439 
vseh izdatkov. Izplača se že, če samo pravilno izpelje zavarovanje in cepljenje moštvo, 
do ne govorimo o drugem. 
Ustanovili smo ekspedicijski klub, da bi pritegnili sposobne ljudi za mentorje, sveto­
valce, pomogovce, do bi vključili nove sodelavce, ki jim je do razvoja odprovorstvo 
v Sloveniji in Jugoslaviji. Odločili smo se, do bomo še razglabljali o mestu in načinu 
dela znanstvenih sodelavcev. 
Odločili smo se, do bomo del svojega snovanja posvetili organizaciji strokovne po­
moč i narodom dežel, v katerih delujejo noše odprave. Stiki z zavodom za tehnično 
pomoč SRS so prvi korak v tej smeri. 
Odprave pa morajo - po mojem mnenju - teči dalje. Zdaj imamo že precej bogatih 
izkušenj, znanja in sposobnih ljudi. N i več potrebno, do odprave improviziramo, tem­
več jih že lohko solidno organiziramo! 
ANDREJ VOVKO 
SALDIJU WISIAKU* 
ANDREJ VOVKO 
NE JOČI 
ANDREJ VOVKO 
GORSKA 
Neslišno 
je potrkalo 
na njena vrata, 
megla 
daljne gore 
jo je ovila. 
I zpod 
snežišča 
so prihajali 
koraki, 
v trepetajočo 
dlan 
so ji segle 
njegove roke 
krvave. 
Ne joči, 
ker 
me hladna 
gora, 
ne ti, 
je zaprla 
v svoj objem, 
ne joči, 
ko s poletnim 
soncem 
Ko nemo 
ležal bom 
pod kupolasto 
belimi 
oblaki 
in mi clrugova/e 
bodo 
vreščeče 
gorske ptice, 
V pogledu 
se je ujel 
zadnji odblesk 
sive 
skale, 
in gorske ptic/J 
so ga obrale. 
Bil j e 
škrlatnordeč 
večer, 
njegov smeh 
je ovenel 
ko 
se je vrnil 
s Planjave. 
skopnel bom 
v prah, 
ne joči, 
ker namesto 
hrupnega 
človeka 
postal sem 
tihi, 
mehki 
gorski mah. 
ko 
v utripu 
bolečine 
se bodo 
strdile 
moje sanje, 
miren bom 
in čist 
kot obraz 
Resnice. 
• Alpinis t in smučar, umrl v začetku maja 1933 v plazu pod Sukalnikom (gl. 
PV 1933).