobro, trpečno lepo pra-• vo siikno za gospode i gospe, pomodno sukno za ženskine i moške bluze, platno za predpasnike, kak tiidi vsako driigo platno za spodanjo obleko z stare imenitne tvrdkc Mikiauc. Bilo bi nepremisleno, či bi si gde indri kiipfivali neva-lano siikno pa platno, zato ka pri Miklauci dobite do-sta bolše pa cenejse. Pisite dopisnico Miklauci, či vam trebe platno, blago, gotovo obleko.siiknjo i. t. d. Ilustrirani ceniki zobston !!! Sukno, tkanine, ševiot, kangarn, loden. Jako močno, vet let neraztrglivo. VRAŽJA TKANINA za moške pa za deške hlače. Ttidi gotove, jako fal, pa dobro stoječe. Obleka za gospode i dečke, hlače, zimske jupiče, zfforanji obleč. Kabanice za gospe i dekline, siiknje, ja::ke, bluze, predpasnike. Blago za gospode, gospe, deco, Lovska obleka, teluvniki, nogavice, rokavice, obleka za deco, blago za krst. Krčanska imenitna razpošilnica. R. Miklauc, Ljubijana st. 326. (Laibach) Tiidi odaja na veliko za krojače pa konfekcijske hiže, stere želejo dobro blago. Svetovno znana zavolo Postav- 4 podriižllicc, 16 dobroga pa fai biaga. iena is(;9. skladišč i delavnic. Koliko je ešče nekrščenih na sveti? Edno jezero milijon jih je še nekrščenih. Če računamo na rešenje 20 jezer diiš samo ed-noga misijonara, nam jih 50 jezer trebe k provr-nenji ne krščenih. Dozdaj jih pa sarno 13 je-zero glasi Jezušovo vero poganom. če se mi-sijonarje ne bodo povekšavaH, štiri jezero let de trbelo, ka se nekrščenih ednok teliko povrne k krščanstvi, kak dnesden. — Jaj, pa keliko so vredne diiše! Sveti Janoš zlatoviistni pravi ,,Celoga sveta vrednost se ne da primerjati k vrednosti edne jedine diiše." Kak veliko dobro ! delo doprinese zato tisti, ki moli za povrnenje poganov, za misijonare vrele! Darovi, šteri trajno veselijo, pa šteri napravijo čast darovniki, se kiipujejo v svetovnoj tvrdki Suttner, šteroga dobro blago vživle svetovni glas. Što kiipiivle dare v nikajvrednih bazaraj, on da darovanci samo nevolo, sebe pa postavla v slab spo- min. Zehtevajte na dopisnici Št. 1316 lepa pendel vura . . . . K 10'50 1325 pendel viira hodi 14 dni . ., 20.— 1360 lepa stenska viira . . . . „ 4*80 1376 lepa viira kukovica . . . „ 17.— 1203 dobra vura biidilka . . . „ 3.50 1204 viira budilka, štera kaže dneve „ 5.— 1216 fina viira biidilka . . . . „ 7.80 410 roskop žepna viira niklasta „ 4.10 513 tula nikJasta viira 7. dvema pokrivaloma...... „ 9.80 1512 ,,Zenith" niklasta viira s 15 rubini........ „ 26.25 781 srebrna tula viira z dvema pokrivaloma...... „ 21.— 1546 kožnata narokvica z viirov . „ 17.— 916 srebrna masivna verižica . „ 3.20 989 srebrno masivno cecvo . . „ 1.50 1022 srebrno čislo..... „ 5.70 114 zlata double verižica okoli šinjeka ....... „ 5.80 463 zlati double križec . . . „ 1.50 212 srebrniprstan z lepimkamlom „ 1.20 Krasen cenik zobstom i franko. Pošila po povzetji ali pa či se penezi naprej poslejo. Zlato viirolejko dobi vsaki kiipec zobston. Več se zvedi v krasnom ceniki. Ka se ne vidi, se zameni. Vsaka viira je tocno vrejena, namazana, pa se za- pira brezi prašenja. Vso zlato pa srebrno blago je sliižbeno označeno. Lastna tovarna na Švicarskorn. veliki z jezernimi slikami zobston i franko. Št. 115 zlati double ovratnik . . „ 845 14 karatna zlata verižica „ 96 zlata double verižica za vtiro „ 2318 srebrni masivni lanček „ 2706 srebrno cecvo .... „ 25 pozlačeni srebrni križec . „ 328 zlata double narokvica . „ 1142 srebrna igla pribadača „ 283 srebrno cecvo .... „ 282 emajlirano srebrno cecvo „ 470 zlato double cecvo . . „ 1565 14 kar. zlati viihani . . „ 1677 srebrni viihani .... „ 1241 dalnogled...... „ 2509 srebrno jedalo za 12oseb „ 211 srebrni prstan s kamlom . „ 1063 pozlačeni srebrni prstan . „ 182 14 karatni zlati prstan K 2.35 32.- 7.— 5.50 2.30 2.70 2.70 2.50 1.— 1.10 1.20 12.— 1-— 13.— 19.— —.90 2.70 12.50 Na jezere priznanih pisem dobi trvdka! Edno z med njih se glasi: Nadignjena samo zavolo točnoga dobavlanja! ,,...najbole me je nadignolo, ka ste mi Vi one dare za mojih 19 vniikov tak točno poslali pred Božičom!" Klanjec. Hermina Floegel,. vdova zemlomerca. V ceniki najdete primeren dar za vsako priliko. Lastna znamka JKO" je svetovnoga glasa. H. Nema podriižnice. savmo Ljubljani št. 895. (Laibach). Krščanska svetovna razpošilnica. Nema podriižnice- Što si kiirečih oči v pravom časi ne odstrani, si spravi bolečine, pa se njemi oslabi celo telo. Brezboleče odpravlanje ktirečih očih je za vsakoga, ki je ma, prava dobrota. Nemremo zadosta opominati, naj se kiireče oči ne odpravlajo z rezanjom. Človek hitro zna bole globoko vrezati, nej ka bi to opazo, noga je pa vsig-dar prahi pa nesnagi izpostavlena, štero pride v rano, pa tak nastanejo vnoga zastruplenja krvi, štera se kon-čajo s smrtjov. Kiireče oči se dajo brezi noža hitro, gotovo pa lejko od-straniti s Fellerovim ,,turističkim mele-mom" z znamko ,,Elsa" (Melem ali flajšter za kiirje oči, cena K 1.—, v škatuli 2 koroni) ali pa z Fellerovov turističkov tinkturov (tekoča tinktura za kiirece oči cena 2 K). Na jezere turis-tov, žandarov, pismonoscov, vojakov, gospodarov pa gospodinj, ki tesno obiivalo nosijo, kak tiidi vsi, ki so že to kušali, preporačajo kak hitro i go-tovo delajoče vrastvo za odstranjenje kiirečih oči. Pokeč največ driigih vras-tev za kiireče oči, kak tiidi rezanje i. t. d., odstranijo samo zgoranji del, koren pa ostane, tak ka kiireče oči hitro znova zrastejo, odpravijo tej imeniivani Fel-lerovi preparati kiireče oči s korenjom vred. Naročita se obe vrastvi, kak tiidi prašek proti znojenjej tela pa nog (cena 1 korona) pri lekarnari E. V. Feller, Stubica št. 823. (Horvatsko.) Dobre harmonike K, 5- Na moje harmonike se ne plača carine, zato ka so to domači poizvodi. Nikša nevarnost! Zamemba je dovoljena ali se pa penezi pošlejo nazaj. Št. 300%: lOtipkal. 2 regist-ra, 28 glasov, velkoča 24+12 cm. K 5. — . Št. 305:iiA ¦ 10 tipkal, 2 registra, 50 glasov, velkoča 26+14 cm. K 6'40. Št. 311: 10 tipkal, 2 re-gistra, 50 glasov, velkoča 26+14 cm. K 7—. Št. 663:/4: 10 tipkal, 2 registra, 50 glasov, velikoča 31 + 15 cm. K. 8-60. Št. 685/.,: 10 tipkal, 2 registra, 50 glasov, velikoča 28+16 cm. K 9-50. Navodila za tiste, ki se sami ščejo navčiti, so k vsakoj harmoniki priložene brezplačno. Pošila po povzetji c. i kr. dobavlač Odpošilnica za glasbila Briix, št. 54. (Cesko). Glavni cenik z 4000 slikami na zahtevo vsakomi zobston pa poštnine prosto. ___________________5 štero so nešterni dobavlači napravili zlasti pri dobav-lanji vojačkih reči s slabira blagom, so obiastize vsov strogostjov nastopile. Proti ciganiji s slabim blagom pri zasebnih trgovcaj se lejko vsaki čuva, či si kiipi potrebne reči pri svetov-noznanoj tvrdki Miklauc, štera obstoji že 46 let. Bolše pa cenejše se nindri ne dobi kiipiti. Pišite prle Miklauci, kak se date zapelati indri z naz- liik slabim pa cenejšim blagom. Ilustrirani cenik brezplačno. Vse predmete proti mrazi v zimi. Plašče (pelerine), zgoranji obleč za moške. ženske i deco z najbolšega, nepremočlivoga lo-dena po jako nisikoj ceni. Figaro-telovniki za gospe i dekline, pleteni z ovčje vune, jako topli, močni pa po fal ceni. Telovniki Z rokavami za gospode i dečke, topli pa močni. Krščanska svetovna razpošilnica R. MIKLAUC, Ljubljana, št. 326. TUdi prodaja na veliko za trgovce, potnike-krošnjare pa za senjare, ki si sčejo spraviti blago po nisikoj ceni pa dobro. I >o o cs s o !l: .2,5 BQxo o N & 2 E ¦§43 k ns (A > o L co 'O CS o pa včinte svojo deco pa svoje domače z dobrov hranov zdrave pa mcčne. Za močne, zdrave liidi je tiidi siihi kriih dobra hrana, s šteroga se črpa moč pa jakost živlenja. Mala deca, ki so slabokrvni, blede osebe, nadajajoče matere, ki so slabi, betežni, starovični pa takši, ki so prestali velki beteg, deca, štera trpijo na sliženosti, šteroj deci začajo zobje vO iti, porodnice i driige takše slabe osebe ka nemrejo jesti navadne hrane, zato ka so jako oslablene, pa je prebavlanje otež-kočeno. Takše osebe potrebujejo jako lehko, lehko prebavlivo, pa poleg toga tiidi jako hranilno hrano, to je pa Fel-lerov pravi Dorsch-ribji olij. On je jako dobroga teka, nema slaboga diišeca, nego je najbolšega okiisa, zato je pa jako vu- goden za vživanje. Ešče deca ga rada jemlejo. Dorsch-ribji olij preporačajo vnogi liidje pa zdravniki. On tvori krv pa mišice. pri deci pospešiije rast kosti i tela, je jako dobroga deliivanja za di-hala, gut, prsa i piiiča. On da teli ja-kosti pa pospešiije na te način ozdrav-lenje, da hitro teli vekšo žmečavo pa jako lepi izgled. včini telo za odporno proti betegom, popravi tek, vrejiije od-vajanje, protivi se slabokrvnosti, slabosti, pa je za svojo velko delavnost jako po ceni. Ma pred vsemi inozemskimi pre-preparati prednost, kak so emulsiona, hranilni praški i več taksih. 2 glažka sta-neta franko samo 5 koron. Naročujte samo pri lekarnari E. V. Feller, Stubica št. 823. (Horvatsko.) %.(4<^ MIKLAUC Dobra tkanina, Siaba tkanina, ci jo gledamo pod povečalom, kaže povsedi či jo gledamo pod povečalom, kaže neednako ednakomernomocniti.Samotakšatkanina.kak : merne slabe niti. Tvrdka Miklauc nema takših jo ma tvrdka Miklauc, drži dugo časa. tkanin, zato ka se te hitro raztrgajo. Ne dajte se vkaniti po nazluk cenih oznanilaj, oglasaj, cenikaj i vzorcaj, necro pisite vseli edno doptsnico že 46 let stoječoj imenitnoj svetovnoj tvrdki" Miklauc, či si ščete kiipiti kakse zaistino dobre, trpečne, svojo lepoto dugo držeče platno, suknje, prte, perilo ali driigo odevalo, štero tu dobite po najnižišoj ceni. Prištedite si peneze, Vi zapravlate peneze a poslete dopismco Miklauci, gda potrebujetc lenovo " '..... platno, oksford, sifon platno, kiklenščino, siiknja za moške pa za ženske, modno platno, zimsko siiknje, loden i. t. d. Vi gotovo dobite platno po najnižišoj ceni, šteromi bote se duga Ieta.veselili, štero platno se či po nisikoj ceni poniivano platno, siiknje, ostanke i. t. d. kupuvlete, štero se liitro raztrga pa razpadne po pranjej. Neverjetno je,, kak nevalano pa slabo blago tržijo vnogi trgovci. Clovek gosto vidi moško ob-leko suknjeno, pa žensko obleko siiknjeno, štera že za nekelko dni — zlasti či je dešč malo na-močo — se vidi kak staro, že duga leta rableno raztrgano blago. ne zapravi nej pri pranji, nej pri rabi pa v deždži tudi nej, štero ostane zmirom lepo, močno, porabno pa bo trikrat tak dugo držalo, kak driigo malovredno platno. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zobston pa franko. Kr^isnTcra R. MIKLAUC, Ljubljana št. 326. Trlovfn^Snr" nd^ŠT P& seniarie Si taodnot lehko sPravlaJ° Pa naročujejo, či ščejo dobro blago meti. irgovma stoji oa mw. Vnogo jezer zahvalnih pisemi Jelo ;je vživanje, gda mamo tek, pa je potreba, či si Ščemo zdržati svoje telovne moči. Nažalost je vnogo liidi, ki nigdar nemajo teka, zato ka trpijo na težkom prebavlanji. Takše osebe jejo nerade, prebavlajo težko, so vsigdar medlovne, čemeraste pa neza--dovolne. Nastanejo gosto bolečine v ža-lodci, krči, navalovanje krvi, trešlikova pa nervozna stanja, bojazlivost, medlov-nost pa driige zmenjšave živlenjske ja-kosti, štere so v zvezi s prebavlanjom. Kak smo se preverili, pa kak nam neš-tevilna pisma zatrdjavlejo, se dajo te ne-rednosti hitro odpraviti, či rabimo močno :švedsko tinkturo (Tinktura svedica), štera se zove tiidi živlenjski esenc ali balzam. Ona dela podražajoča na tek, vr-ejiije od-vajanje, čisti, vtišiije bolečine pa povek-šavle odporno moč črev i žalodca, oživla tekanje krvi pa pomaga to vrastvo proti raznim slabim vplivom. To davno priz-nano vrastvo naj ne menka v niednoj 'hiži. Naročijo se 3 velki glažki franko za 5 K, ali 12 malih glažkov franko za 4 Jcorone pri lekarnari E. V. Feller, Stubica št. 823. (Horvatsko). s f-t- n n w n< rnS" ?I U ! 3 O> i-- 3 D- re'P -i -t o "75" 3 " 3° n> o II Vnogo penez pa časa si prihram vsaki, ki se sam brije z mojov dobro vrejenov gar-niturov za britje št. 8730, v jako lepoj škatuli, štera se lejko zaklene, je 20 cm. duga, 15 '2 cm. široka, 6 cm. visika s kretajočim gledalom, vse-biije razne predmete za britje: edno britvo z so-lingerove srebrne oceli I.-e vrsti 5|s široka !|4 su-ple bri'5ena, za vsako obraščenje zevsema dobra za porabiti. 2. dober remen za briišenje. 3. ška-tula mase za oštranje. 4. ska-tula žajfe za britje. 5. niklasta šalica za brijenje. 6. eden kičec z niklastim priločom. Kompletno z prve vrste samo 5 koron. Ravnotista garnitura z var-nostnov britvov za tiste, ki se ne vejo briti (ranjenje, vre-zaje je izkliičeno) z navodi-lom K 5-60 št. 874O.Garnitura za britje vsebiije eden ponik-lani varnostni stroj za britje z 5. klingami, štere na obe strani režejo, eden poniklani lonček, eden kicec, edno škatulo žajfe za britje K 5.20. Nega nikše nevarnosti! Zamemba je dovoljena ali se pa vrnejo penezi. Pošila se na-ravnoč na privatnike s povzetjom. Svetovna raz-pošilnica. — C. i kr. dvorski dobavlač HANNS KONRAD Exportna i razpošilajoča hiža v BRUXI št. 54. (Češko.) Na zahtevo pošlem vsakomi moj velki cenik s 4.000 slikami zobston i franko. Štamparija i knigarna Biivi Ernesta v-Lendavi i v-Sohoti se preporača za napravo vseh tiskovin za slavne oblasti ino urade, za šole, zadrtige ino driištva, notarjoše, zdravnike, trgovce ino zasebnike. ¦ MJQQ'M<* Zaloga raznih knig. Svilen papir, kak tiidi vsi deli za umetne cvetlice v zalogi. Naročila za knigovezno delo se pri nisikoj ceni prilično pa trpečno spelavlejo. n ¦¦¦¦•¦¦• ~ . stane franko j4Korone 40 filerov. &&§L& P" potrebnih i vrednih rečaj cena ne pride ^¦SL-::':* v poštev. To je pa dvojno veselje, či mi moremo si spraviti potrebne pa hasnovitne reči po nisikoj ceni, kak se to zgodi pri Fellerovih želodec krep-čajočih, lehko odvajajočih i prebavo pošpešiivajočih rabarber ELSA-KRUGLICAJ. One so nam na velko pomoč: Či nemamo teka, I Či je odvajanje nej vredi, či nam je v guti bridko pa či se nam riga, Či nam hrana težko v želodci leži, či mamo žgarjavico, či čiitimo bolečine v žalodci, či nas boli glava zavolo bolečin v žalodci, či čiitimo strah zavolo slabe pre- bave, či nas napinja zavžita hrana, či smo zavolo slabe prebave med- lovni pa triidni, či nas slaba prebava včini za ne- volne pa čemeraste, či mamo krče v želodci, či se jelo težko prebavi, či je meso trdo bilo, či smo slabo kiipili, či smo preveč pa prehitro jeli skratka, či smo zavolo štetoga zroka nej zadovolni z našim te-kom i prebavov. Z vrejenjom odvajanja čistijo krv pa odstra-nijo neželjeno debeločo One so zevsema neškodlive, pa sigurno pomagajo, ne povzročijo navadjenja, pa krepijo želodec. Majo pred vsemi sredstvi prednost, štera slabijo, dražijo pa škodlivo delajo. 6 škatul stoji franko 4 Korone 40 filerov, 12 škatul franko samo 8 Koron 40 filerov. Z lastne skušnje preporačamo Fellerov bolečine vtišajoči, ozdravlajoči, protikataralni ,,Elsa-Fluid" kak najbolše hižno vrastvo proti reumatizmi, protini i neuralgičnomi glavnboli, proti boli lica i tela, za-muknjenosti, proti bolečinam v guti pa v prsaj, poti posledicam prepiha i prehlajenja, za dosegnjenje dobroga sna, krepčanje žil, mišic, pa za vnoga driiga ozdravlei.ja. 12 malih ali 6 vekših ali 2 špecialna glažka staneta franko 6 K., 24 malih ali 12 vekših ali 4 špecialni glažki franko 10 K 60 f., 48 malih ali 24 vekših ali 8 špecialnih glažkov franko samo 20 koron. Či želete prave Fellerove preparate dobiti, se obrnite naravnoč na: E. V. Feller, lekarnar, Stubica št. 823. ^ (Županija Zagrabečka). ' - Pošila po povzetji ali pa či se penezi naprej pošlejo. Preporača se, peneze naprej poslati po poštnoj nakaznici, zato ka ovači pošta računa 12 filerov povzetja.