361
Narodne prislovice iz Liburnije.
Nabral v Istri Jak. Volčič.
Kada ti je kratka ponjava, skerči noge.
Ki v jamu leti, se maha lovi.
Kemu Bog da, vsi Svetci mu ne vzemu.
Ki se kuja, r.. mu nuja.
Udri me po ki perst očes, me boli. (Vsaka škoda je škoda).
I naša mačka če sala imeli. (Tudi mj B\ hočemo pomagati).
Bog je rekal: pomozi si človiče, ako češ, da ti pomorem.
Ki te hvali, te misli prevariti.
INa mlačnu juhu pihati.
Nije meštra (učitelja) nad potrebo.
Človek s človekom se spravi, ma gora z gorom nikdar.
Kako mi je sviral (zvonil), tako sam mu tancal.
Od zločestega dužnika i krava brez mlika.
Mi za vuka, a vuk izza berda. (Lupus in fabula).
Cistomu obrazu malo vode treba.