List
34.
Tečaj
gospodarske, obrtniške
narodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj
po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr
pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr

Ljubljani v sredo 25. avgusta 1880.
O b s e g : Grozna trtna uš
phylloxera vastatrix — na Hrvatskem blizo raeje štajarsko-kranjske.
0 prihodnjem zboljše-
vanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.)
Deželna kranjska vino- in sadjerejska šola na Slapu pri Vipavi.
so ogršične ali lanene preše za živinsko krmo bolje.
JPHPIH
Kako se mlade krave privadijo, da se dado rade molzti.
Obravnave deželnih zborov.
Sanje ustavovercev.
Kopitarjeva stoletnica.
Praznik sv. Cirila in Metodija na Dunaji. (Dalje.)
Svečanost Stanku Vrazu v spomin
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari
da
Grozna trtna uš — phylloxera vastatrix
na Hrvatskem blizo meje štajarsko-kranjske
Nujni razglas vinorejeem kranjskim in štajarskim.
Nedavno sem „Novicam" poročal o nesreči, katera
vinogradih ! Kamor smo prišli, povsod smo našli jih phylloxera pokončuje in da poglavitni dohodek naše dežele rapidno pod zlo gré.
Ko so se vsi o veliki nesreči prepričali
odšli
so
zopet na svoj dom, jaz pa sem vstal v Marija Gorico, da od tamo dalje prepotujem vinograde in konstatiram, kako daleč je razširjena phylloxera.
petih dneh svojega preiskavanja mogel sem se prepričati, da je phylloxera razširjena v vinogradih
—	v	«««v.« prepričan, ua je piiyiioxera razsirjt
zadela vinograde v Piran i v Istri. Hrvatska vlada davkovskih občin in to v Laduču
poslala me je dvakrat v Istro, da ondi preiščem stvar Pušči.
>
v
K r aj i
m v
in nasvetujem potrebne naredbe, da se grozna phylloxera zanese na Hrvatsko. Vrnivši se iz Istre sem med
Te občine imajo Vinogradov 1010 oralov
i
ne
drugim predlagal sl. vladi, da naj se vsem podžupanijam popišejo simptomi (znamenja), pod katerimi se phylloxera pokaže, in da se to vsem občinam naznani, kajti mogoče
od Katerih je okuženih in uničenih do 300 oralov. Okuženi vinogradi razprostirajo se od sv. Križa (ob-
čina Laduč) doPuščev daljini
ur.
Največ
Vino-
gradov imajo tukaj gospodje Sigmund, baron Rauch
je, da phylloxero uže v deželi imamo, samo da je vinorejci ne poznajo.
Komaj pa je bila ta naredba razglašena, uže nekoliko dni kasneje pošlje v steklih dobro zamotanih ob- ^a vzrok
padajo.
in grof Jelačié. Pa tudi kmetje imajo veliko Vinogradov, katerih nekoliko so pa uže preteklo jesen izkr-čili in nasadili s turšico, kazoči, da so se jim trte vse

m
čina Brd o vac pri Zaprešiču vladi nekoliko izkopanih trsov na ogled, z opazko, da na teh trtah so ona znamenja, katera so bila popisana v vladnem razglasu. Vlada izroči trse precej meni, da jih preiščem žalibog!
renine trt pokazal mi je množino phylloxere, in konstatirana je bila neizmerna nesreća za hrvatsko zeml j o.
Po nalogi vlade précej se podam na mesto, od ko-dar so bile trte poslane, da pregledam, kako daleč je
posušile, katere uže nekoliko let niso rodile; neznajoči
, gledali so siromaki, kako jim vinogradi pro-
Od kod da je phylloxera le sem prišla, ne more se za gotovo povedati; sumnja, da jo je iz Kloster-
prvi pogled s povekšalnim steklom na ko-
neuburga z naročenimi trtami pred 10 leti dobil Sigmund, ni popolno opravičena, kajti vinograd, nasa-jen z onimi trtami, je sicer inficiran, al trte niso se še posušile in imajo še toliko mladic, da se bodo posušile še le čez dve leti, dočim so trte na drugih mestih vi-
;
nesreča razširjena, in da konstatiram obseg okuženih Vinogradov. V Zaprešiču pridruži se mi občinski na-
čelnik iz Brdovca, baron Rauch z svojimi sinovi
m
oskrbnik posestva grofa Jelačića. Cez poldrugo uro vožnje pridemo v vas Kraj, katera leži ob Sotli
na
meji štajarski. Cela okolica ni druzega kakor bregovi
, — nasproti tem bregovom na drugi
nasajeni
s trtami
strani Sotle leži štajarska bizeljska dolina zopet s
krasnimi vinogradi. Hrvatski vinogradi so od štajarskih komaj pol ure oddaljeni.
Ko pridemo v Kraj, podamo se v vinograde graj-gčaka Sigmunda in na žalost morali smo opaziti, kako je uže velik del vinograda popolno uničen. trte
nograda, katere niso bile donešene iz Klosterneuburga uže preteklo leto se posušile in propadle.
Mogoče bi bilo tudi to, da je phylloxera došla iz Stajarskega v hrvaške vinograde, ker se pripove-
duje, da so vinorejci pri Kapeli (vas na štajarski strani), katera leži nasproti Sigmundovih Vinogradov, uže pred tremi leti krčili vinograde zato, ker so se jim sušili.
Tudi danes še ne morem za gotovo reči, kako daleč je phylloxera razširjena; mogoče je, da še dalje sega, kakor sem poprej omenil, ker je znano, da phylloxera lahko po več ur daleč preleti.
boli
Nevarnost za celo hrvaš ko deželo je velika ako se pomisli, kako veliko je tù vinogradov
tem
y
V
f	^	Vjj*	V IAXJI&VVAJk y	VI VV
šene brez mladic in ploda. Strašen bil je pogled po
posu- katerih se vsako leto pridela
milijone veder vina
>
ki je najpoglavitnejši dohodek cele dežele hrvatske.
*
Velika je pa tudi nevarnost za sosedno kranj-
Popis trtne uši in podobo njeno, kakor tudi popis sko in štajarsko deželo, kajti okuženi vinogradi njenega škodljivega razvitka so „Novice" uže prinesle v 1. niso daleč od onega kraja, kjer se Sotla steka v Savo
listu leta 1873.
Vred.
in kjer je meja kranjske in štajarske dežele.
;
Nujno je tedaj priporočiti deželni vladi kranjski
in štajerski, da bi po strokovnjakih, kateri phyllo-
xero poznajo, dale pregledati vse sosedne vinograde, ali phylloxere uže tudi tam ni, samo da je ljudje ne poznajo, kakor je to bilo v Istri in zdaj na Hrvatskem, kjer se je tako silno širila toliko let. Kranjska in šta-j a r s k a vlada morali bi tem prej izdati stroge ukaze proti importu (uvožnji) vsakoršne stvari iz Vinogradov okuženih krajev na Hrvatskem, in to tem bolj, ker med okuženimi vinogradi na Hrvatskem je tudi takih, ki so posestva Stajarcev, stanujočih na Stajarskem. Kako lahko je mogoče, da iz svojih Vinogradov, ki jih na Hrvatskem imajo, in v katerih je phylloxera, s travo, katero kosijo po vinogradih, s kolci, ali pa z izkopanimi trtami, o katerih mislijo, da so pozeble, prenesejo phylloxero čez mejo v štajerske vinograde !
Zatorej Kranjci in Stajarci pozor! Verjemite mi: kdor ni videl na mestu, ne more verjeti, koliko nesreće in škode more ta mala uš vinogradom narediti.
Hrvatska vlada objavila je ta žalostni primerljej nemudoma ministerstvu v Pešt in na Dunaj, in sama bode porabila vsa sredstva za pokončanje in lokaliziranje phylloxere v hrvatskih vinogradih.
Zagreb 21. avgusta 1880.
Franjo Kuralt,
tajnik hrv.-slav. gospodarskega društva.
virja.
(Dalje.)
17.	Vprašanje. Kacih naredeb je treba, da se bode skrbelo za zdravje ljubljanskega mesta in da bi poleg tega mestni odpadki tudi pridovali zemljedelstvu?
Podpisani veščaki mislimo, kar se tega tiče, sploh tako, da zdanja naprava, s katero se odpadki po vodi plavé, kvaro delà človeŠkemu zdravju in občemu gospodarstvu. Zatorej bi to stvar bilo tako narediti, da bi podzemeljski jarki le deževnico odnašali v reko Ljubljanico , a mestni odpadki da bi se zemljedelstvu na korist rabili tako , kakor se dá v tem kraji, pa da bi to ijudéin vendar ne smelo kaziti zdravja.
18.	Vprašanje. Ali je treba tudi Mali Graben in GradašČico uravnati, in kako?
Rečeno je bilo uže poprej, da se nam zdi neogibno potreba, tudi Mali Graben in GradašČico uravnati.
Ob tem poslu bi ne bilo samo izravnavati křivin ali zavojev, nego posebno bi trebalo upirati, da ne bi toliko prodovja prihajalo v struge, in zato bi kazalo góranje ali obršne drage zapreti z ježovi in struge tako prenarediti, da bi sip in pesek same ustavljale v tacih krajih, od koder bi ga z lahka bilo odpravljati, kedar bi velela potreba.
Vrhu tega naj bi se po dnu struge položili pragi
na vseh tacih mestih, koder voda teče z velikim strme-cem, ter bregovi naj bi se tako utrdili in okovárili povsod, koder se udirajo, da bi pozneje tacega posipanja uže ne bilo.
Mali Graben in GradašČico uravnati po tácem potu, kakor smo zdaj rekli, nam se zdi tako zeló treba, da bi se tega delà bilo najnaprvo poprijeti.
19.	Vprašanje. Ako se dovršé vsa ta usuševalna
delà, kar jih velé gospodje veščaki, ter ako se tudi po-globoči struga Ljubljanici, kakor je bilo govorjeno v dvanajstem vprašanji, ali bode potem reka še mogla čolne tako nositi, kakor do zdaj ?
Reka Ljubljanica bode potlej čolne nosila še vse tako, kakor do zdaj, ker je voda nadmestom
dovolj globoka.
20.	Vprašanje. Ali je sploh upati, da bi se močvirje moglo z vodo res napajati, in ako bi se moglo, s kakošnim potom naj bi se napajalo? Ali ne bi kazalo, s tem vprašanjem zdaj počakati in poprej usušiti zemljo ter pogledati, kako bi to dejanje pohvalila izkušnja?
21.	Vprašanje. Ali bi se dalo in ali bi pridovalo, uže na rupe (šoto) navraćati vodo, in ali ne bi morebiti bilo koristneje, če zemljo napajati začnó še le potlej , kedar izginejo rupe, a zdaj da bi vodo navraćali samo na više ležeče, podhribske kosove močvirske ali na zakótljaje med gorami?
Najprvo je rupe (šoto) treba do konca usušiti, potem požgati, pozneje predelati v polje in travnike ter med vsem tem časom dajati jih solncu in sapi; kedar se to zgodi, še le potlej se bode mogla na nje voda navraćati.
A vendar se uže takoj prve časa v poskušnjo dadé z vodo napajati više ležeči, podhribski kosovi močvirski in zakotljaji med gorami. Te poskušnje bi učile, kako bi se pozneje po vsem močvirji z najboljšim vspehom v službo jemala voda, kolikor bi je bilo dobiti v napajanje.
22.	Vprašanje. S kakošnim potom bi se močvirje dalo napajati, če premislimo, kako leži, kakošna tla ima ter koliko gorkote in mraza?
Po lombardski deželi je dvoje napajanje. Prvi način je tak, da se napaja zdržema, in to tako, da vodo spušcajo na zimske travnike po vse leto, a na orizovo (rajževo) polje vzpomladi ter nekoliko tudi po letu. Drugi način je tak, da vodo navračajo samo časi, vzpomladi in med poletjem, kar posebno ugaja strnini, stanovitim travnikom in tudi onemu svetu, koder se nekoliko let kosí, a potem zopet nekoliko let orje in seje.
Kranjske dežele podnebje nikakor ne daje, ďa bi se zimski travniki zdržema napajali, ker je uže jeseni, a še bolj po zimi tolikošen mraz, da trava ob svojih časih ne more nič rasti, in tudi bi zmrzovala voda, stojeća po vrhu.
Ker je vreme po kranjski zemlji tako, zatoraj se nikakor niti svetovati ne more, da bi ljudje sejali oriz (rajž), ki potřebuje svoje posebne gorkote, kadar kali in dokler koli raste, rekše od maj nika do septembra meseca.
A bilo bi vrhu vsega tega vendar želeti in pripo-ročati, v poskušnjo kakošen oral zemlje posejati z ori-zom, kajti ako to žito kolikaj obrodí, potem bi kazalo, sejati ga vsaj v domačo potrebo.
Ta novi sadež bi zeló tehtovit bil zato, ker bi dokaza!, da se tudi na kranjski zemlji res in ob manjših troških dá pričeti ono gospodarstvo, po katerem se nekaj let kosí, a nekaj let orje in seje, a poleg tega oriz tudi zemljo do dobrega učisti.
Dozdanje besede nam jasno odkrivajo, da bi se ljubljansko močvirje dalo samo po nekaterih krajih in le časih napajati z vodo, ter da bi po njem bilo treba nekaj let kositi, a nekaj let orati in sejati, in ob setvah razumno vrstiti drugačno žito za drugačnim žitom. Čim trdneje bi se ljudje tega pota držali, tem veče pridelke
bi jim potlej rodila zemlja.
Po Laškem svetu, koder je uže nekoliko stoleti
navada, setve tako vrstiti in poleg druge poljščine raste tudi oriz, pridelujejo še enkrat po toliko, če ne več, in tudi zemljišča imajo višo ceno.
Znano je, da vsaka zelina okrog in okrog sebe iz tal posreblje vse stvari, katerih v svojo rast potřebuje,
Zatorej poljščina, ako jej dam tri do štiri leta pre-sledka, predno jo denem zopet na poprejšnjo njivo, zdaj
v tleh novic
najde vse tisto
>
brez
ako se hoče vesela kvišku vzdigovati.
Po troletnem presledku bi zemlja utegnila
petnajsti dan potrebovati napoja, in to povprek vsako
česar ne more biti. to napako, da mleko krav, katerim se pokladajo
vsak
, dobi
oster, nekako bodeč okus. Tudi se večkrat primeri, da breje krave po krmi z lanenimi prešami zvržejo.
sekundo tega dne po 1 liter vode na hektar prostora. Kako se mlade krave privadijo, da se dado rade molzti.
Gotovo sredstvo je, po gori navedenem časniku to,
da se mladim kravam, katere so po teletenji večidei na
pomniti je, da pri tacem presledovanji poljskih plemen sloní vse gospodarstvo na samih travnikih ; kajti če pogledamo, koliko ima zemljišče travnikov proti
njivam, takoj vidimo, kako ga kmet obdeluje, ker vemo koliko mu gnoja utegne dajati.
Zato ne more nihče dovolj v živo zabičevati. da
vimenu
zeló
bčutlj
unjivc, vime z mokro kuhinjo Krava neki ne brca potem nič več.
namaze
ko
živino r e
diti
, ako se hoče v ljubljanskem moč-virji začeti po novem kmetovati.
Ljubljansko močvirje ima po resnici vsega obilo, Česar je treba velikim travnikom, katerim
naj
bi
se po-
(jfospodarske novice.
Letosnja letina v Avstriji. Po sporočilu c. kr. kmetij skega ministerstva je v
moglo samo s tem, da se vedno po redu in dobro gnojé, začetku avgusta meseca letina v različnih deželah ter potlej bodo njivam zeló izboljševali pridelek vsake tako-le kazala: Pridelek rži v večem delu našega ce-
poljščine.
(Dal. prih.)
Deželna kranjska vino- in sadjerejska šola
ua Slapu pri Vipavi
sžirstVci „sređen", in sicer v gornji in dolnji Avstriji, na Českem in Moravském, Predarelskem in v Dalmaciji
v
skem
dober", na Salcburškem, Štajarskem, Koroškem, Tirol-
>
Primorskem in v Bukovini „dobro-sreden",
:ii ..sređen", na Kranjskem „slab"-
v
m
prične s 15. novembrom t. 1. nov tečaj.
Poduk v trtoreji, kletarstvu, sadjereji
Sleziji
pridelek pšenice večidei „dober"
yî
>
razun
kjer je le „sreden" pridelek ;
Kranj-
J. UUUft. v Hiuit)., n. a tš * i o t v n,	oDiio so ga
splošnem k metij s tvu (tloznanstvo, gnojeznanstvo, Moravském
skega in Slezije obilo so ga přidělali v dolnji Avstriji, na Českem in na
prav
orodjeznanstvo , rastlin orej a , živi no rej a) , z e 1 e n j a d o-
mviftvoagm, — oves je po deževji zadnjih mesecev zelo trpěl, vendar bode pridelek še povsod „precej
čebeloreji, s vil orej i, kmetij skem knji- dober'
govodstvu, kemiji, fiziki, geometriji inprak-tičnem merstvu, praktičnem risanju, spisju in nemškem jeziku, traja s počitnicami vred dve celi leti. — Učni jezik je slovenski ter podučujeta dva redna in dva izvanredna učitelja. Za praktični poduk nameščena sta vincar in vrtnar.
Za redne notranje učence te šole sprejemajo se
i
y
o turšici je večidei
pričakovati „dobre"
letine, v nekaterih krajih „prav dobre", zlasti na Tirolskem in v južnih krajih Bukovine, le v Galiciji bodo
koruze malo přidělali ; „precej dobro" kaže; želah .
letina prosa in sočivja ajda obeta v planinskih de-
prav dobro" letino, če bode vreme toplo, v Ga-
liciji pa tudi ajde ne bode
popolno zdravi, krepki
fantje, kateri
so vsaj 16. leto in ljudsko šolo z dobrim vspehoga dovršili.
Za spretne kranjske ralauenče razpisalo se bode v Bvojem času nekoliko deželnih štipendij po 120gold., u katere dobodo stanovanje, hrano in poduk v zavodu.
Neštipendisti, toraj plačujoči notranji učenci, pla-èujejo, ako se z navadno hrano štipendistov zadovolijo,
yy
VIJI ^JCK bUUl OJVIVŠ UU UUUC j - fi g U U
dobro" obnesel, pozni pa ne kaže tako
zgodnji lan se je
>
krom pirja so povsod večidei veliko přidělali
zgodnjega
pridelek poznejšega utegne „dober" biti

deževje škodilo
7
Če ne
tudi bode
oiwvmu, — repa večidei „dobro" letino obeta, seno in o tav a ste povsod zavoljo slabega vremena
julija meseca zeló trpěli, pridelek sploh bo komaj
den
<<
y
oc aviv vi	pimgiua o^iuu uu iwujctj „
vina ni veliko in dobrega pričakovati;
sre-
120 gold, na leto za hrano in
stanovanje, in sicer
v
sadja sploh prav malo
y
olj k a
y
ki je v Dalmaciji
mesečnih obrokih po 10 gold, naprej; hočejo pa oni boljšo hrano imeti, to je, vsak dan juho in meso s pri-kuho, potem plaćaj o po 156 gold, na leto.
Šolnine placujejo redni, notranji, plačujoči učenci
„prav dober" pridelek obetala, je zarad suše in crva nekoliko slabeja.
po 20 gold, na leto, in sicer v polletnih zneskih gold, naprej
po
10
Obravnave deželnih zborov.
Pravilno kolekovane prošnje za sprejem naj se po
siljajo podpisanemu vodstvu
ter
naj
se jim pridene
Deželni zbor Kranjski.
13. seja 12. dne julija.
krstni list, zadnje Šolsko spričevalo, spričevalo zadr
Poslanec dr. Poklukar objavi, da se odpové na-žanja in pravilno kolekovana ter legalizovana zaveza mestništvu deželnega odbornika. — Deželni glavar pre-
prosilčevih starišev ali varuha, da ga bodo za čas bi- čita deželno-zborne sklepe tajne seje gledé organ iza-
vauja na zavodu z vsem potrebnim preskrbovali.	cije deželnih uradov in zboljšanja plač uradnikom.
Vodstvo deželne vino- in sadjerejske šole Ti sklepi, se vé, imajo strankarsk nemškutarsk pecat
na Slapu pri Vipavi.
Ali
Gospodarske skušnje.
ali lanene preše za Živinsko krmo bolj
Poslanec Po to čni k poroča vimenu upravnega odseka o deželnoodbornem letnem poročilu gledé dežel-nokulturnih in zdravstvenih stvari in pri tej
priliki obširno in temeljito razlaga izid shoda strokov-
097 mftIH U Hi Ui m
Na to vprašanje daje „Wiener landw. Zeitg.
nj ako v
y
sle
dežel; poročilo
kateremu so se tudi veljaki poklicali iz tujih
se brez opazke vzame 11a znanje
Dr. Deu poroča v imenu upravnega odseka o deči odgovor: Ker imajo lanene preše (Leinkuchen) vladni predlogi z nacrtom postave zastran nekaterih na
na pol manj oljnatega v sebi memo ogeršičnih preš redb za povzdigo ribštva po suhozemeljskih vodah, (Bapskuchen), zato je iz tega razvidno, da so lanene kateri baron Apfaltrern nasvetuje razne dodatke, ne
prese za krmo manj vredne in da so sploh
prida.
malo
Al žalibog, da so ogeršične preše večkrat z la-
da bi jih poprej, kakor bi bilo to pri tako važni postavi umestno, zglasil odseku v pretres
vseh zborovanjih
nenimi pomešane, zato pa je treba, da se kupijo od je navada, da poročevalec ne sme samovlastno odstopiti poštenega trgovca. Vrh tega pa imajo lanene preše še od odsekovih predlogov, a naš sedanji deželni zbor, kakor
po vsem izjema, ima izjemo tuđi to, da se je dr. Deu da je zdravnika dolžnost po instrukciji, da vsacega odsekovi zastavi popolno izneveril ter kar na hip do- umrlega blaznega sekcira; prvotnému referentu v dežel
sledno postal Apfaltrernov poročevalec.
v
Postava seje nem zboru (dr, Schrey) in odsekovemu poročevalcu
(dr. Schaffer) pa govornik očita površnost za3tran tega
y
branji sprej ela.
Poslanec vitez G a r i b o 1 d i poroča za gospodarski	da kažeta in se ozirata na mrtvašnico v Polji, katere
odsek o priredbah zaradi vojaških stanovanj v	tam nikoli bilo ni in je tudi zdaj ni; konečno predlaga
Ljubljani in nasvetuje, naj se z mestno obcino ljubljan-	naj se mrtvašnica na Studencu takoj zida in v ta namen
sko pogaja zavolj zgradbe vojašnice za deželne bram-	dovoli potreben kredit. (Referenta dr. Schrey in dr. Schaffer
bovce, ter mestu ljubljanskemu ali pa kakemu druzemu	vsa poparjena stikata glavi, kako si iz te zadrege pomagati.)
podvzetniku za zgradbeni kapital do največ 40.000 gld.	— Poslanec dr. Vošnjak živo priporoča dr. Bleiweisov garantira po 5°/0 obresti na 25 let,
pogodba ne dognala, je v prihodnji sesiji poročati, kako blazni sekcirajo.
ako bi se pa taka predlog ter povdarja veliko važnost, da se zlasti umrli
bi dežela sama zidala tako vojašnico steneck nasvetuje, s c h a n celó
Vladni zastopnik in c. kr. zdrav-
tal
?
naj se po 6 %
naj se po 5% % ,
Vitez Ve- stveni svetovalec dr. vitez Stockl isto tako pritrjuje
poslanec La- dr. Bleiweisu in dodaja še
>
da se zaradi zgradbe mrt-
vc*i, kar dr. Schrey toplo priporoča —	— * - ~ ------—
zagovarja odsekov predlog ter povdarja, da je tu v prvi kem prestanku
obresti garantira za kapi- vašnice na pokopališči pri Devici Mariji v ťolji obrav
Posl. Klun navalo in pisarilo bode morda še leta in leta. Po krat-
seje
potem dr. Schaffer v imenu
vrsti gledati na korist dežele, potem mesto.
na ljubljansko finančnega odseka predlaga, naj se mrtvašnica na Stu-Poslanec Detelja dvomi, da bi dežela zi- dencu po nasvetu dr. Bleiweisa vendar le takoj zida ter dati morala vojašnico, katera bode Ljubljani v korist, v ta namen za zdaj dovoli 1500 gold., zgradba pa tako
če mesto ne zida, najdel se bode drug podvzetnik. Seja nekoliko prestane po nasvetu vit. Gariboldi-ja ki potem objavi, da je odsek sklenil, po 5'*/
4
)
nasve-
Na to poslanec Klun graja odsekovo posto
tovati.
panje, odsek je najprej jednoglasno sklenil 5°/
brez kakega najmanjšega nazora, predlaga 5% se bode smejal postopanju v tem zboru.
0)
o
a zdaj
. Svec
uravná, da bode mogoče, mrtvašnico pozneje razširiti.
Potem, ko se dr. Bleiweis izreče, da se s tem strinja, odsekov predlog obveljá.
Vitez V esteneck poroča v imenu gospodarskega
odseka o dr. Bleiweisovem nacrtu postave gledé ome-
jenja ženitovanjskih zglasnic ter predlaga, naj
Poslanec se o tem náčrtu preide na dnevni red.
Posl. Klun
dr. Poklukar nasvetuje prvotnih 5%« Pri glasovanji pravi, davši sklepi letošnjega zborovanja nalagajo obci
«-»lj v r-.lj À. P..kl,.k
1
J
n v naíi
oniroma po tom opromoujoni nam lo bromona, odina t<\ poctarai k; h'x lr noooutim n noir»a m
odsekovi predlog s 5°/
o*
stanje nekoliko
olajšala , ta
naj se vrže pod kop.
Od-
Vitez Savinschegg predlaga, naj se deželnemu sekovo poročilo pravi, da ta postava nasprotuje duhu
odboru nalaga, vse priprave storiti za deželno raz- ustave, a. tu ni ico, uatava uiiud o icui mu ujjiaviu, uc stavo v Ljubljani, s katero je združiti tudi živinska se beračem omeji ženitovanje. Marsikateri, ki po ženitvi
m HpilMH
a to ni res, ustava nima s
tem nič opraviti
če
razstava, ter v prihodnji sesiji dotične nasvete staviti.
zabřede v dolgove in bedo, bi bil hvaležen
ko
se
ićfcVCt, t&i V ^llUUUUIl OĎOIJI UVUUUV« UWOYVJIU UUM.XUX.	UMW4WVÍV »	» V XXX U^UV , KJA Uil XX V aiu^tli ,	UI o
Dr. Deu v imenu gospodarskega odseka poroča o mu bilo zabranilo, se ženiti. Ako se reče, da bodo žu
náčrtu postave zastran požarnega čuvarstva m	pani samovoljno postopali, pač to ni mogoče
gasilnih družeb. Postava se po različnih dodatkih	pritožba do deželnega odbora prosta. Kar se tiče sir sprejme
Baron Taufferer v imenu gospodarskega odseka	konski otroci pomnožili, od kar je vsakemu ženitovanje
jenja nemorale, je iz matrik razvideti, da so se neza-
nasvetuje postavo, po kateri naj bi bili ljudski učitelji, svobodno. Vse občine na Kranjskem bodo z veseljem ki prestopijo iz druge kronovine na Kranjsko, oproščeni sprejele tako postavo. — Poslanec Luk m an zagovarja
od novega vplačanja doneskov v pokoj ninski odsekov predlog in pravi
y
da
Je
pomanjkanje delà
zaklad za tišti del svoje plače, za katerega so v drugi	vzrok revščini in bedi, ker so mašine delo uničile tiso
kronovini vplačali dotični donesek, toda pod tem pogo-	cerim rokam. — Poslanec Pakiž pravi, da je živo po-
jem ) _ ~ ^ . . / #
telje, ki iz Kranjske tja prestopijo. Postava se sprejme.	postopačem in beračem ženitovanje zabranilo
da v drugi kronovini veljá enaka pravica za uči- zdrav [jal Bleiweisov predlog, da se je vendar enkrat
ker
_	čuje, da so gospodje one
stranke zoper to. Žal mi je bilo slišati, da se noče dati
Dr. Schaffer poroča v imenu finančnega odseka	veselje ni trajalo dolgo o bolnišnični podružnici na Poljanah, o popravi stare bláznice in o razširj enj i deželnih	županom in občinskim zastopom te pravice. Deželni dobrodelnih naprav ter o stavbi bláznice na	zbor in odbor tedaj v svoji večini varuje postopače in Studencu. Gledé podružnice na Poljanah je poslanec	berače in take golazni človeške družbe; po3topacem
več
»
ko poštenim županom in odbornikom. Noče
dr. Bleiweis v deželnem zboru leta 1878. temeljito verjame
dokazal, da je bolnišnici ta podružnica silno potrebna se ustreči željam vse dežele, pač zato, ter se protivil nasvetu za prodaj te podružnične hiše; v ustavi zagotovljena osobna svoboda postopačev in bě-
da
se ne
omeji
a nemškutarska stranka je tedaj po predlogu dotičnega odseka, za katerega se je v prvi vrsti poročevalec baron na desni in med poslušalci.) Ap fal t r ern potegoval, sklenila, da se hiša mora pro-
Dr.
se
od
pravi
da
račev, namreč da se množi tat in berač. (Živa pohvala
Bleiweis
one strani kliče duh ustave ; al šireča se revščina
Ako
dati. Kako nepremišljen je bil ta sklep, se je ta stranka po kmetih nima nikakoršne zveze z ustavo. zdaj sama prepričala, kajti poročevalec dr. Schaffer gospodje tako zavzimajo za duh ustave, naj se tudi ne predlaga, naj se podružnica na Poljanah ne odpravi, protivijo izpeljavi člena 19. ustave. Po tej postavi se ne
in hiša ne prodá, kar je tudi obveljalo.
Dalje je
to se ve da, uboštvo na en mah odstranilo,
gotovo
deželni zbor za popravo stare bláznice dovolil 7000 gld.	pa zdatno zmanjšalo. Ne samo pomanjkanje de!a je krivo
kredita, in potem nekatere naprave za blaznico na Stu-	občne bede in reve. Samo jeden člověk dosti zasluži za-se,
dencu ukrenil. Gledé zgradbe posebne mrtvašnice	ako pride rodovina, ne more shajati in prične se za-nj
na Studencu pase je finanční odsek pridružil mnenju	revščina. Ko se jel. 1864. na vprašanje vlade obrav-
deželnega odbora, da se mrliči iz Studenca lahko de-	navalo to vprašanje v deželnem zboru, takrat je jeden
nejo v mrtvašnico na pokopališči pri Devici Mariji v	glasovitih liberalcev g. Mullej z vso odločnostjo za ome
Polji,
treba. — Poslanec dr. Bleiweis dokazuje potrebo po-	ta postava na korist ženinom samim, kateri hočejo nepre
sebne mrtvašnice pri tako velikem zavodu in povdarja,	mišljeno zakon skleniti; dalje da je na korist obcinam
da toraj posebne mrtvašnice v Studencu ni po- jenje svobodě ženitovanja govoril. Govornik pravi, daje
r
275
ki bodo popolnem propale, če ne bode uže enkrat konec slavjanskih jezikih. Kakor govore, tako tudi pesmi so tega liberalizma, ki jim je davke množil. Vesteneck je prej pokazali vladnemu komisarju, rodom Čehu
ki
je
—* J---.J .--" ~---- ul ----,,1- f* * mj 11, »uiuuumu	i vy^LLi	,	jv
ko se je razgovarjalo o oskrbovanji onemoglih, bil povabljen k veselici. Komite praznika je bil sestav
rekel	_
da imajo občine samo mnogo dolžnosti, pa nič pravic, ljen iz slavjanskih studentov vseh slavjanskih narod zakaj se njim tedaj zdaj pravice zabranjujejo ? Pa tudi nosti, razen Poljakov. Goste so vabili po želji obščestva
da
Je
z ozirom na moraliteto je ta postava jako potrebna. Saj	studentov. Uže zjutraj v cerkvi so mi pravili
se bere skoro vsak dan v časnikih, da oče, ki nima od	prišlo nekaj Poljakov, in da to se je zgodilo zdaj p r
česa živeti, pomori najprej svojo rodbino in potem sa-	vikrat, kajti ďo tega dne so se Poljaki oddaljavali in
mega sebe. Ako bi bilo res proti temeljnim državnim	se niso nikoli udeleževali slavjanskih zborov in praz
zakonom, kar njegov postavni nacrt zahteva, pri vojak i h sme ženiti samo nekoliko oficirj
akaj
se
akaj
nikov. Zato so to kopico Poljakov zvečer povabili kot goste, dasiravno so oni tudi študenti.
Ker sem izvedel, da na veselici bodo tudi gospé,
uri zvečer.
se brani žeoiti učiteljicam, nižjim uradnikom in duhov
nom? Gotovo je, da cela kranjska dežela želi in hre-	sem se odpravil tje s soprogo svojo ob
peni po tej postavi. (Dobro!) — Poslanec dr. Schrey	Vrtnarsko obščestvo ima prostorno, visoko, prekrasno
strastno napada župane in fajmoštre ter reče, ako bi se	dvorano , ki je bila polna miz in mizic s stoli okrog
postava odobrila, potem bi o ženitvi ne odločevali žu-
pani, ampak
fajmoštri, in
kaj
njih.
Kakor hitro so bili posedeni sedeži
brž
so se
» * liv v/v^wvu * «^AJ.	ili» JJkCiaWi liliím ÍJU Uili	O Utlv/J I y u i u o \J o\
pravi, se zameriti tem, tudi mize napolnile z vrči mirnega piva. Na koncu dvo
to ve vsak in tudi kako lahko se to zgodi. Godile bi rane, na vzvišenem mestu je stal pjupiter zagovornike,
ajveče nepravičnosti. Ta postava bi deželi ne ko- pred njim pa je bila dolga miza, okoli katere je sedel
Po
8e
ristila nič, temveč bila bi Kranjski v sramoto slanec dr. Žarni k v jako obširnem govoru priporoča
MUÉ HHH in
Bleiweisov predlog. Skličuje se na mnogo
jako v
kor piva
pevcev. Ta miza je bila tudi napolnena z vrči
naravno je, da deležniki praznika so se
Prav
v ' razvrstili po narodnosti.	, ^ , mvau m ^anua-
ljakov, kateri zagovarjajo omejenje ženitne svobodě, tinci so zajeli ves srednji prostor sobane. Na desno okoli
Cehi
Srbi
Hrvati in Dalma-
ki so v načelu pač za pravico , ženiti se, a ne za to
y
7
dovolj
olge mize so sedeli Bolgari, na levo okoli male
da bi se bitja na svet postavila na stroške drugih ljudi, mizice je sedelo nekoliko Rusov iz Galicije in iz Bu-
Govornik navaj
slučaj
ko
nedavno někdo v Trstu kovine.
Bila
umri
ajo OllAt-CVJ , JW JKJ Uk/UM V L1VS JLl DtlAV V XiOlU Û.UV1UO. XJlLUé J e IUU1 JJLU & Či , JUiX JVCHCIU JC BCUC1 LČtJ 111 IV
pustil šestero prav majhnih otrok v veliki praznika; pred njim je ležala velika kopa telegramov,
tudi
miza
za katero je sedel tajnik
j
ter
revščini, katere bode mala občina na Kranjskem vzdr- poslanih iz raznih krajev slavjanskega sveta.
xy	> •	1	i^V	1 1 f	1 • i # f	•	V #1	1 •	w	1 tli	#	1 1 w
ževati morala
On
na
dali
kritizira in šiba razne
Nas šest so povabili za mizo, ne daleč od pevcev, za katero ste sedeli dve Hrvatici, mile dame, dalje en
beralne" naprave novejšega časa. Potem dr. Schrey ki je trdil, daje treba postavo zavreci, ker ni dosti mlad Galičan, en Bukovinec, namreč predsednik do jasna,
y	----- -—-—- >	— ~—
odgovarja, da je to prazna trditev; naj jo go
spodj
man j kl j
v specijalni debati amendiraj
tam
ker
zvoljenega na Dunaji obščestva ruskih Bukovincev, čio
^ijftiui vi^dti	iam, ix^x je po- vek vidoma jako razvit (žal mi je, u«,
da pride potem kot mojstersko delo na dan. njegovega imena) in nazaduje čisti Rus
v	rr ona vri i Ql	11 H O TI á^kÉnřk	PÛCt	TT n ni /I a rvi n v\ 1T) aha a% n t ( D ti lr a m n/i	n
da
si nisem
LjIVlJIVCt; ^tC*	iUU Jl/ KJ UKJ	JLUUjgiUlOIVV/ u^il^ JL
Poročevalec Vesteneck zabavlja županom
y
na
— íutui/cvaiou v ooioucvtt iftuavij«	, Ces, vdui uupisilili „uwcga juunuviueu IVU U Uči LI
kakošne za osobno svobodo nevarne stvari bi se godile, teri Čehi in Dalmatinci so večkrat dohajali
1	I • v	»li •!• i	•	I • 1 •! •	• v	1	« a	V-	"
Dunaji
zapisal
zi
ko bi župani dobili to pravico. Ce bi bili
y
razumni zu-
veči dopisnik „Berega". Bukovinec Kupčanko in neka-
kaj
nam
pani",
potem bi se dalo
tem govoriti, a današnjim
v
zu-
povedat ali vprašat.
Obšči vid mnogobrojnega zbora mladine je bil strogo
panom se po Vesteneckovem^mnenji ne sme ta pravica priličen, celó v obleki in priceski mladenčev ni bilo vi
deti nič ekscentričnega. Ta podrobnost ima svoj pomen
na noben način dovoliti tarska večina predlog dr. Bleiweisa
Konečno, se vé, je nemšku
gi
klada
Potem je deželni zbor potrdil računske sklep
za-
při
delalnice, blaznično-stavbnega in dežel
nega zaklada za leto 1878. in 1879
gledé obšče karakteristike praznika.
(Dalje prihodnjič.)
Folitièae stvari.
Praznik sv. Cinla in Melodija na Dunaji
Pismo G. Galagana J. S. Aksakovu.
(Daije.)
sko
a
t
Sanje ustavovercev.
Da stranka, ki se sama sebe imenuje „ustavover-na vse kriplje delà na propad ministerstva Taaf
Ko smo Šli iz cerkve, so se slišali le pogovori o feovega, to pač nikomur ni skrivnost.
Manj
znane
vtisku, ki ga je naredila služba Božja.
Mnogo
so
hva
y
se
lili naše cerkveno petje, pa še bolj so bili navdušeni vtiskom novega, neznanega javljenja. Mnogi so govo- vladno.
.ČQ
stranki posrećilo, še kedaj splezati na krmilo Celó v Môdlingu, ko so ustavaški romarji ne-
pa so nakane njih kolovodij Herbsta in Sturma bi
rili, da to je dogodek najveće važnosti, dogodek zgodo- davno skupaj bili, niso si upali razkriti svojih namér
é	1	1	Vy»	1 «b •	^	fl i	1	lil	W	J^	#	Pi	1 1	W
y
vinsk.
ù
[ladenči so se zaupljivo radovali
y
gledali
so na
čeravno sta Kronawetterin Steudel odločno za
vse to z veselim navdušenjem, připisovali so vsemu temu
htevala
, naj se pové, kako bode treba dalje postopati
velike zmage slavjanske
pomen
taki, ki so imeli druge misli o tem, kar se je ravnokar godilo....
Naj bo, kakor hoče! Naj je privoljenje slavjanske
sile. Vendar bili so tudi Samo gole fraze brez konca in kraja ,,o edinosti Nem-
cev
a
y
če ta stranka zopet pride na krmilo
y
bile
so
od
službe Božje, po povodu praznika 27. junija
y
odjen-
Ijiva ugoda slavjanski sili, katero narediti se je zdelo pravi, iz popolno zanesljivega vira.
govor na Kronawetterjeva zeló osoljena vprašanja.
Dunajski časnik konservativne stranke „Politische Fragm." odkriva v 33. listu skrivnosti ustavakov, kakor
Novice" tudi
Naj
yy
katoliški Avstriji potrebno, ali pa limanica in zvita kom- svojim bralcem povejo, kaj kuje koterija, ki je popolno binacija protivnikov slavjanstva, vendar ni mogoče reči, na kant prišla, pa vendar se za trdno nadeja, da prav da ta dan nima zgodovinskega pomena.
cerkveno slovesnostjo se je praznik začel.
Zvečer pa so se zbrali Slavjani v dvorani vrtnarske družbe
Pro-
na
ua „Ringstrasse", v enem najlepših delov mesta. iiu- o^vv^o oamu ^ ^^^	^^^^
gram tega večera je objemal govore in pesmi v raznih ne razruši sloga med njimi, kar se je zgodilo pod mi
kmalu zopet v svoje roke dobi vlado. PoroČevalec ,, Pol. Fragm." sledeče razodeva:
„Prihodnjega ministerstva ne bodo ustavoverci so-stavljali vec samó iz ene ustavaške stranke, da se zopet

nisterstvom Lasser-Auerspergovim, ampak vse
stranke bodo v novem ministerstvu zastopane, tedaj tudi „levični centrum" in pa „napredni klub". Prihodnji ministri po tej mešanici imajo biti: knez Schónburg in grof Mansfeld iz „levičarskega centruma", dr. Weber, Sue s s in Plener iz vrste nekdanjih „levičarjev" in dr. Rechbauer in dr. Sturm iz „naprednega kluba". Tudi enega Poljaka in enega Ceha kočejo v ministerstvo privzeti in tako kazati prijaznost do nenemških narodov. — Katerega Ceha in Poljaka pa naj bi v ministerstvo vzeli, še ne vedó, zato, ker si ne upajo še nobenemu Poljaku ali Cehu ponuditi ministerske službe, da bi tako prezgodaj ne razkrili skrivnosti. Izmed moravskih slovanskih poslancev mislijo gotovo kakega vio-
viti. — Vreći pa mislijo ustavoverci Taaffe-ovo ministerstvo pri prihodnjih obravnavah davkovskih predlog, ker se nadejajo, da o teh predlogih se bode razrušila sedanja edinost „avtonomistov". Taktika usta vovercev bode neki ta, da vse davkovske predloge ministerstva iz stališča politične oportunitete enoglasno za-vržejo. Če Taaffeovo ministerstvo — tako speku-lirajo ustavoverci — potem ne bode izvršiti moglo naj-važnejše točke svojega (politiškega) programa državne stroške z državnimi dohodki v ravnomerje spraviti, bode odstopilo. In ker si tudi ministerstvo H o hen-war to v o o tem, da bi se po povišanih davkih državni deficit odpravil, ne bode većine pridobilo zato, ker so si o tem interesi različnih frakcij avtonomistične stranke zeló navskriž, zato ustavoverci vsakako pričakujejo, da pridejo še pred koncem letošnjega leta do vladnega krmila". — Tako se je nek ustavoverec sam izpovedal vredništvu „Pol. Fragm."
Da bi ne bil mož, ki nam je to razodel, mož zdrave
Eameti, bi še — pišejo „Polit. Fragm." — omenili ne ili norčavih sanj ošabne stranke, katera misii, da so narodi avstrijski uže pozabili, kako grdo je celih 18 let gospodarila ta stranka, zapravljala državno imetje, po svojih liberalnih napravah davkovska bremena množila in Avstrijo na kant spravila, zraven tega pa žalila vse nenemške narode s tem, da jim je v národnih zadevah kamenja namesti kruha dajala. — Ce tudi je res-nica, da je sedanje ministerstvo dosihmai na pravične zahteve slovanskih narodov še prav malo ozira jemalo zato, ker nemške kričače za bolj močne ceni, kakor so v resnici, vendar ustavoverska koterija preneumno ra čuna, ako misli, da avtonomistična većina se bode razrušila v nadi, da bodo Schonburgi, Plene rj i in
S tur m i in kar je druzih tacih širokoustnikov, Avstriji na bolje pomagali in slovanskim narodom pravice dali, ki jim ustavno gredó! Pri ustavakih se res spolnuje resnicapregovora: ,,kogar Bog pogubiti hoče, mu pamet zmeša".
\arodne stvari.
Kopitarjeva stoletnica
Dne 21. avgusta t. 1. je minulo 100 let, kar se je
v Rep nj ah, vasi vodiške fare v kamniškem okraji, rodil slovanski jezikoslovni velikán Jernej Kopitar, čegar ime slovi po vsem svetu. Dobra in nas Slovencev vredna je bila toraj misel naše „Matice", da se stoletnica slavnega rojaka našega slovesno obhaja, in da je na domu njegovem priredil poseben odsek svečanosti, s katero se je v rojstno hišo njegovo vzdidala kamnitna plošča, ki bo potomcem kazala, kje je stala Kopitarjeva zibelka. Zato je tudi navedenega odbora klic přivábil častilcev imenitnega jezikoslovca iz bližnjih in jialjnih krajev ; prišli so iz dunajskega Novomesta (prof. Šuklje),
s Stajarskega (župnik Božidar Raič iz Haloz , profesor Majciger iz Maribora, prof. Hubad in drugi), s Koro-škega (prof. Einspieler), z Zagreba (prof. dr. Celestin in dr. Suk), s Trsta (prof. Glazer in državni poslanec Nabergoj) in drugih večih in manjših mest naše domovine. Razen tega so bili deželni in državni poslanci, profesorji , viših šol dijaki, duhovniki in veliko število drugih odlicnejih narodnjakov. Iz Ljubljane je šio društvo „Sokol" , nekateri izmed njih na konj ih, in Či-talniški pevci z zastavama; v Vižmarjih se je pridružila še šentviška čitalnica s svojo zastavo.
Pot od Vižmarij preko Broda, kjer so čakali vozovi, potem preko Tacnja in Smartna bila je z zastavami in slavoloki okinčana; pokali so povsod možnarji in ljudstvo je pozdravljalo popotnike z živahnimi „živio"-
klici. Gostilnica pri Ingliči na Skaručni, kjer j^i bil pripravljen okusen zajutrk, je bila tudi vsa v majih in zastavah; čakalo je mnogo ljudstva» ki se je radovalo naše mestne godbe in petja naših pevcev. Na potu od tu dalje se je našim „sokolskim" konjikom pridružilo veliko kmetiških jahačev z narodnimi zastavami, na čelu vodiški župan gosp. Grm o vnik, ki je došle goste pozdravil s krepkim ogovorom. Ocepkova hiša — dom Kopitarjev v Repnjah — je bila obdana od majev in okinčana z zastavami, na končišči podoba (?) Kopitarjeva, delo prof. Globočnika, krog nje izreki velikih učenjakov o Kopitarji v raznih jezikih. — Ljudstva je bilo vkljub grđemu vremenu in groznemu blatu toliko, da skoro nisi mogel preriti. Po maši v cerkvi sv. Tilna, katero je daroval gosp. prof. T. Župan in pri kateri so peli naši pevci, se je vrnilo občinstvo nazaj na prostor slavnosti. Gosp. prof. S u kl je stopi na oder in v lepem govoru z jasnim glasom raziaga zasluge slavnega Kopitar ja za naše slovstvo. Zdajci zagri-njalo pade in na crni marmorni plošci je v zlatih črkah brati :
Tu se je rodil dne 21. avgusta 1780.
Jernej Kopitar.
Postavili njegovi častilci ob stoletnici.
Pevci pa zapojó, možnarji pokaj o, ljudstvo vriska, čeravno dež lije na vso moč, in slavnosti je tu konec.
V Vodicah, kamor se je družba potem podala večidel peš, je bil pri Lužarji obed. Bilo je gostov blizo 200. JSapitnic je bilo mnogo, -med temi prva dr.
Zarnikova presvitlemu cesarju; potem je govoril g. župnik Božidar Raič, z ognjevito besedo povdarjaje potrebo zedinjenja vseh Slovencev s središčem v Ljubljani; prof. Einspieler je razkladal narodno bedo ko« roških Slovencev, katerim preti nevarnost, da se potope v nemških valovih; dr. Vošnjak je opominjal aijake, naj ostanejo svoji domovini zvěsti, na kar je vseuči-liščnik gosp. Majaron to v njih imenu obljubil; dr. Zarnik je persifliral naše „Deutsch Krainerje", prof. Šuklje omenjal žalostné naše preteklosti, poslanec Nabergoj pa tožil o pritisku lahonov na Slovence. Gosp. Fr. Ravnikar je uže prej govoril svojim „Sokolom". Igrala je godba, pevci so popevali domače — sploh, navdušenost je bila velikánská.
Telegramov je bilo došlo 23, in to z Dunaja od ruskega biskupa Rajevski-a, s Prage od „besede ume-lecke", s Krapine od Kukuljeviča, z Belega grada od srbskega učenega društva, iz Sofije, Novega Sada od Matice srbské, z Dunaja od „akademičkega spoleka", z Zagreba od tam bivajočih Slovencev in od „sofijsko-slavjanske besede", s Ćelovca (4) od „Mohorjevega društva" g. Mat. Majer ja, Rossbacherja in Janežiča, s Trsta
od čitalnice in Í0 narodnjakov, z Vižmarij, z Medvod,
z Ljutomera, s Tullnerbacha od Iv. Navratila, z Rakeka, z Brežic, s Ptuja, z Golobkovega na Ceskem , razen
J

tega še 3 pisma (od dr. Fr. Rački-ja, Kostrenčica, tajnika „Matice hrvatske", in dr. Fona).
Se le proti večeru se je odpeljala družba preko Gamelj, kjer je bilo vse polno zastav, so možnarji pokali in ljudstvo pozdravljalo ter še celó konjiki pri-hajali naproti, — do Ježice, kjer je bil pripravljen ob gostilnici pri Alešu zopet slove3en sprejem s slavo-
loki, maji, zastavami, možnarji, ogovori in pozdravi, venci itd., pa je ,,Jupiter pluvius" s svojo jezo vse za-močil tako, da je bil prestanek tukaj le kratek. Potem se je odpeljalo vse v Ljubljano nazaj — přemočeno sicer, a vendar močno prešinjeno po vsem tem, kar je ta dan prijetnega in veličastnega doživelo.
Velika hvala za to, da se je vsa svečanost vršila tako lepo, gre še posebno vodiškemu župniku gosp. T. Kaj dižu in gosp. kaplanu, gosp. župniku šmarten-8kemu Namretu in drugi Častiti duhovščini tega kraja, ki je z besedo in dejanjem v to po vseh svojih močéh pripomogla.
Svečanost Stanku Vrazu v spomin.
Slavnému pesniku Stanku Vrazu na čast vršila se bode slavnost, kakor naznanja dotični odbor, kateremu načelnik je gosp. dr. Ivan Gršak, c. kr. beležnik v Ormužu, 8. dne septembra t. 1. v Ce rovci, pri roj st-nem domu pesnikovem. Letos 30 let po smrti slavnega Stanka — piše navedeni odbor — jevnovič srečna „žero-vinska" dolina, ker letos bo zopet čula blagoglasne pesni svojega Stanka in vpliv jih na rod slovenski in hrvaški. Stanko Vraz, čeravno rojen Slovenec, ločil je se, spoznavši svoj notranji poklic za književna opravila, od svoje rojstne krajine in podal se v tište kraje jugoslo-
vanske, kjer ima biti zibelka prerorenja jugoslovan-skega, da pomaga stavljati temeljni kamen zidin narod-nega naobraženja in napredka. Pisal in peval je odslej v bratskem nam jeziku hrvaškem in tako je toraj prišlo, da časté sedaj Hrvatje Vraza kot enega izmed svojih najboljih pesnikov, mi pa ga do dobra ne poznamo, Čeravno je duh njegov zmiraj bil v rojstnem mu kraji slovenskem, kar nam najlepše svedočijo njegove „dju-labije".
8. septembra, ko se bode na rojstni hiši Vrazovi slovesno odkrila njegova podoba, ponuja se slovenskemu narodu zopet prilika, da vredno slavi spomin enega svojih najodličnejših sinov, kateremu je uže v Bleiwei-sovem „Koledarčku", ki je prinesel Vrazovo podobo, po Karasovi obrisano, postavil naš Davorin Trstenjak v premilih životopisnih črticah prijatelsk spominek.
Naši dopisi.
Iz Slovenskih Goric na Štajarskem 23. avg. —- 5.
dan prihodnjega meseca bodo Gorice naše obhajale slo-vesen dan, katerega se uže davno veselimo. Ï kaj pa bode takega? — Naš preč. rojak, dr. Jožef Muršec, dosluženi c. k. profesor, bo praznoval jubilej ali 50letnico dubovnega stanu, to je, služil bode svojo zlato mašo. Gosp. dr. Muršec je — to je pač všemu sloven skemu svetu znano — eden najblažjih duhovnikov in eden najzaslužnejih rodoljubov slovenskih, ki je uže takrat s pismom in besedo dělal za narodno našo stvar, ko so rodoljubi taki še zeló redki bili. Skromni gosp. dr. Muršec sicer ne streže po posvetni časti, a naša dolžnost je, da tako záslužnému rodoljubu napravimo 5. dne septembra v njegovem rojstnem kraji pri sv. Bolfanku koiikor mogoče sijajno 501etnico.
n _
V
Skofja Loka 19. avg. — Cesarjeva 501etnica se je
pri nas po sklepu mestnega predstojništva z razsvit-ljavo prej ta večer, s slovesno mašo 18. avgusta v farni cerkvi, in potem z banketom na „Stemerjih" obhajala. Mestna hiša bila je s cesarsko zastavo okinčana, na fa-rovžu pa so vihrale 4 zastave (Črno-rumena, belo-rumena, belo-modro rudeča in rudeče-bela) Pri banketu je govoril mestni župan gosp. Blaž Mohar prvo napit-nico, blizo tako-le: Slavna gospoda! Danes obhaja se slovesno po vsej Avstriji oOletni rojstni dan Nj. veličanstva presvitlega cesarja Franc Jožefa. K tej svečanosti ste se tudi vi v rea obilném številu zbrali, hvala zato! Naj jaz le dvoje lastnosti našega slavnega vladarja v misel vzamem, in ti ste: dobrodelnost in miroljubivost. Ni ga skoraj kraja, da bi ne bil prejel uže kake milosti. Naj bodi o nesreći požara ali kake druge vremenske nesreće, vselej so Njih veličanstvo prvi bili v pomoč nesrečnim. Tudi cerkvá oni ne zabijo. Dalje sem povdaril miroljubivosti Njih veličanstva, kajti zmerom in zmerom naročajo svojim na-mestnikom: „Naredite mi mir med mojimi narodi!" Komu ni znano, da je naša lepa Avstrija družba raz-ličnih narodov, katerim je posebno treba bratovske sloge, vsaj pregovor pravi: „sloga jači, nesloga tlači", zato naj po izgledu cesarjevem tudi vsem narodom geslo bodi : z 1 o ž i m o se! Živel mili nam cesar Franc Jožef, živela presvitla cesarica Elizabeta, živela vsa cesarska rodovina! — Da so na ta klic županov med zbranimi gosti doneli burni živio-kiici, ni nam treba še posebno omenjati. Za njim je še govoril prvi svetovalec g. Triller. Po banketu je sledilo petje, kateremu je v znamenje občnega veselja pristopil še jako animiran ples.
Iz Kranja 20. avg. — Petdesetletnico Nj. veličanstva pre3V. cesarja je tudi naše mesto slovesno obha-jalo. Predvečer je bilo z zastavami okinčano in razsvet-Ijeno ; požarna bramba napravila je bakljado, in naš pevski zbor pa je pred stanovanjem c. kr. okrajnega glavarja pel cesarsko himno in še druge pesmi. Na cesarjev rojstni dan pokali pa so možnarji. Po slovesni sv. maši šel je župan z mestnim zastopom k okrajnemu glavarju čestitat o 50. rojstnem dnevu Nj. veličanstva, in v mestni hiši se je ubogim razdelilo 86 gold.
Iz Ljubljane. — Gospod deželni predsednik je tudi
po posebnih plakatih razglasi! lastnoročno pismo presvitlega cesarja F rane Jožefa od 20. dne t. m., v
katerem milostljivi naš vladar najtoplejšo svojo zahvalo izreka vsem svojim narodom za iskrene dokaze verne udano8ti o njegovem petdesetem rojstnem dnevu; ta zahvala tedaj po vse veljá tudi našemu narodu.
—	C. kr. deželni predsednik gosp. Winkler, ki, koiikor mu tukajšnja mnoga opravila dopuščajo, ob-iskuje po deželi c. kr. okrajne uradnije, je bil 21. dne t. m. v Kamniku, kjer in po vsi poti do tje je bil tako slovesno in prisrčno sprej eman, da tudi to potovanje je bilo v resnici slavnostní prehod. Obědoval je na grajščini gosp. viteza Schneida, ki je Ijubeznjivo sprejel velečastitega deželnega načelnika in še vec druzih g03t0V. — No, se ve da se koterija naših ,,Deutsch-krainerjev" togôte péni, ko vidi in sliši, kako velika
dežela slovenska spoštuje in ljubi pravienega jej ces. namestnika, in mu temveČ spostovanja in ljubezni raz-odeva, čem bolj ga objeda ptujstva in renegatstva mrčes !
—	(Iz odborové seje družbe kmetijske 22. t. m.) je „Novicam" došlo sledeče poročilo. V tej seji se je pred vsem obravnala za našo deželo zeló važna stvar, namreč silna nevarnost, s katero našim vinogradom žuga trtna uš (phylloxera vastatrix). Gosp. Kur alt, družbe naše ud in tajnik hrv.-slav. gospodarskega dru-

278
štva
katerega je hrvaška deželna vlada
uže
Dtya y jvatgi c^a ju xii vciorvc»	u ^ a ia en v iaua utiu
mesec o zadevah phylloxerinih poslala v Istro
přetekli časa ločiti in raztrgati ne morejo
»
Vse
za
Boga
j
ce
ilICSClJ U ZičtUC V iAll pii^y liUACllUiU	V JL O t i Vf , zdaj DC* i. j c* tu uumuviuu - uioy poiuc ucocucj icui vcu ^»v
pa v hrvatske nograde, poročal je naši družbi	menljiva, osrečilna načela, ki jih je Bog sam z neiz-
kmetijski, da, kakor v Istri, tako je tudi na Hrvat-	brisljivimi črkami zapisal v človeško srce. Nepremag-
skem, in to blizo meje kranjske in štajerske,	ljivo bilo je izvoljeno ljudstvo stare zaveze, ter seje
žalibog! gotova grozna trtna uš. Na podlagi gosp. Ku-	radovalo v sreči in obilnosti, dokler je bilo zvesto Bogu
sarja in domovino"
niso prazne besede, temveč po
t
raltovega
poročila, ki
se
nahaja
na
strani današnjega kralju, svojemu pomaziljenemu Božjemu namestniku, in
lista, in z ozirom na državno postavo od 3. aprila leta dokler je ohranilo goreče hrepenenje za obljubljeno de-1875., katera veleva naredbe za ubranbo zatrošenja želo, svojo domovino, ki je zvesta podoba večne domo-
JLU i	y X\atvX a V viv v a liai UUUV^ IÀCM U U l C« U U V ZJC4 U i. UUVUJ t«
trtne uši na Kranjsko, se je odbor družbe kmetijske
vine.
Vsako blago srce bilo je polno veselja viditi te
obrnil z nasveti do sl. deželne vlade in deželnega od- dni, kako živo se gibljejo vsi narodi velike Avstrije, da
bi razodeli svojo zvestobo in ljubezen do presvitlega
bora
da se nemudoma stori vse, kar treba
da
se
od-
Uvi C* y Vi Cv OKJ U^liiUUUUJ«» Otuii »OV j	bi VK/M/ y V4W WW V/v*	^	J	" T
vrne velika nesreča od naših Vinogradov na Dolenjskem občeljubljenega cesarja
Po
vsi pravici
i
se sme reci, da
in Notranjskem. O vsem tem poročam prihodnjie več; ga ni kraljestva po vsem svetu, ktero bi nas prekosilo danes obraćamo pozornost vinorejcev na gori navedeno v ljubezni do našega vladarja, ki se pa tudi odlikuje
poročilo gosp. Kuralta na 1. strani današnjih „Novic", pred vsemi vladarji z očetovsko ljubeznijo, ktera z enako
(V komisijo za delitev konjskih jpremij na Kranj-skem) sta gosp. Janez Lukman in pa gosp. Jos. Fried.
skrbjo obj ema vse narode obširnega cesarstva.
Družba sv. Vincencija te lepe priložnosti za ska-
Seunig kot zastopnika konjerejskega odbora c. kr. žanje svojega spoštovanja ni zgrešila, temveč je v djanji družbe kmetijske izvoljena. Kakor Je v „Novicah" uže
bilo poročano, bo delitev premij v St. Jer ne j i 2. dne
dne
septembra, v Cerknici
Ljubljani 15. dne septembra.
}
in v
razodela, da želi slavni dan cesarske petdesetletnice ne-pozabljiv storiti za ljubljansko mesto in za celo deželo. Kupila je veliko hišo z dvorom in vertom na Poljanski cesti, št. 36, ktera se ima za deško sirotišnico porabiti. Davno zaželeni namen te družbe se toraj spolnuje in
tica slovenska", katera je tudi plaćala stroške za ploščo, brž ko bo mogoče, bo družba sprejemala uboge sirote
v Kranji
(Za Kopitarjevo spomenico) ki jo bode izdala „Ma-
ki je, vzidana v Kopitarjevo rojstno hišo, v nedeljo
ter jih keršansko odgojevala. Zapuščeni dečki bodo z
slovesno se odkrila, je predsedniku „Matičnemu" te dni božjo pomočjo dobri kristjani, pridni in sposobni de
prof. Ladislav Hrovat izročil jako zanimiv
y
v
ka-
gosp.
článek z naslovom: „Kopitar je vi Sloveni" terem pojasnuje nekatere točke o germanizovanji za časa Karolingov in druge podobne stvari.
(Desetletnica požarne brambe ljubljanske), pri kateri je ona v priznanje koristnega svojega delovanja v dar dobila parno gasilnico,
lavci, rokodelci itd.,
pa tudi marsikter zmožen
deček
bo dosegel najvišjo srečo duhovskega stanu v veselje in blagor onim, ki so bili delavni za ta znameniti vstav.
more izreci
9
koliko dobrega sadů na leta in leta
se je
9
kakor smo uže
v zadnjem listu ob kratkem omenili, 15. in 16. t. m. v Ljubljani slovesno obhajala. Prišli so gasilci s Koro-
škega,
več pa
Stajarskega, z Istre
in Reke, s Hrvaškega
9
naj-
se ve
da
, s Kranjskega. Mesto se je bilo pripravilo za slovesen sprejem ter okinčalo se z dežel-
cesarskimi in mestnimi zastavami.
nimi, avstrijskimi
Slovesnega sprevoda in sploh vse veselice vdeležila so se tudi narodna tukajšnja društva, zato pa in ker je iz
Kdo
bo obrodila ta vejica keršanske ljubezni in kako srečni so dobrotniki, ki sadijo in prilivajo, da se vedno bolj krepko dviguje in razširja drevo, ktero bo sprejemalo v srečno zavetje uboge dečke, ki nimajo za-se nič last-nega prostorčeka.
Za take velike namene potřebuje družba tudi obilne pomoči in prosi zato milih darov, ki naj se dobrotno izročujejo ali domačim gg. duhovnom, ali gg. vrednikom časopisov, ali predništvu Vincencijeve družbe. Vsaki najmanjši dar se bo z obilno hvaležnostjo sprejel.
Prednistvo družbe sv. Vincencija.
Častite bralce opozorujemo na razglas „Nove
naše dežele bilo veliko požarnih brambovcev, narodnih tudi skoro polovica ljubljanskih, se je s pomočjo Hrva- banke v Ljubljani", ki se nahaja v današnjem
tov vsa 8lovesnost, ki bi po namenu aranžerjev bila „Oglasniku".
imela imeti nemški obraz, presekala hipoma pri obědu v kazini na slovanski obraz, za kar gre največa hvala
Popravek. V zadnjem listu „Novic" v poročilu o slav-
vrlim Hrvatom. Nadrobnosti o govorih pri obědu v ka- nosti katoliške družbe v 12. vrsti od spodaj namestu :
zini in drugih dogodbah ne moremo popisavati, kajti to bilo bi za naš list preobširno;
»
beri:
došlo
odšlo"
in v 36. vrsti namesto: „trudoljubivega, delo-
to moramo konstati- vanja voljo imenoval si neumornega meščana" beri: „trudolju
9
da so bili nemški zagrizenci iz Celovca, Trbiža, bivega, neumornega delovanja voljo imenoval si meščana
rati
Gradca, Maribora, Celja, Laškega trga, Vrhnike in No-vomesta silno osupnjeni, ko so v Ljubljani našli slovensko mesto, v katerem ni bilo videti nobene nemške (črno-rudeče-zlate) zastave. Hrvatje so se posebno srčno poslovili od Slovencev z željo, da bi bila tudi ljubljan-
u
Noviear
Dun aj
domaćih
tujih
dežel.
Petdesetni rojstni dan Nj. veličanstva
ska požarna bramba kmalu vsa slovenska
9
to je
9
do
mača brez tujih elementov, katerih cilj in konec nima biti: po eni strani gasiti ogenj poslopij, po drugi pa netiti plamen národnega razpora
presvitlega našega cesarja bil je res 18. dne t. m vseh deželah širnega cesarstva slovesno in srčno
taj
v
t
Gospod A. Sana as sa je pri tej slovesnosti razstavil mnogo gasilnega
Žalibog vladarj
To je močno ganilo srce milega našega vladarj
9
da narodi, vsi složni v zvestobi svojemu
složni
viauaiju, ludu siu^ui v u ár o d n e m p i a v u., * oavemi
narodu gré, in da seme, katero cesar z blagimi bese
ki vsacemu
orodj a. Ce je to orodje tudi tako dobro za gasilne
namene, kakor je lično in trdno na videz, česar razso-diti se mi ne drznemo, sme se čestitati fabriki Samassini.
(Najlepše praznovanje cesar jeve petdesetletnice.) Srečni so narodi, ki so s trdnimi in svetimi vezmi tako tesno zedinjeni , da jih najhujši viharji današnjega
99
naredite mir med seboj", neprenehoma seje 1
narodom, ni še rodilo zaželenega sadů
boj
prenehoma seje v
dami
srca svojim
Kedaj neki se bo zvestoba do vladarja združila z bra
tovsko slogo mednarodno?!
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer.
Tisk in založba :
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.