Začasni obračun devetmesečnega poslovanja Delavski svet podjetja je na svoji 7. seji potrdil začasni obračun poslovnega uspeha in otvoritvene bilance vseh treh temeljnih organizacij združenega dela v okviru podjetja. Obračun poslovnega uspeha za podjetje kot celoto kaže zadovoljivo poslovanje, ja. Le-ti bodo prikazani v samoupravnih sporazumih, ki bodo sprejeti do konca leta. Uspešna prodaja v I. polletju se je nadaljevala tudi v III. tromesečju tako, da smo prodali v celotnem obdobju za 318.288 tisoč dinarjev izdelkov in si ustvarili TOZD TAP TOZD TTI — proizvodnja v tonah 3206,6 2.544,6 — vrednost proizv. izdelkov v 000 din 61.160 100 »/o 56.342 100 »/o — dohodek 16.674 27 o/o 50.888 37°/o medtem ko poslovne učinke posa- 404.543 tisoč dinarjev celotnega do-meznih TOZD težje ocenjujemo, hodka. S tem je bil izpolnjen letni ker še niso dokončno izoblikovani plan celotnega dohodka z indek-in potrjeni njihovi ekonomski po- som 83,8. Vendar povečana proda-ložaji in odnosi v okviru podjet- ja nima ustreznega finančnega -k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k*-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-K ■*-k-k-k-k-k-s-* Rodovi naj novi bodo obala, skalna obala, ki valove drobi, valove viharne krivic in nasilja, priliva, ker terjatve še vedno naraščajo in so znašale 30. sept. že 118,7 milijona dinarjev ali 4,5 % več kot ob polletju. V teku je pospešena izterjava naših dolžnikov s ciljem, zagotoviti zadostna finančna sredstva za plačilo obveznosti, ki zapadejo v plačilo konec leta. Pospešeno prodajo je bilo moči realizirati zaradi povečane proizvodnje in zmanjšanja zalog. Letne proizvodne zadolžitve so delovne enote realizirale z indeksom 109,2. Proizvedenih je bilo 20.030,6 kom. gumijevih izdelkov in umetnega usnja, kar je približno celotna proizvodnja v letu 1969. Povečana proizvodnja je posledica tehnoloških izboljšav (skrajšanje vulkanizacijskih časov in drugo), intenziviranja kapacitet in povečanega intenziviranega dela, ki je nastalo zaradi pomanjkanja delavcev. Na ključnih strojnih kapacitetah je bilo zato potrebno tudi nadurno delo. Kolektiv celotnega podjetja je v devetmesečnem obdobju poprečno štel 2.845 ljudi, kar je za 94 zaposlenih več kot lani v enakem razdobju. Za III. tromesečje je bil prvič napravljen ločen obračun (začasen) po TOZD, ki prikazuje poslovanje produktnih TOZD z naslednjimi pokazatelji: (gl. tabelo) (Dohodek v TOZD TTI je večji, ker TTI zaposluje znatno več delavcev, OD so pa največja postavka dohodka) Temeljitejša analiza poslovnih uspehov po TOZD bo, kot je bilo že omenjeno, po dokončnem izoblikovanju ekonomskih položajev posameznih TOZD. Anton Kepic Zanimivo predavanje za gasilce Industrijsko gasilsko društvo Sava je pripravMo za svoje člhne v sredo 15. 11. 1972 zanimivo predavanje o najnovejših dosežkih izdelave gasilskega orodja in opreme ter požarno varnostne preventive. Predavanje je vodil inž. Bruno Skomavc, Rudi Nadiževec in Marjan Čeferin pa sta z diapozitivi pokazala nekaj zanimivosti gasilske razstave v Kolnu: naj novejše gasilske avtomobile, raztegljive lestve, dvigala, motonke in drugo opremo. Nekaj od tega bodo kupili tudi v Savi. Sodobno opremljanje gasilskih enot, posebno tistih v večjih gospodarskih središčih, je nujnost, ki se ji ni moč ogrniti. Številne ekskurzije in ogledi razstav kakor tudi prirejanje razstav doma so velikega pomena za strokovno izpopolnjevanje gasilcev. Ivan Petrič podtikanj nizkotnih in podlih laži, O domovina, naj se nikoli nad tabo noč temna več ne spusti. ŽELIMO VAM PRIJETNO PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE! *.*.K*-Mt-**-k-K-k*-k-k-k******-K-k***-k***-*-k*-***-k-k**-ft***-k-k- Referendum o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja: Za združitev je glasovalo 65 % Savčanov. Konferenca ZK Sava V petek, dne 17. novembra se je sestalo približno 200 savskih komunistov na svoji redni letni konferenci. Zaradi časovne stiske vam v tej številki podajamo le osnovno informacijo, medtem pa bomo pripravili za prihodnjič obširnejši pregled z izvlečki iz razprav. V petek so se pogovarjali o reorganizaciji ZK Sava in pa o programu dela. O obeh predlogih so sprejeli več konkretnih sklepov. Osnova za program dela je 14 sklepov, ki jih je pripravila delovna konferenca (mi smo jih objavili v zadnji številki) na petkovi konferenci pa so bile posamezne točke dopolnjene ali konkretizirane. O reorganizaciji pa tole. Zaradi drugačne organizacije dela in samoupravljanja se razumljivo temu ustrezno mora prilagoditi organiziranost družbenopolitičnih organizacij. Vsebinsko delo se z reorganizacijo podjetja ne bi spremenilo, če ne bi bila prav v tem trenutku močna in zelo celovita akcija, ki v temelje pretresa dosedanjo ležernost mnogih komunistov. Tako zdajle tečeta dve vzporedni akciji, ki ena drugo dopolnjujeta. Dobra organiziranost v veliki meri naravnost sili komuniste, da delujejo v središču vsakega dogajanja, pa ne tako, da bi izstopali sami po sebi, pač pa zato, ker pripadajo politični organizaciji. V središču vsakega dogajanja morajo biti kot nosilci najnaprednejših idej, pobudniki celovitih rešitev in takih, ki imajo pomen za vso delovno skupnost. Mislim, da je bila to prav tista rdeča nit, ki jo je bilo čutiti skozi vse razprave na omenjeni konferenci. Kot mene, je najbrž še koga presenetilo, da so bile razprave nekoliko drugačne kot smo jih bili vajeni. Namreč, vsak diskutant je po svoji razpravi predlagal tudi sklepe, bodisi konkretne ali pa okvirne, ki jih bo komisija za sklepe pripravila v kratkem, v glasilu pa jih bomo objavili v celoti. Edina pripomba, ki naj jo zapišem o konferenci, naj velja nekaterim razpravljalcem, ki še zmeraj uporabljajo zrabljen način pogovora, to je nekonkretne razprave, namigovanja in nedorečenost. Res je, da so bili to redki, a še zmeraj so odveč in bi jih vsaj sedaj na takih razgovorih kot se med nami odvijajo zadnje čase, ne bi bilo treba. J. Š. Bojan Gogala, sekretar, Rudi Lopatic, njegov namestnik Na volilni konferenci 17. novembra so ponovno izvolili Bojana Gogalo za sekretarja ZK Save, za njegovega namestnika pa Rudija Lopatiča. Medtem ko je Bojan Gogala prav gotovo znan vam vsem, saj je bil že v preteklem obdobju sekretar, pa je Rudi Lopatič novo ime, ki pa vsaj po nekaterih znakih sodeč obeta veliko delavnost. Obema naše iskrene čestitke in obema želimo, da bi bilo njihovo delo čimbolj uspešno. Uredništvo Obisk Konec preteklega meseca so se direktor sektorja Razno importa mudili na obisku v Savi inž. Te- iz Moskve, trajkov, direktor inštituta za gu- ... . mo iz Moskve, tov. Kazakijevič, Z vodilnimi delavci Save so iz-generalni direktor pnevmatikarne menjali izkušnje s področja gu-v Dnijepropetrosku, in tov. Gurov, marstva. Tudi sindikat o Titovem pismu V začetku novembra so tudi člani izvršnega odbora sindikalne organizacije razpravljali o pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. V nadaljevanju vam posredujemo sklepe, ki so bili izoblikovani in sprejeti na seji izvršnega odbora. Dejavnost sindikata a) V TOZD-jih se ustanovijo osnovne organizacije sindikata, ki bodo skupaj z drugimi družbeno političnimi organizacijami vodile politične akcije in tudi samostojno dajale predloge ali zahteve delavskemu svetu TOZD v zvezi s samoupravljanjem in družbeno ekonomskimi razmerami v TOZD. Dejavnost sindikata bo v tej zvezi temeljila na 31. ustavnem amandmaju, ki sindikatu nalaga dolžnost razvijati samoupravljanje in daje vlogo subjekta v samoupravljanju. b) Sindikat se bo vključil v sprejemni postopek za novosprejete delavce, da jih bo ob nastopu dela seznanil z organizacijo in dejavnostjo sindikata in s samoupravljanjem, dogovoril o članstvu v sindikatu, dal informacije o samopomoči, uvedel kartoteko In drugo. Razvoj samoupravljanja aT Sindikat bo spremljal in analiziral delo delovnih skupin in odgovornost pri reševanju postavljenih sklepov, zahtev, predlogov. Pri tem bo predlagal, da se vodje delovnih skupin načrtno usposablja in pravočasno zamenjuje, da bi lahko bili sposobni za funkcijo vodje skupine. Predlog usposabljanja in zamenjave bo potrebno izdelati v dogovoru z vsemi družbeno političnimi organizacijami in delavci kadrovske službe. b) Sindikat bo v dogovoru z drugimi DPO zahteval osebno odgovornost vseh vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev, ki dajejo razne predloge samoupravnim organom, da bodo spoštovali samoupravne postopke pred odločanjem v smislu naših internih aktov, časovne stiske se ne prizna! Izjemne primere, ki bi bili eventuelno časovno nepremostljivi, bo predlagatelj moral obrazložiti političnemu aktivu TOZD in se ravnati po njegovi odločitvi. c) Po dogovoru med DPO bodo v vseh delovnih skupinah ustanovljena politična jedra iz vrst posameznih članov, ki bodo dobili konkretne zadolžitve in napotke o aktiviranju in uspešnem delovanju skupin. Delavska kontrola a) Delavci bodo na osnovi rednih mesečnih in občasnih informatorjev nadzorovali vsa izplačila: — o OD za redno In nadurno delo, višini osebnih dohodkov, doseganju normativov, uveljavljanju posameznih meril po pravilniku ipd., — o sredstvih skupne porabe in drugih sredstvih: razna posojila, reprezentanca, zamudne obresti, sodni stroški, vračanje anuitet, kazni za gospodarske prestopke in drugo. b) Vsi predsedniki samoupravnih organov In odgovorni izvršitelji njihovih sklepov bodo dobili posebna navodila glede povečane odgovornosti in povečane kontrole v zvezi s sprejemanjem in izvrševanjem samoupravnih odločitev. Socialni program Strokovne službe, predvsem finančno računov, služba, naj izpopolnijo metodologijo programiranja v podjetju. Že letni gospodarski načrt naj bo v bodoče sestavljen iz dveh delov: — 1. del: načrt gospodarjenja v prihodnjem letu, — 2. del: načrt socialne dejavnosti v istem letu (prikaz razvoja sistema delitve osebnih dohodkov, priznavanje minulega dela, izobraževanje, področja družbenega standarda, zaščita posebnih kategorij delavcev, tehnično, zdravstveno in drugo varstvo delavcev, ipd.). Tako sestavljen načrt naj delavcem pokaže, kakšne socialne dejavnosti in v kolikšni meri jih lahko razvijamo pod pogojem, da z discipliniranim in odgovornim gospodarjenjem dosežemo zaželjene poslovne uspehe in planiran dohodek. Kadrovska politika a) Dosedanje izkušnje kažejo, da moramo kadrovsko politiko dodelati in vanjo vključiti tudi potrebne elemente napredovanja, dajanja posebnih priznanj, dajanja zaupnice, uvedbe odpoklica in razrešitve. Takšna kadrovska politika mora postati dogovor vseh delavcev, za izvrševanje pa je potrebno osebno zadolžiti vse vodilne in vodstvene delavce, ki skupaj s kadrovsko službo oblikujejo predloge. b) Bližajočo reelekcijo vodilnih delavcev naj se poveže tudi z njihovo habilitacijo glede sposobnosti in pripravljenosti za ustrezno urejanje odnosov med ljudmi in družbeno politično angažiranje v samoupravljanju. Za vsakega kandidata za vodilno mesto naj se posebej in objektivno ugotovi, ali je sposoben prevzeti takšno odgovornost v bodoče in ali je odločen, da se v tem smislu angažira v samoupravljanju. c) V sprejemne postopke za vse druge vodilne oziroma vodstvene delavce se bodo vključile družbeno politične organizacije s svojimi organi, da bodo preverjali kandidatovo primernost za delovno mesto glede njegove družbeno politične usmerjenosti in zagotovila, da bo delal z ljudmi in urejal odnose na samoupravnih osnovah — načelih. d) Za dokončen Start TOZD se mora spremeniti pravilnik oziroma seznam sistemiziranih delovnih mest na osnovi letošnjih junijskih dogovorov. V seznamu morajo biti samo posamezna delovna mesta, posebej pa izdelani kriteriji za priznavanje dodatnih točk k analitski oceni, kar je sedaj izraženo s stopnjami I, II, III brez izdelanih kriterijev, in to utemeljiti z uspešnim uvajanjem in doseganjem delovnih rezultatov po določenem obdobju. Naš razgovor Ančka Rakovec Ti, stanovanje bom dobila! Srečali sva se pred nekaj dnevi v Globusu. Po celem Kranju je iskala orehe, pa je prišla pogledat še v novo trgovino, če bi jih slučajno imeli... »Ti, stanovanje bom dobila!« je bilo prvo. »Res?!« Kar verjeti ne morem. Tako dolgo let že čaka na to stanovanje, da bi drugače zaživela. »Tri velike stvari bom doživela Ančka Rakovec v letošnjem letu«, veselo hiti pripovedovati naprej. »Boljše delovno mesto sem dobila, 25 let bom v tovarni in stanovanje bo.« Kar žarela je, ko mi je pripovedovala. Jaz pa sem jo le gledala in verjeti nisem mogla. 25 let, ali je to mogoče? Saj ta ženska se sploh nič ne postara. Nasprotno. Po enajstih letih, kar jo poznam, je videti le še mlajša. Pa, ko bi se vsaj lepo imela doslej, pa se ni. Huje ji je bilo kot marsikomu od nas. Pred 25. leti, 17. 11. 1947, jo je oče pripeljal delat v tovarno. V laseh je imela veliko rdečo pentljo in na dolgih suhih nogah je bila kot pajek. Obraz je imela tako droben, da so bile izrazite le oči in nos. »Ja, kakšnega otroka si mi pa pripeljal?« je vprašal pokojni Co- v kožo. Prvi dan, drugi dan, tretji... Pavček na levi roki je vedno bolj otekal, se obrabil, nastala je rana in peti dan je prst še komaj visel na roki. Dekletce je roke tiščalo pod mizo, obrezovalo, trpelo in molčalo. Potem so opazili. Zdravnik ji je komaj še rešil prst in roko. Taka je bila Ančka vedno in je še danes. Redko jo slišiš, da bi kdaj potarnala. Seveda plaho dekletce ni ostala dolgo. Danes jo vsi poznamo kot izredno zgovorno, odrezavo, vedno za šalo in smeh pripravljeno. In občutek imaš, kot da takemu človeku sploh ne gre nič narobe. Ko se ji je pozdravila roka, je pisala etikete v skladišču gotovih izdelkov, že po letu službe je postala pointerka in ostala celih 13 let, potem pa še 12 let obračuno-valka. Sedaj je že četrti mesec blagajničarka pri Savski poslovni enoti Ljubljanske banke. Natančno in odgovorno delo ima. Sicer je pa še vedno obračunovalka oziroma pomaga obračunovati dohodke za cevamo in prešane izdelke. Kasneje bo pa obračunovala strokovne službe, kajti v tej banki dekleta niso polno zaposlena. Ančka, se je v tovarni veliko spremenilo v teh letih? »Veliko. Ko sem prišla v tovarno, smo imeli samo dva inženirja. Jaz sem imela zaporedno številko 711.« številke, številke. Ančka je pravi fenomen pri številkah in memo-rijo ima, da ji lahko samo zavidaš. Za vse svoje ljudi, za katere obračunava osebni dohodek, pozna delovno mesto in ve na pamet njihovo matično številko, rojstne podatke, naslov stanovanja itd. Sodelavci jo poznajo kot dobro, tovariško sodelavko. Iz njenih ust ne boš slišal besed: ne; ne vem, ne morem. Tvoja želja ji je ukaz in še predno izustiš, kaj bi rad, že ve in naredi. Vestna, pridna in točna. »V dvajsetih letih službe nisem zamudila niti minute. Zamisli, dva dva dni po tistem, ko smo pro- slavljali 20-letnico, sem pa zamudila celih 20 minut. Bilo me je groza, ko sem tekla po cesti za Vinom proti obratu I. Nisem si mogla odpustiti. Vsa leta nikoli nisem bila kaznovana, ali obravnavana na disciplinski in s sodelavci sem se vedno dobro razumela. Pride pa seveda vse mogoče, posebno še, če delaš z denarjem. Če je manj denarja, če je kaj narobe pri točki, jih vedno najprej obračunovalka sliši od delavcev, pa čeprav sploh nima nič pri tem. Saj veš, je že tako, pri denarju se vse začne in neha. Malo moraš vzeti za šalo, malo za res, pa gre.« Kako pa potem posluje ta naša banka? »Od 6. do 12. ure je odprto za stranke, potem naredim poročilo za banko, vmes pa delam obračun. Od 15. do 20. v mesecu je veliko prometa, sicer ga pa ni. Včeraj (9.11.) sem npr. imela samo dve stranki. Pozna se, ker dobimo akontacijo. Če bi te ne bilo, bi ljudje veliko več dvigali. Imam pa strašen strah, vsaj zdaj v začetku in pogosto premišljam, ali sem zaklenila, in ali imam ključ ali ne. No, se bom že privadila in tudi strah bo minil.« Sprašujem jo po željah. Vem, da bi rada lepo opremila stanovanje, ki ga bo dobila, da se že vnaprej veseli kopalnice in koliko bo vredno, da bosta njena dva pridna šolarja imela svoj prostor za učenje. Toda te njene želje so zaenkrat tako majhne ob tisti edini veliki želji, da bi bilo zdravje v družini. Zdravje, zdravje in še enkrat zdravje! Imaš kakšnega konjička? »Ne, nimam časa zanje. Rada pa imam prijeten klepet ob kavici.« Taka je naša Ančka. Hitra, vedra, pridna, odrezava in tudi kritična. Zelo kritična! In prav zato jo najbolj cenim. Če govori o nekom kaj slabega, ne bo nikoli ostala samo pri tem. Vedno bo dodala še vse njegove dobre lastnosti in tisto slabo potem povsem zbledi. Sprašujem se, koliko je med nami takih ljudi. Malo, zelo, zelo malo. Danica Dolenc Savski upokojenci na izletu Društvo upokojencev v Kranju Ti tovariši so se že takrat borili je letos organitmrailo sedem izle- v talko imenovani organizaciji tov za svoje članstvo. Med njimi TGR, to pomeni Trst, Gorica, Re-tudi tri v inozemstvo, zadnji pa ka že takrat so želeli, da bi se Mi“ko.'BClTrešT^o jc bil Pred. kratkim v Trst, kjer omenjena mesta in vsa Primorska otrok. Vsa drobna in plaha kot smo se srečal, s tržaškem, upoko- Mjučila k matični domovini, srnica. jene, Slovenc, Med potjo smo se spomenitom, ki stoji na Najprej so ji dali obrezovati Trstom in se poklonili pred spo- kraju, kjer so bi'i us ro jem, sm pete. Dekletce pa je bilo levično menikom Bidovca, Marušiča, Va- pdložiM venec in pnzgaii svečke, in nerodne velike in težke kroja- lenčiča in Miloša, bazoviškim Andrej Brovč pa je spregovoril in ške škarje je držalo narobe. Jeklo žrtvam, katere so leta 1930 postre- opisal takratno organizacijo TGR. se ji je iz ure v uro bolj zajedalo lili itailijanstki fašisti. Ivan Petrič Naš razgovor o Titovem pismu V trinajstih letih, kar sem komunist, ni bilo še nikoli v naših vrstah čutiti take aktivnosti, kot prav danes. No, da, morda takrat pred desetimi, enajstimi leti, ko smo ugotavljali nepoštenost dveh, treh komunistov. Sicer so bile pa naše seje suhoparne, vedno enako dolgočasne. Bile so sklicane, ker je sekretar že moral sklicati vsak mesec sejo in oddati zapisnik. Premlevalo se je vedno in isto: ugotavljanje slabe udeležbe, sprejemanje novih članov, ki pa jih skoraj ni bilo moč dobiti, ker jih ni nič »vleklo«, kot so se izgovarjali, pa sem in tja še kakšna nepomembna stvar, tako da me je že večkrat imelo, da bi na kraju zapisnika zapisala: »Ker nihče ni hotel ali pa upal ničesar reči, je sekretar zaključil sejo ob ...«. Sedaj bo, izgleda, drugače. Vsaj začelo se je tako. Po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja so se na delovni konferenci Zveze komunistov strnila mnenja naših komunistov o njihovih nalogah. V prejšnji številki smo za mnenje o novem »preporodu« komunistov poprašali tri člane iz strokovnih služb, danes pa smo za vas zbrali mnenja treh komunistov iz neposredne proizvodnje. Vprašali smo jih, kaj menijo o Titovem pismu, kako ga sprejemajo, kakšne so naše naloge, kako bomo odpravili napake in med drugim smo jih povprašali tudi o tem, kakšen naj bo lik komunista. Menim, da moramo v tovarni sodelovati in ne se razhajati. Materialne dobrine nas ne bi smele medsebojno ločevati in ne bi se smelo dogajati, da se grupiramo na revne in bogate. To je danes zelo boleče, da se zapostavlja delavca pri stroju. Potrebna nam je enotnost za skupni boj proti sovražniku socializma in samoupravljanja. Boriti se moramo za lepši jutrišnji dan in lepšo prihodnost naših mladih, da nas bodo znali ceniti. Potrebna je tudi dobra organizacija dela, da bo vsak zadosti zaposlen, da se ne bo dolgočasil na delovnem mestu, ali pa postopal po tovarni. Delavec naj dobi delo, ki ga veseli, ki je zanj zainteresiran in KAJ MENIŠ O TITOVEM PISMU Šmigovc Alojz 43 let, vulkanizer cevi na gumiranih jedrih, komunist 18 let Pismo predsednika Tita obvezuje vse komuniste v Savi, da brez kolebanja sprejmejo vsako odgovornost nase. V tem času se ne smemo bati zdrave kritike in zamere, ne sme biti odpora ali maščevanja. Take pojave je treba ostro obsoditi. Da bi pismo tov. Tita dobilo v Savi vrednost, je treba začeti utrjevati enotnost med delavci in strokovnimi delavci, in si prizadevati, da bi prišlo do tesnejšega medsebojnega sodelovanja. Od tu naprej je pričako- je prišlo sedaj na dan. Upam samo, da to pismo ne govori v prazno. Resnično bo treba odpraviti vse socialne diferenciacije. Bo pa še težka borba. Kako bi pri nas odpravljali napake? Predvsem z delovno disciplino. Precej je delavcev na takih delovnih mestih, kjer delu niso kos. Lahko bi bolje izkoriščali delovni čas. Proizvodnja sama bi morala biti na nekaterih delovnih mestih bolj organizirana, da ne bi bilo zastojev. Mladi bi se morali bolj zavedati, da je tu njihova bodočnost. Premalo resnosti kažejo pri delu. Izostajajo od dela, predčasno odhajajo itd. Zaradi delovne nediscipline prihaja do trenj, povrhu vsega pa še primanjkuje delovne sile in fluk-tnacija je velika. Vsak bi rad prišel v pripravo, za konfekcionarja, vulkanizerja, teh mest pa ni dovolj za vse in potem je tu splošno nezadovoljstvo. Zagotoviti je treba dosti delovne sile in takojšnja popravila strojev. Kakšni so odnosi vodje z delavci? V glavnem so pošteni, so pa tudi izjeme. Kako pritegniti mlade? Seznaniti jih že zgodaj z našo stvarjo. Že v višjih razredih osemletke bi jih morali predavati o marksizmu. Lik komunista? Nad številnimi sem razočaran. V komunistu sem vedno gledal idealnega, poštenega človeka. Sedaj vidim, da so ravno tako nedisciplinirani kot nekomunisti. To se vidi že iz obiskov sestankov ZK. Niti Prav je, da zaposlujemo ali sprejemamo v ZK strokovnjake, toda vodilna delovna mesta zaupajmo sposobnim komunistom. Dajmo jim prednost pred drugimi! Naše delovne enote bodo po novi ureditvi manjše delovne skupine in tako bo lažja kontrola kvalitete, količine, lažje se bodo v okviru take enote odpravljale tehnološke napake. Vseskozi se je čutilo mrtvilo pri sprejemanju v ZK. Zakaj? Sami nismo več verjeli v idealnega komunista. Marsikdo je zabrusil: ko bo šel ta ven, bom pa jaz vstopil. Potrebna je dosledna marksistična vzgoja komunistov in pa temeljita priprava mladih kadrov za vstop v zvezo. Danica Dolenc Informacija o cepljenju proti gripi Organizirali smo cepljenje proti gripi z namenom, da čim bolj omejimo že nekaj let staro influenčno bolezen — azijsko gripo. Spodnja tabela prikazuje udeležbo na cepljenju. Razvidno je, da se bolj bojimo cepiva kot pa pozneje same bolezni, saj je bila udeležba porazna, niti 50 %-na. Upamo, da bo na prihodnjem cepljenju, ki bo približno čez en mesec, udeležba boljša kot je bila prva. Rezultati so naslednji: W 'S Delovna enota Število zaposl. Število cepljenih % Vodstvo TAP TAP 90 46 51 Polizdelki pnevmatike 34 20 65 Konfekcija 289 217 75 Vulkanizacija 116 71 61 Avtozračnice 78 55 67 Energija in servisi 43 26 60 SKUPAJ 650 435 63 Vodstvo TTI TTI 181 92 51 Valjarna 148 42 28 Velopnevmatika 285 135 47 Prešani izdelki 277 104 37,5 Cevi 178 49 26 Prevleke 35 5 14 Tehnični izdelki 41 20 49 Ročna konfekcija obrat IV 61 42 69 Ročna konfekcija obrat III 83 71 85 Umetno usnje 95 58 61 Energija in servisi 40 13 32,5 Elektrovzdrževalci 20 7 35* SKUPAJ 1344 637 47 OSS Vodstvo in tajništvo podjetja Kadrovska služba Nabavna služba Finančno-računovodska služba Služba informacijskih sistemov Tehnična služba Servisna služba Vzdrževanje Energetika Avtopark Marketing Zunanja organizacija prodaje Komercialni predstavniki SKUPAJ TOVARNA SKUPAJ 19 5 26 134 64 48,5 82 39 47 57 39 68 22 11 50 116 44 38 4 1 25 146 69 46 52 23 44 99 51 52 114 27 24 87 6 10 11 906 384 39 650 435 63 1344 637 47 906 384 39 2900 1456 49,6 šmigovc Alojz vati uspeh za odpravo vseh slabosti, ki jih nakazuje pismo. Pregledati bi bilo treba, kje so prevelike razlike v osebnih dohodkih, ki niso v skladu z vrednostjo dela. Prevelike razlike povzročajo pri delavcih nezadovoljstvo. Ugotavlja se, da nekateri delavci ne morejo opravičiti svojih osebnih dohodkov tudi v strokovnih službah, da so nekateri premalo prizadevni, da imajo preozke delovne naloge, niso dovolj zaposleni. Deiavu v proizvodnji se postavlja norma, če je ne bo dosegel, bo manj zaslužil. Delavce v skupnih službah pa naloge ne obvezujejo in ga ne skrbi, da bo manj zaslužil, če ne bo danes opravil svojega dela, ker nima zadostne kontrole nad svojim delom in mu ni treba polagati računa svojega dela, kot to mora delavec. (Opomba urednika: Ce je ta ocena povprečna, nima nobene vrednosti, če pa Š. A. ve za konkretne primere, naj jih na prvem sestanku ZK pove!) Da bi v bodoče dosegali zaželene uspehe, je treba slabosti odstranjevati od zgoraj navzdol, se pridružiti delavcu In mu pomagati. Šeruga Lovrin usposobljen, da ne bo preveč fizično obremenjen, da bo delovno me. sto tehnično opremljeno z ustreznimi delovnimi sredstvi, da bo delo tekoče, da bodo norme ustrezne. Vse to je pogoj, da bo delavec dosegal uspehe. Pri tem pa je treba skrbeti, da bo delavec pošteno ocenjen za svoje delo. Navedene pomanjkljivosti in napake se ugotavljajo iz medsebojnih dogovorov sodelavcev. Do bro bi bilo, če bi povprašali de lavce, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi se odnosi izboljšali. Sedaj se mora ZK otresti vsakega kolebanja, omahovanja ali starih navad. Odločno se mora zavzeti, da bi v TOZD mobilizirali notranje sile' za povečanje storilnosti in dohodka delavcem, krepitev osebne odgovornosti in delovne discipline. Šeruga Lovrin 22 let, rezervni preddelavec za nadomeščanje na potniški konfekciji, 2 meseca član ZK Skrajni čas je že bil, da je prišlo to pismo. Prizadelo me je bogatenje na račun tujega dela, ki Komovec Alojz polovica jlih včasih ni prišlo. Precej bi jih bilo treba izključiti in sprejeti dobre, delovne in potšene ljudi, ki jih v SAVI ni malo. Vsekakor pa moramo vsebino pisma dosledno upoštevati, če hočemo, da bomo uspeli. Upam pa, da bomo. Komovec Alojz 37 let izdelovalec kemičnih izdelkov, obrat IV, 13 let komunist, sekretar oddelka ZK umetno usnje V našem oddelku ZK smo pismo obravnavali in vsi komunisti smo bili mnenja, da je prišlo sicer malo pozno, ker so se nepravilnosti ze tako zelo razbohotile, toda le še pravi čas, da jih z močno roko, seveda, lahko zatremo. Pismo naj ne bo samo za komuniste. Za vse delavce naj bo! Saj govori njim! Da bodo delavci vedeli, da so tudi oni upravičeni kontrolirati višje. Veliko stvari je do sedaj šlo mimo delavcev in komunistov. Včasih na partijskih sestankih nismo obravnavali, kam naj gre denar podjetja, sedaj pa izgleda, da bo to potrebno. Rezultate objavljamo tudi zaradi tega, da bodo vodje obračunskih enot vedeli, koliko so se njihovi delavci proti gripi zavarovali in da bodo takrat, ko bo gripa na pohodu, lahko pričakovali temu ustrezen bolniški stalež. Menimo, da bi bilo navedeno poročilo lahko tudi celo gradivo za delovne skupine. V tej obliki bomo objavili tudi rezultate drugega cepljenja. inž. RUDI NADIžEVEC Povečana proizvodnja je posledica tehnoloških izboljšav Skrbimo za svoje zdravje Ugotovili smo že, da so bolezni srca iin ožilja v civiliziranem svetu najresnejši in najpogostejši vzrok smrti daleč pred rakom, prometnimi poškodbami itd. ter da je od reševanja problematike v naj večji meri odvisen nadaljni harmonični razvoj in obstanek ci-vilizarane družbe. Zato je za uspeh na področju zgodnjega razpoznavanja in predvsem preprečevanja bolezni srca in ožilja potrebna splošna mobilizacija prav vse družbe in ne le zdravstvenih delavcev. Skrb za zdravje je moralna dolžnost vsakega izmed nas; dolgujemo jo svojim naj bližjim, družini in skupnosti. Mnogo bolj, kot si mMimo, smo odgovorni za zdravje svojega srca. Še več, mnogo bolj kot -si mislimo, smo odgovorni za zdravje vseh src v naši družini, daši delovni organizaciji, naši republiki in celo v svetu. Kot pri vseh drugih boleznih, -tako tudi pri obolenjih srca in ožilja velja pravilo: bolje preprečiti kot zdraviti. Za preprečevanje obolenj srca fln ožilja je seveda nadvse pomembno, da poznamo vzroke in vrste teh obolenj. Ti so, kot smo videli, mnogi in zelo različni, večkrat celo zelo nespecifični ali celo slabo poznani in neraziskani. To seveda otežkoča smotrno in uspešno široko akcijo za preprečevanje obolenj srca in ožilja, vendar se s takim sedanjim stanjem ne smemo utopistično sprijazniti, temveč se moramo vztrajno boriti. Na prirojene srčne hibe vplivamo lahko le delno s preporodno zaščito matere in otroka. Zdravila na take hibe ne vplivajo, edino zdravljenje je kimrško z operacijo. Primeren čas za operacijo je odvisen od vrste hibe in od starosti otroka. V hudih primerih je operacija potrebna že v prvih tednih življenja, takrat je riziko zelo velik. V glavnem se prirojene srčne hibe operirajo po tretjem letu starosti otroka, vendar nikakor ne prepozno, iker nastanejo nepopravljive posledice. Za pridobljene srčne hibe je glavni krivec akutni sklepni revmatizem (revmatična vročica ali mrzlica). Vzrok revmatične mrzlice je infekcija s hemolitičnim streptokokom, ki se pokaže kot prehlad, angina, škrlatinka ali celo gniloba zobovja. Zato je treba te bolezni temeljito zdraviti, največkrat se pojavi revmatična mrzlica pri nezdravljenih anginah, prehladih ali zobni gnilobi. Če se pojavi revmatična mrzlica, je potrebno energično zdravljenje v bolnici, tudi to večkrat ne prepreči obolenja srca in pojava srčne hibe. Če bolnik ima pridobljeno srčno hibo, mora celo življenje jemati peniciMin in preprečevati ponovitve in poslabšanja, pa še to večkrat ne pomaga. Če se pridobljena srčna hiba slabša, pride do usodne onemoglosti (popuščanja) srca. To občasno preprečimo z operacijo obolelih srčnih zaklopk, kar ni nenevarno, je pa za nekatere težje bolnike prava odrešitev. Tudi po uspešni operaciji je potrebno jemanje zdravil Skozi vso življenjsko dobo. Za preprečevanje »kroničnega pljučnega srca« je potrebno vzročno zdravljenje osnovnega obolenja, to je kroničnega bronhitisa, astme (naduhe) in emfizema (razširitve pljučnih mešičkov). Vedno je potrebno obvezno prenehanje kajenja. Kromično pljučno srce lahko nastane kot posledica zamašitve pljučnih žil s krvnimi strdki, ki prijete iz razširjenih krčnih žil na spodnjih okončinah. Zato je tu pomembno preprečevanje in zdravljenje krčnih žil. Da bi preprečili okvare srca pri akutnih vročinskih im nalezljivih boleznih, moramo preprečiti te bolezni s preventivo — predvsem s cepljenji, če nam to ne uspe, je potrebno vročinsko bolezen od vsega začetka intenzivno zdraviti in pri tem nadzorovati kondicijo srca ter v primeru popuščanja srca energično zdraviti tudi srce. Po akutnih vročinskih in nalezljivih boleznih je potreben zadostno dolg in ustrezen počitek — rekon-valescenca, kar obnavlja kondicijo celega telesa, predvsem pa srca. Srce dobro ščitimo in preprečujemo njegovo bolezen, če pravočasno im ustrezno zdravimo bolezni ščitnice im slabokrvnosti. Ze- lo pomembno je ohraniti kondicijo srca v času nosečnosti, poroda in dojenja. Posebej pomembno in medsebojno vzročno povezano je preprečevanje in zdravljenje koronarnih bolezni srca in infarkta ter zvišanega krvnega pritiska. Danes je tempo življenja zelo hiter, poln poklicnih skrbi, boja za obstanek iln položaj v družbi, vendar se človeški organizem zaradi pomanjkanja časa ni uspel prilagoditi novemu tempu in načinu življenja. Neprilagojenost povzroča napetost, pomanjkanje časa in pomanjkanje počitka, to je opuščanje pravil zdravega življenja. To povzroča zvišan krvni pritisk, kar ima večkrat za posledico nastanek organskih obolenj srca in ožilja. Preprečevanje koronarnih bolezni srca in zvišanega krvnega pritiska je aktivno postavljanje po robu kvarnim vplivom, ki te bolezni povzročajo. Aktivno — to pa pomeni, zavestno in z veliko voljo ter odgovornostjo do zdravja, saj je skrb za zdravje moralna dolžnost vsakogar izmed nas; dolgujemo jo sebi, družini in skupnosti. Aktivno — to pomeni tudi pravočasno, saj docela zgrešeno računa tisti, ki mislil, da bo lahko po dolgem obdobju nezdravega načina življenja popravil neizbežne posledice na zdravju, tako da bo nekaj časa užival zdravila in ozdravil. Aktivno — to pomeni boljše preprečiti kot zdraviti. Predvsem je potrebno zavestno odstraniti napetost — naj večje zlo sodobnega življenja. To je v današnji potrošniški družbi zelo težavno, navidez Skoraj nerešljivo. Pri tem ima veliko Vlogo že družinska vzgoja. Sledi pa ji vzgoja v šoli, na delovnem mestu in v okolju. Nadalje je potrebno zavestno odstraniti nasladila in urediti prehrano. Izkustva kažejo, da je nikotin izredno škodljiv za srce im ožilje ter za živčevje. Zato — ne kadimo več! Pretirano pitje alkoholnih pijač lahko vodi do hudih okvar srčne mišice. Pretirano pitje, to je vse kar sega preko pregovora: Kozarec piva za osvežitev, kozarec žgane pijače za zdravilo in kozarec vina za veselje in sprostitev. Zmerno pitje kave ali čaja ne škodi. Škodljivo postane pitje kave ali čaja, če to uporabljamo kot poživilo, to je da sebe prevaramo in da si »zakamufliramo« utrujenost, ki se kopiči do nevarnih količin in oblik. Vse študije kažejo, da je velika odvisnost med prehrambenimi navadami in boleznimi srca in ožilja. Visok življenjski standard in njemu »ustrezna prehrana«, ki je bogato kalorična ter bogata z živalskimi maščobami, holesterolom in ogljikovimi hidrati, vodi k zvišanju krvnih maščob, kar je pomemben dejavnik za nastanek arterioskleroze in bolezni srca ter ožilja. Taka hrana vodi tudi k pretirami telesni teži, debelost pa je tudi pomemben dejavnik za nastanek arterioskleroze in‘ bolezni srca ter ožilja. Hrana za preprečevanje obolenj srca in ožilja naj ima čim manj živalskih maščob (tudi masla), mastnega mesa, mastnih rib, suhih mesnih izdelkov in mastnih mlečnih izdelkov. Izogibajmo se hrane, ki vsebuje holesterol: jajčnega rumenjaka, jeter, ledvic, možganov, priželjca in peciva narejenega z maslom, sladkorjem, smetano. Uživajmo predvsem žita, ribe, zelenjavo in rastlinska dlja. Ne jejmo preveč, spomnimo se pregovora, da je potrebno prenehati z obedom takrat, ko še nisi sit. Jejmo večkrat dnevno po malh obrdkih. Vzgojimo že mladega človeka tako, da dobi pravilne prehrambene navade. Odločno se je potrebno boriti proti fizični neaktivnosti in pomanjkljivem telesnem treningu sodobnega človeka. Danes je malo poklicev, ki zahtevajo trdno fizično delo, vse večja motorizacija povzroča stalno manj aktivnosti tudi v prostem času. Dokazano je, da fizično aktivne in dobro trenirane osebe ne zbolijo zaradi najnevarnejših bolezni srca in ožilja. Vsakdanji fizični napor je eno izmed najboljših sredstev za preprečevanje prezgodnje arterioskleroze. Z vsakdanjim fizičnim naporom je treba pričeti že v mladosti, vendar nikoli ni praktično prepozno, le da je v zrelih letih potreben posvet z zdravnikom. Zapomnimo si, da je več vreden vsakodnevni, čeprav krajši in manjši fizični napor, kakor občasni poredkoma opravljeni težki fizični napori (npr.: smučanje vsakih 14 dni). Zapomnimo si tudi, da je šele znojenje dokaz, da je bila obremenitev zadostna za pridobi-bivanje fizične kondicije. Preprečevanje bolezni srca in ožilja ter njihovih težkih ali celo usodnih posledic so tudi vsakoletni preventivni pregledi ogrože-ženih skupin. To so predvsem moški nad 40 let, prehranjene osebe, osebe, ki imajo v družini srčne bolnike, sladkorne bolnike in bolnike z zvišanim krvnim pritiskom. Za te so pregledi obvezni tudi, če se počutijo popolnoma zdrave. Pregledi brezi pravilnega vrednotenja rezultatov in smotrnih, a do- Z dvigom življenjskega standarda vse pogosteje pozabljamo na razgibavanje in sprostitev našega telesa. Telo tako počasi a vztrajno zamira in je vse manj odporno. slednih ukrepov so brez učinka.prvih urah ali celo v prvih minu- Zato je potrebno mnogo, mnogo zdravstvene prosvete in vzgoje. Zdravljenje (koronarnih bolezni srca stalno napreduje, vendar še zdaleč ni uspešno. Uporabljamo zdravila, ki širijo koronarne srčne žile in dovajajo srčni mišici več kivi in kisika. Redna fizična aktivnost vpliva na širjenje koronarnih žil in na tvorbo novih. Če z zdravili znižamo krvni pritisk, umirimo s tem delo srca in znižamo srčni utrip, dejansko dosežemo tudi manjšo obremenitev, a boljšo prekrvavitev srčne mišice. Uspeh zdravljenja pri srčnem infarktu je odvisen od ukrepov v tab po nastopu bolečine. 40 % bolnikov z infarktom umre že pred prihodom v bolnico. Zato po svetu uvajajo »leteče koronarne enote« za pomoč pri infarktu in tako zmanjšujejo smrtnost. Mnogo lahko pomagajo slučajno prisotni z masažo srca in umetnim dihanjem. Vse velike bolnice imajo posebne oddelke za intenzivno nego takih bolnikov. Zdravljenje v teh bolnicah je stalno kvcditetnejše, vendar je pravo zdravilo pravočasno, sistematsko in smotrno preprečevanje bolezni srca in ožilja. dr. Mario Kocijančič Sola za samoupravljanje Najpozneje do sredine decembra letos naj bi bil v Portorožu 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. V znamenju predkongresne dejavnosti je tudi kongresni bilten, ki ga je 11. okt. 1.1. izdala služba republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za informiranje. Gradivo je zelo popestreno s tujkami; nekatere, ki jih pogostokrat beremo tudi v dnevnem časopisju, bom poskušala pojasniti. bilten -a m Beseda izhaja iz francoskega jezika, kjer izraz bulietin pomeni: izvestje (letno) poročilo, šolsko spričevalo, izkaznica. V slovenskem jeziku ima beseda bilten dva pomena. Ta sta: 1. objava, kratko uradno sporočilo 2. ime raznih publikacij (informacijski bilten). V uvodu tega sestavka ima bilten torej prvi pomen: je uradno sporočilo o vsebinskih pripravah na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. publikacija -e ž Osnovni pomen latinske besede publication (javen, družben — seznanitev javnosti) je bil prenesen tudi v slovenščino, kjer pa ima beseda še dodaten in tudi nov pomen, kar je odraz razvoja tehnike (tisk — časopis, knjiga) in družbenih odnosov. Pomeni so naslednji: 1. objavljanje; objava, razglas (itev, npr. zakona; priobčitev članka, 2. izdajanje (knjig, časopisov), 3. izdaja, izdano, objavljeno delo, tisk, spis, knjiga, članek. V biltenu je beseda publikacija uporabljena v zadnjem pomenu (c). Naj navedem primer besedila: V ponedeljek, 2. oktobra so na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije navzoči odločali o precej zahtevnih vprašanjih. Najprej so razpravljali o vsebinskih pripravah na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Podlaga za to razpravo so bile publikacije »Poročilo republiškega sveta o delu med kongresoma«, »Idejnopolitične osnove in sklepi o delovanju sindikatov Slovenije« (kot teze za javno razpravo) in »Spremembe in dopolnitve statuta Zveze sindikatov Slovenije (prav tako osnutek za javno razpravo). , . . elektor -ja m Latinska beseda eligere je pomenila izbrati. In približno tak pomen ima beseda elektor v slovenščini, pomeni torej: volilec; volilni knez (v nekdanji Poljski in Nemčiji). Vendar volilec ni volilec v običajnem pomenu besede; je na nek način izbran, da bo volil — je torej delegat na volilni konferenci. Primer besedila, kjer je beseda elektor, uporabljena v tem smislu: Bile so (že prej navedene publikacije) tiskane v nakladi 13.000 izvodov in že razposlane izvoljenim sindikalnim delavcem v republiških, občinskih in medobčinskih organih sindikatov in seveda nad 8.000 elektorjem. (citat) ZINKA PIVK Predavatelji izobraževalnega centra želijo dati svojim varovancem kar največ znanja, ki ga bodo rabili na delovnih mestih v tovarni, pa tudi splošno razgledanost, ki jo potrebuje danes mlad človek. Naš razgovor o izobraževanju Imamo model, vreden posnemanja Izobraževanje je tudi pomembna postavka modernizacije in napredka vsake delovne organizacije. Mnogi pod izobraževanjem razumejo le redno šolanje. Da temu ni tako, trdi tudi Ema Pevc v razgovoru, ki smo vam ga pripravili. 1. Kakšno vlogo ima delovna organizacija na področju izobraževanja? V zadnjih letih je čutiti veliko prizadevanja, da bi tudi izobraževanje v delovnih organizacijah dobilo svoje mesto v vzgojnoizob-raževalnem sistemu. Ekonomika izobraževanja definira izobraževanje v delovni organizaciji kot vsakdanjo funkcijo proizvodnje; proizvajalna sredstva so le en prof. Ema Pevc element, od katerega je odvisna proizvodnja. Drugi važnejši element pa je delavec, ki ga je treba usposobiti, da bo znal ravnati s stroji.* Tako je delovna organizacija pravzaprav že stara izobraževalna ustanova: — tu se delavec usposablja za delo, lahko si pridobi poklic; za marsikoga je to tudi edina strokovna šola, kjer se usposobi za poklic (kar še posebno velja za gumarsko stroko); — zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnologije, ki zahtevata boljši kvalifikacijski sestav delavcev, mora delovna organizacija omogočati stalno izpopolnjevanje, prekvalifikacije in funkcionalno izobraževanje; — delovna organizacija skrbi s pravilno politiko štipendiranja in šolanja mladine tudi za stalen dotok strokovnega kadra, z organizacijo počitniških praks v podjetju pa tvori most med teoretičnim znanjem in praktičnim delom; — važna naloga izobraževanja v delovni organizaciji je tudi, da omogoči, da si delavci glede na potrebe samoupravljanja pridobe družbenoekonomsko in politično izobrazbo. Ne moremo govoriti o visoki stopnji samoupravnosti v neki delovni organizaciji, če delavci niso dovolj politično izobraženi, kaj šele, da sploh nimajo popolne osnovne izobrazbe. 2. Kako vi uresničujete te cilje izobraževanja? V »Savi« imamo svoj sistem izobraževanja. Pravijo, da smo model, ki ga je vredno posnemati. Vendar menim, da je vsak sistem dober le takrat, če je učinkovit v praksi. Tu nam pa še dosti manjka, še bolj se bo treba ukvarjati z ekonomiko izobraževa- * Kogoj: Organizacija in psihologija dela n ja, iskati nove metode, iskati nove oblike izobraževanja. Sistem izobraževanja v »Savi« obsega naslednja področja: 1. uvajanje delavcev na delovna mesta (uvajalni seminarji, usposabljanje na novo zaposlenih delavcev, usposabljanje premeščenih delavcev, pripravništvo); 2. vključevanje delavcev v osnovno šolanje; 3. strokovno izobraževanje (poklicna šola za ozek profil gumarja, poklicna šola za širok profil, vključevanje delavcev v izredno šolanje v ostale šole izven podjetja, tečaji za poklic gumarja); 4. funkcionalno izobraževanje (strokovni seminarji ali tečaji, strokovna predavanja, tečaji tujih jezikov, družbenoekonomsko izobraževanje, izobraževanje za varno delo, specializacije doma in v tujini); 5. šolanje mladine na poklicni gumarski šoli; 6. štipendiranje in kreditiranje; 7. prakse v podjetju. Skica! 3. Kakšen je odnos »Savčanov« do izobraževanja? Cim nižjo izobrazbo ima delavec, tem slabši odnos ima do izobraževanja. To velja predvsem za »Savčane«. Delavca s 4., 5. razredi osnovne šole boš težko prepričal, da naj zaključi vsaj 6 razredov osnovne šole, ker ima potem možnost da si pridobi gumarski poklic. Dosti energije zgubimo v izobraževalnem centru prav s prepričevanjem, drugega »orožja« sedaj nimamo. Marsikdo se bo vprašal, zakaj. Ali nas vodi v to delo humanizem, socialni vidiki? Osebno sem sicer prepričana, da dela družba veliko krivico človeku, če mu ne omogoči priti do poklica. Vendar, če izvzamemo ta humanistični vidik, je izobraževanje z vidika gospodarjenja zelo važna gospodarska postavka, ki mora z vso svojo težo priti v gospodarske načrte in kalkulacije. Menim, da nas morata pri delu spodbujati oba vidika: humanistični in gospodarski. Delavci v »Savi« imajo veliko možnosti, da si pridobijo izobrazbo. V sami gumarski stroki imajo zdaj tisti delavci, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole možnost obiskovati šolo ali tečaj za poklic gumarja. Odziv pa je majhen celo pri tistih delavcih, ki imajo obveznost po odločbi o razporeditvi na delovno mesto opraviti šolo, tečaj ali prekvalifikacijo. Nezavzetost pri starejših delavcih je deloma razumljiva, nesprejemljiva pa je pri mladini, ki se noče izobraževati. Povabili smo preko 200 mladih delavcev, ki imajo prej omenjeno obveznost, da bi se vključili v šolo za ozek profil gumarja, ponovnemu vabilu pa se je odzvalo le kakih 20 delavcev, pa še ti navajajo razne težave, zaradi katerih se ne bi mogli izobraževati. Delno so njihovi problemi razumljivi: troizmensko delo, neurejeno varstvo otrok, slabi pogoji za učenje. Izobraževalni center teh problemov ne more rešiti, pač pa lahko šolo organizira tako (npr. pouk v prostih sobotah, seminarski način ipd.), da bi delavec kljub vsem težavam lahko obiskoval pouk. Tu nam je zelo dobrodošla pomoč vodstev TOZD, drugega vodilnega in vodstvenega kadra v proizvodnji, in ne nazadnje tudi družbenopolitičnih organizacij, predvsem mladinske. Kar se tiče ostalega strokovnega kadra, imajo nekateri dokaj pozitiven odnos do izobraževanja. Ne samo, da se vključujejo v razne oblike izobraževanja, ampak v njem tudi sodelujejo kot predavatelji, avtorji skript in učnih programov. Menim, da se s tako dobro zasedbo učnega kadra na naši poklicni šoli ne more meriti niti marsikatera srednja šola v Sloveniji. 4. Ko ste že omenili poklicno šolo, s kakšnimi problemi se srečujete pri vzgoji mladih poklicnih gumarjev? Največji problem je pridobiti učence bodisi za ozek profil bodisi za širok profil gumarja. Skoraj nihče se za ta poklic ne odloči iz veselja, če že ima učenec končano osemletko, se raje odloči za vpis v srednje tehnične šole ali poklicne šole drugih strok, kjer si pridobijo poklice, ki niso tako vezani na eno samo podjetje. Isto velja tudi za šolo za ozek profil gumarja. Potrebe po tem profilu so velike, letos bi glede na plan kadra lahko vpisali 60 učencev v enoletno šolo za ozek profil, a smo jih z veliko težavo pridobili le 20. Učence gremo iskat v zaostalejše kraje Slovenije, kjer jih starši ne morejo šolati. Drugi problem pa je vzgoja teh mladih ljudi. Mnogi niso imeli prave družinske vzgoje, v vprašalniku na začetku šolskega leta je nek učenec celo navedel: »... ko sem bil star 3 leta, so me dali služit...« Težko je v enem letu popraviti 15 let zanemarjene vzgoje. Za vzgojni uspeh štejemo, da se učenci nauče delovnih navad, da so marljivi pri delu in da jim nadomestimo manjkajoče osnovno šolsko znanje; le-to je osnova za razumevanje teoretičnih kakor tudi družbenoekonomskih predmetov. Tretji problem so prostori; pred 20. leti je šola imela tri učilnice, igrišče in druge prostore. In kaj imamo danes? Eno samo učilnico, ki jo uporabljamo tudi za druge oblike izobraževanja. Nujno bi potrebovali vsaj še eno učilnico za kabinetni pouk kemije in fizike, to nam je postavila za pogoj tudi komisija za verifikacijo šole za ozek profil gumarja. 5. In kako je z marksistično vzgojo? Menim, da na naši šoli marksistične vzgoje nismo zanemarjali, čeprav so bili očitki s tem v zvezi. Marksizma nismo obravnavali na šoli kot etično kategorijo, saj ni veronauk! Ima pa veliko etičnih prvin, na katere se pri vzgoji naslanjamo: t. j. nova na marksizmu osnovana kultura mišljenja, obnašanja, čustvovanja in dela. Če učenec seže po Vorancu, je tudi marksizem, če ceni delo, če se uči o oktobrski revoluciji, samoupravni ureditvi, če se seznani s problemi sodobnega razvoja, je prav tako marksizem. In ne nazadnje uči prav te predmete predavatelj, ki mu marksizem kot ideologija delavskega razreda še posebno pomeni, saj se je zanj boril v času NOV! Sicer pa ni marksistično izobraževanje samo šolski problem, ampak splošno družbeni problem, so ugotovili v zaključkih na posvetovanju o socialistič- ni vzgoji in marksističnem izobraževanju, ki je bilo 3. novembra v Ljubljani, in da bo treba izdelati za celotno državo enotne idejno politične okvire za učbenike o družbenih vedah. 6. Odnos TOZD do izobraževanja? Ustavna dopolnila opredeljujejo solidarnost delovnih ljudi kot nujno sestavino samoupravnih odnosov. Med drugim naj bi TOZD zagotavljale po načelih vzajemnosti tudi sredstva skupne porabe, t. j. sredstva za zaposlovanje, socialno varstvo, skupno reševanje najbolj perečih stanovanjskih problemov, za rekreacijo delavcev, izobraževanje. Menim, da so bistvo solidarnosti pravi medsebojni odnosi delavcev — samoupravljalcev v TOZD. In če bodo le-ti zdravi, t. j., da bodo zagotavljali enakopravno materialno podlago za razvoj vseh, bo imelo tudi izobraževanje tisto mesto, ki mu pripada. Vsakršno drugačno ravnanje ne bi bilo v prid dobremu gospodarjenju. 7. Vaši načrti? Eden glavnih ciljev izobraževanja v bodočnosti je, da bi oblikovali samostojne, ustvarjalne, delavne in kritične »Savčane«, ki se bodo aktivno vključevali v delo in samoupravljanje. Zato bo treba vključiti v izobraževanje čim več delavcev in jih usmerjati k stalnemu izobraževanju. Jože štular •••••*•••••••••••*••••••••••••••••••• ••••••••?•••••••••••< •••••••••••« « *** \ \ \ k/____V V jtctiY TiLjurjj______ Junkcior\a-1 t~)c/ i z(fbretslonja za OP- ozdt \ '/ena A ivi Aamedof' -popotna poUucna ZiuctujO viija mtoha *T77. 05 05 ista ■ ioto icU -iota JlLdvpup 1 zohraz-ha, _ delat!ca Pisali so vam Pozdravljam celoten kolektiv tovarne Sava Kranj, posebno še mladinsko organizacijo in jim želim vsem čim večji uspeh v kolektivu. Nahajam se v Celju, kjer služim vojaški rok. Ajdovec Pavel V. p. 8164/17-2 63002 Celje Spoštovani! Najprej sprejmite lepe pozdrave z željo, da bi imeli čim več delovnega uspeha. Javljam se vam iz Tuzle, kjer služim vojaški rok. Sem na tečaju za desetarja, že tri mesece nisem nič slišal o svoji delovni organizaciji, zato vas naprošam, da mi pošiljate glasilo »Sava« na priloženi naslov. To priliko izkoriščam, da vas še enkrat tovariško pozdravljam, posebno fante iz tovarne konfekcije z mojstrom Mihom na čelu. Tone Lebar V. p. 2553/3 75002 Tuzla Pozdravljeni! Pozdravlja vas vojak Nunar Jože. Pozdrav velja vsem Savčanom, posebno pa vulkanizerjem avtomobilskih zračnic. Vojaški rok služim v Ljubljani. Za začetek se nimam preveč dobro, upam, da bo sčasoma boljše. Danes mi teče šele deseti dan. Priznam, da mi je postalo že kar dolgčas po tovarni, zato si želim vsaj malo novic od vas. Prosil bi, če mi pošiljate vaš časopis na novi naslov. Na koncu še enkrat lep pozdrav Nunar Jože V. p. 6550/2 61002 Ljubljana Uredništvu! Vojak Milan Bojanič se vam ponovno oglaša. Želim, da mi pošiljate časopis, ki ga tako pogrešam. Pozdravljam vse sodelavce iz oddelka avtozračnice. Moj naslov: y p 4595/4 91002 Skopje Spoštovani tovariši! Sporočam vam svoj novi naslov z željo, da mi pošiljate naše glasilo! Ob prvi priliki se vam oglasim z malo daljšim sestavkom. Do takrat pa vsem skupaj vojaške pozdrave. Vaš sodelavec Martin Bajželj V. p. 5312/20 61002 Ljubljana Uredništvu! Ni še dolgo, odkar sem se poslovil od kolektiva, pa si že zopet želim, da bi se videli. Vojaški rok služim v Nišu kot vojni padalec. Imam se dobro, vojaški dnevi mi kar hitro minevajo. Zahvaljujem se vam za časopis Sava, ker tudi mene zanimajo spremembe in napredek našega kolektiva. Naj lepše pozdrave vsem mojim sodelavcem in sodelavkam in kar največ uspeha! o - J ^ Smogavec Franc V. p. 6919-3 18002 Niš Vremenska napoved V zadnjih letih je bil november precej suh mesec, enako velja tudi za letošnje leto. Severozahodni vetrovi bodo odnesli nekaj članov kolektiva v obljubljena nova stanovanja, kjer bodo lahko premišljevali o dodatnih virih finančnih sredstev. V mesecu novembru se bo pod vplivom visokega zračnega pritiska potila skupina naših delavcev v tovarni Semperit. Upajmo, da bodo z vlažnim zrakom, ki doteka nad Alpe in naše kraje, prinesli tudi kaj zanimivega za nas. Najnižje nočne temperature za tiste, ki radi pregloboko pogledajo v kozarec —15°, za ostale —“2, najvišje dnevne pa za krokarje plavi ponedeljek, za ostale + 10°. Za konec meseca in praznične dni so napovedane frontalne motnje v denarnici, obeta se vam kredit pri sosedu. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Mihelič Jožeta se sodelavcem delavske restavracije za poklonjeni venec in tolažilne besede najlepše zahval ju- ^em' Ana Momčilovič Zahvala Zahvaljujem se tovarni Sava, posebno delavcem obratne ambulante in oddelku za socialno varstvo za gmotno pomoč in organizacijo zdravljenja v zdravilišču. Upokojenec Jože Pelci V službo R-r-r-i-i-n-g! Oh, ta presneta ura, že spet mi hoče vsiliti svoj: »Zbudi se že, lenoba zaspana, čas je, da vstaneš!« Ali je to sploh mogoče, da je noč lahko tako kratka! Ne verjamem in ne verjamem, morda so bile le sanje. Zopet zaspim. Sanjam. »Zbudi se, zbudi se že vendar,« zaslišim. Povsem avtomatično sežem z roko proti uri, toda kaj ... To ni bila ura, temveč glas moje žene, ki me je tresla: »Ura je že pol šestih, zamudil boš službo!«. V trenutku sem buden, planem pokonci in z levim očesom pogledam na uro. Res. Samo tri minute manjka do pol šestih. Skačem po sobi, iščem obleko, se jezim na ženo, zakaj me ni zbudila, zakaj ni zvonila ura. Napol oblečen oddirjam v kopalnico, si na hitro oplaknem obraz, v naglici stisnem na zobno krtačko kremo za britje. Grozen okus v ustih me dodobra predrami. Ura je že pol šestih. Na zajtrk ne utegnem niti pomisliti. Zakličem ženi slaboten pozdrav, zaženem se skozi vrata, pa pot pod noge po klancu gor, po klancu dol in že se znajdem pred strogim savskim vratarjem. Tu si šele lahko oddahnem. Ura je deset minut do šestih. Prišel sem pravočasno. Ves zadovoljen odprem vrata pisarne, kolegi pa vsi začudeno buljijo vame. Pogledam se. Sem brez ene nogavice, hlače imam zapete samo z enim gumbom, da o srajci sploh ne govorim. Od zadrege se počehljam po bradi. Takrat pa se znajdem v še hujši zadregi. Dlake na bradi štrlijo kot ježeve bodice. Obljubljam si, da se mi to ne bo več ponovilo. Vsaj upam, da ne. Humor Miha, ki služi vojaški rok v Srbiji, zaprosi predpostavljenega oficirja za teden dni dopusta. »Lepa reč, kar sedem dni bi rad!« »Veste, moja sestra Špela se moži.« »Pa menda ne traja svatba celih 7 dni?« »To ravno ne, hm, toda rad bi še počakal na krst.« »Prosim, dajte mi še eno kocko sladkorja,« pravi norec. »Saj sem vam dal že tri!« »Res, toda vse so se mi raztopile v kavi.« Puščava se je poročila z gozdom. Srečno sta živela še dolgo let in imela mnogo oaz. Skandinavska križanka Za novembrske praznike smo cev bo izžrebala izmed pravilnih 5 pripravlU nagradno skandinavsko in jih nagradile s 50, 40, 30, 20 In križanko in upamo, da vam ne bo 10 din. Rešitve pošljite v uredni-deiala preglavic. Komisija reševal- štvo do 15. decembra 1972. ZA DAN REPU6LIKE ČRNI PTIČ je (DVOJ.) fes °k- NARAVN L06.AR. PREKLIC TOVARNA KOVČKOV PESNIŠ. ,STOPICA ERI P- BOR SONCA NIČ PRITR.D. OKOLI PRVA SL VLADA PRISL, ( d Kml5 GR. OTOK SADRO- vec Špansko i. itie OBZIR TURČOA (ROfflRM VRSTA VINA llME MOZOLJ 6,- vost NA PEV SKA1A OBD. LESA PEK- RASTL U6E.L; SOKOV SUROV- T.A metle 3UTR. PARA. V. lpudska M 1 LICA VRSTA TAPETE OČKI* RAUL RAVNO PRAV i. me POM* v KONEt BELCU JA RIL ČRKA N. IME (LUTHAR) 10. ČRKA AMPER SS 1 RflTAR nusun. SV . htiTO PROSTOR ZA SENO LAN TAM ŽVEPLO METLE NALIV PM PAD. PL. V SZ OO. SAD m SR ŽARKO TELUR IVAN KONJAR MEN IM SH8R0N PELIN MODER PR ITISK rosiiNo JELO NARED. FOLRL. ANSAH V>D n PREB. LOKE HUNSKI PO« L kV. (s DNEVNIK KRAMI hejmet X KRAD V LSSR V*OAU. TALIJA no 15. M- 49T1 liter 4- ČRKA DUŠIK na! STROJ NA3V1Š- BLAŽE- NOST SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaia štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.