Linguistica & philologica | 35 Zbirka Linguistica et philologica 35 Urednica zbirke Andreja Legan Ravnikar Metod Cepar Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola vslovenskemknjižnemjeziku16.stoletja © 2017, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC, ZRC SAZU Uredila Andreja Legan Ravnikar Recenzenti Metka Furlan Majda Merše Natalija Ulcnik Jezikovni pregled Minka Cepar Oblikovanje Brane Vidmar Prelom SimonAtelšek Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj Marko Snoj Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogacnik Tisk Cicero Begunje, d. o. o. Naklada 300 izvodov Prva izdaja, prvi natis Ljubljana 2017 Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS s sredstvi za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2016. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610504146. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.16'366.521 811.163.6'271.1"15" CEPAR, Metod Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja / Metod Cepar. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017. - (Zbirka Linguistica et philologica ; 35) ISBN 978-961-254-983-1 288443392 Metod Cepar PRASLOVANSKI IJEVSKI SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA V SLOVENSKEM knjižnemjeziku16. STOLETJA LJUBLJANA 2017 kazalo Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 1 Ijevskisamostalnikimoškegaspola. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1.1 Stanje v praslovanšcini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1.1.1 Akcentska paradigma a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 1.1.2 Akcentska paradigma b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 1.1.3 Akcentska paradigma c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 1.2 Nabor praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola. . . . . . . . . . . 16 1.3 Dosedanje obravnave problematike odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 1.3.1 Obravnave problematike praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola s stališca baltoslovanšcine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 1.3.2 Obravnave problematike praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovanskih jezikih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 1.3.3 Obravnave problematike praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenšcini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 1.4 Rekonstrukcija izhodišcnoslovenskega stanja ojevske, ijevske in ujevske sklanjatve samostalnikov moškega spola . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 2 Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnemjeziku16.stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 2.1 Kratka predstavitev slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja . . . . . . . . . . 41 2.2 Nacin prikazovanja gradiva za praslovanske ijevske samostalnike moškega spola, katerih odrazi so izpricani v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 2.3 Odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 2.3.1 Cesar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 2.3.2 Cmrlj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 2.3.3 Crv. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 2.3.4 Dever . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 2.3.5 Drob .drobir, parvulum fragmentum. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 2.3.6 Drob .drobovje, viscera. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 2.3.7 Glad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 2.3.8 Gnus. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 2.3.9 Golob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 2.3.10 Gos. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 2.3.11 Gospod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 2.3.12 Gost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 2.3.13 Gozd . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 2.3.14 Hot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 2.3.15 Jagned . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 2.3.16 Jastreb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 2.3.17 Kmet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 2.3.18 Kol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 2.3.19 Labod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 2.3.20 Laket. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 2.3.21 Ljudje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 2.3.22 Los. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 2.3.23 Luc. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 2.3.24 Medved. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 2.3.25 Miš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 2.3.26 Molj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 2.3.27 Mozelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 2.3.28 Možgani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 2.3.29 Noht . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 2.3.30 Ogel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 2.3.31 Ogenj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 2.3.32 Olov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 2.3.33 Os . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 2.3.34 Pastir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 2.3.35 Pec .pecica, fornax. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 2.3.36 Pec .skala, petra.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 2.3.37 Pecat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 2.3.38 Pelin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 2.3.39Plat. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 2.3.40 Pleš. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 2.3.41 Pleša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 2.3.42 Pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 2.3.43 Razpot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156 2.3.44 Risa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 2.3.45 Seženj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 2.3.46 Snet. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 2.3.47 Srd . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 2.3.48 Sred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 2.3.49 Tast. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166 2.3.50 Tat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 2.3.51 Trst. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 2.3.52 Zet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 2.3.53 Zver. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175 2.3.54 Žal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 2.3.55 Želod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 2.3.56 Žerjav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 2.3.57 Žolc. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 3 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 4 Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola vslovenskemknjižnemjeziku16.stoletja (Povzetek) . . . . . . . . . . . . . . . 203 5 Proto-Slavic Masculine i-Nouns in Slovenian LiteraryLanguageofthe16thCentury (Summary). . . . . . . . . . . . . . . . 205 6Seznamkrajšav.................................... 209 7 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 7.1 Viri. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 7.2 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 8 Besednokazalo.................................... 217 9 Imenskokazalo.................................... 237 PREDGOVOR Pricujoca monografija je rezultat mojega dosedanjega raziskovalnega dela.1 V njej sistema-ticno obravnavam odraze vseh do sedaj prepoznanih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Na podlagi gradiva in kriticne analize dosedanjih obravnav te problematike so ugotovljeni sklanjatveni modeli, v katere so praslovanski ijevski samostalniki v obravnavanem obdobju prešli. Razložiti skušam, kaj vpliva na prehod v posamezen sklanjatveni vzorec. Ugotovljenoje, pri katerih samostalni­kih ijevska sklanjatev še obstaja in v kolikšni meri. Na takšen nacin skušam prispevati k boljšemu razumevanju razvoja sklanjatve ijevskih samostalnikovmoškega spola iz praslo­vanšcine v obravnavano obdobje in s tem tudi k boljšemu splošnemu razumevanju razvoja sklanjatvenih vzorcev v slovenšcini. Analiza temelji na treh glavnih metodah, in sicer na primerjalni metodi, metodi rekonstrukcije oz. etimološki metodi in sinhroni filološki metodi. S primerjalno metodo in metodo rekonstrukcije sem identificiral praslovansko gradivo, s filološko metodo pa sem pristopil h gradivu iz 16. stoletja. Primerjalna metoda je bila kljucna pri zbiranju gradiva po posameznih slovanskih jezi­kih. S primerjavo enakih odrazov, ki se pojavljajo v doloceni skupini samostalnikov, in s primerjavo enakih razvojnih teženj, ki jih doloceni samostalniki v slovanskih jezikih izka­zujejo, lahko s pomocjo metode rekonstrukcije prepoznamo praslovanske ijevske samostal­nike moškega spola. Da bi prišel do cim boljše evidence vseh v praslovanšcino projiciranih ijevskih samostalnikov moškega spola, sem pregledal etimološke slovarje slovanskih jezi­kov (npr. ČSSJa, SP, Miklošic), nacionalne etimološke slovarje slovanskih jezikov (npr. ESJS, ESSJ, Schuster-Šewc), starocerkvenoslovanski slovar (SJS) in zgodovinske slovarje slovanskih jezikov (npr. Sreznevskij, Slp). Na podlagi rekonstrukcij in oblik, ki so v teh slovarjih izpricane, sem kriticnoanaliziral zbrane podatke. Vodilo pri tem mi je bilo, da se sledi ijevske sklanjatve pojavljajo v vec razlicnih slovanskih jezikih in da je vec avtorjev samostalnik prepoznalo kot praslovanski ijevski. Težava je nastopila pri odrazih samostal­nikov, kjer ni na voljo dovolj primerjalnega gradiva ali pa si avtorji glede praslovanske rekonstrukcije med seboj niso enotni. V takem primeru sem izhajal iz predpostavke, da so odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov ženskega spola še danes v vseh slovanskih jezikih živa oblikoslovna kategorija (deloma prehajajo le v odraze ajevske sklanjatve) in Besedilo je pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na ZRC SAZU v Ljubljani (www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. so ženskega spola. Odrazi ojevske sklanjatve so tudi živi v vseh slovanskih jezikih, saj se preko njih odraža sklanjatev samostalnikov moškega in srednjega spola. Pri praslovanskih ojevskih samostalnikih moškega spola zato ni bilo potrebno, da bi se prestrukturirali v drug sklanjatveni vzorec. Ce pri istemsamostalniku obstaja odraz moškega (ojevskega) vzorca in odraz ženskega (ijevskega) vzorca, je bil to znak, da odraze takega samostalnika smem uvrstiti v nabor možnih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola. Zanesljiv pri­mer za tako prestrukturiranje je samostalnik pot, ki se rekonstruira kot praslovanski ijevski samostalnik moškega spola, v slovenšcini pa se imenovalniška oblika pot lahko sklanja po odrazih moškega spola (Red pota) ali ženskega spola (Red poti). Ker je praslovanska obli­koslovna kategorija ijevskih samostalnikov moškega spola zamrla, smemo predvidevati, da se takšni samostalniki prestrukturirajo tako, da zamenjajo spol alida zamenjajo sklanjatveni vzorec. Ce zamenjajo spol, obdržijo sklanjatveni vzorec (pot, Red poti), ce zamenjajo skla­njatveni vzorec, obdržijo spol (pot, Red pota). Takšen model prestrukturiranja je mogoce prepoznati na vec odrazih samostalnikov, ki so bili v praslovanšcini gotovo moškega spola in so se sklanjalipo ijevski sklanjatvi (npr. laket, pecat, pot, zver), zato sem s tem modelom preverjal vse možne odraze praslovanskih ijevskih samostalnikovmoškega spola. Pri neka­terih samostalnikih takšen sistem zaradi drugih znakov ne drži. Takšen je npr. samostalnik vecer, ki sem ga iz nabora umaknil, ko sem našel obliko Red vecera v Brižinskih spome­nikih. Upošteval sem torej tako predviden razvoj v slovanskih jezikih kot tudi cas izprica­nosti sklonske oblike. Ce vemo, da je samostalnik vecer v Brižinskih spomenikih ojevski, v slovenšcini 16. stoletja pa kaže ijevske znake,2 je casovno zaporedje izpricanosti zado­sten razlog za sklepanje, da je bil v praslovanšcini samostalnik vecer ojevski (saj je jezik Brižinskih spomenikov bliže praslovanšcini kot slovenski jezik 16. stoletja). Nasprotno za samostalnik pot tudi iz širšega slovanskega gradiva vemo, da so ijevske oblike starejše, in ga zato uvršcamo med odraze ijevskih samostalnikov moškega spola. Za slovenski knjižni jezik 16. stoletja obstaja popolni izpis vseh protestantskih tiskov tega obdobja. Popolni izpis je na voljo v listkovnih kartotekah Sekcije za zgodovino sloven-skega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.3 V skladu s filološko metodo sem obravnaval vsako pojavitev odrazov posameznega praslovanskega ijevskega samostalnika moškega spola v vseh delih vseh avtorjev tega obdobja. Na podlagi podatkov, zbranih iz gradiva, sem dolocil sklanjatvene vzorce, v katere je posamezen obravnavani 2 RHSJ XX, 645, navaja privecer ženski spol kot kasnejši, prvoten naj bi bil moški spol. Ne navaja pa vzrokov za takšno stanje. Vecer jesamostalnikmoškegaspolainse sklanjapoojevskiskla­njatvitudivstcsl.instr.Pleteršnikpodiztocnicovec.r ženskegaspolanavajarokopisiz15.stol: »Bog vam daj dobro vecer.« Za 16. stoletje navaja pojavitev iz Trubarjevih del: »Kako dalec je jutro do veceri.«ESSJ IV, 287, predpostavlja južnoslovanske indikacije na *v.cer. ž kot verjetno sekundarne, morda pod vplivom *n.t.. Z *v.cer. m naj bi bilo identicno lit. văkaras »vecer«, let.vakars, kar je iz pie. *.ek.ero-s. V baltoslovanski fazi torej ni ijevskih znakov. 3 Najvec sta k izpisu prispevala Majda Merše in France Novak v sodelovanju z ostalimi sodelavci v sekciji: Kozmo Ahacicem, Jožico Narat, Andrejo Legan Ravnikar, Meto Kambic in Francko Premk. Leta 2011 je izšel popis besedja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki je v veliko pomoc pri iskanju iztocnic oz. odrazov obravnavanih samostalnikov. V okviru kartoteke je bil že prej po sklonskih oblikah locen samostalnik gospod, ostaleodraze praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sem po sklonskih oblikah locil sam. samostalnik v doticnem obdobju prešel. Sklanjatvene vzorce sem dolocal na podlagi cim širše perspektive, zato sem za boljše razumevanje sklanjatvenih vzorcev v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja analiziral vec kot sto samostalnikov, ki v praslovanšcini gotovo niso bili ijevski in (ali) moškega spola. Zaradi skoraj popolnoma enake sklanjatve sem analiziral odraze nekaterih ijevskih samostalnikov ženskega spola. Analiziral sem odraze ujevskih samostalnikov moškega spola, odraze ojevskih samostalnikov in odraze nekaterih prevzetih besed (ajd, far, folk, škof), odraze ajevske sklanjatve ter nekaj ojevskih samostal­nikov srednjegaspola. Izkazalo se je namrec, da je nemogoce zanesljivo analizirati npr. sklanjatev samostalnika crv brez poznavanja sklanjatve samostalnika mož (ali ajd, las, zob, ...) oz. analizirati sklanjatev samostalnika gost brez poznavanja sklanjatve samostalnika sin (ali vol, dom, list, ...). Redke nepricakovane sklonske oblike so v slovenšcini 16. stoletja ostaline ali analogije. Posamezen samostalnik oz. njegov odraz v dolocenem obdobju ne obstaja sam zase, ampak vedno v odnosu in sistemu z enakimi oz. glasovno ali oblikoslovno ali semanticno podobnimi samostalniki. Na tem mestu bi se rad zahvalilprof. dr. Metki Furlan, ki mi je s svojo natancnostjo in poznavanjem etimologije pomagala pri spopadanju s praslovanskimi odrazi, izr. prof. dr. Majdi Merše za pomoc pri prepoznavanju vpetosti obravnavanih samostalnikov v slovenski knjižni jezik 16. stoletja, izr. prof. dr. Nataliji Ulcnik za recenzijo, vodji sekcije izr. prof. dr. Kozmi Ahacicu, ki je razumel, da sem moral kdaj žrtvovati kakšno uro dela na slovarju za pripravo monografije, urednici zbirke doc. dr. Andreji Legan Ravnikar za konstruktivno sodelovanje in pomoc pri tehnicnih vprašanjih, svoji ženi Minki Cepar za temeljit jezikovni pregled in dr. Simonu Atelšku za izdelavo dokoncne zunanje podobe knjige. IJEVSKI SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA 1.1 Stanjevpraslovanšcini V praslovanšcini je obstajal sistem samostalniških sklanjatev po deblih, podedovan še iz praindoevropšcine. Samostalniki moškega in srednjega spola so se sklanjali vecinoma po ojevski sklanjatvi, samostalniki ženskega spola pa vecinoma po ajevski sklanjatvi. Tako imamo v praslovanšcini stanje, ko odrazi praindoevropskega sistema sklanjanja po deblih vedno bolj zamirajo in se vedno bolj uveljavlja sistem sklanjatev glede na spol (prim. Pohl 1985, 370). Tako so o-debla moškega spola vse bolj prevzemala nekatere lastnosti ujev­ske in (lahko tudi) ijevske sklanjatve, iz cesar je kasneje v vseh slovanskih jezikih nastala sklanjatev samostalnikov moškega spola. Konkretno v slovenšcini se oblikuje sklanjatev moškega spola, ki temelji na ojevski sklanjatvi, ima pa v Med koncnico -u, ki je ujevska, v množini imajo cirkumflektirane enozložnice podaljšavo osnove z -ov-, kar je tudi ujev-ski element, Rmn -ov je tudi prvotno ujevska koncnica. Nekateri samostalniki prevzamejo koncnico Imn -je iz ijevske sklanjatve. Prav tako se je ojevska sklanjatev delila na trdo in mehko. Trda razlicica je imela nepreglašene koncnice (npr. Oed -om), mehka pa preglašene (Oed -em). Ijevska sklanjatev je ostajala produktivna pri samostalnikih ženskega spola, kar je razvidno tudi v sodobnih slovanskih jezikih. Povsod namrec obstajajo samostalniki ženskega spola, ki se v imenovalniku in tožilniku ednine koncajo na soglasnik, torej imajo nicto koncnico, kar kaže na odraz ijevske sklanjatve. Nasprotno pa v nobenem sodobnem slovanskem jeziku ne obstaja kategorija samostalnikov moškega spola, ki bi se aktivno sklanjala po ijevski sklanjatvi. Na to je gotovo vplivala nadvlada ojevske sklanjatve, ki je pritegnila nase tudi samostalnike moškega spola, ki so se prej sklanjali po drugih sklanja­tvah.4 Tako npr. samostalnik sin kot predstavnik ujevske sklanjatve v sodobnem sloven-skem jeziku v ednini nima nobenega ujevskega znaka vec. V praslovanšcini so bili ijevski samostalniki moškega spola še ohranjeni. Bili so veci­noma del podedovanega praindoevropskega besedja, mednje pa so spadali tudi nekateri pra­indoevropski samostalniki soglasniških debel: *d.ver. (prim. gr. d.... da....), *zv.r. Prim.Šivic-Dular 1992, 83: »Praslovanski sklanjatveni tipi, po katerih so se pregibali samostalniki moškegaspola, seniso v nobenemslovanskemjeziku v celotiohranili, ampak so sezaceliosredinjati okrog slovnicnega spola in oblikovati ustrezne sklanjatvene vzorce s tipicnimi koncniškimi nabori. V slovanskih jezikih sta bili bazi zanje nekdanji o-jevska in jo-jevska sklanjatev, medtem ko sta nekdanji u-jevska in i-jevska sklanjatev prispevali koncnice, s katerimi so se dosegali razlicni cilji, npr. ruski R mn -ov (trdi) : -ej (mehki)«. (prim. gr. ...), *.lk.t. (prim. stcsl. Red lak.te). Prav tako so bili moški ijevski samo­stalniki lahko tvorjeni npr. s priponami *-l., *-ob., *-od., *-n.. Vidimo torej, da je bila kljub zamiranju v praslovanšcini ta kategorija vsaj v sledovih še produktivna. Praslovanski ijevski samostalniki so bili lahko ženskega ali moškega spola. Samostalniki ženskega spola so bili prevladujoci, bolj produktivni in so se ohranili do danes v vseh slovanskih jezikih. Ijevski samostalniki moškega spola so se od ženskih locili samo po bolj arhaicnih oblikah orodnika edninein imenovalnikamnožine: *g.st.m. :*k.st.jo;*g.st.je :k.sti.5 Vsi ostali skloni so bili tvorbeno prekrivni. V slovanskih jezikih so ijevski samostalniki moškega spola kot takšni izpricani v stari cerkveni slovanšcini, kasnejših cerkvenoslovanskih redak­cijah in tudi v zgodnjih stopnjah razvoja drugih slovanskih jezikov. Že v praslovanšcini so ijevski samostalniki moškega spola prehajali v druge sklanja­tvene vzorce. Predvsem tisti, ki so imeli zadnji glas osnove n ali l, so zaceli prehajati v mehko ojevsko sklanjatev zaradi podobnega izglasja v Ied in Ted.6 Stieber 1971, 31, je mnenja, da so ijevski samostalniki moškega spola v splošnem zelo vplivali na razvoj mehke ojevske sklanjatve. Samostalniki, kot je npr. *ňgn., so v (mehko) ojevsko sklanjatev pre­šli tako zgodaj, da v slovanskih jezikih (razen nekaj drobcev v stcsl.) ni vec ijevskih sle­dov. Zato lahko takšen samostalnik kot ijevski rekonstruiramo samo s pomocjo etimološke metode, s primerjavo baltoslovanskih ali celo starejših (latinskih, grških, staroindijskih) odrazov. Ijevski samostalniki moškega spola so se glede na akcent v pozni praslovanšcini sklanjali na naslednje nacine (pretežno po Skljarenko 1998, 125):7 1.1.1 Akcentskaparadigmaa8 I *z.t. *z.ti *z.t.je R *z.ti *z.t.ju *z.t.j. D *z.ti *z.t.ma *z.t.m. T *z.t. *z.ti *z.ti Z *z.ti *z.ti *z.t.je M *z.ti *z.t.ju *z.t.x. O *z.t.m. *z.t.ma *z.t.mi 5 Z vidika praindoevropšcine so razlicne oblike pri ženskem spolu inovacija. Gre za enak razvoj kot pri ajevski sklanjatvi. V Oed gre za neposreden vpliv ajevske sklanjatve (Boškovic 1985, 36), v Imn pa gre za vpliv Tmn, kar je spet odraz vpliva ajevske sklanjatve (Boškovic 1985, 39). 6 Prim. *c.rmel. ali *x.mel.. Prvi samostalnik je ijevski, ker ne vsebuje ., torej l ni jotiran, je le mehcan, drugi samostalnik pa je mehki ojevski, ker vsebuje. in ima jotiran, torej mehki l. Oba samostalnika dasta v slovenšcini enako izglasje: cmrlj, hmelj in se njuni sklanjatvi ne razlikujeta. 7 Akcentska rekonstrukcija primerov je podana tudi po drugih virih, npr. ESSJ, Dybo, Derksen, Olander, SES,... 8 Samostalniki, ki se uvršcajo v to akcentsko paradigmo, so dolgo in rastoce naglašeni na osnovi (stari akut). Po tem tipu so se sklanjali samostalniki kot npr. *.gned., *.streb., *medv.d., *m.š., *.gl.,9 *pec.t., *pel.n., *r.s., *s.ž.n., *z.t., *žel.d., *žer.v.. 1.1.2 Akcentskaparadigmab10 R *potě *pot.ju *pot.j. D *potě *pot.ma *pot.m. T *pot. *potě *potě Z *potě *potě *pot.je M *p.ti *pot.ju *pot.x. O *pot.m. *pot.ma *pot.mi Po tem tipu so se sklanjali samostalniki kot npr. *c.rmel., *gvozd., *luc., *mol., *ogn., *pastyr., *pot.. 1.1.3 Akcentskaparadigmac11 I *g.st. *g.sti *g.st.je R *g.sti *gost.jű *gost.j. D *g.sti *gost.m. *g.st.m. T *g.st. *g.sti *g.sti Z *g.sti *g.sti *g.st.je M *g.sti *gost.jű *gost.x. O *gost.m. *gost.m. *gost.m. Po tem tipu so se sklanjali samostalniki kot npr. *c.rv., *d.ver.,12 *dr.b., *g.ld., *gn.s., *g.lob., *g.s., *g.spod., *g.st., *x.t., *.lk.t., *l.d..e, *.ls., *m.zol., *m.ždžen., *n.g.t., *.lov., *.s., *p..., *p.lt., *sn.t., *s.rd., *s.rd., *t.st., *t.t., *tr.st., *zv.r., *z.lc.. 9 Dybo 1990, 208, za samostalnik *ogl. rekonstruira tako akcentsko paradigmo a kot akcentsko paradigmo b. 10 Samostalniki, ki se uvršcajo v to akcentsko paradigmo, so naglašeni na prvem zlogu za osnovo. 11 Samostalniki, ki se uvršcajo v to akcentsko paradigmo, so padajoce naglašeni na prvem ali na zadnjem zlogu (stari cirkumfleks). 12 Dybo 1981, 18, v nasprotju s Skljarenkom rekonstruira psl. *d.ver.. 1.2 Naborpraslovanskihijevskihsamostalnikovmoškegaspola V tem poglavju obravnavam odraze praslovanskih samostalnikov, ki sem jih uvrstil v nabor možnih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola.13 Slovenski odrazi samostal­nikov, ki so obravnavani v nadaljevanju monografije, v tem poglavju niso podrobneje pred­stavljeni.14 Odraze po slovanskih jezikih v tem poglavju navajampri tistih (možnih) praslo­vanskih (ijevskih) samostalnikih(moškega spola), katerih odrazi v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja niso izpricani. Pri vsakem samostalniku upoštevam glavne poudarke iz ČSSJa, SP, Derksna. Pri samostalnikih, ki niso podrobneje obravnavani v teh delih, upošte­vam še druge vire, kot so npr. ESSJ, SJS, Schuster-Šewcevslovar ter primerjalne slovnice slovanskih jezikov. V tem poglavju opozarjam tudi na razlicne možnosti rekonstrukcije v ČSSJa, SPin Derksnovemslovarju. Ni namrec vedno mogoce nedvoumno dolociti ijevske­ga izvora obravnavanega samostalnika, vcasih je možnih vec razlag, od katerih ni nujno, da je kakšna bolj prepricljiva od ostalih. Odrazov samostalnikov tipa *koren., samostalnika *d.n. in torej praslovanskih n-debel moškega spola ne uvršcam v nabor odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola, ceprav v slovanskih jezikih kažejo ijevske znake, prim. Rmn sln. dni, slk. dní, ... Odrazi ijevske sklanjatve pri takšnih samostalnikih so sekundarni, nastali po tem, ko je Ied postal enak Ted (Ied *kory . Ied *koren.). Za uvrstitev takšnih samostalnikov med odraze praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola bi bilo potrebno imeti vec znakov, saj se npr. pri samostalniku dan v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja še vedno pojavlja Rmn dan, v Kreljevih delih celokot prevladujoca oblika. Oblike Red dne, ki še kažejo na prvotno soglasniško sklanjatev, pa so pogoste še v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. Zaradi obstoja takšnih oblik težko trdimo, da bi bil samostalnik dan in podobni samostal­niki nekdanjih n-debel moškega spola v praslovanskem obdobju že ijevski. Samostalniki, ki so relevantni za slovenšcino, so oznaceni krepko in ležece. *agned. .jagned, Populus nigra.. Odrazi se pojavljajo v slovenšcini, hrvašcini, srbšcini, cešcini. Lahko gre za osnovo *agned-, ki bi nastala iz *agnet-, kar bi kazalo na staro soglasniško deblo. Lahko pa gre za razširitev z *-d-; *agne-d-, kar bi kazalo na zbirni pomen tega samostalnika (*agned.je) (ČSSJaI, 55). SP I, 151, rekonstruira samo o-deblo *agned., Red *agneda. Der-ksen omenja ojevsko rekonstrukcijo *agned. pri iztocnici *agne, ki spada v akcentsko paradi­gmo a. Torej tudi samostalnik *agned. spada v to paradigmo (*.gned.) (Derksen 2008, 26). *astreb. .jastreb, Astur palumbarius.. Možna je tudi rekonstrukcija *jastreb.. Kasnejši prehod v o-deblo se razlaga z otrditvijo b. Gre za enako tvorbo kot pri *golob., *galeb.. Možnih je vec rekonstrukcij (ČSSJaI, 83–85). SP I, 159–160, rekonstruira o-deblo *astreb., opozarja pa na podobnost z *golob. in v zvezi s tem navaja rekonstrukcijo *jareb.. Derksen rekonstruira o­-deblo in akcentsko paradigmo a (*.streb.) (Derksen 2008, 29). 13 Izraz »možni praslovanski ijevski samostalniki moškega spola« uporabljam zato, ker ni mogoce pri vseh praslovanskih samostalnikih dolociti, kateremu deblu so prvotno pripadali. I-debla moškega spola so lahko zelo zabrisana, saj vecinoma že v praslovanšcini prehajajo vjo-debla ali v i-debla ženskega spola. 14 Zaradi preglednosti se mi zdi bolj smiselno, da so podrobni odrazi v slovanskih jezikih predstavljeni v sklopu obravnave posameznega odraza možnegapraslovanskega ijevskega samostalnika moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. *bagat. .ogenj.. R. nar. bagát, Red bagata .ogenj.. Tvorjeno s pripono *-t. iz glagola *bagati (SP I, 176–177). *bol..bolnik, aeger. in .bolecina, dolor.. Sln. b.l m in ž, hr. in sr. b.l m in ž, bg. nar., bol m, mk. bol ž, stcsl. bol., Red boli m, c. bol, Red bolu m, slk. bôl, Red bôlu m, p. b m, gl. b ž, dl. b ž, str. bol. m, r. bol. ž, br. bol., Red bju m, ukr. bil., Red bju m. Izpeljanka od glagola *boleti (ČSSJaII, 191–192). SPI, 315, loci *bol., Red *boli m .bolnik. in *bol. ž .bolecina, bolezen, trpljenje.. Derksenrekonstruira samostalnik *bol. ž .bolecina., navaja pa tudi odraze moškega spola. Ta samostalnik uvršca v akcentsko paradigmo c (*b.l.15) (Derksen 2008, 54). *b.rt..drevesna duplina, panj.. Sln. brt m,16 stc. brt, Red brti ž, c. brt m, brt ž, slk. brt, p. barc ž, str. b.rt. ž, r. bort. ž, stukr. bort. ž, br. borc., ukr. bort m. Navadno se povezuje z lat. forare oz. foramen .odprtina, luknja. (ČSSJaIII, 132–133). V SPni. Derksen 2008, 69–70, rekonstruira moško o-deblo in žensko i-deblo. *cesar. .vladar.. Ni v ČSSJa. SP II, 82–83, navaja samo izhodišce *cesar'., Red *cesar'a in *c.sar'., Red *c.sar'a. SJS IV, 840–841, poleg ojevskih navaja tudi ijevske oblike: Oed cesar.m., Imn cesar.e, cesar.e, cesarije, Rmn cesarei, Dmn cesar.m., Zmn cesarije, Mmn cesar.x., Omn cesar.mi. *cerv. .cevelj.. ČSSJaIV, 84, izpeljuje crevelj iz *cervo s pripono *-.j.. SPII, 170, navaja iztoc­nico *cerv., Red *cervi m. V slovanskih jezikih se ta samostalnik odraža npr. v plb. criv m, Imn crive, sln. rezijansko crívje, ciríuje, créwje m mn. (SP II, 170–171). *c.mel. .cmrlj.. Tvorjeno s pripono *-el. (ČSSJaIV, 145–146). SP II, 311, navaja tako ijevsko kot mehko ojevsko izhodišce: *c.mel., Red *c.meli m in *c.mel., Red *c.mela m. Iz strukture gesla bi lahko sklepali, da se sln. cm.lj izpeljuje iz jo-debla (SP II, 311–312). *c.rm. .antraks..I-deblo je slabo razvidno (ČSSJaIV, 149). SP II, 225–226, izhaja iz ijevskega izhodišca *c.m., Red *c.mi m. Odrazi v slovanskih jezikih so: sln. c.m, Red c.ma m, c.n m .oteklina., hr. in sr. c.n m in ž, slk. crm .velika osa.. Na Poljskem obstaja krajevno ime Czer-min, pridevnik Czyrminski, ki izhaja iz tipicne tvorbe ijevskih samostalnikov moškega spola *c.min. (SP II, 225). Izhodišce je pie. *k..mi- (SP II, 226). *c.rv. .srp.. ČSSJaIV, 171, rekonstruira *c.rv. in primerja z lit. ki.vis in let. cěrvis .topor.. SP II, 271, podobno kot ČSSJa navaja r. nar. cerv. in br. nar. cer.. Izhodišce naj bi bilo pie. *kir-.i-. *c.rv. .drobna žival mehkega podolgovatega telesa. (SPII, 269–271). Ijevski izvor v ČSSJa IV, 172, ni problematicen. SPII, 271, navaja trditev, da gre za prvotni ijevski samostalnik moškega spola, ki je sekundarno prešel v trdo ali mehko ojevsko sklanjatev, lahko se pa odraža tudi kot ijevski samostalnik ženskega spola. Derksen2008, 93–94, rekonstruira samostalnik *c.rv. kot ijevski samostalnik moškega spola. *deg.t..katran, atrament, terribintus.. V ČSSJa IV, 204–205, ni jasno razvidno, zakaj se ta samo­stalnik uvršca v i-deblo. SP III, 34, rekonstruira soglasniško t-deblo in i-deblo moškega spola: deg.t., Red deg.te in Red deg.tim .vrsta smole.. Navedeni so podobni odrazi kot v ČSSJa: sln. deget, Red degta, stc. dehet, Red dehte, c. dehet, Red dehtu, slk. decht, Red dechtu in dechta, p. dziegiec, Red dziegciu, r. dëgot., Red dëgtja, br. dzëgac., Red dzëgcju, ukr. d.ógot., Red d.ógtju. Prvotno je soglasniško t-deblo, ki je kasneje prešlo v ijevsko sklanjatev moškega spola in mehko ojevsko sklanjatev (SP III, 34–35). Derksen 2008, 98, rekonstruira jo-deblo *deg.t.. *detel. .detelja. (SPIII, 103–104). Ni v ČSSJa. SP III, 103, navaja rekonstrukcijo *detel., Red *deteli m in *det.l., Red *det.li m. Odrazi po slovanskih jezikih so: hr. in sr. nar. dj.tel m, stc. detel, Red detele m, c. jetel, Red jetele m, slk. nar. diatel, datel, datel, gl. dzecel, Red dzecela m, dl. zesel ž, dzacel, Red dzacela m. V slovenšcini je prišlo do spremembe sklanjatvenega vzorca v dételja (SP III, 103). 15 Derksen sicer vecinoma uporablja znak . tudi na kratkih zlogih, torej *b.l.. Zaradi enotnosti prikaza takšne oblike pretvarjam v skladu z uveljavljenim slovenskim oz. splošnoslovanskim zapisom, torej *b.l. in *g.ld.. 16 Slovenska oblika je iz Pleteršnikovegaslovarja, kjer iztocnica ni naglašena, oznacena je s ceš., torej izposojena iz cešcine. *det. .govornik.. V ČSSJani. Izpricano v str. nisusedi,nideti. Lahko gre za prvotni nomen agen-tis z redko neproduktivno pripono *-t. (kot npr. *tat.) od *deti .dicere.. Koncnica izpricane oblike Imn bi tako nastala sekundarno pod vplivom ojevskega Imn susedi (SP III, 172). *dever. .svak. (SPIII, 179–180). Iz r-debel. ČSSJaV, 19, opozarja na nejasno etimološko struk­turo. V SPIII, 180, je navedena csl. oblika Omn devermi. Derksen 2008, 105, rekonstruira jo--deblo. Gradivo iz slovanskih jezikov odraža ali akcentsko paradigmo a ali akcentsko paradigmo c (*d.ver. ali *d.ver.). *drob. .viscera., .parvulum fragmentum. (SPIV, 246–249). V ČSSJa V, 121, so navedeni odrazi po slovanskih jezikih, ki so razen v poljšcini ženskega spola. ČSSJaopozarja tudi na povezavo z glagolom *drobiti. SPIV, 248–249, izvaja oba pomena iz glagola *drobiti, iztocnica je v obeh primerih ojevska (*drob.). Derksenrekonstruira *drob.kot ijevski samostalnik ženskega spola, navaja pa tudi odraze moškega spola (Derksen 2008, 119). *drop. .Otis tarda, vrsta ptica; droplja. (SPIV, 257–258). V ČSSJani. SP IV, 257, navaja ijevsko izhodišce moškega spola *drop., Red *dropi. Odrazi po slovanskih jezikih so: sln. dr.p m, hr. in sr. nar. dr.p m, c. drop, Red dropa, slk. drop, Red dropa, p. drop, Red dropia, p. nar. drop, Red dropa, dl. drop m. Etimologija je nejasna (SP IV, 257). *dr.kol. .hlod., .palica.. Stcsl. dr.kol., Red dr.koli m. Sestavljeno iz *dr.-.les. in *kol. .kol.. Odrazi v slovanskih jezikih so: sln. drkelj, Red drklja, nar. rkelj, drkol, stcsl. dr.kol., Red dr.koli m, r. nar. drekol., Red drekolja, stukr. drekol. (SPV, 33–34). Derksen 2008, 123, re-konstruira pri samostalniku *dr.kol. moško i- in jo-deblo. *dunav. .Donava. (SPV, 92–94). Lahko iz pie. *Dana.i-s (ČSSJaV, 156–157). V slovanskih jezikih se pojavljajo odrazi hr. in sr. D.nav, D.nav, dalmatinsko D.navi, csl. Dunav., Red Du-nava, bg. Dunav, stukr. Dunav.. Prevzeto iz germ. *Donawi (SP V, 92–93). *ereb. .jereb.. Ni v ČSSJa. Odrazi v slovanskih jezikih so: sln. jer.b, Red jer.ba, hr. in sr. nar. j.reb, j.rep, jŕreb, jčreb, csl. jarjab. ž, c. jeráb, Red jerába, slk. nar. jarab, Red jaraba, stp. jarzab, dl. jerjeb, gl. jerjab, Red jerjaba. Prvotno je ijevski samostalnik moškega spola, ki je prešel v produktivne tipe trde ali mehke ojevske sklanjatve (SPVI, 137–138). Derksen 2008, 142–143, rekonstruira *ereb. in *ereb., torej i- in o-deblo. *galeb./*galob., *kaleb. .galeb.. Tvorjeno s pripono *-eb./*-ob. (ČSSJaVI, 91–92). SP VII, 34–35, rekonstruira izhodišcno obliko *galeb.: sln. gal.b, hr. in sr. g.leb, Red g.leba, hr. in sr. nar. g.lub ž. *gnus..gnus.. ČSSJaVI, 182–183, rekonstruira tako *gnus. kot *gnus. iz pie. osnove *gno.s- in opozarja na pricakovani razvoj izglasnega *s v *x, ki pa se tukaj ni zgodil. V SP VII, 202, je ijev­sko deblo rekonstruirano samo kot ženskega spola, moškega spola je ojevska oblika. Derksen 2008, 170–171, rekonstruira za ojevski samostalnik moškega spola *gn.s. akcentsko paradi­gmo c in ijevski samostalnik ženskega spola *gn.s.. *gob. .bogastvo.. ČSSJaVI, 185, navaja primer iz str. »Dam.tebeodolenienavragaidam.gobi na zemli na umoženie plodov. zemnyx.«in samostalnik izvaja iz germanšcine, najverjetneje iz gotskega gabei .bogastvo., kar se v slovanšcini odraža kot *gob., Red *gobi. Podobno rekon­struira tudi SP VII, 206. *gold. .glad, lakota.. V ČSSJaso pod iztocnico *gold. navedeni samo odrazi ženskega spola, je pa opozorjeno na povezavo z *gold. (ČSSJa VI, 200). Derksen rekonstruira *g.ld. kot ojevski samostalnik moškega spola z akcentsko paradigmo c (Derksen 2008, 173–174). *golob. .golob. (ČSSJaVI, 215–217). Po ijevski sklanjatvi se je ta samostalnik sklanjal v stcsl. golob. m (ČSSJaVI, 215). Derksenrekonstruira samostalnik *g.lob. kot ijevski samostalnik moškega spola z akcentsko paradigmo c (Derksen 2008, 175–176). *gospod..gospod. V stcsl. se samostalnik *gospod. m sklanja po ijevski sklanjatvi in je zložen iz dveh pie. samoglasniških osnov *ghost-pot- (ČSSJaVII, 61–63). Derksen *gospod. rekonstruira kot ijevski samostalnik moškega spola (Derksen 2008, 180). *gost. .gost.. Psl. *gost. je sorodno z latinsko hostis .sovražnik.. I-deblo odraža pie. *ghosti-s, ki ima starejšo soglasniško stopnjo *ghost-(ČSSJaVII, 67–68). Derksen*g.st. rekonstruira kot ijevski samostalnik moškega spola z akcentsko paradigmo c, (Derksen 2008, 180–181). *gos. .gos.. Moški spol se potrjuje v bg. g.s in r. gus., v ostalih slovanskih jezikih so odrazi samostalnika *gos. ženskega spola (ČSSJaVII, 88–89). Derksen 2008, 184, rekonstruira kot ijevski samostalnik ženskega spola, akcentsko paradigmo c, *g.s., navaja tudi odraze moškega spola. *grez. .blato.. Ijevski samostalnik, povezan z glagolom *greznoti (ČSSJaVII, 125–126). Derksen 2008, 189, rekonstruira ijevski samostalnik ženskega spola, akcentsko paradigmo c, *gr.z.. *groz. .breme, tovor.. P. nar. hruz' .tekoce blato., r. nar. gruz. ž .breme, tovor., ukr. gruz. ž .gosto blato., grjuz m .kup kamenja.. Ijevski samostalnik, pomensko povezan z *groziti .potopiti. (ČSSJa VII, 151–152). *grust. .gnus.. Sln. gr.st m .gnus, odpor., hr. in sr. g.st in gr.st ž, r. grust. ž .obcutje žalosti.. Tvorjeno s pripono -t. iz *grud-, ki se pojavlja tudi v glagolu *gruditi (ČSSJaVII, 155). Derksen 2008, 193, rekonstruira ijevski samostalnik ženskega spola, akcentsko paradigmo c, *gr.st., na­vaja pa tudi odraze moškega spola. *gvozd..gozd.. V stcsl. gvozd.m. Etimološko je isto izhodišce za g.zd .gozd. in za gv..zd .žebelj. (ČSSJa VII, 185–186). Derksen 2008, 196, rekonstruira i-deblo *gvozd. in o-deblo *gvozd.. *g.rtan. .požiralnik. (ČSSJaVII, 213). Sln. grtŕn, Red grtána, hr. in sr. g.kljan, mk. grklan, bg. gr.klan, csl. gr.tan., r. gortan. ž, ukr. gortán. m, c., slk. hrtan m (Pleteršnik, ESSJI, 183). Miklošic 1856, 46, navaja stcsl. gr.tan. med odrazi ijevskih samostalnikov moškega spola. *xamord. .plevel.. Na izhodišcni ijevski samostalnik moškega spola kaže stc. chamrad/chomrad, Red -i m (ČSSJa VIII, 18). *xot. .strast, poželenje, prostitutka.. Ijevski samostalnik, izpeljan iz glagola *xoteti (ČSSJaVIII, 85–86). SJSIV, 783, rekonstruira *xot. ž .poželenje. in *xot.m in ž .priležnik, priležnica., vsi primeri so takšni, da se spola ne da razbrati iz sobesedila. *igr. .igra. (Miklošic1856, 46). Stcsl. Tmn igri. Ni v ČSSJa. Derksen 2008, 209, rekonstruira poleg ajevske oblike *j.gratudi obliko *j.gr., ob kateri verjetno pomotoma navaja izvorno mo-ško o-deblo. V gradivu navaja stcsl. igr. ž .zabava, šala. in ugotavlja akcentsko paradigmo b. *jar. .pomlad, jaro žito.. I-deblo, istovetno z *jaro. Hr. in sr. j.r m/ž .hordeum distichum., c. jar ž .jaro žito., slk. jar ž .pomlad., r. nar. jar. ž .jaro žito., ukr. jar. ž .pomlad., br. jar ž .jaro žito. (ČSSJa VIII, 180–181). *j.skal. m/ž .matica, del cebeljega roja.. P., dl. skal m, br. skal. ž, ukr. nar. skal. m, r. skalja ž. Tvorjeno s pripono *-(a)l. od *j.skati (ČSSJa VIII, 237–238). *kapel. .vrsta ribe.. Sln. kâpelj in kápelj, Red k.plja, káplja m, hr. in sr. kŕpelj, kapčlja m, str. kapel. ž .vrsta ribe.. Iz *kapati tvorjeno s pripono *-el. (ČSSJa IX, 146). *kap.t.. P. nar. kapec .star cevelj, del cevlja na stopalu.. Slovin. Imn kapce .rokavice za lovljenje rib pod ledom., r. nar. kapt. .prgišce.. Tvorjeno s pripono *-.t. (ČSSJa IX, 150–151). *klojazn. .neotesanec.. Samo ceško narecno klázan m. Tvorjeno s pripono *-zn. iz glagolske osnove *klo.a-, prim. lit. klaji .bloditi. (ČSSJa X, 63). *kog.t. .ost, kopito.. C. nar. kohát m, gl. kocht m, dl. kogot m, r. kot, Red kogtjá. Staro sogla­sniško deblo *kogut-, na kar kaže ceško kohát iz *kog.t- (ČSSJa X, 109–110). *kol. .kol.. Hr. nar. k.lj m, stc. kol ž, r. nar. kol. ž. I-deblo, izpeljano iz *koliti, *kolti (ČSSJa X, 166). Derksen 2008, 231, rekonstruira samo o-deblo moškega spola, akcentsko paradigmo b, *kňl.. *kortel. .vrsta bolezni ali ribe.. Hr. in sr. krŕtelj m .vrsta smrtne infekcijske bolezni., r. nar. korotél. ž .majhna riba.. Izpeljano iz *kort., *kort.k. (ČSSJa XI, 98). *kostobol. .bolezen, poškodba kosti.. Hr. in sr. nar. kostolj m .bolecina v kosteh, revma., bg. kostobol m .kostolom., mk. kostobol, slk. nar. kostibol m .zdravilna rastlina., r. Kostobal .ime reke.. Zloženka iz *kost. in *bol. (ČSSJa XI, 157). *kodr. .koder.. R. nar. kdel m .velik kosmat pes., ukr. kdel m .ovcarski pes., br. kdyl m .kosmat pes., p. kundel, kdel m .pes mešanec.. Zloženka iz *ko- in korena glagola *d.rati (ČSSJa XII, 51–52). *kradn. .kraja.. Stukr. kran.. Spol ni naveden. Izpeljano iz *kradnoti, *krasti (ČSSJa XII, 84). *k.lp. .labod.. Hr. nar. k.p m, gl. kol. m, csl. kolp. ž. Prim. stpr. gulbis (ČSSJaXII, 189–190). Derksen 2008, 261, rekonstruira žensko i-deblo in moško o-deblo *k.lp. in *k.lp.. *k.l. .klica.. Sln. k.lj m .utež pri uri., k.l ž .klica., dl. kel, Red kli ž (ČSSJa XII, 194). *k.met. .kmet, župan, starosta.. Prevzeto iz latinsko comes, Red comitis (ČSSJa XIII, 196–197). *kyst. .copic.. Hr. in sr. k.st m, c. dial, kyst ž, slk. kyst ž. Tvorjeno s pripono *-t.;*kyt-t. iz istega korena kot *kyta (ČSSJa XIII, 276–277). *kyšen..žep.. P. kieszen.žep., r. nar. kišén.' m in str. kišen.m .mošnja, žep za denar. (ČSSJaXIII, 278). *lap.t. .vrsta obutve, del necesa.. Sln. lapet, Red lapta m17 .parcela., hr. nar. lŕpat .zorana njiva., sr. nar. lŕpat, Red lŕpta .kos blaga ali cesa drugega., bg. nar. láp.t, lapat m .širokolistna rastlina, ki raste spomladi., lápaci .vrsta obutve., stcsl. lapot. m, stp. lapcie mn. .vrsta obutve, pletene iz slame ali kože., str. lapot. m, r. lápot, Red laptja m .vrsta obutve., br. lápac. m, ukr. lápot, Red laptja .vrsta obutve.. Tvorjeno iz *lap. podobno kot *pol.t., *nog.t. (ČSSJa XIV, 32–34). *legl., *legal. .poteptana trava, njiva, žito.. Samo bg. nar. ljag.l m .poteptana njiva., lég.l m .nepožeto, poteptano žito., l.gal m in ž .od hudega dežja polegla visoka trava., lég.l, lég.l ž .poteptana njiva..Tvorjeno iz *legti, *legnoti s pripono *-l./*-l. ali iz *legati s pripono *-(a) l./*-(a)l. (ČSSJa XIV, 97). *lipan. .vrsta ribe.. Sln. lípan m .Salmo thymallus., hr. in sr. l.pen, lipan, Red lipána m .vrsta ribe v južni Srbiji in Hercegovini, Thymallus vulgaris Nilss., lipem, lipljan, l.pljen, nar. li­plijen, lipjen, l.pen .vrsta recne ribe Thymallus vulgaris, Thymallus vexillifer., lipanj, lipenj, lipjan, bg. nar. lípen m .rastlina Verbascum phlomoides., stc. in c. lipan, lipen, lipan, lipen m .Thymallus., slk. lipen m .Thymallus., slk. nar. lipan, lipen, stp. lipien .Thymallus vulgaris., p. lipien, gl. lipon, r. nar. lipen. m .harius., br. nar. lipén. m .harius., ukr. nar. lipen. m. Tvorjeno s pripono *-en./*-en., *-an./*-an. (ČSSJa XV, 117–118). *lom.t. .kos, del.. Str. lomot. m .kos, del., r. lomót., Red lomotjá m .kos., lomót., Red lomtjá .z nožem odrezan plošcat, ne predebel, ampak velik kos kruha., nar. lómót., Red lomtjá m .plast zemlje, ki jo obrne plug., lom, Red lomta m .velik del, kos kruha, debel clovek., br. nar. lómoc. .odlomljen kos kruha., lómac. m .velik kos kruha.. Tvorjeno s pripono *-.t. od *lomiti (ČSSJa XVI, 29). *loskot. .platno.. Str. loskot. m, r. nar. lóskat, Red lkati ž .platno.. Tvorjeno s pripono *-ot. (ČSSJa XVI, 83). *losos. .losos, vrsta ribe.. C. losos, slk. losos, Red lososa m, p. losos, Red lososia m, gl. losos m, dl. losos m, str. losos. m in ž, r. lósós., Red lososa m, br. lasós.. Hr. in sr. l.sos ter slovensko l.sos je izposojeno iz rušcine ali cešcine. Sorodno je lit. lăšis, let. lasis (ČSSJaXVI, 88–90). Derksen 2008, 285, rekonstruira jo-deblo moškega spola *losos.. *lubogost. .osebno ime.. C. Libhost, stc. Lubhost m. Zloženo iz *lub. in *gost. (ČSSJa XV, 177). Obstaja vec podobnih zloženk (prim. *ord(o)gost., ČSSJa XXXII, 147–148). *luc. .luc, svetloba.. I-deblo je lahko nadaljevanje starejšega soglasniškega debla *louk-s, kar bi kazalo na sorodstvo z lat. lux, Red lucis, stpr. luckis .lucina, poleno. (ČSSJaXVI, 163–164). Derksen 2008, 290, rekonstruira moško jo-deblo, akcentsko paradigmo b, *lúc., navaja pa tudi odraze po ženski ijevski sklanjatvi. *lud.je mn. .ljudje.. Sorodno je let. lŕudis m .ljudje, narod., lit liáudis .svoboden narod., stvn. liuti .ljudje. (ČSSJaXV, 197). Derksen 2008, 282, rekonstruira i-deblo moškega spola, akcent­sko paradigmo c, *l.d.je. *makot.rt. .posoda za trtje maka.. R. nar. makotért., Red makoterti ž .velik širok lonec, v ka­terem trejo mak., br. nar. makacërt m .glinena posoda, kjer se tre mak., ukr. mákotert., Red makoterti ž. Sestavljeno iz *mak. in *t.rt., ki je izpeljan s pripono *-t. iz glagola *terti, *t.ro (ČSSJa XVII, 141). *malomogt. .gobavost.. Stcsl. malomošt., Red malomošti, stc. malomoc, Red malomoci ž, slk. knjižno redko malomoc, Red malomoci ž .slabost., str. malomoc. m in ž. Sestavljeno iz *mal. in *mot. (ČSSJa XVII, 169). 17 Podobno kot pri brt tudi tukaj Pleteršnikova iztocnica ni naglašena. *mazol. .mozolj.. Sr. nar. m.zolj m in ž. Etimološko sorodno z *mozol. (ČSSJa XVIII, 28). *medved. .medved.. Sestavljeno iz *medv-ed-. Iz *med. +*esti (ČSSJaXVIII, 65–66). Derksen 2008, 306, rekonstruira moško jo-deblo, akcentsko paradigmo a, *medv.d..18 *mogot. .gospod.. ČSSJa izhaja iz jo-debla *mogotj., iz deležnika, ki je postal pridevnik: csl. mogjašt. .dominus., stc. Mohuc ž .ime kraja. (ČSSJaXIX, 104–105). Miklošic 1856, 47, nava­ja stcsl. obliko Omn mogot.mi. *mol. .molj.. ČSSJa XIX, 203–205, kaže bolj na mehko ojevsko izhodišce iz glagola *melti, *melo, ko primerja psl. *mol. z gotskim malo, staroindijsko maluka-s. Tudi Derksen 2008, 323, rekonstruira moško jo-deblo *mol.. Kot ijevski samostalnik moškega spola samostalnik mol. navaja Miklošic 1862–1865, 380. *morv. .mravlja.. Sln. mr.v, Red mrav. ž in mr.v m, bg. nar. mraf, r. nar. muráv. ž. Psl. *morv. je odraz pie. *mor.. (Pleteršnik, ČSSJa XIX, 247). *mov. .umivanje.. Samo str. mov. .umivanje. – spol ni jasen. Prim. SreznevskijII, 160: »trovjat. im. mov..« Brezpriponska tvorba od *myti (ČSSJa XX, 89–90). *mozol. .mozolj.. Stcsl. mozol., Red mozoli m. Etimologija je nejasna (ČSSJa XX, 98–100). *moždžen. .možgani.. Nejasno, ali je i-deblo ali o-deblo (ČSSJa XX, 105). Slovenske oblike možg.ni, možg.ne, možj.ne, možlj.ni, moždž.ni, možd.ni so po ČSSJa XX, 104–105, izpeljane iz pridevnika *moždžan.(j.). Derksen 2008, 328, navaja možno moško i-deblo *moždžen.. *myš..miš.. Moškega spola je sln. nar. m.š, Red míša, bg. nar. miš, hr. in sr. m.š, r. nar. myš., myš (myš morskoj). Gre za staro soglasniško osnovo, ki je v slovanšcini prešla v ijevsko sklanjatev (ČSSJaXXI, 65–66). Derksen2008, 337, rekonstruira žensko i-deblo, akcentsko paradigmo a, *m.š., navaja pa tudi odraze moškega spola. *myv. .umivanje.. Samo str. myv. .umivanje.. Izpeljano iz *myti (ČSSJaXXI, 88). Spol ni jasen, prim. Sreznevskij II, 215: »iže ot myvi pokoja telu pace mery.« *nastel. .stelja.. Sln. nástelj ž, nástel m, hr. in sr. nastelj, nar. nastel m in ž, stp. nasciel .bela obloga na jeziku pri bolezni., r. nar. nástel. ž, br. nar. nascël m. Izpeljano iz glagola *nasteliti (ČSSJa XXIII, 77). *nav. .duša umrlega, mrtvec.. Sln. n.v m, hr. in sr. n.v m, stcsl. nav. m, stc. náv, Red návi m, c. nav ž .gomila., str. nav., Red navi, r. nar. nav., Red navi, ukr. nav, Red navy ž (ČSSJa XXIV, 49–52). Po ijevski sklanjatvi moškega spola se je samostalnik *nav. sklanjal še v stc. Derksen 2008, 347, navaja i-deblo moškega in ženskega spola *nav.. *neberž. .nesposobnost ravnati s stvarmi.. Samo rusko narecno néberež. m in ž .neroda, nespo­sobnost ravnati s stvarmi.. Izpeljanoiz glagola *neberti. Lahko gre za novejšo tvorjenko (ČSSJa XXIV, 100). *negost. .nepovabljen gost, bližnji clovek v hiši.. C. nehost m .nepovabljeni gost., stp. Niegost .osebno ime., r. négost. m .svoj, družinski, bližnji clovek v hiši.. Sestavljeno iz *ne in *gost. (ČSSJa XXIV, 131). *nejesyt. .pelikan.. Sln. nesět m, hr. in sr. n.sit m, bg. nésit m, stcsl. nejesyt. ž, c. nejesyt m, nesyt m, str. nejasyt. m, r. nejásyt. ž .vrsta vecjih sov., br. njajásyc.. Sestavljeno iz *ne, aoristne oblike od glagola *eti, *j.mo in *syt. (ČSSJaXXIV, 134–135). Derksen 2008, 348–349, rekon­struira i-deblo ženskega spola *nejesyt., navaja pa tudi odraze moškega spola. *nenasyt. .požeruh, požrešnost.. Sln. nenasět m, hr. in sr. nenásit m, c. nenasyt ž, p. arh. niena­syt, str. nenasyt. m in ž, r. nar. nénasyt. in nenásyt. m in ž, br. nar. ninásyc. ž, njanasyc., ukr. nenásyt m, nenásyt. ž. Sestavljeno iz *ne in *nasytiti (ČSSJa XXIV, 170–171). *nepot.. Hr. in sr. neput m .napacna pot., r. nar. néput. m in ž .lahkomiseln, brezciljni clovek., br. nar. népuc. ž .brezpotje., ukr. nar. neput., Red neputi m in ž .zoprn clovek.. Sestavljeno iz *ne in *pot.. V nekaterih slovanskih jezikih je samostalnik prešel v jo-sklanjatev (ČSSJa XXIV, 206). 18 V slovarju je oblika akcentuirana *medv.d., vendar bi tako napisana oblika lahko po tradicionalnem dojemanju spominjala na novoakutirano obliko, kar pa v tem primeru (v akcentski paradigmi a) ni mogoce. Podobno velja za ostale rekonstrukcije akcentske paradigme a. *nog.t. .noht.. Staro soglasniško deblo *nog.t-, prevedeno v i-debla (ČSSJaXXV, 170–173). Derksen 2008, 355, rekonstruira moško i-deblo ali moško jo-deblo, akcentsko paradigmo c, *n.g.t.. *obces. .kar ostane po cesanju lanu.. R. nar. óces., ócesi. Ijevsko deblo, sorodno z *obces.19 (ČSSJa XXVI, 139). *obgolv. .zgornji del obuvala., .oglavnik.. Sln. ogl.v, Red ogláva, hr. in sr. .glav ž, mk. oglav m in ž, csl. oglav., oglav., stc. ohlav ž, c. ohlav m in ž, stslk. ohlav m in ž .uzda., dl. hogloj m .nagobcnik., p. oglów m in ž .vrsta uzde., str. ogolov. .del uzde., olov ž .oglavka, del uzde.. Sestavljeno iz *ob- in *golva (ČSSJa XXVI, 224–225). *obgreb. .ogrebanje cebeljih rojev.. Sln. ogr.b, Red ogréba m, hr. in sr. reb m .kar ostane po cesanju lanu., ogrijeb m, stc. ohreb m .uradna zaplenitev vsega, kar ima obtoženi pri sebi.. Lahko je ijevsko ali ojevsko deblo iz glagola *obgrebti (ČSSJa XXVII, 29). *obleden. .poledica.. Samo r. nar. óbleden ž in ukr. nar. óbleden m .poledica.. Sestavljeno iz *ob- in pridevnika *leden. (ČSSJa XXVII, 238). *obpyš. .rep.. I-deblo, sorodno z glagolom *obpyxati; samo staroceško obpyš .rep. (ČSSJa XXIX, 48). *obrit. .spodnji del snopa.. C. nar. rit, p. rzytowie, dl. risi mn. .spodnji del snopa., r. nar. brit m. Verjetno sestavljeno iz *ob- in *rit. (ČSSJa XXIX, 91–92). *obstruž..prva odsekana treska, kar ostane po cesanju lanu.. Sln. ostr.žm .prva odsekana treska., stc. ostruž m/ž .kar ostane po cesanju lanu, konoplje., dl. wótšuž ž .trnje.. I-deblo, sorodno z *obstružiti in *obstruga, *obstrug. (ČSSJa XXX, 86). *obst.b.l. .deblo.. Sln. ost.blek m .deblo. in r. nar. ostébel. m .steblo.. Sestavljeno iz *ob- in *st.b.l. (ČSSJa XXX, 94). *obvet. .obet.. Sln. ob.t, Red ob.ta, hr. in sr. jet m in ž, bg. obét m, stcsl. obet. m, stc. obet, Red obeta, obet, Red obeti ž, p. obiet, csl. obet. m, r. obét m, nar. obvét m, stbr. obet, ukr. obít m. Tradicionalno se rekonstruira kot *ob- + *vet. (ČSSJa XXXI, 34–36). *obv.l. .storž, vrsta ribe.. Dl. bobel ž .storž., str. obel. .vrsta ribe., r. nar. obël .blaznež.. Za slovenšcino je izhodišce ajevska osnova la. Sicer je lahko i-deblo ali u-deblo iz pridevnika *obv.l.(j.) (ČSSJa XXXI, 124). *ocebol..ocesna bolezen.. Hr. in sr. arh. ocibol m, ocobóljm, bg. oceból, ocobólm .ocesna bolezen., mk. ocobol m, str. ocebol., ocibol. m. Sestavljeno iz *oci in *bol. (ČSSJa XXXII, 11–12). *ogn. .ogenj.. Staro i-deblo, sicer etimologija ni povsem jasna (ČSSJaXXXII, 30–33). Derksen 2008, 364, rekonstruira moško i-deblo ali moško jo-deblo, akcentsko paradigmo b, *ňgn.. *olbed./*elbed. .labod.. Csl. lebed. m, bg. lébed m, mk. labed m. Rekonstrukcija je podobna kot pri *olbod./*olbot. (ČSSJa XXXII, 50). *olbod./*olbot..labod.. Tvorjeno s pripono *-od./*-ed.(ČSSJaXXXII, 51). Derksen 2008, 365–366, rekonstruira moško jo-deblo in po Kortlandu izvorno akcentsko paradigmo a, *olbod..20 *olk.t. .laket.. Podobna tvorba kot *nog.t. (ČSSJaXXXII, 65–67). Derksen 2008, 368, rekon­struira moško i-deblo in moško jo-deblo, akcentsko paradigmo c, *.lk.t.. *olov. .svinec.. Gre za enak izvor kot stpr. alwis .svinec. (ČSSJaXXXII, 76–77). Derksen 2008, 369–370, rekonstruira o-deblo srednjega spola, akcentsko paradigmo c, *.lovo, navaja pa tudi odraze, preko katerih sklepa na rekonstrukcijo *olv.. *ols. .los.. Na ijevsko izhodišce moškega spola najbolj jasno kaže csl. los. m (ČSSJa XXXII, 79–80) in stcsl. Idv losi (Miklošic1856, 47). Derksen 2008, 370, rekonstruira jo-deblo moškega spola, akcentsko paradigmo c, *.ls.. 19 Csl.oces. .rep.,p.oczesy .kar ostane po cesanju lanu., r. ocës, ukr. ocís, Red ocósu. Izpeljano iz *obcesati (ČSSJa XXVI, 138). 20 »Kortland(2005:128)makes anattempttoaccountforthefacts whilestartingfromthehypothesis that the etymon originally belonged to AP (a) and only became mobile after the rise of distinctive tone and the South Slavic lengthening of the initial vowels before tautosyllabic resonants« (Derksen 2008, 366). *ord(o)gost..osebno ime.. Stsln.21 Radegost, hr. in sr. Radogost, c. Radogost, Radhost, Radohost, stp. Riedegost, p. Radgost, str. Radogost.. Sestavljeno iz *ord./*rad. in *gost. (ČSSJa XXXII, 147–148). *ort./*rat. .vojna.. Sthr. rat ž, hr. in sr. r.t ž in m, bg. arh. rat., stcsl. rat. ž, c. rat ž .boj., str. rat. ž, ukr. rat.. Nastalo je iz *or-t. (ČSSJaXXXII, 213–214). Derksen 2008, 376, rekonstruira žensko i-deblo *ort., navaja pa tudi odraze moškega spola. *orzpot..razpotje.. V južnoslovanskih jezikih (torej tudi v slovenšcini) je težko lociti odraze ojev­ske in ijevske sklanjatve zaradi depalatalizacije. Sestavljeno iz *orz-in *pot. (ČSSJa XXXIV, 159–160). *os. .os.. Derksen 2008, 380–381, rekonstruira žensko i-deblo, akcentsko paradigmo c, *.s.. Opozarja tudi na oblike moškega spola v sanskrtu ák.a-, gr. ...., lat. axis. *ogl. .oglje. (ESSJ II, 243–244). Kot praslovanski ijevski samostalnik moškega spola, akcentske paradigme a samostalnik *.gl. rekonstruira tudi Derksen 2008, 385. *ož. .gož, kaca.. Hr. kajk. g.ž, p. waz, Red weza, gl. huž, dl. vuž, r. už, br. vuž, ukr. už, vuž. Soro­dno stpr. angis .kaca. (ESSJI, 167). Derksen 2008, 388, rekonstruira jo-deblo moškega spola, akcentsko paradigmo b, *.ž.. Na ijevsko izhodišce bi lahko kazal latinski samostalnik anguis .kaca.. *pastyr. .pastir.. Prim. stcsl. Imn pastyrje, Omn pastyr.mi (SJS III, 19). *pazneg.t./*paznog.t. .krempelj.. Derksen 2008, 393, rekonstruira i-deblo moškega spola in jo-deblo moškega spola. *pecat. .pecat.. Kot praslovanski ijevski samostalnik moškega spola ga rekonstruira že Miklošic 1856, 46. *pelyn. .pelin. (Skljarenko1998, 126). Skljarenko navaja samostalnik*pelyn. kot primer ijev­skega samostalnika moškega spola, ki se sklanja po akcentski paradigmi a. *pe.. .pec.. Schuster-ŠewcII, 1056, rekonstruira tako moški kot ženski spol, GHJP1998, 183, pa psl. moški spol. Derksen 2008, 393, rekonstruira i-deblo ženskega spola, akcentsko paradigmo c, *p.t.. *polt. .plat. (Oblak1890, 31). Na ijevsko sklanjatev kaže str. Med polti, Omn polot.mi (Srez­nevskij II, 1147). *pleš. .pleša. (Bernštejn 1974, 274). Derksen 2008, 405, rekonstruira i-deblo ženskega spola, akcentsko paradigmo c, *pl.š., navaja pa tudi slovenski odraz moškega spola. *pot..pot.. Kot praslovanski ijevski samostalnik moškega spola samostalnik *pot. rekonstruirajo vsi avtorji. Tako tudi Derksen 2008, 417–418, rekonstruira moško i-deblo, akcentsko paradigmo b, *p.t.. *rys. .ris. (ESSJIII, 182). SJSIII, 657, navaja (stcsl.) iztocnico rys., Red rysi m (ali ž) in rys., Red rysa m, kar verjetno kaže na izvorno moški spol. *serd. .sredina. (Schuster-ŠewcIII, 1349–1350). Gl. srjedz, dl. srjez, r. séred. lahko posredno kažejo na i-deblo, saj bi imeli odrazi v navedenih slovanskih jezikih sicer jotirano izglasje (npr. r. **serežd.). *sež.n. .seženj. (Miklošic1862–1865, 975). V csl. se pojavljata obliki Rmn sežnij in sežanjej, ki odražata ijevsko sklanjatev. *snet..vrsta bolezni. (Schuster-ŠewcIII, 1326–1327). Prim. odraza hr. sn.jet m/ž, ukr. snit., ki bi imela, ce bi bil samostalnik *snet. jo-deblo, jotirano izglasje: ukr. **snic, hr. **snijec. *sten. .senca, stenj. (Derksen 2008, 467). Derksen rekonstruira i-deblo moškega in ženskega spola, akcentsko paradigmo a, *st.n.. *storž. .stražar. (Bernštejn1974, 255). Derksen2008, 469, rekonstruira jo-deblo moškega spola, akcentsko paradigmo c, *st.rž.. *s.ld. .slanik.. Hr. in sr. sl.d m, c. sled m, slk. sled m, p. sledz m, r. sel.d. ž (Bernštejn1974, 254). *s.rd. .srd. (ESSJ III, 304–305). Na izvorno i-deblo bi lahko kazali odrazi ženskega spola v slovenšcini. 21 Kratica stsln. oznacuje obdobje zgodnje slovenšcine, ki je izpricano v spomenikih do 16. stoletja. *tat. .tat. (Miklošic 1856, 47). Derksen 2008, 489, rekonstruira jo-deblo moškega spola. *ten. .senca.. C. nar. tín m, tín ž, slk. tien ž, p. cien ž, dl. sen, Red senja m, r.tén. ž, br. cén., Red cenju m, ukr. tín. ž (ESSJ IV, 168). *tr.st. .trstika. (ESSJIV, 237). Derksen 2008, 499, rekonstruira i-deblo ženskega spola, akcent­ sko paradigmo c, *tr.st., navaja pa tudi odraze moškega spola. *t.st. .tast. (Miklošic 1856, 46). Stcsl. t.st., Red t.sti m (ESSJ IV, 155–156). *ušid. .begunec..Vondrák1912, 416, navaja stcsl. samostalnik ušid. kot odraz praslovanskega ijevskega samostalnika moškega spola. *vel.bod. .velblod.. Obstoj pridevnika vel.bodin. kaže na to, da je poleg vel.bod. obstajal tudi vel.bod. (prim. *golobin.) (Miklošic 1856, 47–48). *vepr. .merjasec.. Sln. véper, hr. in sr. v.par, bg. vep.r, mk. vepar, stcsl. vepr., p. wieprz (Bern­štejn 1974, 271). *zet. .zet.. Kot ijevski samostalnik moškega spola ga navaja že Miklošic1856, 46, za njim pa vsi ostali avtorji. Derksen2008, 543–544, tudi rekonstruira samostalnik *z.t. kot i-deblo akcentske paradigme a. *zver. .zver.. Kot ijevski samostalnik moškega spola ga navaja že Miklošic1856, 46, za njim pa vsi ostaliavtorji. Tudi Derksen2008, 549–550, navaja samostalnik*zv.r. kot i-deblo moškega spola akcentske paradigme c, Kapovic 2009, 240, pa kot izvorno akcentsko paradigmo a. *z.lc. .žolc.. ESSJIV, 476, rekonstruira tako obliko moškega kot ženskega spola. Derksen 2008, 552, rekonstruira i-deblo ženskega spola *z.lc.. *žal. .žalost.. ESSJIV, 435, pri iztocnici žále rekonstruira *ž.l. m in ž. Derksen2008, 553–554, rekonstruira *žal. kot i-deblo ženskega spola. *želod. .želod. (ESSJIV, 444–445). Ramovš1952, 54, navaja samostalnik *želod. med odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola. Derksen2008, 556, rekonstruira jo-deblo moškega spola, akcentsko paradigmo c, *ž.lod.. *žerav. .žerjav.. Sreznevskij I, 860, navaja zgled iz XIII. stol: »jastrjabi /.../ s.rny i žeravi jemljut.,« kjer gre za obliko žeravi v Tmn in bi lahko samostalnik *žerav. uvrstil med možne praslovanske ijevske samostalnike moškega spola. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja so izpricani odrazi naslednjih 55 praslovan­skih ijevskih samostalnikov moškega spola: *agned., *astreb., *cesar., *c.rv., *c.mel., *dever., *drob., *gnus., *gold., *golob., *gos., *gospod., *gost., *gos., *gvozd., *xot., *kol., *k.met., *luc., *lud.je, *medved., *mol., *mozol., *moždžen., *myš., *nog.t., *ogn., *olbod., *olk.t., *olov., *ols., *orzpot., *os., *ogl., *pastyr., *pecat., *pelyn., *pe.., *polt., *pleš., *pot., *rys., *sež.n., *snet., *s.rd., *serd., *t.st., *tat., *tr.st., *zet., *zver., *z.lc., *žal., *želod., *žerav.. 1.3 Dosedanjeobravnaveproblematikeodrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola Dosedanje obravnave problematike odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moške­ga spola lahko razdelimo na vec vidikov obravnave. Z vidika baltoslovanskega stanja so odrazi ijevskih samostalnikov moškega spola obravnavani npr. v baltoslovanski slovnici, Stang1966, monografiji, Eckert1983, in npr. v clanku, Eckert 1972. Poznavanje baltoslovanskega stanja samostalniške sklanjatve je pomembno za razumevanje praslovanskega stanja oz. procesov, ki so se dogajali v praslo­vanski samostalniški sklanjatvi. Z vidika praslovanskega in mlajših stanj so odrazi praslovanskih ijevskih samostal­nikov moškega spola obravnavani v (pra)slovanskih primerjalnih slovnicah, npr. Arumaa 1985, Bernštejn 1974, Boškovic 1985, Miklošic 1856, Stieber 1971, Vondrák 1908. Naslednji pomemben vir so praslovanski etimološki slovarji (npr. Derksen 2008, ČSSJa, Miklošic1886, SP) in etimološki slovarji posameznih slovanskih jezikov (ESSJ, ESJS, RHSJ, Schuster-Šewc, SEJP, SES, SJS, Skok, SlP, SRJ, SS, SSp). Naslednji vir so (zgodovinske) slovnice posameznih slovanskih jezikov: BG 1985, GHJP1998, HVC1977, Koneski2004, Toporišic 2000;22 ucbeniki (Babic 2003), monogra­fije in clanki: Degtjarev 1981, Krajcovic 2009, Minceva 1978, Pohl 1985, Repanšek 2010. Z vidika akcenta so odraze praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovanskih jezikih med drugimiobravnavali Dybo 1990, Olander 2001, Skljarenko 1998, Stang 1957. V slovenšcini so odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola obrav­nani v posameznih monografijah in clankih: Oblak 1890, Ramovš 1952, Rigler 2001. Z vidika slovenskega knjižnegajezika 16. stoletja so, vecinoma v širšem kontekstu, odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola obravnavani v raznih mono-grafijah in clankih: Merše 2009, Ramovš 1997, Rigler 2001,23 Zamjatina 1992. 1.3.1 Obravnaveproblematikepraslovanskihijevskihsamostalnikovmoškegaspolasstališcabaltoslovanšcine Ker je cilj te monografije predvsem prikazati stanje odrazov praslovanskih ijevskih samo­stalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, se nisem poglabljal v problematiko baltoslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola. Ker pa je razumeva­nje obravnavanihodrazov nemogoce brez širšega vpogleda v problematiko, sem se le infor­mativno dotaknil tudi odnosov med ijevskimi samostalniki v baltoslovanskem obdobju. Pri tem sem se opiral predvsem na monografijo Rainerja EckertaDie Nominalstämme auf -i im Baltischen unter besonderer Berücksichtigung des Slawischen iz leta 1983. Avtor utemeljuje indoevropski izvor baltskih ijevskih samostalnikov (Eckert 1983, 23–80), med njimi pa najdemo tudi samostalnike, ki se v praslovanšcini kažejo kot ijevski moškega spola: lit. nar. novis, Red novies ž .muka., let. nar. nâvs, Red nâvs ž .smrt., psl. *nav. (Eckert 1983, 30–33); lit. kirměs, Red kirmi.s ž, psl. *c.rm. (Eckert 1983, 35–36); lit. žasěs, Red žasi.s m, psl. *gos. (Eckert 1983, 43–44); lit. liáudis, Red liáudies ž, psl. mn *lud.je (Eckert 1983, 47–48); lit. ugněs, Red ugni.s ž, psl. *ogn. (Eckert 1983, 52–53); lit. sis, Red sies ž, sis, Red sio, psl. *os. (Eckert 1983, 66); stpr. pintis, psl. *pot. (Eckert 1983, 72–73). Nato Eckert 1983, 80–173, vzporeja baltske in (pra)slovanske ijevske samostalnike. Najprej predstavi splošne baltske in slovanske vzporednice (Eckert 1983, 80–82). Na zacetku opozarja na staro prušcino, ki je izpricana samo v slovarskem gradivu in zato zanjo 22 V pomoc predvsem pri preverjanju sprememb v sklanjatvenih paradigmah. 23 Greza zbranadela clankov in razprav,kista jih Ramovš oz.Rigler izdala v casu svojega življenja. ni mogoce dolociti ijevskih debel s takšno gotovostjo kot za litovšcino in letonšcino (Eckert 1983, 80). Od samostalnikov, ki so podrobneje obravnavani v tem poglavju, sta v praslo­vanšcini moškega spola samostalnika *ogl. in *olk.t.. Samostalnik *ogl. ima v lit. ustre­znico anglěs, Red angli.s ž, let. nar. glis ž, stpr. anglis .oglje. (Eckert1983, 80). Možen je prehod v jo-debla: let. glis, Red gla (Eckert 1983, 81). Samostalnik *olk.t. ima v lit. nar. ustreznico lektis, Red lekties in uolektěs, Red uolekti.s m, let. nar. uolakts, stpr. woalits, woltis (Eckert 1983, 82). V drugem delu poglavja obravnava vzhodnobaltske in slovanske vzporednice (Eckert1983, 82–96). Od obravnavanih samostalnikov bi lahko v praslovanšcini bil moškega spola samostalnik *ž.lc. (sicer po Eckertu rekonstruiran kot ženskega spola). V lit. je ustreznica tulžěs, Red tulži.s ž, let. žultis ž. Za psl. se rekonstruira izhodišce *.hulkis s pripono k, za lit. in let. pa *.hultis s pripono t (Eckert 1983, 94–95). Sledi obravnava staroprusko-litovskih in slovanskih vzporednic (Eckert1983, 96–107). Moškega spola v praslovanšcini je samostalnik *k.lp. .labod.. Lit. nar. gulběs, Red gulbi.s ž, gu.bis, Red gu.bio, let. gulbis, Red gbja m (Eckert 1983, 102–103). Viden je prehod iz ijevske sklanjatve ženskega spola v ojevsko sklanjatev moškega spola. V slovanskih jezikih se pojavljajo odrazi v gl. kol., Red kolpja, hr. nar. k.p. V slovanskih jezikih je prehod v mehko ojevsko sklanjatev sekundaren (Eckert 1983, 103–104). Sledijo litovsko-slovanske vzporednice (Eckert 1983, 107–135). Moškega spola v praslovanšcini so samostalniki *dever., *grust., *rys., *tr.st., *zver.. Lit. dieverěs, Red dieveri.s m. V lit. obstaja mlajši prehod v mehko ojevsko sklanjatev: deverěs, Red deve­rio (Eckert 1983, 109–110). Lit. nar. grustěs ž .težek obcutek, bolecina.. Vzporedno je r. grust. .žalost., sln. gr.st .gnus. (Eckert1983, 112–113). Lit. l.šis, Red l.šies m in ž, luš.s m, psl. *rys. (Eckert 1983, 117–119). Lit. triis, Red triio m, trušěs, Red truši.s ž, psl. *tr.st. (Eckert 1983, 129–131). Lit. žverěs, Red žveri.s m, nar. stlit. .weris, Red .werięs ž, psl. *zver. (Eckert 1983, 132–135). Med letonsko-slovanskimi vzporednicami so obravnavani samo samostalniki, ki se v praslovanšcini rekonstruirajo kot ženski ijevski (Eckert 1983, 135–161). V poštev bi lahko prišel kvecjemu samostalnik *s.n. .spanec., ki je v gl. ženskega spola; son, Red sni in odraža ijevsko sklanjatev. Po Eckertovem mnenju gre že za indoevropske vzporednice med ijevsko, ojevsko in ijo-sklanjatvijo. Torej se v slovanskih jezikih verjetno kažeta dva podedovana odraza (Eckert1983, 145–147). Sledi obravnava samostalnikov, ki so v baltskih jezikih ijevski, v slovanskih pa so že naprej tvor­jeni (Eckert 1983, 161–169). Takšni samostalniki so npr. lit. voverěs, Red voveri.s m, v psl. *veverica (Eckert 1983, 161–162); lit. nar. apušěs, Red apuši.s .trepetlika., v slovanskih jezikih *opsina, *opsika, *opsa (Eckert 1983, 163–165); lit. išimtěs, Red išimti.s ž .izjema. in priimtěs, Red priimti.s .sprejetje. odraža enako sestavino kot v slovanskem *roko-jet. .snop. (Eckert 1983, 165–166); lit. musěs, Red musi.s ž .muha., v psl. nar. *m.šica, prim. csl. m.šica, r. nar. mšica, stc. in c. mšice, p. mszyca (Eckert 1983, 168–169); lit. nar. viešis .gost., psl. *v.s. .vas. (Eckert 1983, 169). Eckert v tej monografiji obravnava 15 samostalnikov, ki se v praslovanšcini odražajo kot možni ijevski samostalniki moškega spola. To so: *c.rm., *dever., *gos., *grust., *k.lp., *nav., *ogn., *olk.t., *os., *ogl., *pot., *rys., *tr.st., *zver., *ž.lc.. Samostalnike *grust., *rys. in *tr.st. Eckert rekonstruira kot psl. ijevske samostal­nike ženskega spola, vendar jih obravnavam kot (možne) praslovanske ijevske samostal­nike moškega spola zaradi znakov, ki na to kažejo v drugih virih. 1.3.2 Obravnaveproblematikepraslovanskihijevskihsamostalnikovmoškegaspolavslovanskihjezikih V tem poglavju predstavljam glavne primerjalne slovnice slovanskih jezikov in starocer­kvenoslovanske slovnice, iz katerih sem crpal najvec gradiva in informacij pri dolocanju možnih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola. Ostale primerjalne slovnice, monografije, clanke itd., ki so mi bili v pomoc pri izdelavi monografije, navajam pri posa­meznem odrazu možnega praslovanskega ijevskega samostalnika moškega spola v sloven-skem knjižnem jeziku 16. stoletja. Avtorji so si o dolocenem naboru samostalnikov enotni, da so bili res ijevski in moškega spola. Tako npr. o samostalnikih *bol. .bolnik., *c.rv., *gospod., *lud..e, *medved., *pot., *zet. nobeden od avtorjev ne dvomi, da so bili moškega spola. Dvomi, katerega spola so, se pojavljajo npr. pri samostalnikih *mol. in *rys.. Pri samostalnikih kot npr. *luc. pa prihaja do dvoma, ali so ijevski ali mehki ojevski. Pomemben napredek v obravnavah je videti v sami analizi. Miklošicbolj ali manj navaja gradivo, medtem ko Arumaa loci vec skupin: nomina agentis, korenske samostalnike, tvorjenke s *-t., ... Do razhajanj v pojmovanju, kateri samostalnik je ijevski in moškega spola ali žen­skega spola, po mojem mnenju prihaja zaradi sinhronega stanja v slovanskih jezikih in zaradi vira, ki ga je imel posamezen avtor na voljo. Tako Miklošickot ESJS, Arumaa se pri navajanju spola za samostalnik *mol. sklicujejo na (staro) cerkveno slovanšcino. Ocitno pa je vsak od teh imel na voljo razlicne vire, saj je pri Miklošicuin v ESJS *mol. moškega, pri Arumaau pa ženskega spola. Vidimo torej, da je treba obravnave in analizo vsakega posa­meznega avtorja jemati kriticno in nikakor ne aksiomaticno, kot neko dokoncno resnico. 1.3.2.1 Miklošic 1856 V svoji primerjalni slovnici slovanskih jezikov iz leta 1856 Franc Miklošic obravnava tudi odraze ijevskih samostalnikov moškega spola v posameznih slovanskih jezikih. V stcsl. opozarja na prehajanje ijevskih samostalnikov moškega spola v ženski spol. Prim. Oed pecat.m. in pecatijo (Miklošic 1856, 45). Kot vzorcni primer ijevskega samostalnika moškega spola navaja samostalnik pot.: Ied pot., Red poti, Ded poti, Ted pot., Zed poti, Med poti, Oed potem., Idv poti, Rdv potiju, Ddv pot.ma, Tdv poti, Zdv poti, Mdv potiju, Odv pot.ma, Imn potije, Rmn potij, Dmn potem., Tmn poti, Zmn potije, Mmn potex., Omn pot.mi(Miklošic1856, 45). Po tem vzorcu se po Miklošicusklanja 20 samostalnikov: bol. .aegrotus., gr.tan., zver., golob, cr.v., gost., zet., lak.t., ljudije (mn.), nog.t., pecat., pot., tat., t.st., gospod., medved, malomošt., los. in najbrž tudi gvozd. in rys. (Miklošic 1856, 46). Miklošicnavajatudi vec oblik iz stcsl., ki dokazujejo uvrstitevposameznega samo­stalnika v ijevsko sklanjatev (moškega spola). Samostalnik bol. .bolnik. ima v stcsl. oblike Ded boli, Rmn bolij, Dmn bolem., Tmn boli, Mmn bolex.. Golob., Red golobi, Ded golobi, Imn golobije, Rmn golobi, golobij, Tmn golobi. Gospod., Red gospodi, Ded gospodi, Zed gospodi, Imn gospodije, Rmn gospodij, Tmn gospodi. Gost., Imn gostije, Rmn gosti, gostij. Gr.tan., Ded gr.tani, Omn gr.tan.mi. Zver., Red zveri, Ded zveri, Zed zveri, Tdv zveri, Imn zverije, Rmn zverij, Tmn zveri, Omn zver.mi. Zet., Red zeti, Ded zeti. Igr., Tmn igri, spol nejasen. Lak.t., Rmn lak.tij, Tmn lak.ti. Los, Idv losi. Ljudije, Imn ljudije, Rmn lju­dij, Dmn ljud.jem., Tmn ljudi, Omn ljud.mi. Malomošt., Ded malomošti, Idv malomošti, Tdv malomošti, Tmn malomošti. Tvorjeno s pripono -ti, kot gost.. Medved., Red medvedi, Idv medvedi. Nog.t., Rmn nog.tij, Tmn nog.ti, Omn nog.t.mi. Pecat., Imn pecatije, Rmn pecati, pecatij, Tmn pecati (Miklošic1856, 46–47). Sklanjatev samostalnika pot. je opi­sana že v vzorcnem primeru. Navedene so še oblike samostalnika tat., Red tati, Zed tati, Idv tati, Imn tatije, Omn tat.mi; t.st., Red t.sti, Ded t.sti; cr.v., Red cr.vi, Ded cr.vi, Imn cr.vije, Rmn cr.vij, Omn cr.v.mi (Miklošic1856, 47). Poleg teh samostalnikov so nave-deni odrazi samostalnikov, kjer prihaja do analogij. Prim. glad. poleg glad. (Med gladi in Oed gladem.); gnus. (Mmn gnusex.), želod., mogot. (Omn mogot.mi), jastreb. (podobno kot golob.) (Miklošic 1856, 47). Poleg vel.bod. je verjetno obstajal tudi vel.bod., saj se pojavlja pridevnik vel.bodin., ki kaže na tvorjenost iz ijevskega samostalnika (prim. golobin.) (Miklošic1856, 47–48).24 Odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v stcsl. prehajajo v (predvsem mehko) ojevsko sklanjatev: Red bolja, gladja, potja, tatja, zetja, zverja, Rmn gvozd., Red gospoda, Oed gr.tanom., Rmn lak.t., Omn nog.ty, Dmn pecatom. (Miklošic1856, 48). Med ojevsko in ijevsko sklanjatvijo prehaja samostal­nik ogn.: Ied ogn., ogn., ogn., Red ogni, ognja, Ded ogni, ogni, ognju, Tmn ogni, ogni (Miklošic 1856, 49). V slovenšcini Miklošicopaža ijevsko koncnico Imn -je pri naslednjih samostalnikih: ocetje, bratje, gostje, kmetje, svatje, soldatje, tatje, fantje, ajdje, gospodje, sosędje, judje, kopunje, sršenje, golobje, zobje, crvje, škofje, lasje, pri Krelju in Skalarju volcje.25 Pri prek­murskih Slovencih se ta koncnica pojavlja tudi pri bogatinje, poganje, talijanje, židovje, foticje, angelje, apoštolje, neprijatelje, roditelje, zidarje, molitvarje, pasterje, možje, lam-pašje, vitezje, vrazje, klobucarje, komarje (Miklošic1856, 180). Miklošicopozarja tudi na samostalnike, ki imajo v Red poudarjeno koncnico -a ali -u. Ti samostalniki imajo lahko v Ddv, Odv, Dmn, Mmn naglašene koncnice -ema, -em in -eh: tatęma, tatęm, tatęh. Lahko se pojavlja tudi naglašena koncnica Omn -mí: tatmi (Miklošic1856, 182). Ostanke ijevske sklanjatve v odrazih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenšcini vidi Miklošic v Oed potęm, Imn gostje, kmetje, tatje, gospodje, ljudje, golobje, crvje (Miklošic 1856, 185). V srbšcini (in hrvašcini) je Miklošic opazil naslednje ostanke ijevske sklanjatve moškega spola: Oed putem, Rmn gosti, nokti, gostiju, noktiju, ljudi, Dmn ljudma. Samo­stalnika glad in zvijer sta lahko moškega ali ženskega spola (Miklošic 1856, 248). V ukrajinšcini se samostalniki lokot, kmet, medvid, zvir, zat, lebid sklanjajo po mehki ojevski sklanjatvi (Miklošic1856, 283). Prav tako se samostalnik gist., Red gosta sklanja po mehki ojevski sklanjatvi. Samostalnik gospod ima Zed gospody. Samostalnik ludy ima Rmn ludyj, Dmn ludem, Mmn ludex, Omn ludmy (Miklošic 1856, 256). V rušcini je ostanek ijevske sklanjatve pri samostalnikih moškega spola Tmn gosti, Red puti, Ded puti, Med puti, Zed gospodi, Rmn ljudej, Omn ljud.mi. Samostalnik lebed. je ženskega spola (Miklošic 1856, 328). 24 Pripona *-in. kot tipicna za tvorjenje pridevnikov iz ijevskih samostalnikov je navedena tudi v SP I, 120, kjer so navedeni primeri *zverin., *gostin., *celadin., *ludin.. 25 Grezakontaminiranokoncnico,nastaloizvolc-i + -je.Daje-je kasneje,jerazvidnoizzadnjega glasu osnove, ki odraža drugo palatalizacijo, kar pa se je lahko zgodilo samo pred koncnico -i. V stari cešcini je izpricana ijevska sklanjatev samostalnika host: Ied host, Red hosti, Ded hosti, Ted host, Zed hosti, Med hosti, Oed hostem, Idv hosti, Rdv hostj, Ddv hostma, Tdv hosti, Mdv hostj, Odv hostma, Imn hostjé, Rmn hostí, Dmn hostem, Tmn hosti, Mmn hostech, Omn hostmi. Tako kot host so se v stari cešcini sklanjali še samostalniki zet, kmet, krapet, loket, test, chot, hospod, ludé, crv (Miklošic1856, 392–393). V cešcini 19. stole-tja so bili ohranjeni še Red hosti, testi, choti, Ded hosti, krapti, lokti, testi, Ted hosti, Imn hosté, Rmn hostí, Dmn hostem, Mmn hostech, Omn hostmi. Samostalniki zver, pecet, pout so prešli v ženski spol, se pa na vzhodu Ceške pojavljajo oblike moškega spola ten pout. Samostalnik žalud je moškega spola, v slovašcini pa ženskega spola.26 Ijevsko sklanjatev ima še samostalnik lidé.27 Samostalniki jestráb, nedved, holub, tat, zet so prešli v ojevsko sklanjatev (Miklošic 1856, 393). V poljšcini so odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola prevzeli mehko ojevsko sklanjatveno paradigmo s to razliko, da zadnji soglasnik oz. soglasniški sklop osnove ni jotiran, prim. Ied gosc, Red goscia. Ostanek ijevske sklanjatve so oblike samostalnikov gosc, lokiec, ludzie: Imn goscie, ludzie, Rmn gosci, ludzi, Dmn ludziem (poleg ludziom), Tmn gosci, ludzi, Mmn ludziech (poleg ludziach), Omn goscmi, ludzmi (Miklošic 1856, 473). V gornji lužiški srbšcini so odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola prešli v ojevski sklanjatveni vzorec. Samostalnika puc in snec sta lahko moškega ali ženskega spola. Ostanki ijevske sklanjatve so vidni v oblikah Imn hosco, ludžo, Rmn hosci, lohci, ludži, Omn hoscimi, ludžimi (Miklošic 1856, 524). V dolnji lužiški srbšcini so odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola prešli v ojevski sklanjatveni vzorec. Ostanki ijevske sklanjatve so vidni v oblikah: Med v ogni, Imn gosci, loksi, luze, Rmn loksi, luzi, Omn luzimi (Miklošic 1856, 557). Miklošicev prispevek v prepoznavanju ijevskih samostalnikov v stari cerkveni slovan-šcini je pomemben, saj navaja konkretno gradivo, t. j. posamezneizpricane sklonske oblike. Te nam jasno in brez odvecnegateoretiziranja kažejo na umestitev v ijevsko sklanjatveno paradigmo. Samostalnik vel.bod., ki naj bi po njegovem mnenju obstajal, po mojem mne­nju nima jasnega izhodišca. Gre namrec za izposojenko iz gotskega ulbandus .kamela., kar je izposojeno iz grškega eléphas, Red eléphantos .slon. (Snoj 2016), kjer ni znakov, ki bi se lahko pretvorili v praslovansko ijevsko sklanjatev. Mehka ojevska sklanjatev, v katero prehajajo ijevski samostalniki, ni prava mehka ojevska sklanjatev, saj imamo izpricane Red gladja, tatja, zetja, ki bi se, ce bi odražali pravo mehko ojevsko sklanjatev, v stari cerkveni slovanšcini glasili: *glažda, *taca, *zeca; podobno kot Red meca ali vožda. Gre torej za tvorbo *glad-.a in ne *glad.-a, za enak pojav kot pri odražanju ijevskih samostalnikov moškega spola v poljšcini. 1.3.2.2 Vondrák 1908 Kot vzorcni primer praslovanskega ijevskega samostalnika moškega spola Vondrák na­vaja samostalnik pot.. V sklonih, kjer Miklošicnavaja stcsl. koncnice z vokaliziranim . . e oz. i, Vondrák navaja praslovansko stanje Oed *pot.m., Rdv *pot.ju, Ddv *pot.ma, 26 V sodobnem slovaškem knjižnem jeziku je samostalnik žalud moškega spola. 27 Imn lidé, Rmn lidí, Dmn lidem, Mmn lidech, Mmn lidmi. Mdv *pot.ju, Odv *pot.ma, Imn *pot.je, Rmn *pot.i, *pot.j, Dmn *pot.m., Zmn *pot.je, Mmn *pot.x., Omn *pot.mi (Vondrák1908, 41–42). Po njegovem mnenju zacenjajo že v stcsl. odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola prehajati v mehko ali v trdo ojevsko sklanjatev. Npr. Red gospodi, gospodja, gospoda; zverja, ognja, potja. Za slovenšcino Vondrák citira Oblaka, ki piše, da se je do 16. oz. 17. stoletja ohranila ijevska sklanjatev psl. samostalnika *gospod. ter Oed tem potem. V stari rušcini je ijevska sklanjatev zamrla v 13. do 14. stoletja (gost., t.st., zjat., put.). Ohranile so se oblike Rmn gost.j, gostij, gostej in Omn gost.mi. Te oblike so vpli-vale tudi na odraze ojevskih samostalnikov: Rmn rublij, Omn knjazmi. V poljšcini so vsi odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola prešli v mehko ojevsko sklanjatev. V lužiški srbšcini so ohranjene oblike: gl. Imn ludzo, luze, Rmn ludzi, Tmn ludzi, Omn ludzimi, dl. Imn luze, Rmn luzi, Tmn luzi, Omn luzimi. V gl. se pojavlja tudi Imn holbje; v dl. gólbje, gósce. V stari cešcini je vec sledi ijevske sklanjatve moškega spola, opazen pa je tudi prehod v trdo in mehko ojevsko sklanjatev (Vondrák 1908, 42–43). Vondrákobravnava ijevske samostalnike tudi z vidika akcenta. Akcentske paradigme odrazov v slovanskih jezikih primerja z odrazi v litovšcini (Vondrák 1908, 45–46). 1.3.2.3 Vondrák 1912 Vondrákv starocerkvenoslovanski slovnici kot starocerkvenoslovanske ijevske samostal­nike moškega spola navaja bol., cr.v., dr.kol. .palica., glad., golob., gvozd., gospod., gr.tan., lak.t., ljud.je, malomošt. .gobavost., medved., nog.t., ogn., ogl. .oglje., paznog.t., pecat., pot., tat., t.st., ušid. .begunec., zet., zver. (Vondrák1912, 413–417). Vondrakova opažanja so, kot vidimo, podobna Miklošicevim. Novost v primerjavi z Miklošicemje obravnava akcentskih paradigem ijevskih samostalnikov in njihova primer-java z litovšcino. 1.3.2.4 Bernštejn 1974 Bernštejn navaja samostalnik *degut-kot baltizem, ki je prešel tudi v praslovanšcino (*deg.t.) (Bernštejn 1974, 254). Navaja zglede iz vzhodno- in zahodnoslovanskih jezikov, podobno kot ČSSJa IV, 204–205. Iz germanskih jezikov je prevzet samostalnik *s.ld. (. sild). Prim. r. sel.d., p. sledz, c. sled, slk. sled, hr. in sr. sl.d (Bernštejn 1974, 254).28 V psl. prihaja do prehajanja pie. soglasniških osnov v ijevsko sklanjatev. Prim. *zver., *gos., *myš., *v.s. (Bernštejn 1974, 254).29 V zgodnji praslovanšcini so imeli ijevski in ujevski samostalniki zelo podobno skla­njatveno paradigmo, kasneje je prišlo do vecjega razlikovanja. Znotraj ijevske sklanjatve so obstajale iste oblike za moški in za ženski spol: Ied *gost. : *kost., Red *gosti : *kosti (Bernštejn 1974, 254). Bernštejn opozarja na problematiko prehajanja med moškim in 28 Prim. sln. sl.d m .slanik. (Pleteršnik). Prevzeto iz drugih slovanskih jezikov. Pleteršnik opozarja, da je ta samostalnik v slovanske jezike prevzet iz starošvedskega sild. 29 Ni podatka, katerega spola naj bi bili navedeni samostalniki. ženskim spolom znotraj ijevskesklanjatve. Pogosto je nemogoce dolociti, katerega spola je bil kakšen ijevski samostalnik v izhodišcu. Odrazi v slovanskih jezikih so tako pogosto protislovni, tudi pie. izhodišce je veckrat nejasno (Bernštejn 1974, 255). Odraze praslo­vanskih ijevskihsamostalnikov moškega spola je veckrat težko lociti od odrazov praslo­vanskih samostalnikov, ki so se sklanjali po mehki ojevski sklanjatvi. Za identifikacijo takšnih samostalnikov kot ijevskih je vcasih treba poznati stanje v pie. in odraze v drugih pie. jezikih, vcasih pa zadostuje že primerjava znotraj posameznega slovanskega jezika, in sicer glede na palatalnost zadnjega glasu osnove (Bernštejn1974, 255).30 Problem nastane pri samostalnikih kjer odrazi mehcanih in mehkih soglasnikov sovpadejo. Prim. *storgis . stcsl. straž., r. storož, p. stróz itd. (Bernštejn1974, 255). Samostalnika *z.lc. in *myš., ki ju obravnavamkot možna praslovanska ijevska samostalnika moškega spola, Bernštejn 1974, 255, predstavlja kot praslovanska ijevska samostalnika ženskega spola. Na isti strani so navedeni praslovanski ijevskisamostalniki, ki so nastali iz pie. soglasniških osnov na -kt in -gt: *pekt.(stcsl. pešt.), *nokt.(stcsl. nošt.), *rekt.(stcsl. rec.), *mogt. (stcsl. mošt.).31 Samostalniki moškega spola, ki so gotovo ijevski (ne morejo spadati v mehko ojev­sko sklanjatev), so: *medved., *gospod., *gvozd., *ušid., *pot., *nog.t., *tat., *t.st., *gost., *zet., *golob., *c.rv. ipd. Prvotno je v ijevsko sklanjatev spadal tudi samostalnik *ogn., ki je že zelo zgodaj pre­šel v mehko ojevsko sklanjatev. Podobno stanje je pri odrazih samostalnika *ogl., ki se je v stcsl. sklanjal še po ijevski sklanjatvi (Imn ogl.e, Omn ogl.mi), v slovanskih jezikih pa se odraža v mehki ojevski sklanjatvi – prim. hr. in sr. .galj (Bernštejn 1974, 256). Samostalnik *zver. se je prvotno uvršcal med soglasniške osnove, kasneje je prešel v ijevsko sklanjatev, hkrati pa se že kažejo odrazi mehke ojevske sklanjatve. Tako imamo v stcsl. v istem besedilu enkrat obliko Imn zveri po mehki ojevski sklanjatvi, drugic pa zver.e po ijevski sklanja­tvi (Bernštejn 1974, 255). Prehod odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v mehko ojevsko sklanjatev se je v slovanskih jezikih zgodil med 13. in 14. stoletjem. Enak pojav je mogoce zaslediti v baltskih jezikih (v litovšcini), kjer je bil do 16. stoletja pre-hod prabaltskih ijevskih samostalnikov moškega spola v litovsko mehko ojevsko sklanjatev že skoraj koncan (Bernštejn 1974, 256–257). Nekateri praslovanski ijevski samostalniki moškega spola so prešli v ijevsko sklanjatev ženskega spola, prim. c. pout, louc, zver. V stc. je opaziti prehajanje med moškim in ženskim spolom v samostalnikih, kot so: san, stien, pecet, lúc, kel, krádež, lúpež, faleš, stred, krec, moc, lot. V novi cešcini je prehajanja med spoloma manj, je pa še prisotno: ten chot :ta chot, ten moc :ta moc. Samostalnik *gos. naj bi bil v psl. ženskega spola, prehod v moški spol naj bi bil kasnejši. V bolgaršcini je bil prehod praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v ženski spol tako mocen, da so v ženski spol prešli tudi samostalniki, ki so se v stari bolgaršcini sklanjali po ojevski skla­njatvi, kot npr. hlad, glad, prah, kal, p.t, popel (Bernštejn 1974, 257). Problematicen je tudi samostalnik *myš., ki se je v pie. sklanjal po soglasniški sklanjatvi (*mus-) in je bil v pie. moškega spola (prim. lat. mus, Red muris m), v slovanskih jezikih pa se odraža vecinoma v ijevski sklanjatvi ženskega spola, odrazi moškega spola so redkejši. Po Bernštejnovem 30 Prim. str. gospod. kot odraz ijevske sklanjatve in vožd. (.*vod.) kot odraz mehke ojevske sklanjatve. Zadnji glas osnove (d) je pri samostalniku gospod. mehcan, ni pa mehek kot pri samostalnikuvožd. (žd). 31 Ni podatka, katerega spola naj bi bili navedeni samostalniki. mnenju je psl. *myš. ženskega spola (Bernštejn1974, 257–258). Samostalnik *morv. se je ohranil vecinoma v sekundarnih tvorjenkah: slk. mravec, bg. mravka, ... Pojavljajo se tudi samostalniki, ki niso izpricani kot samostojni, netvorjeni, lahko pa jih rekonstruiramo preko tvorjenk: *bor., iz katerega je nastala *bor.ba (Bernštejn 1974, 258). Bernštejnpra­slovanske ijevske samostalnike loci po pomenu v razlicne skupine. Moškega spola32 so npr. anatomski izrazi: *g.rtan., *nog.t. (*nok.t.), *olk.t., *drob.; poimenovanja živali in rastlin: *zver., *medved.,*vepr.,*rys.,*los.,*myš.,*nejesyt.,*gos., *golob.,*žerav., *c.rv.,*mol.,*losos.,*želod.; poimenovanja mineralov in kovin: *ogl.; izrazi, ki poime­nujejo stvari, ki se ticejo hiše, gradnje, delovnega orodja: *pekt., *os., *dr.kol.; izrazi, ki poimenujejo poselitev, površje: *pot.; poimenovanje odnosov v družbi: *gospod., *gost., *k.met. (Bernštejn 1974, 261). Nekateri praslovanski ijevski samostalniki obeh spolov so obravnavani podrobneje. Tako npr. tudi samostalnik *gost., ki je predstavljen najprej z indoevropskega vidika kot ena redkih italo-germano-slovanskihizoglos. Odrazi samostal­nika *gost. so izpricani v stcsl. Dmn gostem., str. Omn gost.mi, stsr. Rmn gosti. Obstaja tudi vec tvorjenk: *gost.ba .pogostitev., *gost.nik. .gostitelj., *gostiti itd. Obstaja vzpo­redna tvorba s samostalnikom *t.st.: *gost. – *gostja, *t.st. – *t.stja33 (Bernštejn 1974, 264–265). Samostalnik *gospod. je predstavljen kot etimološko problematicen. Pogoste tvorjenke so npr. stcsl. gospodin., p. gospodarz, hr. in sr. gospodáriti, gospodŕrica, ... (Bernštejn 1974, 265–266). Samostalnik *želod. je odraz stare soglasniške osnove *gelan-in se odraža v vseh slovanskih jezikih. V rušcini se v narodni pesmi pojavlja oblika Imn želony, ki lahko kaže na obliko brez pripone -d.. V nekaterih slovanskih jezikih (p., slk., gl.) je ženskega spola (Bernštejn1974, 266–267). Samostalnik *medved. je slovanska ino­vacija.34 V slovanskih jezikih se pojavlja tudi sinonimni izraz: hr. in sr. m.cka, bg. mecka, r. nar. mecka (Bernštejn 1974, 267). Samostalnik *g(v)ozd. se odraža v slovanskih jezikih v osnovnih pomenih .žebelj, zagozda. in .gozd.. Že zgodaj je zacel prehajati v ojevsko sklanjatev. Pogosta je tvorjenka *gvozd.j. v enakem pomenu. V stcsl. se pojavlja tako samostalnik gvozd. kot tvorjenke gvozdii, gvozdiin., gvozdvii, neprigvožden., prigvaždati, prigvozditi, ... (Bernštejn1974, 268–269). Samostalnik *golob. ima nejasno etimologijo in se povezuje z osnovo *g.l-.rumen.. V bg. se odraža foneticna razlicica *g.lob. .g.l.b. V stcsl. je izprican Imn golob.e. Makedonska oblika gulab ima nejasno izhodišce, morda je obstajalo tudi psl. izhodišce *go.lob.. Podobno sta tvorjena tudi samostalnika *galeb. in *jastreb. (Bernštejn 1974, 269–270).35 Samostalnik *drob. ima vzporednice tudi v ostalih indoevropskih jezikih. Prim. got. gadraban .dolbsti.. Gre za izglagolsko tvorjenko z razlicicama korena *drob-/*dreb-, ki se odražata v tvorjenkah: stcsl. drobiti, hr. in sr. driti, p. drobic, r. drobit., nar. drobezgá, driz; bg. dreben, drebolija, r. v drebezgi, drebeden. (Bernštejn 1974, 270). 32 Spol pri navedenih izrazih ni napisan, na moški spol sklepam glede na ostalo literaturo (ČSSJa, ESSJ, Sreznevskij, SJS). 33 Prim. sln. gošca .gostitev.,tašca .ženina mati. (Pleteršnik). 34 Medveda se ni smelo imenovati neposredno. Slovani so ga poimenovali samo opisno: tisti, ki je med. Gre za podoben pojav kot še danes npr. pri poimenovanju spolnih organov, kjer v pogovoru pogosteje recemo mednožje, ud kot nožnica, penis. 35 »Nejasnoe proishoždenie mak. gulab i ego proizvodnyhgulabar, gulabarnik, gulabica i pod. možet byt. zdes. predstavlena praslavjanskaja stupen. diftonga -go.lob.-« (Bernštejn 1974, 270). Samostalnik *vepr. ima vzporednice tudi v drugih indoevropskih jezikih, prim. lat. aper, Red apri. Bernštejntrdi, da prištevanje samostalnika *vepr. med o-debla nima osnove. V stcsl. se pojavlja oblika Ied vepr.. V starih spomenikih se tudi sicer odrazi samostalnika vepr. pojavljajoredko in niso jasni oz. povedni. Odrazi tega samostalnika se pojavljajo v vseh slovanskih knjižnih jezikih. Raba je razlicna, npr. v rušcini odrazi tega samostalnika niso vec v rabi, v bolgaršcini pa je samostalnik vépir še v rabi. Redkeje se v bg. rabi razli-cica vep.r (ter mk. vepar) in izpeljanke vepretina, veprina, veprovina, vep.rce, vep.rski. V hr. in sr. je znan samostalnik v.par in izpeljanka v.provina. V sln. je znan samostalnik véper.36 V poljšcini se pojavlja samostalnik wieprz ter izpeljankewieprzowina, wieprzowy. V ostalihzahodnoslovanskih jezikih so odrazi samostalnika *vepr. znani, niso pa toliko v rabi kot v poljšcini (Bernštejn 1974, 271). Samostalnik *os.je odraz stare soglasniške osnove, ki je že v praindoevropšcini prešla v i-debla, prim. lat. axis. Bernštejnrekonstruira za praslovanšcino ženski spol. V zvezi s tem piše, da se je ta spol ohranil v vecini slovanskih jezikov. Moškega spola je štokavsko .s, omenjen je tudi primer iz str., kjer se samostalnik os. odraža v moškem spolu.37 Pojav­ljajo se izpeljanke: mk. oska, gl. wóska, p. oska, c. osa, hr. in sr. a, osina (Bernštejn 1974, 272–273). Samostalnik *rys. je staro soglasniško deblo, ki je že v predslovanski dobi prešlo v i-deblo. Prim. stpr. luysis. Vzglasni r v slovanskih jezikih je slovanska inovacija, ki je nastala kot odraz tabuja. Spola se v praslovanšcini ne da z gotovostjo dolociti. V vzho­dnoslovanskih jezikih so odrazi ženskega spola, v zahodno- in južnoslovanskih jezikih pa moškega spola. Odrazi moškega spola se pojavljajo tudi v staroruskih spomenikih (Bern­štejn 1974, 273–274). Pri samostalniku *pleš. Bernštejn (kot navadno tudi pri drugih samostalnikih) ne navaja spola. Opozarja na možnost, da je samostalnik *plex., s katerim je samostalnik *pleš. povezan, prvotno spadal v ujevsko sklanjatev (Bernštejn1974, 274). Tako lahko vidimo praslovanske vzporednice med ujevsko in ijevsko sklanjatvijo. Samostalnik *z.lc.ima izpricane odraze v stcsl: Oed zl.cijo, kar kaže na odraz ženskega spola. Obstaja tudi razlicica, ki se je sklanjala po ojevski sklanjatvi: *zolk. – stcsl. zlak. .zelenje.. V slovanskih jezikih prevladujejo odrazi z vzglasnim ž (Bernštejn 1974, 274–275). Za praslovanske ijevske in ujevske samostalnike so z vidika akcenta znacilni odrazi akcentske paradigme c (Bernštejn 1974, 276). Glede na Bernštejnovo mnenje lahko kot možne praslovanske ijevske samostalnike moškega spola dolocimo 39 samostalnikov: *c.rv., *deg.t., *dr.kol., *drob., *golob., *gospod., *gost., *gvozd., *g.rtan., *xot., *k.met., *luc., *losos., *los., *medved., *mol., *nav., *nejesyt., *nejever., *nog.t., *ogn., *olbed., *olk.t., *ogl., *pecat., *pot., *rys., *serd., *sten., *storž., *s.ld., *tat., *t.st., *ušid., *vepr., *zet., *zver., *želod., *žerav.. Bernštejn obravnava odraze ijevskih samostalnikov bolj sistematicno in podrobno kot npr. Miklošic. S trditvijo, da je prehod iz ženskega v moški spol pri samostalniku *gos. kasnejši, se ne morem strinjati. Gre za staro soglasniško osnovo, ki je bila moškega spola: 36 Pleteršniksamostalnikv.p.r razlaga kot prevzetobesedoiz drugihslovanskihjezikov, enako tudi Snoj v ESSJ IV, 299–300. 37 Str. Ded k. inomu osi (Sreznevskij II, 753). prim. latinsko anser. Težko bi šlo tudi za primer, kot je belorusko kokoš m .petelin., saj *gos. ne oznacuje izkljucno samca gosi. S stališca akcenta je res, da je veliko samostalni­kov, ki odražajoakcentsko paradigmo c, ne smemo pa zanemariti tudi odrazov akcentske paradigme a (*m.š.) in b (*pot.). 1.3.2.5 Arumaa 1985 Arumaa opozarja na zgoden prehod ijevskih samostalnikov moškega spola v mehko ojev­sko sklanjatev. Opozarja tudi na vzporednice z litovšcino, kjer je ravno tako vecji del ijev­skih samostalnikov ženskega spola, manjši del pa moškega. Moškega spola sta nomena agentis stcsl. ušid. .ubežnik, begunec. (tudi poimenovanje osebe), csl. medved, korenski samostalnik str. nav., iz pie. podedovani samostalnik *ogn.; *pot., *sten., *golob.; stara t-debla: *pecat., *pazneg.t., *nog.t.; poimenovanja oseb: *gospod., *gost., *tat., *t.st., *zet., *bol.(locitev glede na ženski in moški spol je kasnejša). Samostalnika, ki že v stcsl. prehajata v mehko ojevsko sklanjatev, sta npr. ogn., ogl.. Prehod v mehko ojevsko sklanjatev je splošen vsem slovanskim jezikom, prim. p. los, Red losia, c. loket, Red lokte m (Arumaa 1985, 49–54). Arumaa predstavlja ijevske samostalnike jedrnato in sistematicno. Samostalnik *mol. obravnava kot ženskega spola, jaz pa ga prištevam med moške, ker sem po drugih virih (Miklošic, ESJS) našel znake (Imn mol.je), ki kažejo, da je bil ta samostalnik moškega spola. 1.3.3 Obravnaveproblematikepraslovanskihijevskihsamostalnikovmoškegaspolavslovenšcini V tem poglavju predstavljam glavne monografije in clanke, na katere sem se opiral pri prepoznavanju odrazov možnih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slo­venskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Poleg spodaj obravnavanih virov mi je bil v nepogre­šljivo pomoc PleteršnikovNemško-slovenski slovar 1894–95 in vec drugih clankov, ki jih navajam pri obravnavi posameznega odraza. Obravnave odrazov v slovenšcini iz glavnih primerjalnih slovnic so navedene v prejšnjem poglavju. Med avtorji, ki obravnavajo razvoj ijevskih samostalnikov moškega spola znotraj slo­venskega jezika, sta najbolj izcrpna Oblak in Ramovš. S spoznanji, ki jih navajata, se lahko skoraj v celoti strinjam. Prispevek Škrabca in Zamjatine je velik na podrocju akcenta, na ostalih podrocjihmanj. V tej monografiji nadgrajujem poznavanje tega podrocja predvsem z izcrpno analizo vsega gradiva, na podrocju teoretskih spoznanj pa ni mogoce odkriti cesa bistveno drugacnega od spoznanj, ki so bila objavljena prej. 1.3.3.1 Oblak 1890 O ijevski sklanjatvi Oblak 1890, 27, piše, da je bilo število praslovanskih ijevskih samo­stalnikov moškega spola v primerjavi s številom ojevskih samostalnikov moškega spola zelo majhno in da so ijevski samostalniki (moškega spola) po depalatalizaciji, ko sta Ied in Ted postala prekrivna z ojevsko sklanjatvijo, v veliki vecini prešli v ojevsko sklanjatev. V slovanskih jezikih prehod praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v ojevsko sklanjatev ni povsod potekal na enak nacin, ugotavlja Oblak1890, 27. Predvsem tam, kjer je ohranjena razlika med trdimi in mehkimi glasovi, se je ohranil izglasni mehcani sogla­snik osnove v vseh sklonih. Tako je npr. v rušcini Red gosta in ne *gosta. V rušcini, polj-šcini, srbšcini in hrvašcini se v 13. in 14. stoletju še pojavlja Red -i. Opozarja na sklanjatev samostalnika gospod, ki je v slovenšcini 16. stoletjain delomaše v 17. stoletju ijevska. Hkrati pa opozarja, da gre v tem primeru verjetno za vpliv cerkvene tradicije oz. cerkvenega jezika in da so v živem jeziku ijevske oblike izginile že prej. Red in Ted gospudi/gospodi je Oblak zasledil pri Trubarju, A. da Sommaripi, Skalarju, Kastelcu. V drugi polovici 17. stoletja Red, Ted gospodi gotovo ni vec obstajal. Ded gospudi se pojavlja še v prvi polovici 18. stoletja, vendar gre pri tem lahko za analogijo po Med. V Med je oblika gospodi/gospu­di lahko odraz ijevske sklanjatve, lahko pa je odraz ojevske sklanjatve. V Imn se pojavlja oblika gospodje. Samostalnik pot je že v 15. do 16. stoletju prešel v ojevsko sklanjatev. Kasneje je ta samostalnik podobno kot samostalnika pecat in laket prešel v ženski spol. V 16. in 17. stoletju so še vidne sledi prvotnega spola v Dalmatinovih, Trubarjevih, Kreljevih delih. V starejšem jeziku je ohranjena oblika Tmn pecati in Tdv na dva plati. Ohranjena je tudi sklanjatev množinskega samostalnika ljudje. Oblika Tmn ludye je nastala pod vplivom imenovalniške oblike in ojevske sklanjatve. Tudi Dmn ludjem je razložen kot navezava na imenovalniško obliko (Oblak 1890, 25–32). Koncnica -i v Omn je nastala pod vplivom ostalih sklonskih oblik znotraj ijevske paradigme. Takšna oblikaje lahko nastala tudi zato, ker je obstajala že v ojevski sklanjatveni paradigmi (Oblak 1890, 40). Z Oblakom se lahko v vecini strinjam. Do razhajanj prihaja zaradi gradiva, ki je bilo na voljo takrat, oz. sem ga imel na voljo jaz, predvsem glede spola. Danes je namrec opaznih precej vec sledi moškega spola (pot, pecat), kot jih je bilo mogoce ugotoviti pred dobrimi sto leti. Za samostalnik pot lahko celo trdimo, da je bil, razen v nekaj posameznih izjemah, moškega spola. 1.3.3.2 Škrabec 1994–1998 Stanislav Škrabecje v obdobju od 1880 do 1915 kot urednik casopisa Cvetje z vertov sve­tega Franciška na njegovih platnicah objavljal svoja jezikoslovna spoznanja, zdaj zbrana v Jezikoslovnih delih (1994–1998), ki jih je uredil Jože Toporišic. V njih omenja tudi odraze praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola. Navaja prvoten dajalnik s koncnico -i pri ijevskih samostalnikih gospodi, golobi, gosti, zeti, nohti, medvedi, poti (Škrabec I (= 1889), 380). Samostalnik laket omenja kot primer vokalizacije cirkumflektiranega polglasnika: lŕk.t (ŠkrabecII (= 1896), 248). Pri samostalniku luc opaža rastoci naglas z izjemo Oed: l.cjo in v Rmn, Mmn in Omn (Škrabec II (= 1896), 248). Samostalnik p.t navaja kot prvotno moškega spola ali ženskega spola, ce je ohranjena prvotna sklanjatev. Njegovo sklanjatev v stranskih sklonih predstavlja kot p.ta, p.tu, p.tom/p.tem, p.ta, p.toma, p.tje/p.ti, p.tov, p.tom, p.te, pot.h, p.ti. »Kjer se rabi p.t moškega spola, se v zvezi s p.ti vender le hrani pervotna oblika rodilnika. Kako da se govori nekod v mn. i. in t. p.ta, kar je srednjega spola, ni jasno.« »Gost. v pomenu pojedina je zdaj ženskega spola. V tem pomenu se rabi tudi gtje ko edinstven neutrum, da si je pervotno najberž moškimn. imenovalnik« (ŠkrabecII (= 1896), 249). »Beseda gosp.d ima v 16. stol. in semtertja mej narodom še do zdaj v ed. r. in d. gosp.di. V mn. je beseda ljudj. skoraj popolnoma ohranila pervotno sklanjo: i. ljudj., r. ljudí, d. ljud.m, t. ljud., m. ljud.h, o. ljudmí. Po nji se ravnajo carvj., lasj., možj., tatj., zobj. zlasti v d. m. in or.« (ŠkrabecII (= 1896), 250). Prispevek, ki ga je dal Škrabec k poznavanju ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenšcini, je predvsem dragocen na podrocju akcenta, kjer je pri nas oral ledino. 1.3.3.3 Ramovš 1997 V svojem clanku »Koncnici dat. in lok. pl. i-jevske sklanje v slovenšcini« iz leta 1949 Ramovš rekonstruira izhodišcnoslovensko podedovano koncnico Dmn -.m iz psl. *-.m., ki se je zacela izgubljati okoli 16. stoletja (Ramovš1997 (= 1949), 323). Da se je razvila današnja koncnica -em, je po Ramovšuvplivala »težnja, da dobi njihova koncnica, ki je zaradi sonornika -m bila še bolj nejasna, cist in jasen vokalizem. Tega je mogla dobiti samo od dat. pl. možem; za zvezo in ta vpliv je posredovalo vec momentov: še ne povsem zabrisana palatalnost predkoncniškega soglasnika; za oblikovno skladnost so posredovali doloceni skloni na prim. g.st = m.ž, gost. = mož., gostj. = možj. in podobno. Tako je k mož.m izoblikovano ljud.m, dn.m, oc.m; zadnje ime je posredovalo tudi za ženska imena« (Ramovš 1997 (= 1949), 323–324). Ramovš opozarja tudi, da se sklanjatvena paradigma ijevskih samostalnikov moškega in ženskega spola ni bistveno razlikovala, »kakor pricajo pot, laket, pecat, miš, stan« (Ramovš 1997 (= 1949), 324). Samostalnika stan po temeljitempregledu ne morem uvrstiti v nabor praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola, kljub temu da ga mednje ocitno uvršca Ramovš. ESSJIII, 311–312, izpeljuje psl. *stan. iz ojevske oz. nezanesljive ujevske osnove. V str. se kažejo odrazi ujevske sklanjatve, npr. Red od stanu (SreznevskijIII, 492). Samostal­nik stan kot možni ujevski obravnava tudi Vondrák1912, 422: Ded stanovi. Samostalnik *stan. uvršca v ujevsko sklanjatev v Morfologiji Ramovšsam: »Že v stcsl. pa so sledeci substantivi o-jevski: med., mir., stan. /.../ Pri drugih so od u-jevske fleksije ohranjeni le relikti« (Ramovš 1952, 53). 1.3.3.4 Ramovš 1952 Praslovanski samostalniki, ki jih je Ramovš prepoznal kot ijevske moškega spola, so: *golob., *gospod., *gvozd., *ogn., *ogl., *gost., *tat., *t.st., *zet., *labod., *lak.t., *nog.t., *želod., *medved., *pot., *zver., *nav., *str.žen., *sež.n., *lud..e (Ramovš 1952, 54). Pri samostalnikustr.žen.gre za sekundarno popraslovansko tvorbo, ki je nastala iz prvotnega soglasniškega n-debla *str.ž., Red *str.žen., Ted *str.žen. (ESSJIII, 336). Torej gre za enako tvorbo kot pri samostalnikih pr.sten., jelen., koren., itd., ki so v popra­slovanski dobi (navadno že v stcsl.) vsaj deloma prešli v ijevsko sklanjatev. Tvorbo sklonov, katerih oblike so razlicne od oblik ojevske sklanjatve, prepoznava kot takšno, ki je znacilna tudi za ujevsko sklanjatev: »ide *ghosti-s . sla. gost. (hostis), N. pl. ide *ghost-e.+es . sla. gost.je, L. sg. ide. *ghost-e+i . gosti« (Ramovš1952, 54). »Raz­lika je vidna v jezikih, kjer je razlika med palatalnimi in velarnimi glasovi ohranjena, ali pa se je še okrepila, tj. v r., p., in c. Ce je prešel kak ijevski moški samostalnik pod vplivom spola v ojevsko sklanjatev, je prešel v mehko ojevsko sklanjatev. V jezikih, kjer ni razlike med palatalnimi in velarnimi glasovi, je razlika izginila (sln., hr., sr.). Ta prehod je zgoden. V slovenšcini so nekdanji ijevski moški samostalniki postali strukturalno povsem identicni s samostalniki ojevske sklanjatve: gospod, Red gospoda, medved, Red medveda; volk, Red volka. Ostanki so se ohranili v pogosto rabljenih zvezah in nekaterih izoliranih oblikah. Pri samostalniku gospod so ostanki vidni še v 18. stol. od go.pod Boga tepen« (Ramovš1952, 54–55). Ramovšje pri samostalniku gospod, »ker je to izraz za živo bitje«, zasledil tudi oblike Ted gospudi (Ramovš 1952, 55). Kot dolgo ohranjen ijevski samostalnik moškega spola navaja Ramovš tudi samostalnik pot. Predvsem predložne zveze s poti, na poti, ki »so rodile obcutek, da je to i-jevsko fem. ime« (Ramovš1952, 55). Zabeleženih je tudi nekaj primerov iz slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja: »Pri Tr. beremo ... tu in tam G.-A. go.puda, ista oblika je pogostejša pri Stapletonu in Krelju. Dalm. piše v Jezus Sirah 1575 obicajno go.pudi, v Mozesovih bukvah 1578 go.pudi in go.puda, šele v Bibliji pricenja prevladovati o-jevska oblika. Dalmatin sam je uporabljal i-jevsko obliko, pisava gospoda pa je vpliv literarne sle.« (Ramovš1952, 55).38 »Še v 16. stl. beremo sprva pot kot mask., pri Krelju, Juricicu in Kastelcu pa je že f: to trdo pot. Dalm. piše v G. potu (po u-fleksiji), v L. potu poleg poti; v A. pl. poti lahko po i-jevski in u-jevski fleksiji. Kot pravi mask. je v Tr. Postili: G. pl. potou. Znojilšek piše poti in pota« (Ramovš1952, 55).39 »V o-jevski fleksiji so produktivne tri koncnice iz prvotne i-jevske fleksije /.../ 2. -i v A. pl. Uporabljali so jo v 16. stl. pecati poleg mlajšega pecate: lahti :laket, lakta poleg laket, lakti – zaradi te koncnice je prišlo do feminizacije prvotnega mask. subst.« (Ramovš 1952, 55).40 Ramovš v svojih clankih in Morfologiji zelo dobro analizira ijevske samostalnike moškega spola tako z vidika internega slovenskega oz. slovanskega razvoja kot tudi glede na praindoevropsko izhodišce. Tudi za 16. stoletje presenetljivo natancno analizira razvoj, s katerim se lahko v celoti strinjam. 1.3.3.5 Zamjatina 1992 Galina Zamjatinav avtoreferatuo svoji monografiji Staroslovenskaja akcentnaja sistema i ee otraženie v biblii Ju. Dalmatina (1584 g.) opisuje sistem naglasa v DB 1584.41 Najbolj povedna glede mesta naglasa sta ej/é . *e in u . *o (Zamjatina 1992, 5). Zasledila je, da je v Red koncnica -u in Tmn koncnica -i pri samostalnikih moškega spola ohranjena, oz. razširjena, kadar je naglašena. Ujevska sklanjatev se je ohranilaoz. utrdila pri samostalni­kih moškega spola, ki odražajopraslovansko akcentsko paradigmo c.42 Pri samostalniku 38 V DJ 1575 sploh ni druge oblike Red in Ted. V DB 1578 so ijevske oblike zelo redke:R: go.puda [261], go.pudi [4], go.poda. T: go.puda [91]. Tako ojevske oblikezacnejo v Dalmatinovih delih prevladovati že od DB 1578. 39 V Kreljevih delih in v JPo 1578 ženski spol pri samostalniku pot ni nedvomno izprican. Ženskega spola bi lahko bila samo oblika Red poti. V ZK 1595 je sklanjatev samostalnika pot sledeca: ZK 1595[11] m [7] Ed [2] R: pota. T: pot. Mn [5] I: poti [4]. R: potou. m/ž[4]Ed [2] I: pot. M: poti. Mn [2] M: potih. 40 Tmnsamostalnikalaketv16.stoletjuniizprican.Prisamostalnikupecat se pojavlja v Trubarjevih in Dalmatinovih delih oblika Tmn pecati poleg oblike Tmn pecate, ki je prevladujoca. 41 V monografiji sem se pri rekonstrukciji naglasa sicer najbolj opiral na Skljarenka (po njem je povzeto poglavje o stanju v praslovanšcini), Dyboja in Stanga. Ker pa je Zamjatina od vseh najbolj natancno obravnavala problematiko naglasa v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, jo obravnavam posebej. Od slovenskih avtorjev, ki so se ukvarjali s problematiko naglasa v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, obravnavam Škrabca v 1.3.3.2, opiral pa sem se tudi na delaValjavca, ki so mi služila za širše poznavanje problematike. 42 »Tak tol.ko u osnov podvižnogo akc. tipa zakrepljajutsja ili sohranjajutsja fleksii gen. -u, dat. -ovi, acc. pl. -i, nom.–acc. du. -i, gen. pl. -i, fleksii mn. c. s -ov-« (Zamjatina 1992, 8). medved rekonstruira akcentsko krivuljo IIA (Zamjatina 1992, 10), tj., da se v stranskih sklonih naglas pomakne (médved, Red medv.da). Samostalnik gospod uvršca v akcentsko paradigmo c s stalnim naglasom na zadnjem zlogu osnove (Zamjatina1992, 10). Samostal­nika drob in gozd uvršca v akcentsko paradigmo d, samostalnik gost v akcentsko paradigmo c (Zamjatina 1992, 10). V akcentsko paradigmo a se uvršca samostalnik miš, v b-paradigmo samostalnik luc, ki ga rekonstruira kot psl. jo-deblo, v akcentsko paradigmo c se uvršcajo samostalniki os, pec, pleš (Zamjatina 1992, 14). Samostalniki, ki imajo premicni naglas, imajo lahko obliko Ded -. (rizhy, mozhy = rec., moc.) namesto novejše oblike z naglasom na osnovi (j.di, nóci), ugotavlja Zamjatina 1992, 14. Zamjatina obravnava ijevske samostalnike z vidika akcenta, kar je vsekakor dobrodo­ šel prispevek k poznavanju te problematike. 1.4 Rekonstrukcijaizhodišcnoslovenskegastanjaojevske, ijevske in ujevske sklanjatve samostalnikov moškega spola Zaradi boljšega poznavanja stanja sklanjatve odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja prilagam rekonstrukcijo izhodišc­noslovenskega stanja ojevske, ijevske in ujevske sklanjatve samostalnikov moškega spola, ki jo povzemam po Ramovševi Morfologiji iz leta 1952. 1.4.1 Trdaojevskasklanjatevmoškegaspola R -a -u -. / -ov D -u -oma -om T -. /-a -a -e M -e /-i / -u -u -ih O -om -oma -i V ednini je v tožilniku koncnica -a za samostalnike, ki spadajo v kategorijo živosti, in je nastala pod vplivom koncnice Red. V Med se poleg odraza podedovane koncnice *-e zacne pojavljati tudi koncnica -u, ki je prodrla iz ujevske sklanjatve, in koncnica -i iz mehke ojevske sklanjatve. V dvojini je koncnica Idv in Tdv -a. V množini je v Rmn nicta koncnica, ki jo izpodriva koncnica -ov, ki je prodrla iz uje­vske sklanjatve in se zacne pojavljati že v Brižinskih spomenikih. V Dmn in Mmn sta pri enozložnicah možna odraza koncnic -em in -eh, ki sta (kadar se pojavljata pri enozložnicah) naglašena. Koncnici Tmn -e in Mmn -ih sta prodrli iz mehke ojevske sklanjatve in nadome­stili koncnico Tmn -i in Mmn -eh. 1.4.2 Mehkaojevskasklanjatevmoškegaspola R -a -u -. / -ev D -u -ema -em T -. / -a -a -e M -i / -u / -e -u -ih O -em -ema -i V ednini so vsi skloni razen mestnika in orodnika prekrivni s trdo ojevsko sklanjatvijo. V Med je odraz podedovane koncnice -i, ki se v kasnejšem slovenskem razvoju ojevske sklanjatve zacnemešati z odrazom -e iz trde ojevske in -u iz ujevske sklanjatve. V Oed je odraz podedovane koncnice -em, ki se v kasnejšem slovenskem razvoju ojevske sklanjatve zacenja mešati s koncnico trde ojevske sklanjatve -om. V dvojini so vsi skloni prekrivni z odrazi trde ojevske sklanjatve. Tudi v Ddv in Odv se pojavlja koncnica -oma poleg -ema. V množini je koncnica Imn odraz podedovanega stanja. V rodilniku poleg nicte konc­nice, ki je odraz podedovanega stanja, obstaja tudi koncnica -ev. Ta je nastala po preglasu iz koncnice -ov, ki je prodrla iz ujevske sklanjatve in postopoma izpodrinila nicto koncnico. Prav koncnica -ev je dokaz, da je v izhodišcnoslovenskem sistemu razlika med trdimi in mehkimi soglasniki še bila in se je kasneje zacela postopoma izgubljati. V Dmn je koncnica -em, ki se v kasnejšem slovenskem razvoju ojevske sklanjatve zacenja mešati s koncnico -om. Koncnice Tmn, Mmn in Omn so odraz podedovanega stanja. 1.4.3 Ujevskasklanjatev R -u -u -ov D -ovi -oma -om T -. / -u -i -i M -u -u -eh O -om -oma -mi V ednini tožilniška koncnica -u nastopa pri samostalnikih podspola živosti. Koncnica Oed že odraža ojevsko sklanjatev. V dvojini se v dajalniku in orodniku že odraža ojevska sklanjatev. V množini se imenovalniška koncnica -ove v kasnejšem slovenskem razvoju ujevske sklanjatve križa s koncnico -i ojevske, kar povzroci novo koncnico -ovi kot variantno konc­nico ojevske sklanjatve. Koncnici Dmn -om in Mmn -eh sta odraz ojevske sklanjatve. Ujevska sklanjatev je že v praslovanšcini zacela zamirati. Ta proces se nadaljuje tudi v slovenšcini. Vendar pa je bila ujevska sklanjatev še v 16. stoletju deloma produktivna (prim. zet, Red zetu, Ded zetuvi; tat, Red tatu; gost, Red gostu; sin, Red sinu, Ded sinuvi; posamicne pojavitve Ted bogu, ...). 1.4.4 Ijevskasklanjatevmoškegaspola I -. -i -je R -i -iju -i D -i -ema -.m T -. / -i -i -i M -i -iju -.h O -em -ema -mi V ednini se v tožilniku pri samostalnikih, ki spadajo v kategorijo živosti, pojavlja koncnica -i, ki je pod vplivom ojevske sklanjatve nastala iz rodilniške oblike. V Oed je koncnica -em, ki je odraz mehke ojevske sklanjatve. V dvojini se v dajalniku in orodniku pojavlja koncnica -ema, ki je odraz mehke oje­vske sklanjatve. V množini v najstarejši fazi verjetno še obstajata koncnici Dmn in Mmn -.m in -.h,43 ki pa že zelo zgodaj v slovenskem razvoju ijevske sklanjatve prenehata obstajati in se na njunem mestu pojavita koncnici -em in -eh, ki odražata mehko ojevsko sklanjatev (sklanja­tev samostalnika mož). 43 Prim.Ramovš 1952, 64: »Razvoj vokala je odvisen od poudarka in od kvantitete; polglasnik utegne imeti v sle. naslednje tri reflekse: 1. neakcentuirani . izgine, ostane pa, ce to zahteva izgovor (v našemprimeru jeprivzetv koncnicenamesto polglasnikaanalogicnii). 2. Pod kratkim poudarkom polglasnik ostane in bi imeli v tem primeru koncnici -.m, -.x. 3. Metatonicno akcentuirani . (*-.m., -.m. -.m) se razvije v á.Iztega je jasno, dakoncnici -.m,-.x nemoretabitifoneticninaslednici psla. *.m., *-.x.«. Hipoteticni koncnici -.m, -.h sta torej verjetno v izhodišcni slovenšcini nastali po foneticnem razvoju, vendar nista izpricani v nobenem od spomenikov, torej je že na zacetku prišlo do vplivov koncnic mehke ojevske sklanjatve. PRASLOVANSKI IJEVSKI SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA vslovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja 2.1 Kratkapredstavitevslovenskegaknjižnegajezika16.stoletja Prvi zapisi v slovenskem jeziku se pojavljajo že okoli leta 1000 (Brižinski spomeniki), prva knjižna norma pa se je izoblikovala šele v drugi polovici 16. stoletja z deli slovenskih pro-testantskih piscev. Prvi izmed njih in najbolj vpliven je Primož Trubar, ki je s svojim Kate-kizmom in Abecedarijem leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. Njegov jezik je temeljil na ljubljanšcini s primesmi domacega dolenjskega narecja. V svojih delih namrec odpravlja odraz ej za jat, razen v izglasju in v homonimnih izrazih (.veit .mundus., .vet .sanctus.), za odraz cirkumflektiranega (stalno dolgega) o pa ima vedno u. Da je nanj vplival govor Ljubljane, je razvidno iz dejstva, da je, tik preden je zacel pisati, osem let živel v Ljubljani (Rigler 1968, 232–235). Sistem, ki ga je izdelal Trubar, je že od vsega zacetka dokaj stabilen. Njegovo ustvarjanje bi lahko locili na približno tri obdobja. Prvo obdobje je od TC 1550 do TAr 1562. V tem obdobju je opaziti oblikovanje knjižne norme, vec arhaizmov, crka . se bolj dosledno uporablja tudi za zapis glasu z, prav tako .h za ž. TC 1550 je v celoti pisan v gotici, ostala dela pa so postopno že pisana v latinici.44 Sam sistem jezika je dokaj dobro izdelan že v TT 1557. Naslednje obdobje je približno od TO 1564 do TC 1575. V njem se bolj oblikuje pravopisna norma (bolj dosleden zapis y za dolgi naglašeni i in za ji/ij). Pravopisno najbolj raznolika je v tem obdobju TO 1564. Tretje obdobje Trubarjevega ustvarjanja je od TT 1577 do TT 1581–82. V tem obdobju, sploh v TT 1581–82, je jezik najbolj enoten tako na pravopisni kot na glasoslovni ravni, tako da lahko govorimo o res dobro izdelani pravopi­sni normi. Izven teh treh obdobij je TPo 1595, ki je izšla po Trubarjevi smrti in je ni v celoti napisal Trubar. To delo je najmanj enotno, pojavljajo se razlicne pisne razlicice (tudi zapis č za polglasnik, ki ga Trubar sicer nima, spet se mešajo zapisi ./s za s/z in .h/sh za š/ž). Opaziti je razlicne glasoslovne pojave, ki jih prej ni bilo (šibitev izglasnega nenaglašenega i v e). TPo 1595 je za tisk priredil Andrej Savinec (Rigler1968, 203). Kljub v primerjavi z drugimi pro-testantskimi pisci najvecjemu casovnemu razponu ustvarjanja (od 1550 do (posmrtno) 1595) in najvecjemu številu objavljenih del (26 od skupaj 53) lahko Trubarjev jezik oznacimo kot enoten z dolocenim notranjim razvojem. Za Trubarjem je najpomembnejši protestantski pisec Jurij Dalmatin, ki je leta 1584 izdal prevod celotne Biblije v slovenšcino. Na zacetku svojega ustvarjanja je ubral deloma 44 Robne opombe v gotici se pojavljajo tudi v kasnejših delih, zapise v gotici uporablja tudi Krelj, ko želi opozoriti na pravilen izgovor posamezne besede. svojo pot, a se je kmalu naslonil na isti tip jezika kot Trubar. Pravopisno se je približal Kre­lju. V delih do DB 1584 je vec nedoslednosti, v DB 1584 pa je jezik zelo enoten in dosleden ter takšen ostajatudi v naslednjih delih. Za izcišcen jezik kasnejših Dalmatinovih del je zaslužna tudi revizijska komisija,45 ki je pregledala besedilo Dalmatinovih prevodov. Za jat Dalmatin piše ej, e in é; ej predvsem v izglasju oz. v Med morjej, blagej, mesej (Merše 2009, 266).46 DB 1578 je bila napisana pred DPa 1576, zato izkazuje dolocene arhaizme, ki jih v DPa 1576 in kasnejših delih ni vec. Na splošno se v Dalmatinovem jeziku pozna prelom med jezikom pred 1580 in po 1580, ko je besedila pregledala revizijska komisija (Rigler 1968, 237–239). Dalmatin je napisal 12 del in je po številu objavljenih del drugi slovenski protestantski pisec 16. stoletja. Sebastijan Krelj je med slovenskimi protestantskimi pisci 16. stoletja edini, ki je nasprotoval Trubarjevemu konceptu knjižnega jezika. V svojih delih (KB 1566 in KPo 1567) se je skušal približati jeziku cirilske oz. glagolske literature, odpravljal je (sicer nedo­sledno) germanizme. Ker je bil iz Vipave, je v njegovem jezikuopaziti romanizme, vecjo rabo svojilnega zaimka ter glas c (zapisan s ch). Glas c uporablja v enakih pozicijah, kot je še danes v rabi, npr. v notranjskem narecju primorske narecne skupine (prim. vo.chiti KPo 1567, CXV, 'u:.šc.t v govoru Barke v Brkinih47). Zapis ch je nedosleden, saj za odraz pala­talnega t vecinoma piše zh (svezha), bolj dosledna je pisava ch v deležnikih (Rigler 1968, 137). Težko bi bil to odraz Kreljevega narecja, saj ni mogel imeti razlicnih odrazov za enak pojav. Za izglasni o piše , polglasnik oznacuje z č, jat pa z é.48 Zapisovanje ni vedno dosle­dno. Krelj v KPo 1567 oznacuje tudi mehka lj in nj, in sicer navadno tako, da na sledecem samoglasniku izpiše znak ¨ . ali , za nj uporablja tudi , prim. l.die, lie; ogn, ogm. Krelj je pomembno prispeval k pravopisu z uvedbo crke v, z doslednim locevanjem s in . ter sh in .h za z in s ter ž in š. Uvedel je apostrof ' pri pisavi nezložnih predlogov skupaj z besedo. Te njegove spremembe so bile razen pri Trubarju vecinoma (razen oznacevanja mehkih lj in nj ter zapisa izglasnega o) dobro sprejete (Rigler 1968, 235–237). Adam Bohoric je pomemben zaradi svoje slovnice iz leta 1584. Po njem se imenuje tudi crkopis, ki je bil v rabi od Trubarja do uvedbe gajice v drugi polovici 19. stoletja. Pra­vilnejše bi se pisava morala imenovati kreljica, saj jo je prvi utemeljil Krelj. Bohoric je prvi, ki je takšen crkopis sistematicnoobravnaval v BH 1584. Poleg slovnice je Bohoric objavil še Otrocjo tablo 1580. Hieronim Megiser je po rodu Nemec, izdal pa je dva slovarja (MD 1592 in MTh 1603) ter besedilo ocenaša (MS 1593). V svojih slovarjih se ni držal obstojece jezikovne norme, ki je nastala s Trubarjem, Kreljem, Bohoricem in Dalmatinom. Nedosledno rabi ., s, .h, sh, i v izglasju zapisuje tudi kot j, uporablja razlicna diakriticna znamenja pri zapisovanju pol-glasnika č, ŕ ali celo brez (pametn) (Merše 2009, 253–260). Ker ni bil Slovenec, je veckrat opaziti ocitne napake, ki so lahko nastale ob napacnem razumevanju oz. napacnem slušnem vtisu o doloceni besedi. 45 O delu revizijske komisije podrobno piše Ramovš v clanku: Delo revizije za Dalmatinovo biblijo (Ramovš1971 (= 1918), 140–174). 46 Gre za interpretacijo Škrabcevihugotovitev. 47 To obliko poznam iz internega gradiva, moji predniki namrec prihajajo iz te vasi. 48 »V znakovnem spektru za naglašeni ozki e je od Krelja dalje tudié, ki lahko oznacuje etimološki e ali e« (Merše idr. 1996, 244). Felicijan Trubar je sin PrimožaTrubarja. Izdal je ponatis DM 1584 (TfM 1595) in uredil TfC1595, ki je v veliki meri kopija DC 1584. Ni izpricano, da bi sam izdelal kakšen prevod, je pa znal slovensko. Ene duhovne pejsni iz leta 1563 so delo, ki je prvo nastalo brez Trubarjevega sodelovanja. Gre za pesmi, ki jih je priredilo vec avtorjev. Jezik se vecinoma drži Trubarjeve norme, odstopa­nja so zaradi vpliva govora vsakega posameznega avtorja. Najvec odstopanj je pri pesmih, ki jih je prevedel Juricic, saj v tistem casu še ni znal dobro slovensko (Rigler 1968, 111). Jurij Juricic je 1578 izdelal prevod Spangenbergove Postile (prvi del je prevedel že Krelj). Priredil je tudi *P 1563. Pri svojem delu se je držal Kreljevega jezika, ceprav ga je vsaj deloma približal centralnim narecjem. Obcasno se pojavi kakšen hrvatizem, ki je logi-cen, saj je bil Juricic Hrvat. Postilo je pregledal Bohoric, ki je svoje delo slabo opravil, saj sicer ne bi moglo ostati toliko hrvatizmov (Rigler 1968, 194–195). Janž Tulšcak je leta 1579 izdal Ker.zhanske leipe molitve. Po svojem jeziku predstavlja nekako vmesno stopnjo med Trubarjem in Dalmatinom. Zapisuje tudi mehki lj (krail), odraza za cirkumflektirani o sta ali o ali u. Odraze jata ima podobne kot Dalmatin (Rigler1968, 195–200). Matija Trošt je izdal slovenski prevod Andreajeve pridige pri Trubarjevem pogrebu (TtPre1588). Ceprav je bil iz Vipave kot Krelj, se v svojem jeziku drži jezika DB 1584 (Rigler 1968, 203). Janž Znojilšek je bil Ljubljancan, izdal je Katehismus (ZK 1595). Za jat dosledno piše e, za cirkumflektirani (stalno dolgi) o pa u. Za lj, nj piše lj, nj, jnj, skupina šc se pri njem odraža kot š (Rigler 1968, 204–207). Slovenskemu knjižnemu jeziku 16. stoletja sta torej najvecji pecat dala Trubar in Dal-matin, velik vpliv nanj pa je predvsem pri pravopisu imel Krelj in po njem Bohoric. O pravopisu pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja je med drugimi pisal tudi Karel Štrekelj v svoji Historicni slovnici slovenskega jezika, kjer opozarja, da je Trubar prevzel pisavo iz nemšcine, in govori tudi o grafemu y: »Pac pa so naši stari pisatelji cesto pisali y v zacetku in sredi besed za ji: ygra, na koncu besed pa za dolgi i« (Štrekelj 1922, 37). Med drugim razlaga tudi Kreljeva znamenja za mehcani l ali n: »Prva raba znamenja ^ v omehcavanje pred njim stojecega l-a je pac Krelj posnel iz slovanskega pisma, kjer služi enak krožec istemu namenu: tako zvana slitnaja« (Štrekelj 1922, 39). 2.2 Nacinprikazovanjagradivazapraslovanskeijevskesamostalnikemoškegaspola,katerihodrazisoizpricanivslovenskemknjižnemjeziku16.stoletja Praslovanske ijevske samostalnike moškega spola, katerih odraziso izpricani v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, obravnavam po abecednem redu. V uvodnem delu je nave-den odraz (Ied, navadno tudi Red) obravnavanega samostalnika v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. Sledi predstavitev gradiva iz ostalih slovanskih jezikov s poudarkom na gradivu, ki uvršca obravnavani samostalnik med praslovanske ijevske samostalnike moške­ga spola. V tem razdelku so predstavljene tudi pomembnejše dileme, ki se pri posameznih samostalnikih pojavljajo ob uvršcanju v dolocen sklanjatveni vzorec, spol, itd. Sledi osrednji del, ki predstavlja prikaz in analizo gradiva iz slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, zbranega s pomocjo listkovne kartoteke Sekcije za zgodovino sloven-skega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Gradivo je prikazano po posameznih avtorjih. Ob dejanskih avtorjih, tj. Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu, Sebastijanu Krelju, Hieronimu Megiserju, Adamu Bohoricu, Juriju Juricicu, Janžu Tul-šcaku in Matiju Troštu, so vkljuceni še Janž Znojilšek, ki je sicer izdal nekaj svojih pesmi, Felicijan Trubar, ki je pripravil samo ponatis že obstojecih pesmaric, in delo Ene duhovne pejsni, ki je nastalo brez Trubarjeve privolitve kot delo vec avtorjev. Pred predstavitvijo gradiva je navedeno natancno število pojavitev obravnavanega samostalnika. Sledi prikaz gradiva. Gradivo je razvršceno po avtorjih v naslednjem vrstnem redu: prvi je obravnavan Primož Trubar kot osrednji in najbolj pomemben avtor slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Sledi mu Jurij Dalmatin. Za Dalmatinom sta skupaj obravnavana Jurij Juricic in Sebastijan Krelj, saj je njuna skupna tocka, da imata v izglasju o namesto u, veznik da namesto de, odraz cirkumflektiranega o je o in ne u ... Zatem so obravnavani avtorji glede na to, v koliko delih se dolocen samostalnik pojavlja. Ce je vec avtorjev s pojavitvami obravnavanega samostalnika v enakem številu del, so ti med seboj razvršceni po casov­nem zaporedju od avtorja z najzgodnejšo letnico dela, v katerem se obravavani samostalnik pojavlja, do avtorja, pri katerem se obravnavani samostalnik pojavlja najkasneje. Merilo je letnica prvega objavljenega dela, v katerem se obravnavani samostalnik nahaja. Tako se npr. Megiser navadno uvršca pred Felicijana Trubarja, ker je leto njegovega prvega obja­vljenega dela 1592, pri FelicijanuTrubarju pa 1595. Uvod v prikaz gradiva pri posameznem avtorju je sestavljen iz avtorjevega priimka. Izjemi sta Felicijan Trubar in vecavtorsko delo Ene duhovne pejsni. Zatem v oklepaju sledijo navedena dela, v katerih se obravnavani samostalnik pojavlja. Pri avtorjih, ki so izdali samo eno delo (Ene duhovne pejsni, Juricic, Tulšcak, Trošt, Znojilšek), tega podatka ni. Nato je naveden podatek o številu vseh del in pojavitev obravnavanega samostalnika pri posameznem avtorju. Sledi prikaz gradiva v tabeli,kjer so pisne razlicice strnjene v pisno posodobljeno zapisano sklonsko obliko. Foneticne razlicice so predstavljene kot v primeru gosp|u/o|d. V takšnih primerih ni izpisana celotna beseda, ampak je ob poševnici v pomanjšani pisavi naveden samo spreminjajoci se fonem. Foneticne razlicice so navedene po pogostnostnem zaporedju. Ce je bolj pregledno, katere razlicice so dejansko izpricane na sledec nacin, je izpisanapisno posodobljena celo­tna razlicica sklonske oblike (gospuda/gospoda/guspudi). Za zapisom sklonske oblike je v oglatem oklepaju navedeno število pojavitev vseh razlicic skupaj. Za vsako pisno razlicico znotraj sklonske oblike je v oglatem oklepaju navedeno število pojavitev posamezne razli-cice. Ce je število pojavitev enako ena, podatka o številu pojavitev ni. Pri samostalnikih, ki se pojavljajo v vec spolih, je za številom pojavitev še oznaka spola. Število pojavitev zno­traj posameznega slovnicnega števila je zapisano na vrhu tabele za oznako števila (ednina, dvojina, množina) v oglatem oklepaju. Ce je v posameznem slovnicnem številu izpricana samo ena sklonska oblika, število pojavitev te ni napisano za njenim zapisom, ampak samo ob oznaki števila. Ce je pojavitev v posameznem številu samo ena, za oznako števila ni podatka o številu pojavitev. Vse pisne razlicice, ki so ocitne napake, npr. go.pndi, so ozna-cene s klicajem (!). Tako kot v prikazu gradiva po posameznih delih so tudi tukaj znotraj posameznega sklona razlicice med seboj locene z vejico in si sledijo po pogostnostnem zaporedju. Kjer je vec razlicic z enakim številom pojavitev, si sledijo ali po casovnem zapo­redju alipa glede na povezanost s prevladujocimi pisnimi razlicicami. Vse ocitne napake so predstavljene na koncu. Pisne razlicice so izpisane po pogostnostnem zaporedju foneticnih razlicic, najprej najpogostejša foneticna razlicica s pisnimi razlicicami od najbolj pogoste do najmanj pogoste in tako dalje do najmanj pogoste foneticnerazlicice. Pisne razlicice posameznih foneticnih razlicic so med seboj locene s podpicjem. Ce se v posameznem sklonu (navadno v mestniku ednine) pojavljata dve razlicni sklonski obliki, sta s pripada-jocimi razlicicami navedeni ena pod drugo (enako velja, ce je oblik vec), zraven pa je za znakom (romb) navedeno skupno število pojavitev v obravnavanem sklonu. Ce se pisna razlicica ujema s pisno posodobljeno foneticno razlicico (golob, kmeti), je oblika navedena samo enkrat, oznacena pa je ležece. V BH 1584 so stranskosklonske koncnice navadno nakazane samo s koncnico Red. Izpricana koncnica/koncaj je oznacena ležece, osnova, ki je dejansko izpisana samo v Ied pa je v Red izpisana pokoncno. Pri prikazu gradiva v tabelah število pojavitevznotraj posameznega slovnicnega števila veljaza vse pripadajoce sklone in število pojavitev posamezne sklonske oblike velja za vse pisne razlicice. Pri splošnem prikazu gradiva je pod oznako (slovnicnega) številaoznaka sklanjatve in pod njo po potrebi še oznaka spola. Analiza gradiva pri Trubarjevih, Dalmatinovih delih ter Kreljevih delih in JPo 1578 sledi pod tabelo s prikazom gradiva. Analiza obravnavanega samostalnika v ostalih delih je strnjena v skupnem razdelku:Analiza samostalnika golob v ostalih delih. Ce ostane za Trubarjevimi, Dalmatinovimi, Kreljevimi deli in JPo 1578 samo en avtor, sledi analiza pod tabelo s prikazom gradiva; enako kot pri prej navedenih avtorjih. Na koncu obravnave posameznega samostalnika sledi splošni prikaz oblik in skla­njatvenih vzorcev. Najprej so predstavljene pisno posodobljene razlicice obravnavanega samostalnika. Za oznako za (slovnicno) število je v oglatem oklepaju predstavljeno število vseh pojavitev znotraj tega števila. Sledijo sklonske oblike, ki imajo v oglatem oklepaju na desni pripisano število pojavitev. Ce števila pojavitev ni, se oblika pojavlja samo enkrat. Ce je samo podatek o številu pojavitev znotraj dolocenega števila, za (edino) sklonsko obliko pa podatka ni, pomeni, da je število pojavitev (edine) sklonske oblike enako številu poja­vitev v obravnavanem številu. Ce se samostalnik odraža v vec spolih, je najprej naveden moški, potem ženski spol, na koncu pa še oblike, pri katerih spola iz sobesedila ni mogoce dolociti (m/ž). Za oznako spola je v tem primeru napisano število pojavitev v obravnava­nem spolu. Iz navedenih oblik izhaja dolocitev sklanjatvenih vzorcev in njihova analiza. Ocitnih napak v splošnem prikazu ne obravnavam, prištete so k razlicici, ki jo verjetno odražajo (npr. gospndi je napacen zapis za gospudi; stavec je narobe obrnil crko u, ludire je zapis oblike ljudje, ...). 2.3 Odrazipraslovanskihijevskihsamostalnikovmoškegaspolavslovenskemknjižnemjeziku16.stoletja 2.3.1 Cesar Samostalnik césar .imperator., Red cesárja (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski samostalnik *c.sar.ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. c.sar, c.r, bg. car, csl. cesar., stc. ciesar, c. císar, slk. cisár, p. cesarz, str. c.sar., r. car., cesár., ukr. císar. (ESSJI, 62). Samostalnik *c.sar. kot možni praslovanski ijevski samostalnik moškega spola omenja Dybo1990, 208, ki ga navaja pri ijevskih moških samostalnikih akcentske paradigme c, poleg pa navaja še Imn crie, torej okrajšano obliko od cesarie, ki naj bi se nahajala v ciril­skih spomenikih iz zografskega samostana. V SP, ESSJ, ČSSJa, v staroruskem slovarju /.../ je samostalnik *cesar. (*car.) razložen kot jo-deblo brez znaka ijevske sklanjatve. Kot znak ijevske sklanjatve so v SJS IV, 840–841, navedeni Oed cesar.m., Imn cesar.e, cesarije, Rmn cesarei, Dmn cesar.m., Zmn cesarije, Mmn cesar.x., Omn cesar.mi. Samostalnik cesar se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 531-krat. Trubar: samostalnik cesar se pojavlja v 19 delih (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TKo 1557, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 345-krat. I cesar[67]: ce.sar [36], ce..ar [27], ce.ar [3], ceßar cesarje:ce..arie cesarji[42]: ce..ary [29], ce.sarji [10], ce.ary, ce..arji, ce.sarij R cesarj|a/e[41]: ce.sarja [18], ce..aria [2], ce..arja [2]; ce..arie [18], ce..arye / cesarjev[10]: ce..arieu [6], ce.sarjeu [3], ce..aryeu D cesarju[87]: ce..ariu [44], ce.sarju [33], ce..aryu [5], ceßarju [3], ce.ariu, ce.sariu / cesarjem[5]: ce..ariem cesaru[3]: ce.aru .[90] T cesarj|e/a[49]: ce..arie [30]; ce.sarja [11], ce..aria [7], ce.saria / cesarje[24]: ce..arie [19], ce.sarje [4], ce..arye M cesarju[2]: ce..ariu, ce.sarju / cesarjih: ce..aryh O cesarjem[8]: ce..ariem [6], CESSARIEM, ce.sarjem / cesarji[5]: ce..ary [4], ce.sarji Samostalnik cesar se sklanja po odrazih mehke ojevske sklanjatve. V Ded se pojavlja tudi oblika cesaru, ki odraža sekundarno otrditev r, verjetno pod vplivom imenovalnika. V tem primeru ne gre za odraz trde ojevske sklanjatve, ki bi bil enakovreden odrazom mehke ojevske sklanjatve, saj je pojav pogojen z analogijo in ne z regularnim razvojem. V Red se pojavlja preglašena oblika ce­sarje 19-krat, nepreglašena oblika cesarja pa 22-krat. V Ted se preglašena oblika cesarje pojavlja 30-krat, nepreglašena oblika cesarja pa 18-krat. Preglašene oblike so starejše, v kasnejših besedilih se pojavlja vec nepreglašenih oblik. V dvojini se pojavlja samo preglašena oblika Idv cesarje. Dalmatin: samostalnik cesar se pojavlja v 8 delih (DPa 1576, DC 1579, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585), skupaj 87-krat. I cesar[21]: ce..ar [16], ce.ar [2], ceßar [2], ce.sar cesarji[2]: ceßarji R cesarja[8]: ce..arja [6], ceßarja, ce.sarja cesarjev: ce..arjeu D cesarju[22]: ce..arju [11], ce.sarju [6], ce..ariu [3], ce.sariu, cé.sarju / T cesarja[24]: ce.sarja [10], ce..arja [10], ce.saria [2], ce..aria, ceßarja cesarje[5]: ce..arje [4], ceßarje M cesarju[2]: ce..arju, ce..arjeu! / O cesarjem[2]: ce..arjem, ce.sarjem / Samostalnik cesar se sklanja po odrazih mehke ojevske sklanjatve. Oblika Med cesarju odraža mehko osnovo, na katero se pritika koncnica trde ojevske sklanjatve. Pisna razlicica ce..arjeu je verjetno tipkarska napaka in jo lahko uvrstimo k obliki ce..arju.49 Krelj inJuricic: samostalnik cesar se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KB 1566, KPo 1567), skupaj 14-krat, v JPo 1578 pa 57-krat. I cesar: cae.ar R cesarja[2]: ce.aria cesara[2]: ce.ara .[4] D cesaru[5]: ce.aru T cesarja[2]: ce.aria M / O cesarom[2]: ce.arom I cesar[11]: ce.sar [6], cae.ar [3], ce..ar, ce.ar / R cesarja[10]: ce.aria [3], ce.arya [3], ce..arya [2], ce.saria, ce.sarya cesara: ce.ara . [11] cesarjev: ce.aryeu D cesarju[21]: ce.ariu [8], ce.sariu [6], ce.saryu [3], ce..aryu [2], ce.aryu, cae.ariu cesaru[4]: ce.aru [3], ce..aru . [25] / T cesarja[2]: ce.aria, ce.saria / M cesarju: ce.sarju / O cesarjem[3]: ce.ariem cesarom[3]: ce.arom [2], ce..arom . [6] / 49 pčr Ce..arjeu (DB 1584, II, 139a). Pojavljajo se vecinoma odrazi mehke ojevske sklanjatve. Odrazi trde ojevske sklanjatve so Red cesara, Ded cesaru in Oed cesarom. V teh primerih gre najverjetneje za dejanski odraz trde ojevske sklanjatve in ne za analogijo kot v Trubarjevih delih. Krelj se je namrec zgledoval po cerkveni slovanšcini, Juricic pa je bil Hrvat. To pomeni, da so oblike z nemeh-canim r odraz podedovanega stanja (hrvašcine oz. cerkvene slovanšcine). Oblika cesarju iz Med kaže na koncnico -u, ki je odraz slovenske trde ojevske sklanjatve. Pisni razlicici cae.ar iz Ied in cae.ariu iz Ded kažeta na latinski zapis. Megiser: samostalnik cesar se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. FelicijanTrubar:samostalnik cesar se pojavlja v 2 delih ( delih (TfM 1595, TfC 1595), skupaj 6-krat. R/ D cesarju[2]: ce..arju T cesarja[3]: ce..arja, ce.sarja Ene duhovne pejsni: samostalnik cesar se pojavlja 5-krat. Tulšcak:samostalnik cesar se pojavlja 1-krat. I / R/ D / T cesara: ce..ara Bohoric:samostalnik cesar se pojavlja v BH 1584, skupaj 7-krat. cesar[4]: ce..ar [3], cae.ar R cesarja: ce..arja D cesarju: ze.arju T cesarja: ce.arja Trošt: samostalnik cesar se pojavlja 6-krat. R cesarja[2]: ce.aria, ce..aria D cesarju: ce..ariu T / M/ O cesarjom: ce..ariom Znojilšek: samostalnik cesar se pojavlja 1-krat. I / R cesarjov: ce.sarjou Analiza sklanjatve samostalnika cesar v ostalih delih Prevladujejo oblike, ki odražajo mehko ojevsko sklanjatev. Oblika Red iz *P 1563 cesar­je odraža preglašeni izglasni nenaglašeni a. Trdo ojevsko sklanjatev odražata obliki Ded cesaru iz *P 1563, ki je lahko odraz podedovanega stanja (pesem je napisal Juricic), in Ted cesara iz TkM 1579, ki je podobno kot v Trubarjevih delih najverjetneje nastala pod vplivom Ied. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika cesarvslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja Ed [431] I:cesar [109]. R: cesarja [43], cesarje [20], cesara [3]. D: cesarju [133], cesaru [14], césarju. T:cesarja [53], cesarje [30], cesara. M: cesarju [5]. O: cesarjem [13], cesarom [5], cesarjom. DvI:cesarje. Mn [97] I:cesarji [44]. R: cesarjev [12], cesarjov. D: cesarjem [5]. T: cesarje [29]. M: cesarjih. O: cesarji [5]. Najpogosteje se pojavlja vzorec, ki odraža (slovensko) mehko ojevsko sklanjatev. Po-javljajo se tudi odrazi (slovenske) trde ojevske sklanjatve ter odrazi, pri katerih se na mehko osnovo cesarj- pritikajo koncnice (slovenske) trde ojevske sklanjatve. V slednjih primerih gre za nekakšen prehod iz (slovenske) mehke v (slovensko) trdo ojevsko skla­njatev. V Trubarjevih delih se v Red, Ted pojavlja poleg oblike cesarja tudi preglašena oblika cesarje. V Idv je preglašena oblika cesarje edina izpricana, v splošnem prikazu pa jo poenostavljam v cesarja, saj ne gre za morfološko, ampak za foneticno spremembo. Preglašena oblika cesarje je edina izpricana oblika Red v *P 1563. Starejše, podedovane oblike so tiste, ki se odražajo v mehki ojevski sklanjatvi. Sledijo oblike, pri katerih se na mehko osnovo pritikajo koncnice trde ojevske sklanjatve. Oblike, pri katerih se na trdo osnovo pritikajo koncnice trde ojevske sklanjatve, so dveh razlicnih izvorov. V Kreljevih delih, *P 1563 in JPo 1578 so to gotovo podedovane oblike, ki predstavljajo vzporednico oblikam z mehko osnovo. V Trubarjevih delih in TkM 1579 gre za novejši pojav, za vpliv imenovalniške oblike (kjer je r nemehcan). omI ot om-t om om om-t I cesar?II cesar? cesar? cesarje cesarji? cesarji? R cesarja? / cesarje cesara cesarja? / cesarjev cesarjov D cesarju? cesaru cesarju? / cesarjem / T cesarja? / cesarje cesara cesarja? / cesarje? cesarje? M / / cesarju / cesarjih? cesarjih? O cesarjem cesarom cesarjom / cesarji? cesarji? I Zaradi preglednosti prikaza pri samostalnikihcesar in pastir ne kažem samo na ojevski vzorec, ampak tudi razliko med ojevsko mehko (om), ojevsko trdo (ot) in ojevsko sklanjatvijo, pri kateri se na mehko osnovo pritikajo koncnice trde ojevske sklanjatve (om-t). I I V splošnih pregledih oblik in sklanjatvenih vzorcev navajam posodobljene oblike obravnavanih samostalnikov, ki ne predstavljajo nujno dejansko izpricanih foneticnih razlicic. Za takšen poseg sem se odlocil zaradi vecje povednosti prikazanih oblik, saj pridejo bolj do izraza koncnice (ki seveda niso posodobljene). Znak ? v splošnih preglednicah pomeni, da tista oblika sama po sebi ni nujno del (samo) tistega vzorca, kjer je napisana. Prim. Ied cesar sam po sebi nic ne pove, ali bodo stranski skloni imeli oblike trde ali mehke ojevske sklanjatve. Zato je taka oblika navedena povsod tam, kjer bi lahko, glede na izpricanost ostalih oblik, obstajala. Tako lahko Ied cesar uvrstimo tako v trdi kot v mehki ojevski sklanjatveni vzorec, ker so izpricane oblike obeh vzorcev. 2.3.2 Cmrlj Samostalnik cmrlj .apis terrestris., Red cmrlja (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knji­žnem jeziku moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Odrazi praslovanskega samostalnika *c.mel./c.rmel. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: c. cmel, Red cmele/cmela, slk. cmel, Red cmela, stp. czmiel, kaš. š.el, dl. tsmjel, Red tsmjela, gl. c.el (SPII, 311). Oblike z vrinjenim r: hr. cak.st.melj, Red strmélja, c. nar. cmrlán, p. trzmiel, Red trzmiela (SPII, 311). Obstaja možnost tvorbe *c.rm. + *-el. ali *c.rmel. (ČSSJaIV, 148–149). SPII, 311, navaja ijevsko osnovo *c.mel.. Sorodno je stvn. humbal, stpr. camus, lit. kam-ăne, let. kam-ane (SPII, 312). Iz slovanskega gradiva vidimo, da ni popolnoma jasno, katere oblike spadajo pod ijevsko oz. ojevsko praslovansko izhodišce in zakaj. SPII, 311, za slovenšcino izhaja iz psl. izhodišca *c.mel.. Navedeni zgledi v SP II, 311, so iz Pleteršnika: cm.lj, narecno šcem.lj in šm.lj. Bernštejn 1974, 255, navaja, da se ijevska debla moškega spola veckrat težko locijo od jo-debel. To je razvidno tudi v tem primeru. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je identicno stanje tudi pri samostalniku ogenj, ki je že zelo zgodaj prešel v mehko ojevsko sklanjatev. Na takšen nacin se sklanja npr. tudi ojevski samostalnik cevelj oz. crevelj.50 Samostalnik cmrlj se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 5-krat. 50 Iedc(r)evelj, Red c(r)evlja, Ded c(r)evlju,Tedc(r)evelj, Med c(r)evlju, Imn c(r)evlji, Rmn c(r)ev­ljev, c(r)evljov, Dmn c(r)evljem, Tmn c(r)evlje, Mmn c(r)evljih, c(r)evljah. Trubar: samostalnik cmrlj se pojavlja v TPo 1595, skupaj 1-krat. R / D / T cmrla: zhmerla Izpricana je oblika tožilnika ednine cmrla, ki kaže na uvrstitevv ojevsko sklanjatev in v podspol živosti. Megiser: samostalnik cmrlj se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 3-krat. Bohoric:samostalnik cmrlj se pojavlja v BH 1584, skupaj 1-krat. I / R/ D / T cmrle: zhmčrle Analiza sklanjatve samostalnika cmrlj v ostalih delih Izpricani sta obliki Ied in Tmn, cmrl in cmrle, ki odražata ojevski sklanjatveni vzorec. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika cmrljvslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja Ed [4] I: cmrl [3]. T: cmrla. Mn T: cmrle. Izpricane oblikekažejo na ojevski sklanjatveni vzorec in podspol živosti. Nakazana skla­njatvena paradigma je enaka kot pri samostalniku cevelj/crevelj oz. molj. o o I cmrlj / R / / D / / T cmrlja cmrlje 2.3.3 Crv Samostalnik c.v .vermis., Red c.va in crvâ (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in ne izkazuje nobenih oblikotvornih posebnosti. Sklanja se po prvi moški sklanjatvi in je podspola živosti. Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *c.rv. v ostalih slovanskih jezikih so: hr. in sr. c.v, Rmn crvi, bg. c.rv, mk. crv, csl. cr.v., Red cr.vi, r. cerv., Red cervjá, Rmn cervéj, nar. cérev, str. c.rv., p. czerw, Red czerwia, stp. Omn czyrwmi, nar. czerwu, cyrf, Red cyr.a, Imn czerwie, c. cerv, stc. crv, Imn crvie, slk. cerv, gl. cer., dl. cer., Imn cer.e, plb. cer(.) .polž. (ESSJI, 90; SP II, 269–271). Prikazane oblike so moškega spola. V cerkveni slovanšcini oblika rodilnika ednine cr.vi kaže na ijevsko sklanjatev. Ostanki ijevske sklanjatve so v rodilniku mno­žine vidni v srbšcini in hrvašcini crvi (-i po kontrakciji iz *-...), v rušcini cervéj (-ej po odpadu izglasnega jera v *-...). V imenovalniku množine se v narecni poljšcini pojavlja oblika czerwie, v stari cešcini crvie, v gornji lužiški srbšcini cer.e (vse iz *-..e). V stari poljšcini na ijevsko sklanjatev kaže tudi oblika orodnika množine czyrwmi. Na ijevsko paradigmo kažeta tudi staroruski obliki dajalnika ednine cervi in imenovalnika množine cervie (SreznevskijIII, 1558). V ijevsko paradigmo samostalnik *c.rv. uvršca tudi Mi­klošic, ki navaja cerkvenoslovanske zglede: Red in Ded cr.vi, Imn cr.vie, Rmn cr.vij, Omn cr.v.mi (Miklošic 1856, 47). V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik crv pojavlja 123-krat. Trubar: samostalnik crv se pojavlja v 9 delih (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, TC 1575, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 27-krat. I crv:I zheru [6], zheruu [4], zherv [2] crvje[9]: zheruie [5], zhervje [3], zheruye R / cr|uv/v|ov [4]: zheruuou [2]; zheruou, zhervou D / / T / crve: zherue crvje: zheruie . [2] Za zapis polglasnika oz. reduciranega glasu pred r uporabljam zapis, ki je v rabi v sodobnem knjižnem jeziku. EDNINA • Imenovalnik: Pisna razlicica zheruu lahko kaže na izgovor [c.ru.] ali [c.rvu]. Pisna razlicica zheru lahko kaže na izgovor [c.r.] ali [c.ru]. Pisna razlicica zherv verje­tno kaže na izgovor [c.r.]. Ne moremo pa popolnoma izkljuciti možnosti izgovora [c.rv], saj imamo v TT 1557 pri samostalniku vrv enkrat zapis verf, kjer izglasni f gotovo ne kaže na bilabialni izgovor izglasnega v. Na takšno interpretacijo napelju­jeta tudi v ESSJI, 90, navedeni narecni obliki c.f in c.rf.51 Prav tako ne moremo izkljuciti izgovora [c.r'o.] (govor Rocinja). Pri popraslovansko enozložnem samo­stalniku c.v se je namrec zaradi lažjega izgovora razvil še en zlog (prim. tudi p. 51 Citirani obliki sta iz ESSJ I, 90, kjer ni navedeno, iz katerega narecja sta vzeti. nar. czerwu). V sodobnih slovenskih narecjih je precej razširjena oblika cro. (npr. Rocinj, Most na Soci, Avce, Branik, Leskovica).52 Po pomiku cirkumfleksa in pre­hodu cirkumflektiranega o v u bi namrec oblika zheruu lahko kazala na takšen izgo­vor. Posredno kaže na tovrsten izgovor verjetno tudi oblika zheruuou v rodilniku množine. Množina • Imenovalnik: V imenovalniku množine se pojavlja samo pricakovan odraz podedo-vane oblike s koncnico -je v razlicnih pisnih razlicicah (zheruie, zhervje, zheruye). Obliki zheruie in zheruye bi lahko kazali na izgovor [c.ruje], kar bi lahko kazalo na naglašen predzadnji zlog in razvoj iz [*c.r.vje]. • Rodilnik: V rodilnik množine je prodrla izvorno ujevska koncnica -ov, ki je v tem obdobju že predstavljala splošno koncnico rodilnika množine za moški spol. Zanimiva je pisna razlicicazheruuou, ki bi lahko kazala na izgovor [c.ruvo.] in posledicno na naglas na uv [*c.r.vov]. • Tožilnik: V tožilniku množine se pojavljata dve obliki. Oblika crve (zherue) je odraz slovenske (ojevske) sklanjatve moškega spola. Oblika crvje (zheruie) verjetno kaže na podaljšavo osnove z -j-,53 na katero se pritika koncnica -e; kot pri obliki crve. Dalmatin:samostalnik crvse pojavlja v 5 delih (DJ 1575, DB 1578, DBu 1580, DB 1584, DM 1584), skupaj 81-krat. I crv[8]: zherv [4], zhčrv [4] crvje[26]: zhčrvje [17], zheruie [7], zhervie, zhervje R crva[4]: zherua [2], zhervá, zhčrvá crvov [17]: zhčrvou [11], zheruou [5], zhervou D / crvom [5]: zheruom [2], zhčrvom [2], zhervom T crva[2]: zhčruá, zhčrvá crve[18]: zhčrvé[5], zhčrve [5], zherue[4], zherve[4] M / / O / crvmi: zhčrvmy EDNINA • Imenovalnik: Pojavlja se oblika crv [c.r.], ki je štirikrat, tj. v polovici primerov, zapi­sana kot zhčrv. • Rodilnik: Pojavlja se oblika crva [c.r'va:], pisni razlicici zhervá in zhčrvá nedvomno kažeta na naglas na koncnici. Koncnica -a je prodrla iz slovenske (ojevske) sklanjatve moškega spola. • Tožilnik: Pojavlja se oblika crva[c.r'va:] kot v rodilniku. To kaže, da je samostalnik crvspa­dal v podspol živosti. Oba zapisa v Dalmatinovih delih (zhčruá in zhčrvá) izkazujeta naglas na koncnici. 52 SLA: T89, T78, T79, T104, T180. 53 Veco tipu samostalnikov s podaljšano osnovo -j- v poglavju 2.4.5 o moškemmešanemsklanjatvenem vzorcu. Množina • Imenovalnik: Izprican je odraz pricakovane podedovane oblike crvje v razlicnih pisnih razlicicah (zhčrvje, zheruie, zhervie, zhervje). • Rodilnik: V rodilniku množine je izpricana samo oblika crvov (zhčrvou, zheruou, zhervou), ki je odraz slovenske ojevske sklanjatve moškega spola. • Dajalnik: Koncnica -om je prodrla iz slovenske (ojevske) sklanjatve moškega spola. • Tožilnik: Koncnica -e je prodrla iz slovenske (ojevske) sklanjatve moškega spola. Pisna razlicica zhčrvé kaže na naglas na koncnici [c.r've:]. • Orodnik: Izpricana oblika zhčrvmy kaže na odraz pricakovane podedovane oblike ijev­ske moške sklanjatve. Izglasni y kaže na naglas na koncnici [c.rv'mi:]. Juricic:samostalnik crv se pojavlja 2-krat. Samostalnik crv se v JPo 1578 pojavlja samo v Imn. Izpricana oblika odraža pricakovano podedovano obliko crvje. Megiser: samostalnik crv se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 5-krat. FelicijanTrubar:samostalnik crvse pojavlja v 2 delih (TfM 1595, TfC 1595), skupaj 2-krat. I / R/ D crvem: zhervem T crve: zhčrve Ene duhovne pejsni: samostalnik crv se pojavlja 1-krat. Tulšcak:samostalnik crv se pojavlja 1-krat. crv: zherv Bohoric:samostalnik crv se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. R crva: zherva Trošt: samostalnik crv se pojavlja 1-krat. Znojilšek: samostalnik crv se pojavlja 1-krat. crv: zherv Analiza sklanjatve samostalnika crv v ostalih delih V Dmn se v TfC 1595 pojavlja odraz pricakovane izhodišcnoslovenske oblike crvem. Koncnica -em dajalnika množine odraža mehko ojevsko sklanjatev.54 V *P 1563 se pojav­lja oblika crvjem, ki odraža podaljšano osnovo crvj-. Ostale oblike odražajo trdo ojevsko sklanjatev. Splošniprikazoblikinsklanjatvenihvzorcevsamostalnikacrvvslovenskemknjižnem jeziku16.stoletja Ed [36] I: crv [16], c.ru [9], c.ruu [4]. R: crva [3], crvá [2]. T: crvá. Mn [87] I:crvje [37]. R: crvov [19], c.ruvov [2]. D: crvom[5], crvem, crvjem. T: crve[15], crvé[5], crvje. O:crvmy. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se je samostalnik crv v izpricanih oblikah ednine sklanjal po ojevski sklanjatvi. V množini prihaja do mešanja treh razlicnih vzorcev. Po ijev-ski sklanjatvi se sklanjajo še imenovalnik, dajalnik in orodnik. V imenovalniku, dajalniku in tožilniku množine se nakazuje podaljšana osnova z -j-(crvj-), ki v tožilniški obliki že izkazuje prehod v ojevsko sklanjatev. Po ojevski sklanjatvi se lahko sklanjajo rodilnik, da­jalnik in tožilnik množine. V sklonih, kjer se pojavljajo ojevske oblike, so te prevladujoce, v ednini pa celo edine izpricane.Oblika crvjem se pojavlja enkrat v *P 1563, oblika crvje v tožilniku množine v TC 1575 prav tako enkrat. Oblika crvem se pojavlja v TfC 1595. Prav tako je enkratna pojavitev crvmi, ki je izpricana v DB 1584. Pri samostalniku crv so v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja (slovenske) ojevske oblike že skoraj povsem izpodrinile ijevske. 54 »Sprva je koncnica -em nastopila pri samostalnikih z -ex. v L. pl., od koder jee prešel tudi v D.,« ugotavlja Ramovš 1952, 47. oI o i i* I crvII / crvje? crvje? R crva crvov / / D / crvom crvem crvjem T crva crve / crvje M / / / / O / / crvmi / I Oznaka pomeni, da so pod njo navedene oblike odraz ojevskega sklanjatvenega vzorca, oznaka i* pa, da so pod njo navedene oblike odraz vzorca, ki ima poteze ijevskega vzorca, ki pa ni cisti ijevski vzorec. Oznaka i oznacuje, da so pod njo navedene oblike odraz (pravega) ijevskega sklanjatvenega vzorca. II V tabelah, kjer predstavljam splošne sklanjatvene vzorce, navajam najsodobnejšo razlicico. Npr. gospod namesto gospud, dever namesto diver, itd. Za to sem se odlocil, ker se foneticni odrazi razlikujejo od avtorja do avtorja in tudi sami avtorji niso vedno enotni v zapisih. Tudi v Trubarje­vih delih, kjer se pojavlja npr. osnova gospud-, se posamicno pojavlja osnovagospod-. Razmerje je vidno v tabeli, ki prikazuje gradivo oz. pisne razlicice, v tabelah s splošnim prikazom pa zapis poenostavljam oz. posodabljam zaradi preglednosti prikaza sklanjatvenih vzorcev. Problematika podedovanosti ijevskih oblik pri samostalniku crv V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se odražata medsebojni vpliv in mešanje raz­licnih sklanjatvenih vzorcev. Tako se tudi ijevske koncnice pojavljajo pri prvotno ojev­skih samostalnikih (mož, zob, las, jud, ajd). Nastal je mešani sklanjatveni tip, v katerem sta se ednina in dvojina sklanjali po (slovenski) ojevski sklanjatvi,55 v množini pa so se pojavljale ijevske in (slovenske) ojevske koncnice. V imenovalniku je ijevska koncnica -je,56 v rodilniku koncnici -ov/-i,57 v dajalniku ojevski koncnici -om/-em.58 V tožilniku se je pojavljala ojevska koncnica -e,59 redkeje ijevska koncnica -i,60 v mestniku ojevski 61 v 62 koncnici -eh/-ih,orodniku pa ijevska (lahko tudi ujevska) koncnica -mi, redkeje -i.Te koncnice so se lahko pritikale tudi na osnovo, podaljšano z -j-. Pojav koncnice slo­venske ojevske ali slovenske ijevske sklanjatve je v Rmn, Dmn, Mmn in Omn odvisen od mesta naglasa. Ce je naglas na koncnici, so koncnice (slovenske) ijevske, ce pa je na osnovi, so (slovenske) ojevske.63 Koncnica -i v Tmn je vedno naglašena, koncnica -e pa 55 Iedmož, Red moža, Ded možu, Ted moža, Med moži, možu, možej, Oed možom, možem, Idv moža, Rdv možov, Tdv moža; Ied zob, Red zoba, Ted zob; Ied las, Red lasa, Ted las, Med lasu; Ied jud, Redjuda, Ded judu, Ted juda, Oed judam; Ied ajd, Red ajda, Ded ajdu, Ted ajda. 56 Imn možje, moži; zobje, zobi; lasje, lasi; judje, judije, judi; ajdje ajdi. 57 Rmn mož, možov, moži, možeh; zob, zobi; las; judi, judov, judeh; ajdov. 58 Dmn možem, možom, možjem; zobem; judom, ajdom. 59 Tmnmože, možje; zobe, zobje; lase, lasje; jude, judje; ajde, ajdje. 60 Tmnmoži; zobi; lasi. 61 Mmn možeh, možih; zobeh; laseh; judih, judeh; ajdih. 62 Omn možmi, moži; zobmi; lasmi, lasi; judmi, judi; ajdmi, ajdi. 63 »Die subst., die im sg.gen. a betonen oder haben, könen im dual dat. und instr. und im pl. dat. und loc.ęma, ęm undęh auslauten:tatęma, tatęm, tatęh; dieselben subst. könen den pl. instr. auf mí: tatmi bilden«(Miklošic 1856, 182). je verjetno lahko naglašena ali nenaglašena. Koncnica -je v Imn je lahko naglašena ali nenaglašena. Samostalnik crv ima prav táko sklanjatveno paradigmo. Ce jo primerjamo s sklanja­tvijo samostalnika mož, ugotovimo, da se sklada z njo v prav vseh oblikah. Vendar samo na podlagi tega primera ni mogoce z gotovostjo trditi, ali gre pri ijevskih oblikah samostalnika crv za podedovane oblike ali gre že za sekundarne (prav tako ijevske oblike), ki so nastale pod vplivom sklanjatvenega tipa samostalnika mož.64 Bolj se zdi verjetno, da so ijevske oblike podedovane, saj je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja ijevska sklanjatev pri samostalnikih moškega spola živa še pri samo­stalniku gospod. Predvidevam, da je samostalnik crv zacel prehajati v ojevsko sklanjatev, ta proces pa je v obravnavanem obdobju zavrlo dejstvo, da je obstajal (dokaj produktiven) sklanjatveni vzorec, ki je vseboval oblike ijevskega izvora. Tako je sklanjatveni vzorec samostalnika mož vplival na sklanjatev samostalnika crv samo posredno, z upocasnitvijo prehajanja ijevskih oblik v ojevske. Manj verjetno bi bilo, da bi najprej celotna skla­njatev prešla iz ijevske v ojevsko in kasneje (pod vplivom sklanjatvenega vzorca, ki je nastal ravno zaradi vpliva ijevske sklanjatve) posamezni skloni ponovno nazaj v ijevsko sklanjatev. Upoštevati moramo dejstvo, da ima v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku samostalnik crv samo ojevske oblike (regularen primer prve moške sklanjatve). Torej bi moral samostalnik crv v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika doživeti kar tri spre­membe sklanjatvene paradigme, kar se zdi malo verjetno. V slovenskem jeziku je ojevska sklanjatev pri samostalnikih moškega spola že od vsega zacetka dominantna in je malo verjetno, da bi samostalnik, ki se je enkrat uvrstil vanjo, kasneje iz nje izpadel in se cez cas spet vanjo uvrstil. Iz vsega tega lahko zakljucim, da samostalnika crv in mož spadata v isti sklanjatveni vzo-rec. Ijevske oblike pri samostalniku crv so podedovane, ostanek starega nacina sklanjanja, pri samostalniku možpa so te oblike inovacija, sekundarne, nastale pod vplivom ijevske sklanjatve. Na podlagi napisanega lahko sklanjatev samostalnika crv v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja strnemo tako: o mešani I crv crvje R crva crvov D / crvom / crv(j)em T crva crv(j)e M / / O / crvmi 64 Imn možje, Rmn možov, moži, Dmn možem, možom, možjem, Tmn možje, moži, Mmn možeh, možih, Omn možmi, moži. Imn crvje, Rmn crvov, Dmn crvom, crvem, crvjem, Tmn crve, crvje, Omn crvmi. 2.3.4 Dever Samostalnik dev.r .uxoris frater., Red dev.rja, tudi d.ver,65 Red d.vera (Pleteršnik) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku zastarel, nadomešca ga samostalnik svak. Sklanja se po prvi moški sklanjatvi in je podspola živosti. V stranskosklonskih oblikah ima podaljšavo osnove z -j-, kar povzroca preglas v orodniku ednine, dajalniku, orodniku dvojine, rodilni­ku dvojine in množine ter dajalniku množine. Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *d.ver. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. dj.ver .možev brat., bg. dčver, mk. dever, csl. dever., Omn devermi, r. déver..svak., c. dever, slk. dever, stp. dziewierz, str. Omn devermi, br. dzéver, ukr. diver (ESSJI, 99; SPIII, 179–80). V ostalih slovanskih jezikih se pojavljajo pricakovani odrazi. Naravni in slovnicni spol je moški, saj oznacuje moško osebo. Na sklanjatev po ijevski paradigmi kaže oblika orodnika množine devermi iz stare rušcine, dziewierzmi iz stare poljšcine (SSpII, 322) in devermi iz cerkvene slovanšcine. V sodobnih slovanskih jezikih se odrazi samostalnika *d.ver. sklanjajo po ojevski (mehki ali trdi) skla­njatvi. Izvorno praindoevropsko lahko ta samostalnik izpeljujemo iz konzonantne r-sklanja­tve, tako kot tudi še samostalnike mati, hci; brat, sestra. Sledi sklanjanja po r-sklanjatvi so vidne v lit. Red dievers, Imn díevers, gr. da.. (< da....), Red dae... (SP III, 180). V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik dever pojavlja 11-krat. Dalmatin: samostalnik dever se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 7-krat. R / D / T / M / O diverjom Izpricani obliki odražata naglas na drugem zlogu. Na to kaže i v prvem zlogu, ki je nastal iz nenaglašenega odraza e, in pisna razlicica divér. Oblika Oed diverjom odraža koncnico trde ojevske sklanjatve, ki se pritika na mehko osnovo diverj-. Megiser: samostalnik dever se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 4-krat. Zaradi slovarske narave Megiserjevih del je izpricana samo imenovalniška oblika, ki kaže naglas na koncnici [di've:r]. 65 Prim.Kapovic 2009, 237–238,kjerpredpostavljaizhodišcnoakcentsko paradigmo a, torej*d.ver.. Enako Olander2001. Splošniprikazoblikinsklanjatvenihvzorcevsamostalnikadever vslovenskemknjiž­nemjeziku16.stoletja Ed [11] I: diver [8], divér [2]. O: diverjom. V 16. stoletju imamo izpricanih samo 11 pojavitev samostalnika dever. Vse oblike so edninske, vecinoma imenovalniške. Naglas je bil na drugem zlogu, saj je v prvem zlogu izprican i kot odraz nenaglašenega e. Glede na orodniško obliko lahko predvidevamo, da se je samostalnik dever v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sklanjal po mehki ojevski sklanjatvi. o I dever R / D / T / M / O deverjom 2.3.5 Drob.drobir,parvulumfragmentum. Samostalnik dr.b .drobir, parvulum fragmentum., Red dr.ba (SSKJ), starejše Red drob. ž .seneni drob. (Pleteršnik) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *dr.b. .drobir, parvulum fragmentum. so v ostalih slovanskih jezikih naslednji: ženski spol: hr. in sr. dr.b, Red dr.bi .košcek, drobtina., bg. drob .ulomek., r. drob., Red drobi .majhni košcki cesa razbitega, šibre, ulomek.; moški spol: p. dr, Red drobiu .perutnina., br. nar. drob, Red drobi .šibra. (SPIV, 248). Odrazi samostalnika *dr.b. .parvulum fragmentum. so v slovanskih jezikih moškega ali ženskega spola. Kot moški spol ijevske sklanjatve obravnava samostalnik *drob. GHJP1998, 183. Možni tvorbi sta v slovanskih jezikih ojevska ali ijevska. Za slovenski knjižni jezik 16. stoletja ne moremo z gotovostjo trditi, ali samostalnik drob .parvulum fragmentum. spada v ojevsko ali v ijevsko sklanjatev, prav tako mu zaradi nezadostnega sobesedila ne moremo dolociti niti spola. Samostalnik drob .drobir, parvulum fragmentum. se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 2-krat. Krelj in Juricic: samostalnik drob .drobir, parvulum fragmentum. se pojavlja v KPo 1567, skupaj 1-krat, v JPo 1578 tudi 1-krat. I / R/ D / T drub Iz izpricane pojavitve ne moremo dolociti ne spola ne sklanjatve.66 Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika drob.drobir,parvulumfragmen­tum.vslovenskemknjižnemjeziku16.stoletja Iz dveh izpricanih pojavitev besedne zveze v drub pojti ne moremo razpoznati niti sklanja­tvenega vzorca niti spola. I / R/ D / T drob? 2.3.6 Drob.drobovje,viscera. Samostalnik dr.b, Red dr.ba.drobovje, viscera. (Pleteršnik) je moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *dr.b. .drobovje, viscera. so v ostalih slovanskih jezikih naslednji: hr. in sr. dr.b ž, Red dr.bi, bg. nar. drob ž .pljuca, jetra., p. dr m, Red drobiu .drobovina pri perutnini.(SPIV, 248). Samostalnik *dr.b. .viscera. ima v slovanskih jezikih razlicne odraze. V poljšcini se v stranskih sklonih b mehca, v južnoslovanskih jezikih se pojavljajo odrazi ženskega spola. To bi lahko kazalo na praslovansko ijevsko izhodišce moškega spola. Samostalnik drob .drobovje, viscera. se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 38-krat. Dalmatin: samostalnik drob .drobovje, viscera. se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 32-krat. drob [6] R droba[16]: droba [13], drobá [3] D / T drob [8] M/ O drobom [2] 66 Prim.v'drub poiti (KPo 1567, XIX). Pojavitev v JPo 1578 je enaka. Samostalnik drob .drobovje, viscera. se v Dalmatinovih delih sklanja po ojevski sklanjatvi. Pisna razlicica drobá v rodilniku ednine iz DB 1584 lahko odraža naglas na koncnici. Megiser: samostalnik drob.drobovje, viscera. se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 5-krat. Znojilšek: samostalnik drob .drobovje, viscera. se pojavlja 1-krat. Analiza sklanjatve samostalnika drob .drobovje,viscera.v ostalih delih Iz oblik Ied in Ted drub lahko sklepamo kvecjemu na odraz cirkumflektirano naglašenega o. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika drob .drobovje,viscera.v slovenskemknjižnemjeziku16.stoletja Ed [38] I: drob [8], drub [4]. R: droba [13], drobá [3]. T: drob [8]. O: drobom [2]. Sklanjatev samostalnika drob .drobovje, viscera. je bila v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja ojevska. o I drob R droba D / T drob M/ O drobom 2.3.7 Glad Samostalnik gl.d .fames., Red glad. in gl.da (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in predstavlja zaradi rodilniške koncnice -u izjemo prve moške sklanja­tve. Pleteršnik navaja tudi gl.d, Red glad. ženskega spola. Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *g.ld. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. gl.d m in ž, bg. glad, mk. glad, csl. glad. in glad. m, c. hlad, slk. hlad, p. glód, Red glódu, gl. hlód, dl. glód, r. god, br. gad, ukr. god, plb. gluod (ESSJI, 143). Miklošic1862–1865, 128, navaja csl. oblike Red gladi, Med gladi in Oed gladem.. Gradivo, ki je na voljo v slovanskih jezikih, kaže vecinoma na odraze moškega spola, ki se sklanjajo po ustreznih odrazih ojevske sklanja­tve. Prim. tudi csl. Red glada, Oed gladom. (Minceva1978, 125). Cerkvenoslovanski primer glad. bi lahko kazal na odraz ijevske sklanjatve, saj bi bil odraz (mehke) ojevske sklanjatve verjetno **glažd.. Bezlaj v ESSJI, 143, navaja samo ojevsko izhodišce, kar je glede na vecin­sko gradivo iz slovanskih jezikov gotovo ustrezna rekonstrukcija. Glede na podatek iz RHSJ III, 141, »GL.D, f/.../ OdXVIIIvijekauistocnijemijužnijemkrajevinanašegnaroda« lahko sklepamo, da je ženski spol v hrvaškem jeziku sekundaren. SRJ IV, 29, obravnava glad. ž samo v pomenu .gladka površina.. Nedvomen dokaz, da se je samostalnik *g.ld. lahko sklanjal po ijevski sklanjatvi moškega spola, so oblike, ki jih navaja Miklošic. Glede na to, da ijevska sklanjatev moškega spola že v praslovanšcini ni bila vec produktivna,67 je nemogoce, da bi nastala novotvorjenka, ki bi se sklanjala po tej sklanjatvi. Tako lahko sklepamo, da so vse ostale tvorjenke (moški spol ojevske sklanjatve in ženski spol ijevske sklanjatve) kasnej­še, ko je ijevska sklanjatev moškega spola že zamrla. Samostalnik glad se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 8-krat. Trubar: samostalnik glad se pojavlja v 2 delih (TT 1557, TT 1581-82), skupaj 2-krat. Pojavlja se samo rodilniška oblika gladu, ki odraža ujevsko sklanjatev. V Ied se pojavljaoblika glad. V Red se pojavlja oblika gladu, ki odraža ujevsko sklanjatev. Felicijan Trubar: samostalnik glad se pojavlja v TfC 1595, skupaj 1-krat. 67 »Es gab auch ein ....., ....., das auch in die .o-Deklination überging, daher Ps Bon. D. sg. ..... 36. 19, G. sg. Ps. Sof. .....« (Vondrák 1912, 27). Analizasklanjatvesamostalnikaglad v ostalih delih V TfC 1595 je izpricana rodilniška oblika gladu, ki odraža ujevsko sklanjatev. Splošni pregled oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika glad vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [8] I: glad [4]. R: gladu [4]. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se izpricane oblike samostalnika glad sklanjajo po odrazih ujevske sklanjatve. u I glad R gladu 2.3.8 Gnus Samostalnik gn.s .fastidium., Red gnusa (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Odrazi praslovanskega ijev­skega samostalnika *gn.s. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. gn.s m/ž, bg. gnus m/ž, mk. gnas m, stcsl. gn.s. ž, csl. gnus., stc. hnus, c. hnus, slk. hnus, r. gnus m (ČSSJaVI, 183–184). Miklošic1862–65, 132, navaja stcsl. gnus. ž in gnus. m. ESSJ I, 154, izpeljuje *gn.s. iz pie. osnove *ghne.s-, kar povezuje z grškim ...... Sreznevskij I, 526, navaja primere iz str: »gnuseh. necistyh., vseh. gnusii sih. in vy istino gnus i skaredne prokaženija est. srebroljubie.« Kot možna spola sta navedena tako moški kot ženski. RHSJIII, 217, navaja možno stcsl. osnovo gn.s. in gnes.. Navaja tudi samostal­nik gn.s ženskega spola: »Da od te gnusi odtiska me« in »Voda smice i s ne svu gnus i necistos«. SSI, 411, navaja stcsl. gnus. m in gnes. ž (iz *gn.s.). Pleteršniknavaja samo­stalnik gn.s, ki je moškega spola, s primeroma gnus in groza (po Dalmatinu) ter življenja gnus. SRJIV, 47–48, vsebuje gesla gnus. m, Red gnusa, Oed gnusom. iz 12. stoletja; gnusa ž; Red ot gnusy iz 16. stoletja; ter gnus. (gnes., gn.s.) ž, Red gn.si iz 11. stole-tja Samostalnik *gn.s. obravnavam kot možni praslovanski ijevski, ker iz slovanskega gradiva ni mogoce z gotovostjo razbrati, ali sta vzporedno obstajala o-deblo in i-deblo in ali je katero od teh sekundarno. Iz izpricanih sobesedil ni mogoce vedno razbrati niti spola. Morda je ravno to povzrocilo, da je bil obravnavani samostalnik lahko ali moškega ali ženskega spola. Iz SRJje razvidno, da je v najzgodnejših besedilih samostalnik gnus. ženski ijevski, pri cemer so nekateri primeri podobni kot pri Sreznevskem, torej spola ni mogoce nedvomno razbrati iz sobesedila. Ocitno se ajevski samostalnik gnusa zacenja pojavljati v kasnejših obdobjih, samostalnika gnus. in gnus. pa sta izpricana tudi v zgo­dnejših besedilih. Samostalnik gnus se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 9-krat. Trubar: samostalnik gnus se pojavlja v TT 1577, skupaj 1-krat. Samostalnik gnus je izprican v tožilniku ednine, spol iz sobesedila ni razviden.68 Samostalnik gnus je v Dalmatinovih delih izprican samo v imenovalniku ednine, saj gre skladenjsko za del povedka. V treh primerih iz sobesedila spol ni razviden, v enem primeru pa gre nedvomno za moški spol.69 Juricic: samostalnik gnus se pojavlja 1-krat. Samostalnik gnus se pojavlja samo v tožilniški obliki, spol iz sobesedila ni razviden.70 gnus: gnus, gnuß, gnú. Zaradi slovarske narave Megiserjevih del je izprican samo Ied, spol ni razviden. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika gnus vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [9] I: gnus [6], gnús. T: gnus [2]. Pojavljata se samo obliki imenovalnika in tožilnika ednine, iz katerih spol ni vedno razvi-den. Kjer je spol nedvoumno razviden, je moški. Na podlagi izpricanih oblik je samostalnik 68 »Bug na tacih falsh ker.zhenikih gnus .ato ima« (TT 1577, 288). 69 »O ti zhudni Bug v'tvoih dellih: Leta gnus, kir je v.e Krajle s'nogami teptal, inu .amiga Boga .trahoval, ta mora zagati inu pa.ti pred eno vbogo .htimo« (DB 1584, II, 92a). 70 »kateri Chri.tu.a inu niegouo Be.edo pregania: ta na.e saklada /.../ v.o Kurbaryo, Preshustuo, .ramoto, .pot /.../ v.o o.tudno.t, Gnus ali Gersobo« (JPo 1578, III, 15). gnus nemogoce uvrstiti v kateri koli sklanjatveni vzorec. Na podlagi izpricanega spola iz DB 1584 lahko sklepamo le, da je bil samostalnik gnus v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja moškega spola. R / D / T gnus? 2.3.9 Golob Samostalnik gol.b .columba., Red gol.ba (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *g.lob. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. g.lub, bg. g.l.b, arh. gňl.b, mk. gulab, nar. galab, csl. golob., c., slk. holub, p. golab, Red golebia, gl. holb', dl. golub, r. gub, br., ukr., gub (ESSJI, 159). V slo­vanskih jezikih lahko zasledimo razlicne pricakovane odraze nosnega *o. Samostalnik *g.lob. je v vseh slovanskih jezikih moškega spola. V cerkveni slovanšcini so izpricane oblike Red in Ded golobi, Imn golobije, Rmn golobi, golobij, Tmn golobi (Miklošic 1856, 46). V stari poljšcini se v imenovalniku množine pojavljata obliki golebye in go-lombye (SSpII, 452), ki lahko kažeta na ostanek ijevske sklanjatve moškega spola. V slo­venšcini je viden (kot pri odrazih vseh samostalnikov praslovanske akcentske paradigme c) akcentski pomik tipa .ko . ok.. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik golob pojavlja 108-krat. Trubar: samostalnik golob se pojavlja v 10 delih (TA 1550, TA 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, TC 1575, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 35-krat. R goloba [8] / golobov: golobou D / / / T goloba [7] goloba golobe [6] M / / / O / / golobi V Trubarjevih delih se samostalnik golob odraža kot del slovenske ojevske sklanjatve in ne kaže nobenih sledov ijevske. Dalmatin: samostalnik golob se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 53-krat. T goloba [16] goloba golobe [2] Sklanjatev samostalnika golob je v Dalmatinovih delih enakakot v Trubarjevih. Odraza Omn, ki je v Trubarjevih delih izprican, v Dalmatinovih delih ni. Krelj in Juricic: samostalnik golob se pojavlja v KPo 1567, skupaj 1-krat, v JPo 1578 pa 12-krat. golob I golob [3] / / R goluba / / D / / / T gol|u/o|ba [3]: goloba golube goluba [2]; goloba Odstopanje od sklanjatve, ki jo sicer kaže samostalnik golob v Trubarjevih in Dalmatinovih delih, se kaže v odrazu za nosnik v rodilniku in tožilniku ednine, goluba, ter v tožilniku množine golube. U namesto o se pojavlja zato, ker je bil Juricic po rodu Hrvat in je mešal slovenske in hrvaške odraze za nosni *o. Megiser: samostalnik golob se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 5-krat. golob Tulšcak: samostalnik golob se pojavlja 1-krat. Trošt: samostalnik golob se pojavlja 1-krat. Analiza sklanjatve samostalnika golob v ostalih delih Sklanjatev samostalnika golob v ostalih delih je brez posebnosti. Splošniprikazoblikinsklanjatvenihvzorcevsamostalnikagolob vslovenskemknjiž­nemjeziku16.stoletja Ed [64] I: golob [23]. R: goloba [14], goluba. T: goloba [24], goluba [2]. Dv [20] T: goloba. Mn [24] I: golobi [10]. R: golobou [4]. T: golobe [8], golube. O: golobi. Pri sklanjatvi samostalnika golob v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja ni zaslediti nobenega sledu nekdanje ijevske sklanjatve. Vse oblike se sklanjajo po slovenski ojevski moški sklanjatvi. ooo I golob / golobi R goloba / golobov D / / / T goloba goloba golobe M / / / O / / golobi 2.3.10 Gos V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku je samostalnik g.s .anser., Red gos. (Pleteršnik), v narecjih tudi g.sa (ESSJI, 163) ženskega spola in se sklanja po drugi ženski (gos) oz. prvi ženski sklanjatvi (gosa). Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *g.s. v osta­lih slovanskih jezikih so naslednji: slk. hus, p. ges, dl. gus, csl. gos., r. gus., br. gus., ukr. gus., plb. gos (ESSJI, 163). SRJIV, 162, vsebuje geslo (str.) gus. m, Med v guse (15. stol.), Imn gusi (1673). Bernštejn1974, 257, izvaja samostalnik *g.s. iz prvotno ženskega spola, opozarja pa na odraze moškega spola v drugih indoevropskih jezikih, npr. lat. anser. Ceprav samostalnik *g.s. kaže vec znakov ženskega spola, ne moremo povsem izkljuciti izhodišcnega moškega spola. Samostalnik gos se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 11-krat. Trubar: samostalnik gos se pojavlja v 3 delih (TO 1564, TC 1575, TPo 1595), skupaj 4-krat. gosi[2]: go.y, goßi R gosi: go.sy D gosem: go.sem Izpricane so samo množinske oblike. Vse oblike so ženskega spola in odražajo ijevsko sklanjatev. V imenovalniku in rodilniku obliki go.y in go.sy verjetno izkazujeta naglas na koncnici [go'si:]. Dalmatin: samostalnik gos se pojavlja v DB 1584, skupaj 2-krat. R / D / T gus V DB 1584 sta izpricana imenovalnik in tožilnik ednine, spol je ženski. Namesto pricako­vanega odraza o za nosnik *o je odraz u kot v hrvašcini (gus), ki ga je Dalmatin poznal iz domacega (dolenjskega) narecja.71 Juricic: samostalnik gos se pojavlja 1-krat. Izpricana je samo oblika imenovalnika ednine ženskega spola s hrvaškim odrazom u za nosnik *o, tj. gus. Megiser: samostalnik gos se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. Bohoric: samostalnik gos se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. I gos: goß R gosi: go.i Analiza sklanjatve samostalnika gos v ostalih delih Nakazana sklanjatev v BH 1584 je ženska ijevska. V Megiserjevih delih se pojavlja za no-sni *o odraz u namesto pricakovanega o. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika gos v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [7] I: gus [3], gos. R: gosi. T: gus. Mn [4] I: gosy, gosi. R: gosy. D: gosem. 71 Enaki odrazi Ied so tudi v Kastelec-Vorencevem Slovensko-latinskem slovarju iz 1680–1710: »anser, gus«, »gaglati kakňr ena kokú.h ali gú.«, »ena gús, s'.eli.zham .rejena«. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je bil samostalnik gos ženskega spola in se je sklanjal po ijevski sklanjatvi. ž ž I gos gosi R gosi gosi D / gosem T gos / 2.3.11 Gospod V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku je samostalnikgosp.d .dominus., Red gosp.da (ESSJI, 164) moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. V ime­novalniku množine se poleg redne oblike gospodi rabi še oblika gospodje, ki je odraz nek­danje ijevske sklanjatve. Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *g.spod. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. g.spod, bg. gpod, mk. gospod, csl. gospod., stc. hospod, r. gospod., ukr. gospod. (ESSJI, 164). Samostalnik*g.spod. je ohranjen v juž­noslovanskih in vzhodnoslovanskih jezikih ter v stari cešcini. Sodobni zahodnoslovanski jeziki odrazov samostalnika *g.spod. ne poznajo. V stari cerkveni slovanšcini in kasnejših cerkvenoslovanskih redakcijah se pojavljajo ijevske oblike moškega spola, prim. Red, Ded, Zed gospodi,72 Imn gospodije, Rmn gospodij, Tmn gospodi (Miklošic1856, 46). Samostal­nik gospod se pojavlja tudi v slovenskih spomenikih do leta 1550 (povzeto po BS 1993 in Mikhailov 1998). R gospodi[3]: go.podi, go.pody, go.podj D gosp|o/u|di [10]: go.podj [6], go.zpodi, gozpodi; go.pudi [2] T gosp|u/o|di [3]: go.püdy, go.pudy; go.pody Z gospodi[3]: gozpodi [2], go.podi M / O gospodi: go.podi Iz izpricanih oblik je razvidno, da se je samostalnik gospod v najstarejšem obdobju sloven-skega jezika sklanjal po ijevski sklanjatvi. V Stiškem rokopisu in Nacrtu za pridigo se v Ted pojavlja oblika gospodi oz. gospudi, ki kaže na prehod samostalnika gospod v kategorijo živosti, torej analogno obliko Ted po obliki Red. V Stiškem rokopisu je izpricana tudi obli­ 72 Zed gospodi se pojavlja tudi vsodobnihjužnoslovanskihjezikih;prim. makedonsko gospodi (Koneski 2004, 239). ka gospodi v Red. O kot odraz cirkumflektiranega o namesto pricakovanega dolenjskega u je lahko posledica vpliva kakšnega drugega govora (zapisovalec Stiškega rokopisa je bil po rodu Ceh), neustaljenosti oblik ali pa pomote. Oblika orodnika ednine .a na.emo go.podi /.../ moliti iz Nacrta za pridigo je, kolikor ne gre za napako, verjetno nastala pod vplivom mestnika oz. glede na obliko na.emo pod vplivom dajalnika ednine. Odrazi ijevskih oblik so se v slovenšcini ohranjali do konca 17. stoletja (Med pri gospod), posamezni ostanki pa še v 18. stoletju (pri Basarju Red odgo.pod Boga) (Ramovš 1952, 55). Oblike, ki jih navaja Ramovš, kažejo na redukcijo izglasnega i, izhodišcna oblika se torej glasi pri *gospodi in od *gospodi Boga.73 V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik gospod pojavlja 19412-krat. Trubar: samostalnik gospodse pojavlja v 26 delih (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TKo 1557, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, TPs 1579, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 6698-krat. I gospud[3505]: go.pud [3503], gopud!, go.pudo! gospuda[3]: go.pudagospudi: go.pudi .[4] gospudje [64]: go.pudje [52], go.pudie [10], go.pudye [2] gospudi[31]: go.pudi gospuduje: go.puduie . [96] R gospudi/guspodi [996]: go.pudi [992], gopudi!, go.pndi!; gu.podi [2] gospuda[344]: go.puda [343], GOSPVA! . [1340] / gosp|u/o|dov [29]: go.pudou [27]; go.podou [2] D gospudi[339]: go.pudi [338], gopudi! gospudu [213]: go.pudu . [552] gospudoma [8]: go.pudomagospudema:go.pudemagospudama:go.pudama . [10] gospudom [42]: go.pudom T g|o/u|spud|i/e[533]: go.pudi [531]; gu.pudi; go.pude gospuda[274]: go.puda [274] gospuda: go.puda gospude [18]: go.pude gospudi[11]: go.pudi gospudje: go.pudie . [30] . [807] M gospudi[156]: go.pudi gospudu [34]: go.pudu . [190] / / O gospudom [83]: go.pudom gospudama: go.pudama gospudi[6]: go.pudi 73 Oblika Red go.podi se pojavlja tudi v Alasijevem slovarju (Oblak 1890, 28). EDNINA • Imenovalnik: Pojavlja se pricakovana oblika gospud (go.pud), ki kaže na cirkumflektiran naglas na zadnjem zlogu [go'sp.d]. Pojavljata se še dve tiskarski napaki – Gopud in Go.pudo. Iz sobesedila je pri slednjih dveh oblikah razvidno, da gre za imenovalnik ednine.74 • Rodilnik: Oblika gospuda, ki odraža slovensko (ojevsko) sklanjatev moškega spola, se pojavlja samo v Trubarjevi Hišni postili iz leta 1595. Delo je izšlo sedem let po Trubar­jevi smrti in ga ni v celoti napisalPrimož Trubar.75 V vseh ostalih delih, ki jih je Trubar napisal v celoti,se nahaja samo odraz ijevske oblike gospudi. Ta oblika se pojavlja tudi v TPo 1595, in sicer 89-krat. Prav tako iz TPo 1595 je tiskarska napaka gopudi, ki kaže na odraz ijevske sklanjatve, in iz istega dela je še tiskarska napaka GOSPVA, ki odraža ojevsko sklanjatev. Tiskarska napaka go.pndi iz TT 1581–82 kaže na odraz ijevske sklanjatve. Oblika gu.podi iz TL 1561 in TE 1555 je rabljena v predložni zvezi od Gu.podi in odraža cirkumflektiran naglas na prvem zlogu [g.spodi]. Takšna oblika je v predložni zvezi z vidika podedovanosti pricakovana. • Dajalnik: Prevladujoca je oblika gospudi (go.pudi in tiskarska napaka gopudi), ki odraža podedovano stanje iz ijevske sklanjatve. Oblika gospudu, ki odraža slovensko (ojevsko) sklanjatev moškega spola, se vecinoma pojavlja v TPo 1595, kjer z 207 poja­vitvami od skupaj 230 za dajalnik ednine predstavlja 90 % vseh pojavitev. Ta oblika se pojavlja že prej, in sicer po enkrat v TT 1557, TPs 1566 in TT 1581–82, kar v teh delih predstavlja2 % vseh pojavitev dajalnika ednine. V TL 1567 se oblika gospudu pojavlja trikrat, kar predstavlja 19 % vseh pojavitev dajalnika ednine v tem delu. • Tožilnik: Prevladuje oblika gospudi, ki odraža podedovano stanje iz ijevske sklanja­tve.76 Oblika gospuda, ki odraža slovensko (ojevsko) sklanjatev moškega spola, se pojavlja samo v TPo 1595, kjer predstavlja 92 % vseh pojavitev(274 od 298). Oblika gu.pudi iz TC 1555 lahko odraža delovanje vokalne harmonije. U iz prvega zloga se tako prilikuje naglašenemu u iz zadnjega zloga. Oblika go.pude(prav tako iz TC 1555) lahko odraža šibitev izglasnega nenaglašenega i.77 74 Prim. en Gopud (TR 1558, I, 4b), ta Go.pudo (TT 1581–82, II, 293). 75 »Prireditelj TPo 1595 je Andrej Savinec, po rodu Ljubljancan. Evangeljske tekste je vzel dobesedno iz Dalmatina, ob prepisovanju pa se je vrinilo tudi nekaj ej-jev, ki se jih je Savinec navadil iz Trubarjevega teksta« (Rigler 1968, 203–204). 76 Oblikagospudi je nastala pod vplivom oblike Red in kaže na uvrstitev samostalnika gospod v kategorijo živosti. Kategorija živosti se je razvila v popraslovanskem obdobju in je lastna vsem slovanskim jezikom razen sodobni bolgaršcini in sodobni makedonšcini, kjer sta od sklonov ohranjena samo imenovalnik in zvalnik. Zato o podedovanosti s stališca praslovanšcine ne moremo govoriti, saj se je oblika Ted v psl. glasila *gospod., torej enako kot oblika Ied. Posledicno je izraz podedovana oblika v tem smislu treba razumeti s stališca zgodnjega popraslovanskega izhodišca, ki je lastno vsem slovanskim jezikom (razen zgoraj navedenih izjem). Tudi dejstvo, da oblika gospudi odraža analogijo po odrazu Red ijevske sklanjatve, prica o tem, da gre za starejšo, izhodišcnoslovensko analogijo. Primerjaj še: stcsl. Ted gospodi, tati (SJS I, 425–426). 77 Mislim, da je vpliv ajevske sklanjatve malo verjeten, saj bi morala nastati dvojna analogija, najprej pri rodilniški obliki in nato še posplošitev analogne rodilniške oblike na tožilniško obliko. Podoben pojav lahko zasledimo tudi pri ijevskih samostalnikih ženskega spola, npr. smrt, kjer se v zgodnjih Trubarjevih delih (do TT 1557), v TPs 1566 in v TPo 1595 v Red pojavlja tudi oblika smrte. Prehajanje ženskih ijevskih samostalnikov v ajevsko sklanjatev je sicer v slovenskem • Mestnik: Oblika gospudi, ki odraža podedovano stanje iz ijevske sklanjatve, se poja­vlja v vseh delih razen v TPo 1595, kjer se pojavlja oblika gospudu, ki odraža sloven-sko (ojevsko) sklanjatev moškega spola.78 • Orodnik: Pojavlja se samo oblika gospudom, ki odraža slovensko (ojevsko) sklanjatev moškega spola. Edninski pomen imata najbrž tudi kratica Go.p. iz TC 1550 ter oblika go.pudi iz istega dela, kjer je sklon nedolocljiv. DVOJINA • Imenovalnik: Oblika gospudi, ki odraža podedovano stanje iz ijevske sklanjatve, se pojavlja v TR 1558. V TT 1557, TT 1581–82 in TPo 1595 se pojavlja oblika gospuda, ki odraža slovensko (ojevsko) sklanjatev moškega spola. • Dajalnik: Oblika gospudoma odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev in se pojav­lja v vseh delih, kjer je dvojina samostalnika gospod izpricana. Oblika gospudema, ki odraža podedovano (izhodišcnoslovensko) stanje, se pojavlja v TT 1581–82, oblika gospudama se pojavlja v TPo 1595. Koncnica -ama je lahko prodrla pod vplivom samostalnikov srednjega spola, kamor je lahko preko Dmn srednjega spola prešla iz ajevske sklanjatve (Ramovš 1952, 43, 46–47, 51). Verjetno pa je šlo v tem primeru za ponaglasno akanje.79 knjižnem jeziku 16. stoletja kar pogosto, je pa pogostejše v množini kot v ednini. Šibitev izglasnega nenaglašenegaiv e je v TPo 1595 pogost pojav (te namestoti, v.e namestov.i, dobre namestodobri ...). Gledenato, da se vzgodnjihTrubarjevihdelih celo pripraslovanskihijevskih samostalnikih moškega spola ohranja vec ijevskih oblik kot v poznih Trubarjevih delih, je malo verjetno, da bi pri praslovanskih ijevskih samostalnikih ženskega spola v tem obdobju prihajalo do vecjih inovacij. Prav tako je malo verjetno, da bi bil vpliv ajevske sklanjatve tako velik, da bi po dvojni analogiji (najprej v rodilnik ednine in v podkategoriji živosti po analogiji v tožilnik ednine) prodrl v edninske oblike (okamenele ijevske) sklanjatve moškega spola. Zato obliko gospude dojemam kot foneticno razlicico oblike gospudi in je ne obravnavam kot morfološko razlicico. 78 Prim.Oblak1890, 30: »Im loc. sgl. lässt sich nicht entscheiden, ob gospodi im XVI. und XVII. Jahr. noch die alte i-Form ist oder eine Analogiebildung nach den ./o-St.« 79 Rigler 1968, 95–96, navaja posamezne primere ponaglasnega akanja v Trubarjevih delih, Ted gmaina, lakata, ..., v opombi na isti strani pa navaja tudi možnost tiskarske napake, kot piše Trubar v TPs 1566: »Tu drobnu malu py.mu na.trani, ie zhe.tu hudu drukanu. Inu iei li kei en a .a o, o .a a, r .a t. po.taulen inu pregledău, Tu vi .ami .tynto .o.tro malo peruto poprauite« (BVIIb). V TPo 1595 sta obliki dajalnika in orodnika gospudama v osrednjem besedilu, ki je naceloma bolj pregledano.Rigler v clankuK problemu akanja piše: »Ne pozna pa akanja prvi slovenski pisec Trubar« in nekaj vrstic nižje: »Vendar sta si že pri Trubarju morala biti glasova o ina zelo blizu« ter v opombi k prejšnji trditvi: »v izredno redkih primerih dobimo pri njem tudi a za o.« Naprej še piše: »v vsem njegovem ogromnem delu število primerov z a namestoo najbrž ne presega ene desetice« (Rigler 2001 (= 1964), 99–100). V Trubarjevih delih se pojavlja oblika gmajna v tožilniku ednine 12-krat in ni omejena na kakšno od obdobij Trubarjevega ustvarjanja. Ted gmajna se pojavlja tudi v KPo 1567. Poleg tega se 3-krat pojavlja Ted lakato v zgodnjih Trubarjevih delih, v TC 1575 Oed starastjo in TT 1577 Oedžalastjo. V TC 1575 se pojavlja tudi prednaglasno akanje v Med parodu. Škrabec II, 229, izpeljuje koncnico -ama iz Idv -a: »V dvojstv. koncnico -ama (za -oma ali -ema) je prišel a iz dv. im. že v 16. stol.« • Tožilnik: Oblika gospuda, ki odraža slovensko (ojevsko) sklanjatev moškega spola, se pojavlja v TPo 1595. • Orodnik: Oblika gospudama je najverjetneje odraz ponaglasnega akanja, lahko pa je tudi odraz ajevske sklanjatve in je enaka dajalniški obliki. Množina • Imenovalnik: Oblika gospudje odraža podedovano stanje. Zanimivo je, da je v TPo 1595 to edina oblika, ki se pojavlja v imenovalniku množine, ne glede na to, da celotna sklanjatvena paradigma v ednini odraža pretežno ojevsko sklanjatev. Oblika gospudi odraža slovensko (ojevsko) sklanjatev moškega spola. Obe izpricani obliki se pojavljata v vseh obdobjih Trubarjevega ustvarjanja. Oblika gospudi se prvic pojavi v TE 1555 (gospudje že v TC 1550) in je prisotna vse do TT 1581–82. Težko je dolociti prevladovanje ene ali druge oblike, ocitno sta bili v slovenskem jeziku druge polovice 16. stoletja obe obliki dokaj enakovredni. Obe obliki sta še danes v rabi v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. Številcno v Trubarjevih delih prevla­duje oblika gospudje (68 % vseh pojavitev; 65 od 96). Oblika gospuduje se pojav­lja v TR 1558. Njen izvor je težje pojasniti. Lahko gre za tiskarsko napako, lahko pa za križanje koncnic -uvi/-uve iz ujevske sklanjatve ter koncnice -je iz ijevske sklanjatve.80 • Rodilnik: Oblika gospudov se pojavlja 27-krat, oblika gospodov pa 2-krat, v TT 1557 in TL 1561. Obe odražata slovensko ojevsko sklanjatev. Oblika gospudov kaže na cirkumflektirano naglašen predzadnji zlog [go'sp.do.], iz oblike gospodov pa mesta naglasa ni mogoce dolociti. • Dajalnik: Pojavlja se samo oblika gospudom, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. • Tožilnik: Oblika gospude, ki ima najvec pojavitev, tj. 18, se pojavlja pretežno v TPo 1595 (14-krat). Odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. V TPo 1595 se pojavlja tudi oblika gospudje, ki s podaljšano osnovo gospudj- prav tako odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. Podaljšana osnova z -j-je razširjenatudi pri drugih samo­stalnikih moškega spola, ki imajo imenovalniško koncnico -je (mož, zob, ljudje, ajd, gost, ...). Oblika gospudi, ki odraža podedovano stanje, se kot edina pojavlja v 6 delih, prevladuje v TO 1564 (3 pojavitve od 4). Samo oblika gospude se pojavlja še v TC 1575 in TT 1577. V TT 1577 je celotna sklanjatvena paradigmasamostalnika gospod v množini slovenska (ojevska) moška, v TC 1575 pa so tudi v množini sledi odrazov ijevske sklanjatve. • Orodnik: Pojavlja se samo oblika gospudi, ki najbrž odražaslovensko (ojevsko) moško sklanjatev. 80 Koncnico Imn -ovje omenja že Miklošic1856, 181, pri besedah bratovje, vetrovje, grobovje, sinovje, štirovje. Ramovš 1952, 44, navaja za Imn ojevske sklanjatve koncnico -ovje, ki je nastala po kontaminaciji: »Znana je na Dolenjskem, v Ribnici, v Velikih Lašcah: zgonuvje, sinuvje« (Ramovš 1952, 44). Torej bi lahko Trubar poznal to koncnico iz svojega domacega govora. Dalmatin: samostalnik gospod se pojavlja v 12 delih (DJ 1575, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585), skupaj 11091-krat. I gosp|u/o/ov|d [6592]: go.pud [6587], go.púd, go.půd, gó.pud; go.pod; GOSPOVD R D T M O gospuda/gospoda/guspuda [1579]: go.puda [1577]; go.poda; guspudagospudi[41]: go.pudi . [1620] gosp|u/o|du [1234]: go.pudu [1232], go.pudú, GOSPVOV!; go.podugospudi[24]: go.pudi . [1259] gospuda[830]: go.puda gospudi[26]: go.pudi . [856] gospudu [82]: go.pudu gosp|u/o|di [64]: go.pudi [63]; go.podi . [146] gospudom [500]: go.pudom gospuda[6]: go.puda / gospudoma [4]: go.pudoma / / / gosp|u/o|dje [26]: go.pudje [23], go.pudie [2]; go.podje gospudi[3]: go.pudi gospoduje: go.poduie . [30] gosp|u/o|dov [21]: go.pudou [20]; go.podou gosp|u/o|dom [26]: go.pudom [25]; go.podom gospude [22]: go.pude gospudi[2]: go.pudi . [24] gospudih [2]: go.pudih gospudi[3]: go.pudi EDNINA • Imenovalnik: Mocno prevladuje oblika gospud, v DB 1584 je zapisana tudi z nagla­snim znamenjem na u (Go.púd, Go.půd). Zapis Gó.pud lahko kaže na naglas na o, vendar je v tem primeru težko razložiti, zakaj o v zadnjem zlogu preide v u. Oblika gospod iz DB 1578 kaže na drugacen foneticni razvoj od pricakovanega, ki bi se glasil *gospud. Razlicica gospoud iz DAg 1585 lahko kaže na vmesno stopnjo razvoja . preko o. v ..81 • Rodilnik: Prevladuje oblika gospuda, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanja­tev. Razlicica gospudi, ki se pojavlja v zgodnejših delih, odraža podedovano stanje, gospoda iz DB 1578 pa kaže na drugacen foneticni razvoj predvidoma naglašenega predzadnjega zloga od pricakovanega *gospuda. Foneticna razlicica guspuda iz DB 1584 verjetno kaže na vokalno harmonijo. Enak pojav zasledimo v Trubarjevih delih v tožilniku ednine. • Dajalnik: Prevladuje oblika gospudu, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanja­tev. Oblika gospudi se pojavlja redkeje, odraža pa podedovano stanje. V DC 1579 se pojavlja oblika gospodu, v DB 1584 pa GOSPVD. Ostrivec na u je najbrž tiskarska napaka, saj je malo verjetno, da bi se naglas (cirkumfleks) pomaknil na zadnji zlog, 81 V Dalmatinovem besedišcu je nekajkrat zaznaven dvoglasnik ou kot refleks za dolgi padajoci o, ki je tujek v sistemu (npr. Roup, Oprouda, Loupa). Isto velja tudi za izjemno rabo dvoglasnika ie pri Bohoricu (Svier) (Merše idr. 1996, 244). hkrati pa bi v predzadnjem zlogu u ostal, ocitno kot posledica vokalne harmonije.82 Oblika GOSPVOV iz DB 1578 je tipkarska napaka. • Tožilnik: Prevladuje oblika gospuda, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev, poleg nje pa se pojavlja tudi oblika gospudi, ki odraža preoblikovanje po kategoriji živosti znotraj ijevske sklanjatve. • Mestnik: Prevladuje oblika gospudu, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. Poleg nje se pojavlja oblika gospudi, ki predvsem v DJ 1575 in DPa 1576 verjetno še odraža podedovano stanje, v kasnejših delih pa se lahko dojema tudi kot odraz (mehke) ojevske sklanjatve. V DJ 1575 se pojavlja tudi oblika gospodi, ki kaže na drugacen foneticni razvoj kot v ostalih oblikah (gospodi namesto gospudi). • Orodnik: Pojavlja se samo oblika gospudom, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. V Dalmatinovihdelih je viden razvoj sklanjatve samostalnika gospod v ednini od izkljuc­no ijevskega sklanjatvenega vzorca v DJ 1575 in DPa 1576 do ojevskega sklanjatvenega vzorca v DB 1584. Ijevske oblike so prisotne tudi po letu 1576, vendar predstavljajo vecji delež le še v DC 1579. DVOJINA • Imenovalnik: Pojavlja se samo oblika gospuda, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. • Dajalnik: Pojavlja se samo oblika gospudoma, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. Dvojinske oblike se pojavljajo v DB 1578 in DB 1584. Množina • Imenovalnik: Prevladuje oblika gospudje, ki odraža podedovano stanje. Oblika gospudi, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev, se kot edina pojavlja v DC 1584. V DB 1584 predstavlja z dvema pojavitvama 8 % vseh pojavitev (25) imenovalnika množine. V DJ 1575 se kot edina oblika imenovalnika množine pojavlja oblika gospoduje, ki je enaka kot v TR 1558. Za podrobnejše informacije o tej obliki glej obravnavo oblike gospoduje iz TR 1558 pri imenovalniku množine v Trubarjevih delih. • Rodilnik: Pojavlja se oblika gospudov, enkrat v DB 1584 tudi gospodov. Obe obliki odražata slovensko moško sklanjatev. • Dajalnik: Pojavlja se oblika gospudom, enkrat v DC 1585 tudi gospodom. Obe obliki odražata slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. • Tožilnik: Prevladuje oblika gospude, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. Oblika gospudi, ki odraža podedovano stanje, se kot edina pojavlja v DJ 1575, posa-micno pa še v DB 1584. 82 Težko je tudi sklepati, da bi šlo za kakšno analogijo po drugih podobnih oblikah. Samostalnika ud intrud v DB 1584 v stranskih sklonih nimata nikoli naglasnega znamenja na u, prav tako nimajo naglasnega znamenja na u v stranskih sklonih dvozložnice na -od – izhod, porod, prihod, zahod, katerih zvocna oz. foneticna podobnost bi teoreticno lahko vplivala na sklanjatev samostalnika gospod. • Mestnik: Pojavlja se (v DJ 1575 in DB 1584) oblika gospudih, ki verjetno odraža sloven-sko (ojevsko) moško sklanjatev. Gotova razlaga te oblike ni mogoca, ker se oblika prekriva z odrazom izhodišcnoslovenske oblike Mmn ijevske sklanjatve, ki je nastala pod vplivom ojevske sklanjatve. Glede na to, da je v množini vec izpricanih oblik ojevskih, predvide­vam, da je tudi oblika gospudih odraz ojevske in ne slovenske ijevske sklanjatve. • Orodnik: Pojavlja se (v DJ 1575 in DB 1584) oblika gospudi, ki odraža slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. Krelj in Juricic: samostalnik gospod se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KB 1566, KPo 1567), skupaj 151-krat, v JPo 1578 pa 510-krat. R gospoda[21]: go.poda gospodov[3]: go.podov D gospodu[7]: go.podu gospodom[2]: go.podom T gospoda[17]: go.poda gospode: go.pode M / / O gospodom[2]: go.podom / I gosp|o/u|d [293]: go.pod [287], g.pod!; go.pud [5] gospoda: go.poda gospodje[8]: go.podye [6], go.podie [2] R gosp|o/u|da [59]: go.poda [57]; go.puda [2] gospodi[8]: go.podi . [67] gospodov:go.podou gospodov[6]: go.podou D gosp|o/u|du [29]: go.podu [28]; go.pudugospodi[5]: go.podi . [34] gospodoma[5]: go.podoma gosp|o/u|dom [2]: go.podom; go.pudom T gosp|o/u|da [65]: go.poda [64]; go.pudagospudi[4]: go.pudi [3], go.pudy . [69] / gospodje[5]: go.podye [2], go.podie [3] M gospodu[4]: go.podu / / O gospodom[14]: go.podom / gospodmi: go.podmi V ednini prevladujejo oblike, ki odražajo ojevsko sklanjatev. Mešanje oblik z razlicnima odrazoma za cirkumflektirani o (gospod- in gospud-) je logicno, ker je bil Juricic po rodu Hrvat in je imelv svojem jezikovnem sestavu odraz o, torej gospod, ocitno pa se je hotel približati slovenskemu jeziku tako, da je uporabljal tudi dolenjski odraz u, torej gospud. V Kreljevih delih ni dolenjskega odraza u za cirkumflektirani o verjetno zato, ker se je želel približati cerkvenoslovanski tradiciji. Oblike, ki odražajo podedovano ijevsko sklanjatev, so v JPo 1578: Red gospodi, Ded gospodi in Ted gospudi (go.pudi in go.pudy). V oblikah Ted se udejanja kategorija živosti v obstojecem sklanjatvenem vzorcu. Oblika go.pudy, z y kot odrazom naglašenega (dolgega) i, je v izglasju enaka obliki peruty iz Red, ki je prav tako izpricana v JPo 1578. Morda gre za kakšno analogijo. Najverjetneje pa ta oblika kaže na nezanesljivost zapisovanja grafema y.83 Glede na to, da je bil Juricic Hrvat in v svojem maternem jeziku ni poznal pomika cirkumfleksa, je možno, da je bil naglas na o: *g.spod, *g.spodi. Edninska je verjetno tudi nejasna oblika Go.p, katere sklon je zaradi zabrisanih crk neugotovljiv. V dvojini se pojavljajo samo oblike, ki kažejo na slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. V množini se v imenovalniku in tožilniku pojavlja oblika gospodje.(Za vec o tožilni­ški obliki gospodje (gospudje) glej tožilnik množine v Trubarjevih delih.) Oblika gospodje v imenovalniku odraža pricakovano podedovano stanje iz ijevskesklanjatve. V orodniku se pojavlja odraz pricakovane ijevske oblike gospodmi. V rodilnikuin dajalniku se pojavljata obliki, ki odražata slovensko (ojevsko) moško sklanjatev. Bohoric:samostalnik gospod se pojavlja v 2 delih (BTa 1580, BH 1584), skupaj 6-krat. Megiser: samostalnik gospod se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 5-krat. gospud: go.pud Felicijan Trubar: samostalnik gospod se pojavlja v 2 delih (TfM 1595, TfC 1595), skupaj 448-krat. I gospud[332]: go.pud gospudi[2]: go.pudi R gospuda[34]: go.puda gospudov: go.pudou D gospudu [15]: go.pudu gospudi[2]: go.pudi . [17] gospudom: go.pudom T gospuda[49]: go.puda gospudi[3]: go.pudi . [52] gospude: go.pude M gospudu [3]: go.pudu gospudi[3]: go.pudi . [6] / O gospudom [2]: go.pudom / 83 Podobno lahko opazimo tudi pri sklanjatvi samostalnika sin, kjer se zapis y pojavlja tudi v nepredložnih zvezah, v sklonih, kjer ne more biti naglašen, prim. DB 1578: »Inu Tarah ie vsel /.../ .uoiga .ynuui .ynu inu.uoioNeuei.to« (9b). Še danes SSKJprisamostalnikusin navaja naglašeno stilno zaznamovano koncnico Red -u. Ene duhovne pejsni: samostalnik gospod se pojavlja 74-krat. R gospudi[4]: go.pudi gospodov: go.podou D gaspudi: ga.pudi gospudom: go.pudom T gospudi/gaspodi/gaspudi [6]: go.pudi [4]; ga.podi; ga.pudi / M gospudi: go.pudi / Tulšcak: samostalnik gospod se pojavlja 196-krat. I gospud[119]: go.pud / R gospuda[20]: go.puda gospudov [3]: go.pudou D gospudu [7]: go.pudu / T gospuda[36]: go.puda gospude: go.pude gospudi: go.pudi gospudu: go.pudu . [38] M gospudu [6]: go.pudu / O gospudom [2]: go.pudom / Trošt: samostalnik gospod se pojavlja 121-krat. I gospud[83]: go.pud / R gosp|u/o|da [13]: go.puda [12]; go.poda gospudov [2]: go.pudou D gospudu [6]: go.pudu / T gospuda[9]: go.puda / M gospudu [3]: go.pudu / gospudi: go.pudi . [4] O gospudom: go.pudom gospudi: go.pudi Znojilšek: samostalnik gospod se pojavlja 111-krat. I gospud[49]: go.pud gospuda: go.puda gospudje [4]: go.pudje R gospuda[29]: go.puda / / D gospudu [7]: go.pudu / gospudom: go.pudom T gospuda[16]: go.puda / gospude: go.pude M gospudu [2]: go.pudu / / gospudi: go.pudi .[3] Analiza sklanjatve samostalnika gospod v ostalih delih V TfC 1595 se v ednini ijevske oblike pojavljajo v Ded in Ted. V *P 1563 se v edni­ni pojavljajo samo oblike, ki odražajo podedovano stanje. Imenovalniška oblika gaspud, dajalniška gaspudi in tožilniška gaspudi kažejo na prednaglasno akanje.84 Imenovalniška oblika gospod in tožilniška gospodi kažeta na odraz cirkumflektiranega o, ki je drugacen od dolenjskega (namesto gospud). V TkM 1579 podedovano stanje kaže oblika Ted gospudi. Oblika Ted gospudu je lahko odraz ujevske sklanjatve.85 Ostale oblike, ki se pojavljajo v ednini, odražajo ojevsko sklanjatev. V ZK 1595 se pojavlja ojevska oblika Idv gospuda. V množini se v ZK 1595 v Imn pojavlja ijevski odraz gospudje. Vse ostale množinske oblike, ki so izpricane v ZK 1595 in v ostalih delih, so odraz ojevske sklanjatve. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika gospod vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [19 013]I: gospud[10 737], gospod[388], gaspud[7], gospúd, gospůd, góspud, gospovd. R: gospuda [2019], gospudi [1037], gospoda [81], gospodi [8], guspodi [2], guspuda. D: gospudu [1482], gospudi [364], gospodu [34], gospodi [5], gaspudi, gospudú. T: gospuda [1215], gospudi [568], gospoda [81], guspudi, gospude, gaspudi, gaspodi, gospudy, gospudu. M: gospudi[225], gospudu [131], gospodu [4], gospodi. O: gospudom [588], gospodom [16]. Dv [34] I: gospuda [10], gospudi, gospoda. R: gospodov. D: gospudoma [12], gospodoma [5], gospudema, gospudama. T: gospuda. O: gospudama. Mn [363] I: gospudje [93], gospudi [37], gospodje [12], gospuduje, gospoduje. R: gospudov [53], gospodov [13]. D: gospudom [73], gospodom [4]. T: gospude [43], gospudi [13], gospodje [5], gospode, gospudje. M: gospudih [2]. O: gospudi [10], gospodmi. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je še ohranjena podedovana ijevska sklanjatev samostalnika gospod, in sicer v ednini v vseh sklonih razen v orodniku, v dvojini v imeno­ valniku in dajalniku ter v množini v vseh sklonih razen v dajalniku in mestniku. Samostalnik gospod je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja deloma že prešel v ojevsko sklanjatev v celotni paradigmi (oblika mestnika samostalnika gospod v dvojini ni izpricana). V edninise pojavlja odraz ijevske oblike gospodi, ki je nastal pod vplivom oblike Red gospodi in kaže na uvrstitev samostalnika gospod v kategorijo živosti in na obstoj te kate­gorije v ijevski sklanjatvi moškega spola. V ednini se v TkM 1579 z obliko Ted gospodu nakazuje ujevski sklanjatveni vzorec. V dvojini se pojavljata dajalniška in orodniška oblika gospodama, ki lahko kažeta na posreden vpliv ajevske sklanjatve, najverjetneje pa gre samo za zapis ponaglasnega akanja. Ijevski sklanjatveni vzorec prevladuje v Trubarjevihdelih, kjer je ta razen v TPo 1595 skoraj brez izjeme edini sklanjatveni vzorec samostalnika gospod. Ijevski sklanjatveni 84 Rigler 2001 (= 1964), 100, piše, da se v *P 1563 »izjemoma pricno pojavljati primeri z akanjem« in »pri primeru gospod, v kateremnajdemo precej zapisov z a, bišlo lahko tudizadisimilatoricno akanje (casovno starejše od obicajnega akanja)« (Rigler 1968, 116). 85 Prim. »bi sa nashih porodnih inu .turienih Grehou volo nikuli vezh ne.meli snasho molitovio pred Go.pudu Boga priti« (TkM 1579, *7b). vzorec prevladuje tudi v zgodnjih Dalmatinovih delih.86 V Kreljevih delih in ZK 1595 je ijevski sklanjatveni vzorec zastopan samo v imenovalniški obliki množine. V Bohoricevih delih in v TtPre 1588 je zastopansamo ojevski sklanjatveni vzorec. Zaradi slovarske narave Megiserjevih del je v njih zastopan samo imenovalnik ednine, ki je za dolocitev sklanja­tvenega vzorca pri moškem spolu nepoveden. V *P 1563 je v ednini zastopan samo ijevski sklanjatveni vzorec. Drugod sta ijevski in ojevski sklanjatveni vzorec zastopana vzporedno. V množini lahko rekonstruiramotudi moški mešani sklanjatveni vzorec, ki ga najdemo v vecini del. Oblika gospodovje, ki se pojavlja v Imn, je osamljena in je verjetno odraz naplastitve koncnice -je na -ovi. Prehajanje iz ijevskega v ojevski sklanjatveni vzorec se je zacelo najprej v množini, saj tam pomen ni vezan na pomen .Bog.. V ednini se je dlje casa ohranjal ijevski sklanjatveni vzorec zaradi pomena .Bog., ki se je pojavljal v razlicnih molitvah in vzklikih (Gospod Bog). Pojav ohranitve znacilnosti ijevskega sklanjatvenega vzorca pri samostalniku gospod v pomenu .Bog.sta razložila že Oblak in Ramovš: Oblak namrec ugotavlja, da so vse stare oblike povezane s cerkvenimi besedili.87 Ramovš 1952, 55, ugotavlja podobno: »Starino je povzrocila uporaba v cerkvenem govoru, vse te zveze so bolj ali manj stalne, kot nekakšni klišeji prehajajo od rodu do rodu.« Tako se je sklanjatev samostalnika gospod dojemala kot nekaj osamljenega, nekaj, kar se zaradi specificnega pomena ne sme spreminjati. Ojevske oblike so prevladujoce v skoraj vseh sklonih. Delež (slovenskih) ijevskih oblik v posameznih sklonih je: Red 33 %, Ded 20 %, Ted 30 %, v Ted se v TkM 1579 pojavlja tudi slovenska ujevska oblika gospudu, Med 63 %, Oed 0 %, Idv 8 %, Rdv 0 %, Ddv 5 %,88 Tdv 0 %, Odv 0 %, Imn 26 %, Rmn 0 %, Dmn 0 %, Tmn 21 %, Mmn 0 % in Omn 9 %. Ceprav ijevske oblikepri posameznih avtorjih prevladujejo v celotni sklanjatvi ednine, pa med vsemi izpricanimi pojavitvami prevladujejo ojevske oblike. Na to gotovo vplivata deli z najvec pojavitvami, DB 1584 in TPo 1595, kjer so (skoraj) vse izpricane oblike ojevske. i o ui o I gospod? gospod? gospod? gospodi gospoda R gospodi gospoda / / gospodov D gospodi gospodu? gospodu? gospodema gospodoma / gospodama T gospodi gospoda gospodu / gospoda M gospodi gospodu? gospodu? / O gospodom? gospodom? gospodom? / gospodama 86 »Docim rabi Trubar in sploh protestantski pisatelji samostalnik gospodkot moško i-deblo,najdemo pri Dalmatinu dvolicnost; v Sir. 75 je gospod moškoi-deblo, v Mos. 78 in v Bibl. pa že moško o-deblo« (Ramovš 1971, 167). 87 »Nur darf man daraus nicht gleic grosse Schlüsse ziehen, da es nicht ausser Acht zu lassen ist, dass alle älteren sloven. Sprachquellen kirchlichen Inhalts sind, und wo dies auch nicht der Fall ist, ist der Verfasser derselben ein Mann, der auch Kirchenbücher geschrieben hat, wie B. Truber« (Oblak 1990, 28). 88 Obliko Ddv gospudema štejem kot slovensko ijevsko, ceprav je formalno odraz ojevske sklanjatve. I gospodje gospodi gospodje gospodovje R / gospodov gospodov / D / gospodom gospodom / T gospodi gospode gospod(j)e / M gospodih? gospodih? gospodih / O gospodmi gospodi gospodi / 2.3.12 Gost V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku je samostalnik g.st .hospes., Red gta (SSKJ) moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Ple­teršnik navaja naglas g.st, Red gost.. Ta oblika je za stanje v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja bolj povedna od oblike iz SSKJ. Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *g.st. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. g.st, g.sta m, bg. gost m, c. host m, slk. host m, p. gosc m, r. gost m, ukr. gist, gtja m (Derksen 2008, 180–181). V stari cerkveni slovanšcini in kasnejših redakcijah najdemo vec sledi, ki kažejo na ijevsko sklanjatev in na moški spol: Ed I:gost.. D: gosti. Mn I: gostije. D: gostem.. T: gosti (SJSI, 428; Miklošic1856, 46). V slovašcini je v množini ostanek ijevske sklanjatve rodilnik in analogen tožilnik – hostí namesto *hostov. Takšen odraz bi bil, ce bi se Rmn samostalnika host odražal po splošni slovaški sklanjatvi za moški spol podspola živo (vzorec chlap .moški.).89 Ostanek ijevske sklanjatve je tudi koncni-ca -é zahodnoslovaških narecij v imenovalniku množine: hosté namesto pricakovanega hosti (Krajcovic2009, 93). V rušcini je prav tako v množini ostanek rodilniške konc­nice: gostej namesto pricakovane *gostov. V poljšcini je rodilnik množine gosci tudi ostanek stare sklanjatve, po pravilu bi namrec pricakovali obliko *gosców. Oblika gňsti namesto pricakovane gňsta v rodilniku množine se pojavlja tudi v srbšcini in hrvašcini. V bolgaršcini je množina gosti namesto pricakovanega gostove, kar tudi lahko kaže na izvorno ijevsko sklanjatev. Po Bezlaju v ESSJ I, 164, je znak za nekdanje i-deblo »akz. pl. gost., npr. v gosti iti (nar. pesem, pkm.)«. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik gost pojavlja 164-krat. 89 Iedchlap, Red chlapa, Ded chlapovi, Ted chlapa, Med (o) chlapovi, Oed chlapom. Imn chlapi, Rmn chlapov, Dmn chlapom, Tmn chlapov, Mmn (o) chlapoch, Omn chlapmi. Trubar: samostalnik gost se pojavlja v 8 delih (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1567, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 85-krat. I g|u/o|st [16]: gu.t [14], gust; go.t gostje[18]: go.tje [10], go.tie [6], go.tye [2] gosti[2]: go.ty, go.ti . [20] R gostu: go.tu gostov [5]: go.tou D gostu[2]: go.tu gostem: go.temgostjem: go.tjem . [2] T gostu[9]: go.tu gosti[16]: go.ty [13], go.ti [3] gostje[2]: go.tje .[18] M / gosteh [6]: go.teh [4], go.teih [2] O / gostmi [6]: go.tmy [3], go.tmi [3] EDNINA • Imenovalnik: Pojavlja se oblika gust, ki odraža dolg padajoc naglas (cirkumfleks). Oblika gost iz TT 1557 ne izkazuje pricakovanega odraza za cirkumflektirano nagla­šeni o. Lahko gre za analogijo po stranskih sklonih. • Rodilnik: Pojavlja se oblika gostu,90 ki kaže na prehod v ujevsko sklanjatev. • Dajalnik: Oblika gostu je glede na rodilniško in tožilniško obliko odraz ujevske skla­njatve. Sicer bi lahko oblika gostu predstavljala tudi odraz ojevske sklanjatve.91 • Tožilnik: Oblika gostu je nastala pod vplivom rodilniške oblike in je odraz kategorije živosti v ujevski sklanjatvi. Množina • Imenovalnik: V 90 % se pojavlja oblika gostje, ki je podedovana iz ijevske sklanjatve. Oblika gosti se pojavlja samo v TPo 1595, kar kaže na odraz ojevske sklanjatve, ki je kasnejši. Pisna razlicica go.ty lahko kaže na naglas na i [gos'ti:]. • Rodilnik: Pojavlja se oblika gostov, ki odraža slovensko ojevsko sklanjatev. Da bi ta oblika nastala neposredno pod vplivom odrazov ujevske sklanjatve v ednini, se zdi manj verjetno. Koncnica -ov je namrec splošna koncnica slovenske ojevske sklanjatve. • Dajalnik: Izpricani obliki sta iz TPo 1595. Oblika gostem kaže na slovensko ijevsko koncnico, ki je prodrla iz mehkeojevske sklanjatve, oblika gostjem pa kaže na podalj­šavo osnove z -j-: gostj-. • Tožilnik: Prevladuje oblika gosti, ki je podedovana iz ijevske sklanjatve. V TPo 1595 se dvakrat pojavlja tudi oblika gostje, ki je tvorjena iz podaljšane osnove gostj-, na katero se je pritaknila ojevska koncnica -e. 90 Prim. »pri prvotnih i-jevskih osnovah je pri živih bitjih (tatű) vpliv u-jevskefleksijemocnejši kot pri o-jevskih; verjetno so takoj, ko so se prenehale sklanjati po i-jevski fleksiji, prevzele v G. u-jevsko koncnico, ne o-jevske«(Rigler 2001 (= 1985), 451). 91 Tudi pri odrazih samostalnika sin se v Trubarjevih delih v Ded enakovredno pojavljata obliki sinu in sinuvi. • Mestnik: Pojavlja se oblika gosteh, ki je v slovensko ijevsko sklanjatev prešla preko ojevske sklanjatve. V TT 1581–82 se pojavlja pisna razlicica go.teih, ki kaže na odraz naglašenega jata v koncnici. • Orodnik: Oblika gostmi v polovici primerov v pisni razlicici go.tmy kaže na naglas na koncnici [gost'mi:] in je odraz podedovanega stanja iz ijevske sklanjatve. Dalmatin: samostalnik gostse pojavlja v 4 delih (DJ 1575, DPr 1580, DB 1584, DM 1584), skupaj 26-krat. I gust[9]: gu.t gosti[2]: go.ty R / / D gostu[2]: go.tu gostom: go.tom T gostu[4]: go.tu gostje[5]: go.tje [4], go.tie gosti[3]: go.ty . [8] V ednini ni posebnosti. Vse oblike odražajo slovenski ujevski sklanjatveni vzorec kot v Trubarjevih delih. V množini imenovalniška oblika go.ty verjetno odraža ojevsko sklanjatev in kaže na naglas na koncnici [gos'ti:]. Dajalniška oblika gostom odraža ojevsko sklanjatev. Tožilniška oblika go.ty je podedovana ijevska, kaže pa na naglas na koncnici [gos'ti:]. Oblika go.tje,92 ki se pojavlja v vecini primerov, je najverjetneje nastala iz podaljšane osnove gostj-. To lahko kaže na odraz moškega mešanega vzorca, ki pa ga v Dalma­tinovih delih ne moremo z gotovostjo rekonstruirati, saj sta izpricani obliki samo v Tmn, kjer bi oblika gostje lahko nastala tudi kot odraz ojevskega vzorca s podaljšano osnovo. Podobno stanje lahko zasledimo tudi pri odrazih samostalnika ljudje, kjer se ojevske koncnice pritikajo na podaljšano osnovo ljudj-; prim. Imn ljudji, Rmn ljudji, Dmn ljudjem, Tmn ljudje. Krelj in Juricic: samostalnik gost se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KB 1566, KPo 1567), skupaj 2-krat, v JPo 1578 pa 39-krat. I / R/ D / T gostigostje: go.tie 92 V Dalmatinovih delih se oblika gostje vedno pojavlja v predložni zvezi v gostje (vabiti). I gost[7]: go.t gostje[7]: go.tye [6], go.tie gosti[2]: go.ty, go.ti . [9] R / gosti[3]: go.ty [2], go.ti gostov [2]: go.tou . [5] D / gostom [2]: go.tom T gostu[3]: go.tu gosti[8]: go.ti [6], go.ty [2] gostje[3]: go.tye [2], go.tie gostij: go.tij .[12] M / gosteh: go.teh V ednini so odrazi slovenske ujevske sklanjatve. V Imn je stanje podobno kot v Trubarjevih delih. V Rmn prevladuje oblika gosti, ki je odraz podedovanega stanja, oblika gostov se po­javlja manjkrat. V dajalniku je ojevska oblika gostom, v mestniku pa oblika, ki je v ijevsko sklanjatev prešla preko ojevske sklanjatve. V tožilniku se pojavlja oblika go.tij, ki lahko podobno kot gostje kaže na podaljšano osnovo.93 Megiser: samostalnik gost se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 7-krat. Ene duhovne pejsni: samostalnik gost se pojavlja 1-krat. Tulšcak: samostalnik gost se pojavlja 1-krat. Bohoric: samostalnik gost se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. gust: gu.t R gusta: gu.ta 93 Glede naPreglednico crkovnih znamenjza glasove knjižnega jezika slovenskih protestantov (SJSP 2001, 36) ne moremo z gotovostjo trditi, kaj oznacuje crkovno znamenje ij. Lahko namrec oznacuje dolgi naglašeni i, ij, j inji. Zato je vsako sklepanje, ki izhaja iz crkovnega znamenja ij, zgolj teoreticno glede na pricakovane možnosti izgovora, ni pa mogoce takšne ali drugacne razlage zadostno argumentirati. Felicijan Trubar: samostalnik gost se pojavlja v TfM 1595, skupaj 1-krat. gust: gu.t Analiza samostalnika gost v ostalih delih V BH 1584 je nakazana oblika Red ojevska. V Megiserjevih delih je Tmn gostje (v gostje priti, v gostje povabiti), pri cemer se oblika gostje pojavlja v enakem sobesedilu kot v osta­lih delih. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika gost v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [64] I: gust [35], gost [8]. R: gostu, gusta. D: gostu [3]. T: gostu [16]. Mn [98]I: gostje[26], gosty[4], gosti[2]. R: gostov[3], gosty [2], gosti. D: gostom[3], gostem, gostjem. T: gosti [16], gosty [13], gostje [13]. M: gosteh [5], gostejh [2]. O: gostmy [3], gostmi [3]. V ednini obstajata dva sklanjatvena vzorca. Obliki mestnika in orodnika v ednini nista iz­pricani. Sklanjanje po odrazih ujevskega sklanjatvenega vzorca je najbolj pogosto, obstaja pa tudi sled sklanjanja po odrazih ojevskega sklanjatvenega vzorca. V množini je težko potrditi obstoj odrazov ujevskega sklanjatvenega vzorca. Ker imajo odrazi tega sklanjatvenega vzorca lahko vse oblike prekrivne z odrazi ijevskega oz. ojevskega sklanjatvenega vzorca, ne moremo z gotovostjo trditi, za odraz katere sklanjatve gre. Nedvomen ujevski odraz bi bil le, ce bi bila izpricana imenovalniška oblika *gostovi, oz. ce bi bila izpricana podaljšava osnove z -ov- v kakšnem od stranskih sklonov. Nedvo­mno ohranjen je v množini ijevski sklanjatveni vzorec. Pojavljase pri vseh avtorjih, kjer je množina samostalnika gost izpricana. Naslednji izprican vzorec je ojevski. Obliki tožil­nika in orodnika množine po tem sklanjatvenem vzorcu nista izpricani. Oblika mestnika množine je prekrivna z ijevsko obliko, saj je v (slovensko) ijevsko sklanjatev prešla preko ojevske sklanjatve. V množini lahko rekonstruiramo moški mešani sklanjatveni vzorec, ki je prevladujoc. V Imn je koncnica -je, ki odraža ijevsko sklanjatev. V Rmn in Dmn sta vari­antni koncnici -ov/-i in -om/-em. Katera od teh se bo pojavila, je odvisno od mesta naglasa. Ce je naglas na osnovi, bo v Dmn koncnica -om, ce pa je naglas na koncnici, je koncnica Dmn -em. Ce je koncnicav Rmn -i, je tudi naglašena. Koncnica -ov je lahko naglašena ali nenaglašena. V Tmn soobstajata oblika gostje, pri kateri je koncnica -(j)e lahko naglašena ali nenaglašena, ter oblika gosti, pri kateri je koncnica -i naglašena. V JPo 1578 se koncnica -i pritikatudi na podaljšano osnovo gostj-. Koncnica -eh v Mmn je naglašena, prav tako koncnica -mi v Omn.94 94 Prim.Miklošic 1856, 182: »Die subst., die im sg.gen.a betonen oder haben, könen im dual dat. und instr. und im pl. dat. und loc. ęma, ęm undęhauslauten:tatęma, tatęm, tatęh; dieselben subst. könen den pl. instr. auf mí: tatmi bilden.« u o i o i* mešani I gost? gost? gostje gosti gostje gostje R gostu gosta gosti gostov / gostov / gosti D gostu? gostu? gostem gostom gostj-em gostom / gostem T gostu / gosti / gostj-e / gostj-i gostje / gosti M / / gosteh? gosteh? / gosteh O / / gostmi / / gostmi Problematika oblike gostje vtožilnikumnožine95 Posebno problematiko predstavlja oblika gostje v tožilniku množine. Pojavlja se v frazah: v gostje iti/priti, v gostje (po)vabiti. Iz sobesedila ni mogoce razbrati, za katero število gre. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da je oblika gostje nastala, ko se je tožilniška koncnica -e pritaknila na po analogiji z Imn podaljšano osnovo gostj-. Takšne oblike se v 16. stoletju pojavljajo tudi pri ostalih samostalnikih moškega spola, ki imajo imenovalnik množine -je: ajdje, zobje, lasje, tatje, gospodje, možje, ljudje, ... Pleteršnikpa v svojem slovarju navaja obliko gostje kot srednji spol ednine. Naslonitev oblike na srednji spol je mogoca zaradi analogije z zbirnimi samostalniki srednjega spola na -je (listje, zrnje, ...). V svoji mono-grafiji tožilniške oblike gostje obravnavam kot tožilnik množine zato, ker v sobesedilu ni nikjer nobenega znaka, da bi šlo za ednino ter posledicno za srednji spol. Verjetno pa se je zaradi okamenele oblike v kasnejših obdobjih oblika gostje v frazi v gostje priti lahko zacela dojemati kot srednjega spola. 2.3.13 Gozd V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku je samostalnik g.zd .silva., Red gda, Imn gozd.vi in g.zdi (SSKJ) moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Odrazi pra­slovanskega ijevskega samostalnika *gvozd.v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. gv.zd m .žebelj, gost gozd., bg. gvozd m .žebelj., stcsl. gvozd. m .clavus., c. hvozd m .velik gost gozd., slk. hvozd m .velik gost gozd., stp. gozd m .gozd., p. gwózdz m .žebelj., gl. hózdz m .žebelj., dl. gd m, gda ž .suh visok gozd., gózdz .žebelj., r. gvozd. m .žebelj., br. gvozd m .lesen žebelj., ukr. gvozd. m, nar. gvizd. m .žebelj., plb. düzd m .žebelj. (ČSSJa VII, 185–186). Samostalnik *gvozd. je v vseh jezikih moškega spola. 95 Prim. pojavitveizDB 1584:inu je v.e .voje So..ede inu Priatele v'go.tje povabil (DB 1584, II, 151a), v nemški predlogi se to mesto glasi vnd lud alle seine Nachbarn vnd Freunde zu gast (LB 1545, II, 176b); enkrat ali trykrat goluf.ki v'go.tje vabi (DB 1584, II, 158b), v nemški predlogi Vnd ledet dich ein mal oder drey zu gast betrieglich (LB 1545, II, 185a). V nemšcini se sicer pojavlja oblika zu gast, ki je edninska, vendar je slovenska ustreznica množinska: povabiti v goste, priti v goste; povabiti, priti v gosti (SSKJ). Iztocnica gostje ima v SSKJ pomen .gostija., pri Pleteršnikuima iztocnica srednjega spola góstje prvi pomen enak kot gostí, torej .gostija.. Na koncu geselskega clankagóstje Pleteršnik opozarja na Miklošicevo mnenje, da gre za prvotno tožilniško obliko. Samo v dolnji lužišcini se pojavlja tudi odraz ženskega spola. Foneticni razvoji v izglasju kažejo na ijevski in ne ojevski izvor. Ce bi bil obravnavani samostalnik izvorno ojevski, bi v izglasju prišlo do jotacije in bi imeli npr. v rušcini obliko **gvoždž. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik gozd pojavlja 109-krat. Trubar: samostalnik gozd se pojavlja v 10 delih (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, TC 1574, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 31-krat. I gozd: go.t gozdi: go.di R gozda[3]: go.da [2], gosda / D / / T gozd[7]: go.d [2], gosd [2], go.t [2], gost gozde: go.de gozdi: go.di . [2] M gozdu[4]: go.du gozdi[2]: go.ti, go.di . [6] gozdeh[11]: go.deh [8], gosdeh [3] Samostalnik gozd se v ednini sklanja po slovenski moški (ojevski) sklanjatvi. Zapis gost iz imenovalnika in tožilnika ednine je zapis izgovora z nezvenecimodrazom -st. Oblika gosti v mestniku je verjetno nastala pod vplivom imenovalniške oz. tožilniške oblike, kjer prihaja do onezvenecenja zadnjih dveh soglasnikov. Obliki gozdi/gosti v mestniku ednine sta lahko odraz ojevske sklanjatve, lahko pa gre za ostanek ijevske sklanjatve. Bolj verjetno gre za odraz ojevske sklanjatve, saj so vse ostale izpricane oblike v ednini odraz slednje. V množini je v imenovalniku gozdi in tožilniku gozde že viden vpliv slovenske moške (ojevske) sklanjatve. Oblika Tmn gozdi je verjetno ostanek ijevske sklanjatve, oblika Mmn gozdeh pa je naglašena in odraža ojevsko sklanjatev. Zaradi prekrivnosti s slovenskimi ijev­skimi oblikami Mmn bi to obliko lahko šteli tudi za odraz (slovenske) ijevske sklanjatve. Dalmatin: samostalnik gozd se pojavlja v 4 delih (DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584), skupaj 71-krat. I gozd[6]: gosd gozdi: gosdi R gozda[14]: gosda / D gozdu: gosdu / T gozd[17]: gosd gozde [3]: gosde M gozdu[14]: gosdu gozdi[9]: gosdi . [23] gozdeh[6]: gosdeh Samostalnik gozd se v Dalmatinovih delih sklanjapo slovenski ojevski sklanjatvi. Oblika gozdi v mestniku ednine ni jasna. Lahko gre za ostanek ijevske sklanjatve, lahko pa je obli­ka prodrla iz ojevske sklanjatve. Bolj verjetna je druga možnost, saj vse ostale izpricane oblike odražajo ojevsko sklanjatev. Megiser: samostalnik gozd se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 4-krat. I gozd: go.d [2],/ gosd R / gozdov: go.dou Felicijan Trubar:samostalnik gozd se pojavlja v TfC 1595, skupaj 1-krat. I / R/ D / T / M gozdeh: gosdeh Analiza sklanjatve samostalnika gozd v ostalih delih Izpricane oblike so ojevske. Oblika Rmn gozdov se pojavlja samo v Megiserjevih delih. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika gozd v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [83] I: gozd [10], gost. R: gozda. D: gozdu. T: gozd [21], gost [3]. M: gozdu [18], gozdi [10], gosti. Mn [26] I: gozdi [2]. R: gozdov. T: gozde [4], gozdi. M: gozdeh [18]. V ednini prevladuje ojevski sklanjatveni vzorec. Ijevski vzorecbi lahko odražal samo še mestnik ednine gozdi, ki pa je lahko tudi odraz ojevske sklanjatve. V tem primeru bi bil -i odraz nenaglašenega *-e. V množini ojevski vzorec prav tako prevladuje, odraz (slovenske) ijevske sklanjatve je samo še oblika tožilnika gozdi iz TAr 1562 in lahko tudi mestnik gozdeh. I gozd gozdi / R gozda gozdov / D gozdu / / T gozd gozde gozdi M gozdu / gozdi? gozdeh? gozdeh? 2.3.14 Hot Samostalnika hot .meretrix, libido. v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku ni vec. Pojav­lja se še pri Pleteršniku, kjer je predstavljen kot moškega spola v pomenu .sla, poželenje. (h, Red ha) in ženskega spola v pomenu .priležnica. (h.t, Red hot.). Praslovanski ijevski samostalnik *x.t. ima v ostalih slovanskih jezikihnaslednje odraze: csl. hot. .priležnica., c. chot .soproga, soprog. in .sla., r. nar. hot., ukr. hit..sla. (ESSJI, 200). V RHSJ III, 653, je izpricana oblika hot ženskega in moškega spola v pomenu .sla, želja.: »Jure u mom hotu ni neg noj ugodit« (m). »Usilnu hot izpuniti« (ž). V cešcini je spol odvisen od naravnega spola: »aby chot pro svého choti pracovala« (SSI, 546). SreznevskijIII, 1389, navaja str. samostalnik xot. moškega in ženskega spola v pomenu .ljubi, ljuba.. ČSSJa VIII, 85–86, rekonstruira psl. ijevski samostalnik *xot., ne doloca pa, kateri spol je primaren. SJS IV, 703, obravnava samostalnik xot. ž v pomenu .sla. in xot. m/ž v pomenu .ljubi, ljuba.. Gle­de na izpricane oblike iz slovanskega gradiva lahko sklepamo, da je bil samostalnik *x.t. v praslovanšcini lahko moškega ali ženskega spola. V pomenu .ljubi. moškega, v pomenu .ljuba. ženskega. Slovnicni spol je v teh primerih prekriven z naravnim spolom. V pomenu .sla, poželenje. je bil spol verjetno izvorno moški, ženski spol je zacel prevladovati kasne­je, ob zatonu ijevske sklanjatve moškega spola kot samostojne oblikoslovne kategorije. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je samostalnik hot vedno ženskega spola in se po­javlja v pomenu .priležnica, meretrix.. Kot možni praslovanski ijevski samostalnik moške­ga spola ga obravnavam zato, ker v Pleteršnikovem slovarju obstaja samostalnik hot .sla, poželenje., ki je moškega spola in se sklanja po odrazih ojevskega sklanjatvenega vzorca. Samostalnik hot se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 12-krat. Dalmatin: samostalnik hot se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 9-krat. I h|u/o|t/d [7]: hut / [4]; hud; hot; hod R / / D / / T / / M hoti: hoty / O / hoti: hoty Samostalnik hot je v Dalmatinovih delih ženskega spola in se sklanja po ijevski sklanjatvi. Pisni razlicici hut in hud sta lahko odraz cirkumflektirano naglašenega o. Izglasni -d v hud in hod je lahko posledica hiperkorekcije. Pisna razlicica hoty v mestniku ednine in orodniku množine kaže na naglas na koncnici [ho'ti:]. Oblika hoti v orodniku množine je verjetno odraz analogije po (sicer neizpricanem) Imn. 96 96 »Noch eine zweite vom Asl. abwichende Endung finden wir bereits im XVI. Jahr., nämlich instr. auf -i. Sie dürften kaum eine einfache Anlehnung an die ./o-St. sein. Es scheint vielmehr, dass diese Endung hervorging unter Anlehnung an die grosse Mehrzahl de übringen Casus, die auf -i auslauten,wodurchindieserDeclinationdas Gefühlfürdie Casusunterschiedestark verloren Megiser: samostalnik hot se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 3-krat. h|u/o|t: hut [2]; hot Izprican je imenovalnik ednine, ki v pisni razlicici hut izkazuje odraz cirkumflektirano na­glašenega o. Glede na pomen .meretrix. in sopomenki luba, lubsha lahko sklepamo, da je bil samostalnik hot v Megiserjevih delih ženskega spola. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika hotvslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja Ed [11] I: hut [7], hot [3]. M: hoty. Mn O: hoty. Samostalnik hot je bil v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja ženskega spola in se je sklanjal po ijevski sklanjatvi kot samostalnik kost. V orodniku množine prihaja do analogije najverjetneje po (sicer neizpricanem) Imn. ii žž I hot / R / / D / / T / / M hoti / O / hoti 2.3.15 Jagned Samostalnik jagned .populus nigra. je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega ali ženskega spola (SSKJ) in se sklanja po prvi moški ali po drugi ženski sklanjatvi. V Pleteršni­kovem slovarju je samostalnik jágned samo moškega spola. Miklošic 1862–1865, 2, navaja obliko *agned., ki pripada moški ojevski sklanjatvi. ESSJI, 217, navaja samo ženski spol, jágned, in izpeljanko srednjega spolajágnedje. Ostali odrazi v slovanskih jezikih so: hr. in sr. jŕgnjed m, csl.jagned., c.jehneda, jehned m, slk.jahnada. Samostalnik *.gned. uvršcam med možne praslovanske ijevske samostalnike moškega spola, ker v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku izkazuje sklanjatveno paradigmo tako po moški kot ženski sklanjatvi. Samostalnikjagned se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 4-krat. gegangen ist. Wenn schon der nom. gen. ass. pl. und gen. dat. loc. sgl. auf -i lauteten, so konnte sich daran auch der instr. pl. anschliessen, besonders wenn eine solche Form schon bei der ./o-Declin. vorlag« (Oblak 1890, 40). Dalmatin:samostalnik jagned se pojavlja v DB 1578, skupaj 1-krat. V DB 1578 je izpricana oblika odraz slovenske ojevske sklanjatve in je moškega spola. jagned: jagned m/ž [2], jagned? Pri dveh pojavitvah se iz sobesedila spola ne da razbrati. Oblika zhernu jagned iz MTh 1603 je problematicna, saj na prvi pogled kaže na srednji spol – crno jagned. Ker Megiser ni bil Slovenec, obstaja možnost, da gre za napacno razumljeno foneticno podobo pridevnika crn oz. crni. Zvezo zhernu jagned dojema kot crni jagned tudi Kozma Ahacic, ki je iz gradiva za Slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja izdelal geslo crn.97 Podoben pojav je v MTh 1603 še pri samostalniku dviji, kjer je pri latinski iztocnici Ferinus slovenska ustreznica divju (MTh 1603, I, 532). Pleteršniknavaja samo obliko moškega spola (jágned in jágnjed) in obliko jágnedje v pomenu .gozd jagnedov.. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika jagnedvslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [3] I: jagned. Mn R: jagnedov. Glede na izpricano obliko rodilnika množine v DB 1578 lahko sklepamo, da je bil samo­stalnik jagned v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja moškega spola in se je sklanjal po slovenski ojevski sklanjatvi. R/ jagnedov 2.3.16 Jastreb Samostalnik j.streb .accipiter., tudi jástreb (ESSJ I, 221) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski samostalnik *(j).streb. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. j.streb, tudi j.strijeb, bg., mk. jastreb, csl. jastreb., c. jestráb, arh. tudi jastrab, 97 Prvi zvezek Slovarja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je v izdelavi in še ni javno dostopen. slk. jastrab, p. jastrzab, arh. jestrzab, gl. jastrob', dl. jastseb', str. jastreb., jastreb., r. jastreb, ukr. jastrub, plb. jostrab (ESSJI, 221). ESJS II, 274–275, obravnava samostalnik *jastreb. kot o-deblo, vendar omenja povezavo z *golob.. Na ijevski izvor lahko kaže lužišcina. Miklošic1856, 47, navaja csl. jastreb. kot analogijo po*golob., kar pomeni, da uvršca ta samostalnik v ijevsko sklanjatev. ČSSJa I, 83, rekonstruira ijevski in ojev-ski samostalnik *astreb./*astreb. ter opozarja na podobno tvorbo kot pri samostalniku *golob.. SlPIX, 289, navaja stp. obliko Imn jastrzebie, ki lahko kaže na odraz ijevske sklanjatve. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik jastreb pojavlja 16-krat. Trubar: samostalnik jastreb se pojavlja v TR 1558, skupaj 1-krat. Dalmatin: samostalnik jastreb se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 6-krat. Oblika Ied jastreb je enaka kot v Trubarjevih delih. Red jastreba in Ded jastrebu odražata ojevski sklanjatveni vzorec. Iz edninske imenovalniške oblike jastreb ne moremo predpostaviti sklanjatvene paradigme. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika jastrebvslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [16] I: jastreb [14]. R: jastreba. D: jastrebu. Izpricane oblikesamostalnika jastreb v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja odražajo moški ojevski sklanjatveni vzorec. o jastreb R jastreba D jastrebu 2.3.17 Kmet Samostalnik km.t .agricola., Red km.ta (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski samo­stalnik *k.met. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: iz osnove *k.met.: hr. in sr. km.t, bg. kmet, mk. kmet, csl. kmet.; iz osnove *k.met.: slk. kmet, p. kmiec. Sorodno slednjemu je stpr. kumetis in lit. kumetis (ESSJII, 47–48). Miklošic 1856, 185, navaja samo­stalnik kmet med slovenskimi odrazi moške ijevske sklanjatve. Odraz ijevske sklanjatve sta tudi obliki stcsl. Rmn k.meti (SJSII, 91) in str. Rmn kmetei (SRJVII, 195). V slovenšcini torej lahko glede na Miklošicevo ugotovitev izhajamo iz i-debla. Po trditvi iz ESSJpa bi lahko sklepali, da v slovenšcini izhajamo iz o-debla, saj vse navedene južnoslovanske oblike kažejo na o-deblo in ne na i-deblo kot zahodnoslovanske. Stcsl. oblika Rmn k.meti nedvomno kaže na ijevski izvor. Samo iz južnoslovanskih oblik ne moremo nedvomno trditi, da gre za odraz ojevske sklanjatve, saj bi se tudi i-deblo enako odražalo. Imn kmetje, ki je v rabi v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, je verjetno sekundaren, saj v 16. stoletju takšne oblike ni. Samostalnik kmet se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 24-krat. Trubar: samostalnik kmet se pojavlja v 6 delih (TR 1558, TAr 1562, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 13-krat. R / / D kmetu kmetom [2] T / kmete [2] M / / O / kmeti [2] Izpricane oblike samostalnika kmet v Trubarjevih delih odražajo ojevsko sklanjatev. Dalmatin: samostalnik kmet se pojavlja v DB 1584, skupaj 7-krat. I kmet kmeti [2] R / kmetov: kmetou D kmetu kmetom T / kmete Izpricane oblike iz DB 1584 odražajo slovensko ojevsko sklanjatev. Krelj in Juricic: samostalnik kmet se pojavlja v KPo 1567, skupaj 2-krat, in JPo 1578, skupaj 2-krat. I / / R kmeta / D / / T / kmete I kmeti R/ D / T kmete Izpricane oblike odražajo ojevsko sklanjatev. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika kmet vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [6] I: kmet [3]. R: kmeta. D: kmetu [2]. Mn [18] I: kmeti [7]. R: kmetov. D: kmetom [3]. T: kmete [5]. O: kmeti [2]. Sklanjatveni vzorec, ki se enotno brez izjem pojavlja v ednini in množini, je slovenski ojevski. o o I kmet kmeti R kmeta kmetov D kmetu kmetom T / kmete M / / O / kmeti 2.3.18 Kol Samostalnik k.l .palus., Red ka (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku mo-škega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski samostalnik *kol. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. kolj (Istra), stc. kol ž, r. nar. kol. ž (ESSJ II, 54). SreznevskijI, 1259, navaja za str. ojevsko iztocnico kol., med zgledi pa bi lahko zgled »Niže podvignutsja kolije hraminy ego« odražal Imn ijevske moške sklanjatve. Neenotni odrazi v slovanskih jezikih lahko kažejo na razlicen razvoj odrazapraslovanskega ijevskega samostalnika moškega spola. Samostalnik kol se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 15-krat. Trubar: samostalnik kol se pojavlja v 4 delih (TL 1561, TC 1575, TT 1577, TPo 1595), skupaj 4-krat. M/ / O kolom koli Zapisll lahko oznacuje l, lj ali l. Izpricane so oblike Ied, Oed in Omn. Obliki Oed kolom in Omn koli nedvomno kažeta na odraz ojevske sklanjatve. Dalmatin: samostalnik kol se pojavlja v 2 delih (DJ 1575, DB 1584), skupaj 6-krat. R/ / D // T // M kojli: koili / O / kuli Oblika Med koili iz DJ 1575 kaže na mehcani lj in na prvotno obliko *kolji, ki bi lahko bila odraz mehke ojevske sklanjatve, saj je prvotno ijevski samostalnik prešel v mehko ojevsko sklanjatev. Oblika Omn kuli kaže na odraz dolgo naglašenega o. Megiser: samostalnik kol se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 5-krat. I k|a/o|l: kal [3], kŕl;I koll V MD 1592 je za kŕl pomen .palus., za koll pa je sopomenka .shtanga.. V MTh 1603 so za kal pomeni .pedamen., .palus. in .ridica.. Pojavljata se obliki Ied kol in kal. Zapis iz MD 1592 kŕl in zapis kal iz MTh 1603 lahko kažeta na kratko naglašeni o, ki ga je Megiser slišal kot (kratki) a oz. polglasnik. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika kolvslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja Ed [12] I: kol [3], koll [3], kal [3], kŕl. M: kojli. O: kolom. Mn [3] O: kuli [2], koli. Samostalnik kol se je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sklanjal po odrazih trde ojevske sklanjatve. Izjemo predstavlja Med kolji, ki odraža mehko ojevsko sklanjatev. oo I kol / R / / D / / T / / M -. / kolji / O kolom koli 2.3.19 Labod Samostalnik lab.d .cygnus. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Odrazi praslovanskega ijev­skega samostalnika *olbod.98 v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. l.bud, c. labut ž, slk. labut ž in labud, br. labudz., p. labedz (ESSJII, 117). Odraz oblike *olbod. je slovenska, hrvaška, srbska, ceška, slovaška in poljska oblika. Na izvorno ijevsko sklanjatev kažejo odrazi izglasnega d/t v zahodnoslovanskih jezikih. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik labod pojavlja 10-krat. Dalmatin: samostalnik labod se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 5-krat. Iz oblikeimenovalnika ednine ne moremo predvideti sklanjatvenega vzorca.99 Oblika lobud izkazuje labializacijo nenaglašenega a v o ter odraz u za nosni o. Ena pojavitev iz DB 1584 nedvomno kaže, da je bil samostalnik labod moškega spola,100 vse ostale pojavitve so za razlocevanje spola nepovedne. Megiser: samostalnik labod se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 5-krat. labud/labod/lobod: labud [3]; labod; lobod Iz oblikeimenovalnika ednine ne moremo predvideti sklanjatvenega vzorca. Oblika lobod izkazuje vokalno harmonijo, oblika labud izkazuje odraz u za nosni o. Oblika labod se sklada s foneticno podobo, ki obstaja v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. Spola se iz izpricanih pojavitev ne da dolociti. 98 Vliteraturisiavtorjinisoenotni,ali jepritemsamostalnikuizhodišcnaakcentskaparadigmaa ali akcentska paradigma c. 99 Prim. »letu vam bodi mersku meiPtizami/…/Zhofitel, Lobud, Zhuk, Nadopir /.../Shtorkla, Rainger, Sraka« (DB 1578, 94a). 100 Prim. »En Lobud pride sa mano« (DB 1584, II, 92a). Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika labod vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [10] I: lobud [5], labud [3], labod, lobod. Ker je izpricana samo oblika imenovalnika ednine, ne moremo sklepati, odraz katerega sklanjatvenega vzorca je. Ena pojavitev iz DB 1584 kaže, da je bil samostalnik labod mo-škega spola, vse ostale oblike so za razlocevanje spola nepovedne. 2.3.20 Laket Samostalnik l.ket .cubitus, ulna., Red l.kta, ter l.ket, Red lakt. (SSKJ) je v sodobnem slo­venskem knjižnem jeziku lahko moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi ali pa je ženskega spola in se sklanja po drugi ženski sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik *.lk.t. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. l.kat, bg. lak.t, mk. la-kot, c. loket, Red lokte m, slk. loket, laket, gl. lohc, dl. loks, r. lokot., Red lokti, br. lokoc., ukr. lokot., Red liktjá (ESSJII, 121). V starocerkvenih in cerkvenoslovanskih besedilih se nakazuje naslednja sklanjatev samostalnika *.lk.t.: Ed R: lakte, lokte. T: lak.t.. M: loktu. Dv R: lok.tu. Mn R: lakt.i, lak.t., lakt.. T: lakt.i, lakti. O: lakty (SJSII, 105–106). V rodilniku ednine lokte je v stcsl. še sled izvorne soglasniške sklanjatve. Oblika za Rmn in Tmn lakt.i kaže na odraz ijevske sklanjatve, oblike Med, Rdv, Omn kažejo na odraz ojev­ske sklanjatve. V ostalih slovanskih jezikih so odrazi samostalnika *.lk.t. ali moškega ali ženskega spola (rusko, ceško, slovaško). V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik laket pojavlja 21-krat. Trubar: samostalnik laket se pojavlja v 5 delih (TE 1555, TC 1555, TT 1557, TT 1577, TT 1581-82), skupaj 9-krat. I / lahti ž R / lahti [3] m/ž D / / T lakat Im / Pleteršnik navaja iztocnicolak.t, Red laktŕ, lakt.; navadno Red lahtŕ, laht.. Posledicno sklepam, da je bila takšna oblika prisotna tudi v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. V ednini je izpricana tožilniška oblika moškega spola. V množini je imenovalniška oblika lahti ženskega spola. To sklepamiz sobesedila, in sicer iz oblike zaimka vse in pridevnika krive na zacetku niza, kjer se nanašata na samostalnike ženskega spola. Prim. »tukai .o prepouedane /.../ V.e Falsh kriue Vage, Mere, pe.e, lahti« (TC 1555, F4). Predvidevam, da bi se, ce bi bila oblika lahti moškega spola, ponovila vsaj ena od omenjenih oblik (tj. vse in krive) v moškem spolu. Iz rodilniške oblike lahti spola ne moremo nedvoumno razbrati.101 V množini se je samostalnik laket v Trubarjevih delih sklanjal po ijevski sklanjatvi in je bil ženskega spola. Tudi v Pleteršnikovem slovarju je samostalnik lak.t (z opombo: »pl. lahti«) v množini predstavljen kot samostalnik ženskega spola. Tako imamo stanje, ko je isti samostalnik v ednini moškega spola, v množini pa ženskega. Dalmatin: samostalnik laketse pojavlja v 3 delih (DJ 1575, DB 1578, DB 1584), skupaj 5-krat. R / lahti m/ž: lahty D / / T / / M / / O lahtom [2] m / V ednini je nakazana ojevska moška sklanjatev, ceprav iz imenovalniške oblike, izpricane v registru DB 1578 in DB 1584, ne moremo razbrati, za kateri spol gre.102 V množini se pojavlja samo rodilniška oblika ijevske sklanjatve, iz sobesedila pa spol ni razviden.103 Podobno kot pri Trubarjevih delih lahko tudi pri Dalmatinu ugotovimo, da se samo­stalnik laket v ednini sklanja po ojevski sklanjatvi in je moškega spola, v množini pa je sklanjatev ijevska, a spol ni dolocljiv. Juricic: samostalnik laket se pojavlja skupaj 3-krat. R/ lakti m/ž D // T lakat m/ V JPo 1578 se pojavlja podobno stanje kot v Trubarjevih in Dalmatinovih delih. Izpricana tožilniška oblikaednine je moškega spola, v množini pa je rodilniška oblika ijevska, njen spol pa iz sobesedila ni dolocljiv.104 Megiser: samostalnik laket se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 4-krat. l|a/o|kat m/ž: lacat [3]; lokat V Megiserjevih slovarjih je izpricana samo oblika imenovalnika ednine. Enkrat se pojavlja zapis lokat, ki kaže na labializacijo prednaglasnega a. Spola se iz sobesedila ne da dolociti. 101 Prim. »okuli duei .tu lahti« (TT 1557, 327). 102 Prim. »Crajn.ki. Komůlz. Sloven.ki, Besjazhki. lakát« (DB 1584, III, CcVa). 103 Prim. »shnora dvanaj.t lahty dolga« (DB 1584, II, 55a). 104 Prim. »okolu dui .to lakti« (JPo 1578, II, 25b). Splošniprikazoblikinsklanjatvenihvzorcevsamostalnikalaket vslovenskemknjiž­nemjeziku16.stoletja m [9] Ed T: lakat [7]. O: lahtom [2]. ž Mn I: lahti. m/ž[11] Ed [6] I: lakat [5], lokat. Mn [5] R: lahti [3], lakti, lahty. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se je samostalnik laket z razlicicama lahet in loket v ednini sklanjal po ojevskem sklanjatvenem vzorcu. To je nedvomno razvidno iz orodniške oblike lahtom. Iz oblik Ied in Ted ni razvidenniti spol (razen Ted v JPo 1578) niti sklanjatveni vzorec. V množini je samostalnik laket v imenovalniku ženskega spola, v rodilniku pa je spol nedolocljiv. V množini se samostalnik laket sklanja po ijevskemsklanjatvenem vzorcu, v ednini pa po ojevskem. Iz tega sklepam, da je bil samostalnik laket v ednini moškega, v množini pa ženskega spola. o ii m mž I lakatI / lakti R / lakti lakti D / / / T lakat / / M / / / O laktom / / V Pleteršnikovem slovarju je iztocnicalakat, zato v tem primeru v splošnem prikazu poenostavljam v lakat in ne v laket. Problematika prekrivanja pomena samostalnikov laket in komolec V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik komolec pojavlja v 7 delih, sku­paj 338-krat, samostalnik laket pa v 11 delih, skupaj 21-krat. Vidimo, da se samostalnik laket pojavlja v vecjem številu del, število pojavitev pa je vec kot 16-krat manjše od števila pojavitev samostalnika komolec. Ker je pomen .dolžinska mera. v obravnavanem obdo­bju pri samostalnikih komolec in laket prekriven,105 je ocitno prihajalo do izlocanja enega samostalnika v korist uveljavljanja drugega. Samostalnik laket v svojih delih najveckrat uporablja Trubar, in sicer v 5 delih, komolec pa v 2 delih (TT 1581–82 in TPo 1595). V TPo 105 V SSKJsamostalnikkomolecoznacujemanjšodolžinskomerokotsamostalniklaket. Komolecpo SSKJ meri 44 cm, laketpa275cmoz.lahkotudi 77cm vpomenu.vatel.. KerpajevDalmatinovem Registrukomolec sopomenkasamostalnikalaket, je ocitno, da gre za enako dolžinsko mero. V Preglednicah mer, denarnih enot, koledarjain praznikov, kiso priloženeslovenskemu standardnemu prevodu Svetega pisma iz leta 1996, je na strani 1926 komolecrazložen kotdolžinskamera45 cm. Pri Ezekielu je to 52,5 cm, sicer gre za dolžino moške roke od komolca do konca sredinca. Torej sta tudi v svetopisemskih besedilih, ki so bila prevedena v slovenski knjižni jezik 16. stoletja, izraza laket ali komolec v pomenu .dolžinska mera. pomenila isto. 1595, II, 257, je edini primer, kjer se samostalnik komolec ne pojavlja v pomenu .dolžinska mera.: »komulz ali roka, inu drugi vudi lipu raunu inu gvi.hnu .toje.« Samostalnik laket je veckrat izprican v delih z zacetka obravnavanega obdobja, kasneje njegova raba zacne pešati. V DJ 1575 in DB 1584 laket pomeni .del roke., kar se ujema s sodobnim pomenom .komolec., medtem ko je samostalnik komolec v Dalmatinovih delih vedno (333 pojavitev) izprican samo v pomenu .dolžinska mera.. V Registru DB 1584 je samostalnik komolec uvršcen med kranjske besede, samostalnik laket pa med slovenske in bezjaške besede, kar kaže, da je Dalmatin samostalnik komolec dojemal kot središcno uveljavljen, samostalnik laket pa bolj razširjen v ostalih narecjih. V Megiserjevih delih je v MD 1592 samostalnik laket v pomenu .cubitus. uvršcen med hrvaške zglede, v MTh 1603 pa je v istem pomenu uvršcen med slovenske zglede s sopomenko komolec. Samostalnik laket je bil torej v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sopomenka samostalnika komolec. V pomenu .dolžinska mera. je bil verjetno ženskega spola, morda tudi zato, da bi se tako locil od samostalnika komolec. Ker kategorija moškega spola pri ijevski sklanjatvi ni bila živa, je bil ta preskok dokaj enostaven (podobno kot pri samo­stalnikih zver in (v kasnejšem obdobju) pot). Na ta nacin je samostalnik laket lažje obstal, ceprav (do danes) kot zastarel izraz. SSKJsicer v pomenu .dolžinska mera. ženskega spola besede laket ne pozna; ženski spol pri tem samostalniku navaja samo v pomenu .del roke med zapestjem in komolcem.. Obliki Rmn moškega in ženskega spola sta bili prekrivni, iz sobesedila pa spol najpogosteje ni bil razviden. Tako je omogoceno enostavno prehajanje iz moškega v ženski spol. S pridobivanjem pomena .del roke med komolcem in zapestjem. je samostalnik laket v ednini prešel v ojevsko sklanjatev in tako obstal v sistemu samostal­nikov slovenskega knjižnega jezika. 2.3.21 Ljudje Množinski samostalnik ljudj. .gentes., Red ljudí (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knji­žnem jeziku moškega spola in spada med izjeme prve moške sklanjatve. V Stiškem roko­pisu zasledimo dve obliki tožilnika množine, ly in lüd. (Mikhailov 1998, 417). V ob-robnih narecjih se pojavljajo razlicne (imenovalniške) oblike: ledí (SLA 009), l.di (SLA 358), ..., ki odražajo ojevsko sklanjatev. V stari cerkveni slovanšcini imamo naslednje stanje: Mn I: lud.je, ludije. R: ludii, ludij. D: lud.m., ludem..106 T: ludi. M: lud.h., ludeh.. O: lud.mi (SJS II, 165–166; Miklošic 1856, 45–46). Sklanjatev samostalnika *l.d..e je v stari cerkveni slovanšcini skoraj enaka, kot je bila v praslovanšcini.107 Do odstopanj prihaja v dajalniku in mestniku, kjer . lahko prehaja v e. V imenovalniku se 106 V dajalniku in mestniku množine lahko že v starocerkvenoslovanskih spomenikih (glagolskih in cirilskih) v krepki poziciji prihaja do prehajanja . ve. Prim. Vondrák 1912, 413: »Vor Suffixen mit. kann das vorhergehende ., da es in starker Position ist, in . übergehen.« Podobno navaja tudi Miklošic 1856, 45. 107 Poleg množinskega samostalnika *lud..e je obstajal tudi edninski samostalnik *lud., ki je verjetno nastal pod vplivom latinšcine, populus (Degtjarev 1981, 85–92). pojavlja pisna razlicica ludije, podoben pojav je opaziti tudi pri rodilniških oblikah lu­dii, ludij.108 Gre za zapis .. oz. . pred .. Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *l.d..e v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. lj.di, Red.ljúdi, sthr. in stsr. ljudije, ljudje, bg. lje, mk. lu.e, nar. ludi, lúdi, c. lidé, nar. lude, stc. ludé, ludie, slk. lu­dia, nar. lude, lu.e, p. ludzie, gl. ludzo, nar. ludze, dl. luze, r. ludi, Red ludéj, str. ljudije, br. lúdzi, nar. lúdzéj, ukr. lúdy, Red ludéj, plb. laudi (. *l’ud.je) (SEJPIV, 368–369). Zahodnoslovanski jeziki odražajo podedovano stanje, v vzhodnoslovanskih jezikih je v imenovalnik že prodrla ojevska koncnica -i. Staroruska oblika ljudije kaže na starejši ije­vski odraz. V rodilniku se v vseh vzhodnoslovanskih jezikih odraža podedovano stanje. Od južnoslovanskih jezikov na podedovano stanje kažejo odrazi v stari srbšcini, stari hr-vašcini in v bolgaršcini ter makedonšcini (lu.e). V srbšcini in hrvašcini je v imenovalnik prodrla ojevska oblika, prav tako v narecni makedonšcini. V rodilniku se v srbšcini in hrvašcini še ohranja podedovana oblika. Samostalnik ljudje se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 8975-krat. Trubar: samostalnik ljudje se pojavlja v 26 delih (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TKo 1557, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TC 1567, TP 1567, TPs 1567, TL 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, TPs 1579, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 6168-krat. ljudje[1879]: ludje [1080], ludie [753], ludye [42], lvdje, lude, ludio!, ludire! ljudi[320]: ludy [168], ludi [150], ludii, ludj .[2199] R ljudi[1097]: ludi [813], ludy [282], ludj, liudy ljudeh [5]: ludeh . [1102] D ljudem[1144]: ludem [1143], ludeim ljudjem : ludjem . [1146] T ljudi[1165]: ludi [794], ludy [368], liudi, ludj, lupi! ljudje[12]: ludie [5], ludje [4], ludye [3] ljudji [3]: ludij [2], ludji ljude : lude . [1181] M ljudeh [130]: ludeh [126], ludeih [2], ljudeh, liudeh ljudih: ludih . [131] O ljudmi [382]: ludmi [321], ludmy [60], lndmi! ljudi[26]: ludy [14], ludi [12] ljudem: ludem! ljudjem: ludiem . [410] • Imenovalnik: V imenovalniku prevladuje odraz podedovane ijevske oblike ljudje, ki se v razlicnih pisnih razlicicah (ludje, ludie, ludye, lvdje) pojavljakar 1876-krat. Nanjo kažeta tudi dve napaki (ludio, ludire). Od skupno 2199 pojavitevje s 85 % vseh poja­vitev imenovalnika samostalnika ljudje v Trubarjevih delih to najbolj pogosta oblika. 108 Prim.Vondrák1912, 413: »Vor einem j anlautenden Suffixe kann . auch als . auftreten /.../ Es handelt sich hier um ein modifiziertes ., das als i geschrieben wurde.« V pisnih razlicicah ludy, ludi, ludj se 320-krat pojavlja tudi oblika ljudi. 168-krat je zapisana z y v izglasju, kar verjetno kaže na dolgi (padajoce) naglašeni -. [lud.]. Ker je v hrvaškem jeziku pri sklanjatvi samostalnika ljudi prišlo do vpliva ojevske sklanjatve na obliko imenovalnika množine (Skok II, 339), je možno, da tudi oblike kot ludy [lud.] odražajo ojevsko sklanjatev. Kot odraz ojevske sklanjatveizpeljuje to obliko že Ramovš 1952, 55: »Tu in tam najdemo pri tem plur. tant. o-jevske tvorbe: N. ljudi.« V TL 1561 se pojavlja oblika lude, ki verjetno odraža izpad j oz. je tiskarska napaka.109 Oblika ludii iz TO 1564 lahko kaže na -. v izglasju ali pa na koncnico -ji, ki bi nastala po kontaminaciji ojevske koncnice (-i) in ijevske koncnice (-je).110 Obliko imenoval­nika množine ludji kasneje uporablja Pohlin (prim. Ramovš1952, 43). Glede na stran­skosklonske oblike bi si lahko obliko ludii razlagali tudi kot sestavo osnove ludj- in ojevske koncnice -i. Samo nesporna ijevska oblika imenovalnika množine (ljudje) se pojavlja v petih delih, v enajstih delih ijevska oblika prevladuje, v štirih delih (TAr 1562, TO 1564, TPs 1566 in TL 1567) pa prevladuje ojevska oblika ljudi. V šestih manjših delih imenovalnik množine ni izprican. • Rodilnik: V rodilniku se 1097-krat pojavlja odraz podedovane ijevske oblike ludi (ludi, ludy, ludj), enkrat celo ljudi (liudy). 282 je zapisov z y v izglasju, kar verjetno kaže na dolgi (padajoce) naglašeni i [lud.]. Enkrat v TT 1557, TO 1564 in trikrat v TPo 1595 se pojavlja oblika ludeh. Ocitno gre za vpliv zaimenske sklanjatve (prim. teh, vseh), enaka koncnica se kot regularna pojavlja v mestniku. Pojav koncnice je širši in zajema tudi ženski spol. Poznan je tudi v cakavšcini (prim. RHSJ6, 809: Rmn od ljudeh), v Alasijevem slovarju iz leta 1607 in v delih Janeza Svetokriškega (stariših) (prim. Furlan2011a, 43, 48, 56). Pojav je znan tudi v stari knjižni prekmuršcini (prim. SSKP2006, 229: »od ludih«), kjer je takšna oblika razširjena celo v tožilniku: »je ná.z greisne ludih odkupo.«111 • Dajalnik: Pricakovana oblika ludem se pojavlja 1144-krat. V TT 1581–82 se pojavlja oblika ludejm, v TPo 1595 pa en zapis ludjem. Oblika ludem je v ijevsko sklanjatev prodrla iz mehke ojevske sklanjatve preko oblik tipa možem, oblika ludjem pa lahko kaže na podaljšavo osnove z -j-. Tako bi bil j del osnove v vsem vzorcu (ljudj-e, ljudj--i, ljudj-em, ljudj-e, ljudj-eh, ljudj-i). Oblika ludejm je nastala pod vplivom mestniške koncnice. Podobno ugotavlja že Ramovš1952, 47: »pri Trubarju beremo: mo.hiem (naslonitev na N. pl.), tatjem, ludjem, zherviem« (Ramovš1952, 47). V istem odstavku malo višje beremo še: »Sprva je koncnica -em nastopila pri samostalnikih z -ex. v L. pl., od koder je e prešel tudi v D.« in »Trubar ludejm, -ei- izpricuje -e-.« 109 Prim. ty lude (TL 1561, 84b). 110 Prim. lety ludii (TO 1564, 4b). 111 Ramovš1952, 45–46, navaja podobne primere kot psihološko pomoto oz. individualno analogijo: »Koncnica-ih,kijoberemopristarejšihpiscih,jepsihološkapomota.Trubarpiše:poleg tih boshih angelih. Teh primerov je sicer zelo mnogo, vendar jih za sle. razlagamo kot pomote; nastale so pod vplivom individualneanalogije po sestavljeni fleksiji inL.pl. Pojav, daprehaja L.preko sestavljene fleksije in pronomina v G., je v sla. jezikih pogost, zlasti v shrv. (Dubrovnik) in v cešcini.« Oblak 1890, 32, navaja tudi zgled iz Skalarjevega katekizma »od v.ih ludeh«. Primeri iz Trubarjevih del so: poleg u.eh ludeh (TT 1557, 408),is tih drugih ludeh (TO 1564, 69b), vtem .erzej teh ludeh (TPo 1595, I, 129), djanju teh ludeh (TPo 1595, I, 235), pohui.hanje teh ludeh (TPo 1595, I, 57). • Tožilnik: V tožilniku se pojavlja pricakovana oblika ludi oz. ljudi v razlicnih pisnih razlicicah (ludi, ludy, ludij, liudi, ludji, ludj in lupi, ki je ocitna tiskarska napaka). S 1168 pojavitvami predstavlja kar 98,81 % vseh pojavitev v tožilniku. Zanimivi sta pisni razlicici ludji iz TPo 1595 in ludij iz TO 1564 ter TPo 1595. Lahko bi namrec kazali na podoben pojav kot obliki ludjem v dajalniku in ludje v tožilniku. Oblika ludje se pojavlja 12-krat, in sicer v 4 delih: TC 1550, TA 1550, TC 1574 in TPo1595. V TA 1550 je to edina izpricana oblika tožilnika. Po Ramovšu (Ramovš 1952, 47) je to analogija po imenovalniku. Mislim, da bi lahko šlo za podaljšavo osnove z -j- in konc­nico, analogno po ojevski sklanjatvi. Tožilnik na -je se pojavlja tudi pri ostalih praslo­vanskih ijevskihsamostalnikih moškega spola in pri samostalnikih brat, ajd, zob, mož; torej gre za širši pojav. Znacilno vsem tem samostalnikom je, da imajo imenovalnik množine na -je, torej je oblika tožilnika množine foneticno identicna imenovalniški. Vsekakor je izkljucena možnost, da gre za napako, saj se podobne oblike pojavljajo pri vec samostalnikih, razlicnih avtorjih in v razlicnih delih. Sam sem mnenja, da gre za razlicno dojemanje; v imenovalniku je koncnica -je, ki je ostalina ijevske sklanjatve, v tožilniku pa gre za regularno koncnico -e, ki se pritika osnovi ljudj-, ki pa izvira iz oblike Imn. Da gre lahko v tem primeru za podaljšavo osnove, kaže tudi dajalniška oblika ljudj-em in morda tudi imenovalniška oblika ljudji (ludii).112 Ne glede na to, ali je podaljšava z -j-izpricana samo v tožilniku ali tudi v drugih sklonih, se zdi logicna. Kot imamo pri ujevski sklanjatviv imenovalniku množine sinov-i in v tožilniku sinov--e, tako imamo pri ijevski ljudj-e. Imenovalniška koncnica je torej podedovana, v tožilniku pa se ojevska koncnica -e pritika na osnovo ljudj-. V TL 1561 se pojavlja oblika lude, ki se jo da razložiti kot odraz ojevske sklanjatve.113 • Mestnik: Najpogostejša je oblika l(j)udeh, ki se pojavlja 127-krat. Izvor te oblike je podo­ben kot pri dajalniški obliki, gre za koncnico, ki je nastala po kasnejšem, slovenskem razvoju in se pojavlja v celotni ijevski sklanjatvi.114 V TT 1577 se pojavlja oblika ludih, ki lahko kaže na naglas na osnovi ali pa na vpliv koncnice -ih iz mehke ojevske sklanjatve. V TT 1581–82 dvakrat izpricana oblika ludejh kaže na razvoj iz naglašenega jata. • Orodnik: Odraz podedovane oblike ludmi se pojavlja 381-krat, 60-krat je zapisan z y, kar kaže na dolgi naglas na i. Enkrat se pojavlja tipkarska napaka lndmi. Oblika ludi se pojavlja 26-krat, od tega 14-krat z zapisom ludy, kar kaže na dolgi naglašeni i. Oblika odraža ojevsko sklanjatev. Prim. Ramovš1952, 55: »I. z ljudi (z brati).«115 V TP 1575 se pojavlja oblika ludjem. Oblika ludjem se v enakem sobesedilu pojavlja še v DC 1579, DC 1584 in TfC 1595. Odlomek, v katerem se nahaja obravnavana oblika, se glasi: 112 V prid podaljšavi osnove govori tudi Ramovš1952,43,priimenovalnikumnožineojevskesklanjatve, kjer sicer v drugem sobesedilu piše: »Trubar; vulzji Kat. 1595: 405 je kontaminacija med volcje in volki, ki je zelo pogostna pri Pohlinu: ludji, moshji, ajdji, bratji, udji, zhervji, pčsji.« 113 Ramovš 1952, 47: »Oblike s koncnico -e so razširjene tudi na m. i- in u- deklinacijo, v kolikor niso ohranjeni relikti.« 114 Prim. Ramovš 1952, 64–66. 115 Možna je tudi Oblakova razlaga, da je koncnica -i v Omn nastala pod vplivom ostalih sklonskih oblik znotraj ijevske paradigme. Takšna oblika je lahko nastala tudi zato, ker je obstajala že v ojevski sklanjatveni paradigmi (Oblak 1890, 40). Tedai ta Ioseph .mario /.../ Vlekel ie gori Vbetlehem pu.til .e ie .drugim ludiem po ti Rimski po.taui Shazat ter pokoren bil Tedai .e ie bil dopolnil Maryn Zhas ta praui. (TP 1575, B6a) Ker se oblika ludjem pojavlja samo v tem sobesedilu, je lahko prirejena zaradi ritma in rime. Najbolj relevantni za njeno razlago sta prvi dve citirani vrstici (Vlekel /.../ in pu.til /.../). Obe imata osem zlogov in enak ritem, ki ga lahko ponazorimo tako: |–UU|–UU|– –|. Tako lahko razložimo tudi pridevniško obliko .drugimnamesto pricakovane .drugimi, saj bi v slednjem primeru imeli razlicno število zlogov in bi se podrl metrum. Zato mislim, da je zgoraj predstavljena razlaga najbolj verjetna. Pri izhajanju iz dajalnika je težko razložiti, za­kaj bi samo v temsobesedilu oz. samo v tej besedni zvezi dajalnik vplival na orodnik. Prav tako ne moremo izhajati iz edninske oblike (ljud), ker se v 16. stoletju pojavlja v pomenu .ljudstvo. izraz folk ali puk. Samostalnik ljud je izprican kasneje v Pleteršnikovem slovarju z oznako stcsl.116 Oblika ludem iz TO 1564 je najbrž napaka, saj je ves ostali del sobesedila v dajalniku; Inu .i kanimu .redniku, .praulauzu, vmei Bugom inu ludem, inu kanimu .tolu v.e Milo.ti Boshye odlozhen inu po.taulen (49a). Menim, da bi šlo lahko tukaj za vpliv Oed Bugom. Tako bi se tudi ludem (napacno) dojemalo kot Oed. Dalmatin: samostalnik ljudje se pojavlja v 11 delih (DJ 1575, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585), skupaj 1272-krat. I ljudje[431]: ludje [352], ludie [78], ludjé R ljudi[269]: ludy [252], ludi [17] D ljudem[160]: ludem [157], ludém [3] T ljudi[251]: ludy [225], ludi [26] ljudje[4]: ludie [2], ludje [2] . [255] M ljudeh [43]: ludeh [42], ludéh O ljudmi [112]: ludmy [107], ludmi [5] ljudjem[2]: ludiem, ludjem . [114] 116 Edninska oblika tukaj ni možna tudi zaradi pomena, ki ga izkazuje sodobni prevod v Lukovem evangeliju:»In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj.Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zarocenko, ki je bila noseca« (Lk 2, 3–5). V nemški predlogi se to mesto glasi: »Vnd jederman gieng/ das er sich schetzen liesse/ ein jglicher in seine Stad. Da machet sich auff auch Joseph/ aus Galilea/ aus der stad Nazareth/ in das Jüdischeland/ zur stad Dauid/ die da heisst Betlehem/ Darumb das er von dem Hause vnd geschlechte Dauid war/ Auff das er sich schetzen liesse mit Maria seinem vertrawenten Weibe/ die war scwanger« (LB 1545, II, 277b). • Imenovalnik: V imenovalniku ni posebnosti, izpricana je samo oblika ludje, enkrat z ostrivcem na e (ludjé), kar lahko kaže na mesto naglasa [ludj.]. • Rodilnik: V rodilniku ni posebnosti, izpricana je samo oblika ludi v pisnih razlicicah ludy in ludi. Pisna razlicica ludy najbrž kaže na naglas [lud.]. • Dajalnik: V dajalniku tudi ni posebnosti, izpricana je samo oblika ludem, trikrat z ostrivcem na e (ludém), kar lahko kaže na mesto naglasa [lud.m]. • Tožilnik: Prevladuje odraz podedovane oblike ludi, ki se pojavlja 251-krat. Štirikrat se pojavlja oblika ludje, in sicer gre za identicna primeraiz DC 1579, ki se ponovita v DC 1584.117 Za podrobnejše podatke o teh oblikah glej razlago Tmn v Trubarjevih delih. • Mestnik: V mestniku se pojavlja samo oblika ludeh, enkrat zapisana z ostrivcem na e (ludéh), kar je lahko znak za mesto naglasa [lud.h]. • Orodnik: Prevladuje odraz podedovane oblike ludmi (ludmy, ludmi), ki se pojavlja 112-krat. 2-krat se pojavlja tudi oblika ludjem (v DC 1579 in DC 1584), pri cemer gre za identicen primer kot že pri TP 1575. Tako pri Trubarju kot v navedenih primerih gre za pojavitev iz pesmarice. Za vec o tej obliki glej orodnik v Trubarjevih delih. Pisna razlicica ludmy najbrž kaže na mesto naglasa [ludm.]. Krelj in Juricic: samostalnik ljudje se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KB 1566, KPo 1567), skupaj 282-krat, v JPo 1578 pa 947-krat. ljudje[85]: ljudie [75],I ludie [10] ljudi[5]: ludy [3], ljudy [2] ljudji [2]: lüdij . [92] R ljudi[55]: ljudy [29], ljudi [10], ludi [2] ljudji [14]: ljudij ljudih: lüdih . [56] D ljudem[47]: ljudem [40], ludem [7] T ljudi[55]: ljudi [26], ljudy [26], ludi [3] ljudji [12]: ljudij . [67] M ljudeh [5]: lüdeh [3], l.déh, lüdeih ljudih [3]: lüdih ljudjih: lüdijh . [9] O ljudmi [9]: lüdmi [8], lüdmy ljudi[2]: ljudi . [11] Krelj v svoji Postili uporablja znak ¨ oz. . za mehcanje spredaj stojecegal ali n. Ker gre za funk-cijsko enaka znaka, ju zaradi preglednosti, kadar se pojavljajo oblike z enim in drugim znakom, precrkujem v ju. Kadar se pojavlja oblika s samo enim od teh znakov, jo navajam takšno, kot je izpricana. 117 Prim. »Vuzhite vy v.e /.../ ludie« (DC 1579, 22), »boge ludie« (DC 1579, 115). ljudje[296]: liudye [193], liudie [60], ludie [37], ludye [3], lyudie [2], liuye! ljudi[3]: liudy [2], liudi ljude : liude . [300] R ljudi[222]: liudy [154], liudi [50], ludi [13], ludy [5] ljudji [2]: liudij ljudje: liudye! .[225] D ljudem[139]: liudem [118], ludem [21] ljudjem[2]: liudiem . [141] T ljudi[179]: liudy [110], liudi [45], ludi [13], ludy [11] ljudji [4]: liudij .[183] M ljudeh [19]: liudeh [16], ludeh [2], ludeih ljudih [5]: liudyh [3], liudih, ludih .[24] O ljudmi [68]: liudmi [42], liudmy [21], ludmi [5] ljudi[6]: liudy [3], liudi [2], ludi . [74] • Imenovalnik: Odraz podedovane ijevske oblike ljudje se pojavlja 280-krat, 7-krat pa se pojavlja ojevska oblika ljudi. Oblika lij iz KPo 1567 kaže na podobno problema­tiko kot oblika ludii v TO 1564. V JPo 1578 se enkrat pojavlja tiskarska napaka liuye, ki tudi kaže na odraz podedovane sklanjatve. Trikrat se pojavljaojevska oblika ljudi, enkrat pa oblika ljude, ki je najverjetneje pisna napaka. Ceprav bi pricakovali, da bo Juricic uporabljal vec ojevskih oblik,118 temu ni tako, saj jih je v imenovalniku celo sorazmerno manj kot npr. v Trubarjevih delih. • Rodilnik: Vecina pojavitev odraža pricakovano podedovano stanje. Oblika ljudji oz. ljudij lahko kažena podaljšano osnovo ljudj-. Oblika ljudih iz KPo 1567 je verjetno analogna po pridevniški sklanjatvi. Za vec o tem glej rodilnik v Trubarjevih delih. Enkratna pojavitev ljudje iz JPo 1578 je verjetno napaka, saj je v besedilu nad njo nadpisana enaka oblika v funkciji imenovalnika. • Dajalnik: V dajalniku mocno prevladuje pricakovana oblika ljudem, v dveh primerih pa se v JPo 1578 pojavlja oblika ljudjem, ki kaže na podaljšano osnovo z -j-. • Tožilnik: V tožilniku se odraža pricakovano stanje. Oblika ljudji/ljudij verjetno odraža dolgi i v izglasju. • Mestnik: 22-krat se pojavlja oblika ljudeh oz. ljudejh, ki kaže na naglas na koncnici [ludéjh], 5-krat pa oblika ljudih, ki lahko kaže na naglas na osnovi [lúdih] ali pa na odraz mehke ojevske sklanjatve. Oblika lijh iz KPo 1567 lahko kaže na podaljšavo osnove z j. Oblika liudyh iz JPo 1578 lahko kaže na naglas na koncnici in na koncnico -ih iz mehke ojevske sklanjatve. • Orodnik:Ijevska oblika ljudmi se pojavlja 77-krat, 8-krat pa se pojavlja oblika ljudi, ki najbrž odraža ojevsko sklanjatev. 118 Juricic je bil po rodu Hrvat, kar pomeni, da bi v materinšcini samostalnik ljudje sklanjal drugace; imenovalniška koncnica bi bila prevzeta iz ojevske sklanjatve (lj.di, Rmnljúdi ...). Megiser: samostalnik ljudje se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 8-krat. Felicijan Trubar: samostalnik ljudjese pojavlja v 2 delih (TfM 155, TfC 1595), skupaj 82-krat. R ljudi[13]: ludy [10], ludi [3] D ljudem[18]: ludem ljudjem : ludjem .[19] T ljudi[18]: ludy [12], ludi [6] ljudje[2]: ludje .[20] M ljudeh [3]: ludeh O ljudmi [2]: ludmy ljudjem : ludjem . [3] Ene duhovne pejsni: samostalnik ljudje se pojavlja 50-krat. Množina [50] ljudje[18]: ludye [9], ludie [7], liudye, liudie ljudi: liudi . [19] R ljudi[6]: ludi [3], lludi [2], liudi D ljudem[6]: ludem [5], liudem ljudjem[2]: ludiem . [8] T ljudi[12]: ludi [11], liudi ljudje: ludye ljude: lude .[14] M ljudeh: ludeh O ljudmi [2]: ludmi R ludi [16]: ludy [15], ludi D ljudem[11]: ludem T ludi [17]: ludy [15], ludi [2] M ljudeh [2]: ludeh O ljudmi [3]: ludmi Bohoric:samostalnik ljudje se pojavlja v BH 1584, skupaj 5-krat. Trošt: samostalnik ljudje se pojavlja skupaj 65-krat. R ljudi[17]: ludy D ljudem[14]: ludem T ljudi[14]: ludy M ljudeh: ludeh O ljudmi [3]: ludmy Znojilšek: samostalnik ljudje se pojavlja skupaj 28-krat. I ljudje[9]: ludje R ludi [3]: ludy D ludem[7]: ludem [5], ludém [2] T ludi [7]: ludi [5], ludí, ludy M / O ludmi [2]: ludmy, ludmi Analiza sklanjatve samostalnika ljudje v ostalih delih V ostalihdelih je sklanjatev samostalnika ljudjebrez posebnosti, zato so vsi pojavi razloženi že pri Trubarjevem ali Dalmatinovem gradivu. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Mn [8975]I: ludje [2437], ljudje [332], ludy [171], ludi [150], ljudy [4], ljudij [2], ljudi [2], lude, ljude, ludjé, ludii, ludj. R: ludi [858], ludy [588], ljudy [184], ljudi [70], ljudij [16], ludeh [5], ljudih. D: ludem [1381], ljudem [159], ludém [5], ludjem [4], ljudjem [2], ludejm. T: ludi [861], ludy [646], ljudy [136], ljudi [73], ludje [19], ljudij [16], lude [2], ludij [2], ludji, ludí. M: ludeh [177], ljudeh [21], ljudih [4], ludejh [3], ljudyh [3], ludih [2], ljudéh,ljudejh, ljudijh, ludéh. O: ludmi [337], ludmy [173], ljudmi [50], ljudmy [22], ludy [14], ludi [13], ljudi [4], ludjem [4], ljudy [3], ludem. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pri sklanjatvi samostalnika ljudje razlikujemo štiri sklanjatvenevzorce. Najpogosteje se pojavlja ijevski sklanjatveni vzorec. Gre za skla­njatev, ki je najbliže prvotnemu praslovanskemu stanju. Vse oblike se skladajo z oblikami, ki jih pozna (izhodišcno-) slovenska ijevska sklanjatev. Po enakem vzorcu se samostalnik ljudje sklanja tudi v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. V mestniku obstajajo fonetic­ne razlicice -eh/-ejh/-ih. Koncnica -ih je lahko odraz mehke ojevske sklanjatve. Ijevski sklanjatveni vzorec s podaljšavo osnove je po svoji sklanjatveni paradigmi blizu ijevskemu vzorcu, se pa od njega razlikuje v nekaj potezah. Bistvena razlika je osnova, na katero se pritikajo sklonske koncnice. Pri ijevskem vzorcu je to osnova ljud-, pri ijevskem vzorcu s podaljšavo osnove pa je to osnova ljudj-. Izpricanost tega vzorca, oz. koliko sklo­nov se tvori s pomocjo podaljšane osnove, se razlikuje od avtorja do avtorja. Skozi celotno paradigmo namrec podaljšana osnova ni izpricana pri nobenem. Koncnice, ki se pritikajo na osnovo, so identicne kot pri ijevskem vzorcu, edina razlika je v najpogostejši tožilniški koncnici -e, ki izvira iz moške ojevske sklanjatve. Ta vzorec se po svoji obliki sklada z moškim mešanim sklanjatvenim vzorcem. Ojevski vzorec s podaljšavo osnove je po svoji sklanjatveni paradigmi blizu ijevskemu vzorcu s podaljšavo osnove. S slednjim ima prekrivne vse sklone razen imenovalnika in orodnika, ki se pri tem (ojevskems podaljšavo osnove) vzorcu sklanjata po moški (ojevski) sklanjatvi. Tako ojevski vzorec s podaljšavo osnove predstavlja sklanjatveno paradigmo, ki je že zelo blizu splošni moški (ojevski) sklanjatvi. Samo še rodilnik ima koncnico ijevske sklanjatve, ostali skloni ne vec. Ojevski vzorec je blizu ojevskemu vzorcu s podaljšavo osnove. Razlika je v tem, da se pri ojevskem vzorcu vse sklonske koncnice pritikajo na osnovo ljud-. V rodilniku se poleg ijevske oblike ljudi pojavlja tudi variantna oblika ljudeh (s foneticno razlicico ljudih), ki je prodrla iz pridevniške sklanjatve. Koncnici dajalnika in mestnika sta identicni kot pri ijevskem vzorcu. Ta vzorec je najbliže sklanjatvenemu vzorcu splošne moške (ojevske) sklanjatve. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je pri sklanjatvi samostalnika ljudje prevla­dujoc ijevski sklanjatveni vzorec, sledita mu ijevski vzorec s podaljšavo osnove in ojevski vzorec, ojevski vzorec s podaljšavo osnove pa se pojavlja najredkeje. Podrobnejša analiza se nahaja pri obravnavi posameznega avtorja, v splošnem pa lahko sklanjatvene vzorce samostalnika ljudje v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja predstavimo tako: I ljud-je ljudj-e ljudj-i ljud-i R ljud-i ljudj-i ljudj-i ljud-eh/-ih D ljud-em ljudj-em ljudj-em ljud-em T ljud-i ljudj-e ljudj-e ljud-e M ljud-eh/-ih ljudj-eh ljudj-eh ljud-eh/-ih O ljud-mi ljud-mi ljud-i ljud-i 2.3.22 Los Samostalnik l.s .alces. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola, podspola živostiin se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik *.ls. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: csl. los. m, c. los m, p. los m, r. los. m, nar. los. ž, ukr. los. m (ESSJII, 151; ČSSJaXXXII, 79–80). Miklošic 1856, 47, navaja stcsl. Idv losi, ki kaže na odraz ijevske sklanjatve. Najbolj gotov pokazatelj izvorne ijevske sklanjatve je oblika Idv losi, posredno na izvorno ijevsko sklanjatev moškega spola kažejo odrazi v slovanskih jezikih, kjer prihaja do nihanja med odrazi moškega in ženskega spola ter v r., ukr. in p. do mehcanega izglasja. V slovenskem jeziku je samostalnik los izposojenka iz severnoslovanskih jezikov. Ce bi bil samostalniklos domaca beseda, bi po metatezi likvid dal odraz **las. Med odraze praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja ga uvršcam, ker je v tem obdobju izprican, ceprav samo v MTh 1603. Zavest o njegovem tujem izvoru je bila takrat verjetno še živa. Samostalnik los se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 1-krat. Megiser: samostalnik los se pojavlja v MTh 1603, skupaj 1-krat. Samostalnik los se pojavlja v MTh 1603 v imenovalniku ednine. Iz sobesedila ne moremo sklepati ne na spol ne na sklanjatev, ki ji je obravnavani samostalnik v MTh 1603 pripadal. Samostalnik los je v MTh 1603 oznacen z oznako Sclav., Pol., kar pomeni slovensko in poljsko. To bi lahko kazalo na prevzem samostalnika los iz poljšcine. Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika los vslovenskemknjižnemjeziku 16. stoletja Samostalnik los se pojavlja samo v imenovalniku ednine. Iz izpricane oblike ne moremo sklepati, katerega spola je bil samostalnik los niti kateri sklanjatvi je pripadal. Samostalnik los v slovenskem jeziku ni iz praslovanšcine podedovana beseda, ampak je prevzet iz zaho­dnoslovanskih jezikov. Na to kaže razvoj skupine olT v loT in ne v laT. 2.3.23 Luc Samostalnik lúc .lux., Red luc, tudi l.c, Red luc. (SSKJ, ESSJII, 154) je v sodobnem sloven-skem knjižnem jeziku ženskega spola in se sklanja po drugi ženski sklanjatvi. Praslovanski samostalnik *luc. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. l.c m, Red lúca .trska., l.ca .žarek., bg. luc, luca, l.c .žarek, svetloba., mk. lac, csl. luc. .luc. m, luca ž .žarek., c. louc, slk. lúc, Red lúca .žarek., r. luc m, Red lúca .žarek., lucá ž .trska., ukr. luc .žarek. (ESSJII, 154). SreznevskijII, 57–58, navaja za str. moški spol: Ed R: luca. Mn T: krovavyluca ispuštajušti »izpušcajoc krvave žarke«. SRJ VIII, 314–315, navaja rusko obliko Oed iz leta 1648: s.lucem.. Miklošic 1862–1865, 345, navaja samostalnik kot moški ojevski (Red luca), pa tudi kot ženski ijevski. ČSSJa XVI, 163–164, izvaja i-deblo *luc. kot odraz so-glasniškega debla. Bernštejn1974, 255, ugotavlja, da se i-debla moškega spola veckrat težko locijo od jo-debel. Na str. 257 navaja c. louc (Red louce ž) kot zgled ijevskega samostalnika moškega spola, ki ni prešel v jo-deblo, ker je prešel v ijevski samostalnik ženskega spola. Iz samega gradiva torej ni razvidno, ali je samostalnik *luc. m izvorno jo-deblo ali izvorno i-de­blo. Glede na to, da se vec nedvomnih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola že v najzgodnejši stopnji uvršca v jo-debla (cmrlj, ogenj, seženj), obravnavam tudi samo­stalnik *luc. kot možni praslovanski ijevski samostalnik moškega spola. Med praslovanske ijevske samostalnike moškega spola se samostalnik *luc. uvršca tudi v HVC 1977, 146. Samostalnik luc se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 907-krat. Trubar: samostalnik luc se pojavlja v 18 delih (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 367-krat. R luci[49]: luzhi [47], luzhy [2] / D luci[16]: luzhi / T luc[106]: luzh luci: luzhi M luci[36]: luzhi [35], luzhy / O lucjo [7]: luzhio [5], luzhjo [2] / Samostalnik luc je v Trubarjevihdelih ženskega spola in se sklanja po ijevski sklanjatvi. Pi-sna razlicica luzhy, ki se pojavljav rodilniku (TPs 1566, TPo 1595) in mestniku (TPs1566) ednine, verjetnokaže na naglas na koncnici, [lu'ci:]. Takšno mesto naglasa navajata tudi Pleteršnik in SSKJ. Dalmatin: samostalnik luc se pojavlja v 10 delih (DJ 1575, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585), skupaj 330-krat. R luci[38]: luzhi / / D luci[19]: luzhi / / T luc[95]: luzh luci: luzhi luci[3]: luzhi M luci[27]: luzhi / / O lucjo [7]: luzhjo [6], luzhio / / Samostalnik luc je v Dalmatinovih delih ženskega spola in se sklanja po ijevski sklanjatvi. Izprican je tudi tožilnik dvojine luci. Krelj in Juricic: samostalnik luc se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KB 1566, KPo 1567), skupaj 10-krat, v JPo 1578 pa 116-krat. I luc[4]: luzh / R / / D / / T luc[4]: luzh luci: luzhi M luci: luzhi / R luci[14]: luzhy [9], luzhi [5] / D luci[4]: luzhy [3], luzhi / T luc[33]: luzh luci[2]: luzhy, luzhi M luci[3]: luzhi / O lucjo [6]: luzhio [3], luzhyo [3] luci: luzhy Samostalnik lucje v Kreljevih delih in JPo 1578 ženskega spola in se sklanja po slovenski ijevski sklanjatvi. Pisna razlicica iz JPo 1578, luzhy, ki se pojavlja v imenovalniku in orodniku množine ter je prevladujoca tudi v rodilniku in dajalniku ednine, najbrž kaže na naglas na koncnici [lu'ci:]. Megiser: samostalnik luc se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 5-krat. I luc [4]: luzh R / D / T luc: luzh Felicijan Trubar: samostalnik luc se pojavlja v 2 delih (TfM 1595, TfC 1595), skupaj 31-krat. R luci[3]: luzhi D luci[4]: luzhi T luc[10]: luzh M luci[5]: luzhi O lucjo: luzhjo Ene duhovne pejsni: samostalnik luc se pojavlja 11-krat. I luc[7]: luzh / R luci: luzhi luci: luzhi D / / T luc: luzh / M / / O lucjo: luzhyo / Tulšcak: samostalnik luc se pojavlja 23-krat. luc[7]: luzh R luci[8]: luzhi [7], luzhy D / T luc[8]: luzh Bohoric: samostalnik luc se pojavlja v BH 1584, skupaj 3-krat. luc[2]: luzh R luci: luzhi Trošt: samostalnik luc se pojavlja 2-krat. I / R/ D / T luc: luzh Znojilšek: samostalnik luc se pojavlja 9-krat. I luc[3]: luzh luci: luzhi R / / D luci: luzhi / T luc[3]: luzh / M luci: luzhi / Analiza sklanjatve samostalnika luc v ostalih delih Samostalnik luc je v ostalih delih ženskega spola in se sklanja po ijevski sklanjatvi. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika lucvslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja Ed [874]I: luc[358]. R: luci[102], lucy[12]. D: luci[41], lucy[3]. T: luc[263]. M: luci[72], lucy. O: lucjo [22]. Dv [3] T: luci. Mn [30] I: luci [13], lucy [8]. R: luci. T: luci [6], lucy. O: lucy. Samostalnik luc je ženskega spola in odraža se ijevski sklanjatveni vzorec.119 ž ž ž I luc / luci R luci / luci D luci / / T luc luci luci M luci / / O lucjo / luci 119 Tako težko izhajamo iz prvotnega jo-debla, saj sicer v slovenšcini ne bi bilo potrebe po prestrukturiranju. 2.3.24 Medved Samostalnik médved .ursus., Red medv.da (SSKJ) je v sodobnem slovenskem jeziku mo-škega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik moškega spola *medv.d. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. mčdvjed, sr. mčdved, bg. medvéd, c. medved, slk. medved, gl. mjedwjedz, dl. mjadwjez, r. medvéd., br. mjadzvédz., ukr. vedmíd. (ESSJII, 175). Odrazi samostalnika *medv.d. se pojavljajo tudi v stcsl.: Ed I: medved., medved.. R:medvedi (SJSII, 199). V stcsl. v imenovalniku ednine lahko opazimo prehajanje v ojevsko sklanjatev, rodilniška oblika je še ijevska. O ijevskem izvoru posredno pricajo odrazi mehcanega izglasja v r., ukr., br., slk., gl. in dl. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik medved pojavlja 39-krat. Trubar: samostalnik medved se pojavlja v 7 delih (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 12-krat. R medveda[3]: medueda [2], medveda / / D / / medvedom [3]: meduedom T / / medvede: meduede Samostalnik medved se v Trubarjevih delih sklanja po ojevski sklanjatvi. Oblika medvid v imenovalniku ednine iz TPo 1595 kaže na odraz nenaglašenega jata. Dalmatin: samostalnik medved se pojavlja v 3 delih (DJ 1575, DPr 1580, DB 1584), skupaj 24-krat. R medveda medvedov: medvedou medvedov: medvedou D medvedu / / T medveda[5]: medveda [4], medvedá / / M / / / O / / medv|e/ej|di [3]: medvedi[2]; medueidi V Dalmatinovih delih se samostalnik medved sklanja po slovenski ojevski sklanjatvi. Obli­ka medvid iz DPr 1580 in DB 1584 kaže na odraz nenaglašenega jata. Tožilniška oblika medvedá iz DB 1584 je nenavadna, saj bi ostrivec lahko kazal na naglas na koncnici kar pa je malo verjetno. Bolj verjetno gre le za pisno prakso, ki se odraža v pisanju prislovov Latinč, Italicč v MD 1592. Oblika medueidi iz DJ 1575 je povedna zaradi odraza naglaše­nega jata. Juricic:samostalnik medved se pojavlja 1-krat. Množina medvedje: meduedye Oblika imenovalnika množine medvedje je odraz ijevske sklanjatve. Megiser: samostalnik medved se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. medvid Iz imenovalniške oblike medvid lahko sklepamo samo na naglas na prvem zlogu, ne more-mo pa razbrati, kakšen je sklanjatveni vzorec. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika medved vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [24] I: medvid [13], medved. R: medveda. D: medvedu. T: medveda [4], medvedá. Dv [3] I: medveda [2]. R: medvedov. Mn [12] I: medvedi[3], medvedje. R: medvedov. D: medvedom[3]. T: medvede. O: medvedi[2], medvejdi. V ednini se samostalnik medved v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sklanja po oje­vskem sklanjatvenem vzorcu. Ta vzorec je izprican tudi v dvojini in množini. Poleg oje­vskih oblik se v množini pojavlja tudi podedovana ijevska oblika medvedje, ki pa je osa­mljena, saj je izpricana samo v JPo 1578. I medved medveda medvedje medvedi R medveda medvedov / medvedov D medvedu / / medvedom T medveda / / medvede M / / / / O / / / medvedi 2.3.25 Miš Samostalnik m.š .mus., Red m.ši(SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku ženskega spola in se sklanja po drugi ženski sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik *m.š. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. m.š, Red m.ša m, bg. miš m, mk. nar. miš m, c. myš, Red myši ž, p. mysz, Red myszy ž, r. myš, Red myši ž, r. nar. myš m, br. myš, Red myši ž, ukr. myš ž (ESSJII, 185, ČSSJaXXI, 65–66). Miklošic 1862–1865, 387, navaja cerkvenoslo­vanske zglede (s srbskega podrocja) miševe, pri katerih gre za obliko Tmn moškega spola. SJS II, 250, ima iztocnico (stcsl.) myš. m/ž z zgledoma Ed I: myš.. T: myš.. V vecini slovanskih jezikov so odrazi samostalnika *m.š. ženskega spola, v srbšcini in hrvašcini pa moškega. Tudi SSKJ navaja samostalnik miš moškega spola s kvalifikatorjem narecno. Prav tako Pleteršnik pri iztocnici měš ženskega spola navaja tudi moški spol z oznako dolenjsko in kajkavsko. Iz starocerkvenoslovanskh zgledov ni jasno, ali je samostalnik myš.moškega ali ženskega spola.120 Samostalnik miš se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 12-krat. Trubar: samostalnik miš se pojavlja v TPo 1595, skupaj 1-krat. D / T miši m/ž: mi.hi Izpricana oblika iz TPo 1595 spada v ijevsko sklanjatev. Spol je iz sobesedila nedolocljiv. Dalmatin: samostalnik miš se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 9-krat. I miš m/ž: mish, mi.h miši ž: mi.hi R / miši m/ž: mi.hi D / mišom ž: mi.hom T / miše m/ž: mi.he miši m/ž: mi.hi .[2] M / / O / miši m/ž: mi.hi mišmi m/ž: mi.hmi . [2] V ednini se pojavlja samo imenovalniška oblika miš. Iz sobesedila spol ni nedvoumno raz­viden. V množini se v imenovalniku pojavlja ijevska oblika miši, pri kateri je ženski spol iz sobesedila razviden. Odraz ijevske sklanjatve je tudi oblika miši v rodilniku in tožilniku ter oblika mišmi v orodniku. Dajalniška oblika mišom najverjetneje odraža ajevsko sklanjatev preko labializacije nenaglašenega a. Za Dalmatinov jezik sicer ni znacilno, da bi prihajalo do labializiranega o v ajevski koncnici Dmn, lahko pa kljub temu obcasno zasledimo ta­kšen odraz, prim. DB 1584 Dmn materom, DC 1579 Dmn hcerom. Slednji obliki gotovo nista odraz moške ojevske sklanjatve. Na odraz ženske ajevske sklanjatve pri obliki mišom sklepam tudi zaradi sobesedila: »vy morete .turiti eno podobno.t va.him Ritam, inu va.him Mi.hom, katere .o va.ho deshelo konzhale«(DB 1584, I, 152a). Oblika miše v tožilniku množine lahko odraža ali ajevsko ali ojevsko sklanjatev. Problem je enak kot pri dajalniku. Verjetneje je bila oblika miše ženskega spola. Tudi pri obliki miši spol iz sobesedila ni razviden ne v rodilniku ne v tožilniku in ne v orodniku. Ce je orodniška oblika miši nastala po analogiji, je ta odraz slovenske ijevske sklanjatve, ce pa je oblika moškega spola, je bolj verjetno odraz ojevske sklanjatve. Pri ijevski obliki mišmi spol iz sobesedila ni dolocljiv.121 120 Prim. »myš. ego v.kusit. in jadošte mesa, svina i mr.zosti i myš.« (SJS II, 250). 121 Prim.»s'temislatimimi.hi« (DB 1584, I, 152b), »s'temi slatimi Ritmi inu Mi.hmi« (DB 1584, I, 152a). Megiser: samostalnik miš se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. miš m/ž: mi.ch, měsh Iz imenovalniške oblike ni razviden ne spol ne sklanjatveni vzorec. Pisna razlicica měsh iz MD 1592 lahko kaže na kratko naglašeni i, kar bi bil pricakovan odraz starega akuta. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika miš v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja ž Mn I: miši. m/ž[12] Ed [4] I: miš [3], měš. Mn [8] I: miši. R: miši. D: mišom. T: miši [2], miše. O: mišmi, miši. V ednini ni mogoce dolociti, ali imenovalniška oblika spada v ijevski ali v ojevski sklanja­tveni vzorec. Samostalnik miš se v ednini pojavlja v sobesedilih, iz katerih spol ni dolocljiv. V množini lahko oblike razporedimo po razlicnih sklanjatvenih vzorcih. Edina spolsko dolocljiva oblika je imenovalnik miši, ki nedvomno spada v ženski ijevski sklanjatveni vzorec. Ce so katere od oblik moškega spola, spadajo v ojevski sklanjatveni vzorec. Oblike, ki bi lahko odražale ajevsko sklanjatev, so ženskega spola. Najvec oblik bi lahko uvrstili v ženski spol in v kombinirano ijevsko-ajevsko sklanjatev (ženski mešani vzorec), ki je znacilna za praslovanske ijevske samostalnike ženskega spola s stalnim naglasom na osnovi (stari akut). Prim. Ramovš 1952, 62, o prehajanju iz ijevske v ajevsko sklanjatev: »Verjetno je bila v zacetku ta analogija bolj razširjena, pozneje pa je spet prevladala stara fleksija, omahovanje je izginilo.« Takšno sklanjatev imajo v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja samostalniki žen­skega spola kot npr. basen, bolezen.122 Prehajanje ijevskih samostalnikov ženskega spola v ajevsko sklanjatev oz. obstoj ijevsko-ajevskega vzorca je znacilnost tudi drugih slovanskih jezikov. Prim. slovaško Ied dlan, Red dlane, Ded dlani, Ted dlan, Med dlani, Oed dlanou, Imn dlane, Rmn dlaní, Dmn dlanam, Tmn dlane, Mmn dlanach, Omn dlanami. Glede na izpricane oblike in sklanjatvene vzorce je bil samostalnik miš v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja najverjetneje ženskega spola. i/o i a o mešani m/ž m ž ž m ž I miš / miši / miši? miši R / miši miši / / miši D / / / mišom? mišom? mišom T / miši miši miše? miše? miše M / / / / / / O / miš(m)i? miš (m)i? / miši? miš(m)i 122 V množini se mešata ajevski in ijevski vzorec. Prim. Imn basni, Dmn basnam, Tmn basni, Omn basnami; Trubar: Imn bolezni in bolezne, Rmn bolezni, bolezen, Dmn boleznam, Tmn bolezni, bolezne; Dalmatin: Imn samo prikazni, Tmn prikazni in prikazne. 2.3.26 Molj Samostalnik m.lj .tinea., Red mja (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski samostalnik *mol. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: csl. mol., mol., c. mol, Red mola, p. m, Red mola, gl. m m, r. mol m, Red mi ž, br. mol, Red moli, ukr. mil., Red móly (ESSJII, 193). Miklošic1862–1865, 380, navaja samostalnik *mol. kot ijevski moški. Enak sklep je tudi v ESJSII, 488: »Patrne šlo o puv. i-kmen (csl. -.je nom. pl. m v SJSStrS).« Samostalnik molj je tako verjetno kasneje prešel v jo-debla, podobno kot samostalnik ogenj. Odrazi ženske ijevske sklanjatve in moške ojevske sklanjatve, ki soobstajajo v slovanskih jezikih, kažejo na možen odraz praslovanskega ijevskega samostalnika moškega spola. Samostalnik molj se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 41-krat. Trubar: samostalnik molj se pojavlja v 7 delih (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 16-krat. R / moljev [3]: moleu D / / T / molje: mojle Zapisi z ll pri samostalniku molj verjetno oznacujejo lj. Samostalnik molj se je v Trubarjevih delih sklanjal po slovenski mehki ojevski sklanjatvi. V rodilniku množine se pojavlja preglašena oblika moljev. Dalmatin: samostalnik molj se pojavlja v 3 delih (DJ 1575, DB 1584, DM 1584), skupaj 18-krat. Samostalnik molj se je v Dalmatinovih delih sklanjal po slovenski mehki ojevski sklanjatvi. Izpricana oblika je odraz mehke ojevske sklanjatve. Pisno razlicico molly si lahko razlaga-mo na vec nacinov: kot ['mo:lji], [mo'li:], [mo'li:]. Megiser: samostalnik molj se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 4-krat. Felicijan Trubar: samostalnik molj se pojavlja v TfM 1595, skupaj 1-krat. Znojilšek: samostalnik molj se pojavlja 1-krat. mol Analiza sklanjatve samostalnika molj v ostalih delih Oblika Rmn moljov iz TfM 1595 odraža prvotno mehko sklanjatev in tvorbo sklona s koncnico, ki prvotno pripada trdi ojevski sklanjatvi, kasneje pa se prenaša tudi na mehko ojevsko sklanjatev. Ostale izpricane oblike so iz Ied, ki je za kakršno koli razvrstitev nepoveden. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika molj v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [9] I: mol [6], molj [2], mól. Mn [31] I [21]: molji [13], moli [4], mojli [3], moljy. R: moljov [4], molev [3]. T: mojle [2], molje. O: molji. Samostalnik molj se je sklanjal po slovenski mehki ojevski sklanjatvi. V rodilniku množine je (vTrubarjevih delih) variantna koncnica -ov, ki odraža vpliv trde ojevske sklanjatve. oo I molj molji R / moljov / moljev D / / T / molje M / / O / molji 2.3.27 Mozelj V SSKJse pojavlja samostalnik moz.l .pustula., ki je v sodobnem slovenskem knjiž­nem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Samostalnik moz.lj v istem pomenu je v Pleteršnikovemslovarju moškega spola, kot vir je naveden tudi po Megiser. Praslovanski ijevski samostalnik moškega spola *m.zol. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. m.zolj, bg. maz, mk. mozol, c. mozol, slk. mozol, p. mozol, Red mozolu poleg modzel, gl. mozl, dl. mol, r. mozól. ž, Red mozoli, br. mazól., Red mazaljá, ukr. mozíl., Red mozoljá in moza (ESSJII, 198). V str. je izprican ijevski Red mozoli (SreznevskijII, 164), v stcsl. pa ijevski Red mozoli in mehki ojevski mozolja ter Imn mozolie, ki nedvomno kaže na to, da je bil ta samostalnik moškega spola (SJS II, 224). Samostalnik mozelj se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 5-krat. Dalmatin: samostalnik mozelj se pojavlja v DB 1584, skupaj 2-krat. mozel: mosčl mozeli: moseli Množinska oblika mozeli kaže na sklanjanje po ojevski sklanjatvi. Pisna razlicica mosčl je lahko zapis izgovora [moz.l] ali pa znak za naglašen zadnji zlog, prim. moz.lj (Ple­teršnik). Megiser: samostalnik mozelj se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 3-krat. mozel: mosčl Izpricana oblika Ied je za dolocitev spola in sklanjatvenega vzorca nepovedna. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika mozeljvslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [4] I: mozel. Mn I: mozeli. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sta izpricani samo obliki imenovalnika ednine in množine. Iz njijulahko predvidimo ojevski sklanjatveni vzorec, vendar je gradiva premalo, da bi lahko sklanjatveni vzorec bolj natancno prepoznali. oo mozel mozeli 2.3.28 Možgani Samostalnik možg.ni .cerebrum., Rmn možg.nov in možg.n (SSKJ) je v sodobnem slo­venskem knjižnem jeziku množinski samostalnik moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Pleteršnik ima v svojem slovarju tako iztocnico moškega spola možg.ni kot iztocnico ženskega spola možg.ne, za katero zapiše, da jegorenjska. Pozna tudi razlicice možj.ni in možlj.nimoškega spola ter možj.neženskega spola. Samostalnik *m.ždžen. ima odraz le v plb. mdene. Ostali zgledi se rekonstruirajo kot *moždžan.: hr. in sr. m.ždani, m.žjoni m (ČSSJaXX, 104–106). Prim. csl. pridevnik moždan., možden. (ESSJII, 199). Sorodno je lit. smasgenčs, let. smadzenes, smedzene. Zaradi nejasnega spola v slovenskem knjižnem jeziku16. stoletja in zaradi nejasne praslovanske rekonstrukcije uvršcam samo­stalnik možgani med možne odraze praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola. Samostalnik možgani se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 5-krat. Juricic: samostalnik možgani se pojavlja 2-krat. I / R možijan: moshijan D / T možjane: moshyane Iz izpricanih oblik Rmn in Tmn ni mogoce z gotovostjo razbrati, katerega spola sta.123 Ce sta ženskega spola, sta odraz ajevske sklanjatve, ce pa sta moškega spola, sta odraz ojevske sklanjatve. V SSKJje pri iztocnici možganimoškega spola napisan možen rodilnik možgan, torej bi bila uvrstitev v ojevski vzorec utemeljena, uvrstitev v ajevski vzorec pa manj verje­tna, saj imamo izprican samo Imn možgani in ne *možgane. Megiser: samostalnik možgani se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 3-krat. možgani: moshgani Izpricana je oblika Imn možgani. Oblika je verjetno moškega spola in kaže na odraz ojevske sklanjatve. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika možgani v slovenskem knjižnemjeziku16.stoletja Mn [5] I: možgani. R: možijan. T: možjane. Iz izpricanih oblik Imn možgani, Rmn možgan in Tmn možgane ni mogoce nedvomno raz­brati spola in posledicno tudi sklanjatvenega vzorca ne, a je bolj verjetno, da je samostalnik 123 Prim. Mn R: is .uoie glaue inu Moshijan (JPo1578, II, 48b). T: sadobe shelesne Moshyane (JPo 1578, II, 57). možgani moškega spola in uvršcen v ojevski vzorec. V Pleteršnikovemslovarju obstajajo iztocnice možgani m, možganež in možjani m, možjanež. Glede na možen rodilnik možgan m v SSKJin verjetnost, da je izpricana oblika Imn skoraj gotovo moškega spola, je mogoce, da sta tudi obliki Rmn in Tmn moškega spola. Ker takšna uvrstitev ni dovolj argumentirana, navajam Rmn možgan in Tmn možgane po ojevskem vzorcu kot vprašljiva. o možgani R možgan? D / T možgane? 2.3.29 Noht Samostalnik n.ht .unguis. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik moškega spo-la *n.g.t. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. n.kat, bg. nók.t, mk. nokot, stc. nohet, c. nehet, slk. necht, p. nogiec, nokiec, gl. nohc, dl. noks, r. nógot., br. nógoc, ukr. nogot. (ESSJII, 226). Str.:Ed M: nogti. Mn R: nogtei. T: nogti (Sreznevskij II, 462–463). Stcsl.: Ed T: nogot.. Mn I: nog.ti. R: nog.tii. T: nog.ti, nog.ty. O: nog.t.mi (SJSII, 438–439). V stcsl. so v množini vidni sledovi ijevske sklanjatve v rodilniku, tožil­niku in orodniku. Babic2003, 100, navaja možen Rmn nog.t. kot ostanek soglasniške skla­njatve. Prav tako so sledi ijevskesklanjatve ohranjene še v stari rušcini v Med, Rmn in Tmn. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se samostalnik noht pojavlja 9-krat. Trubar: samostalnik noht se pojavlja v TT 1577, skupaj 1-krat. I / R/ D / T nohti Oblika tožilnika množine odraža ijevsko sklanjatev. Dalmatin: samostalnik noht se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 3-krat. I nohti R / D / T nohti[2]: nohti, nohty Imenovalnik množine kaže na ojevsko sklanjatev, tožilniška oblika pa je odraz ijevske sklanjatve. Krelj in Juricic: samostalnik noht se pojavlja v KPo 1567, skupaj 1-krat, v JPo 1578 pa 2-krat. nohti R/ D / T / M/ O nohti Obliki imenovalnika in orodnika množine odražata ojevsko sklanjatev. Megiser: samostalnik noht se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. nohat Iz imenovalniške oblike ne moremo sklepati, po katerem sklanjatvenem vzorcu se je samo­stalnik noht sklanjal v Megiserjevih slovarjih. Pisna razlicica nohat najverjetneje predsta­vlja zapis foneticne razlicice noh.t, ki pa je kot taka pricakovanodraz pomika naglasa in razvoja (cirkumflektirano naglašenega) polglasnika v a. Takšno stanje popisuje že Pleterš­nikov slovar. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika noht v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [2] I: nohat. Mn [7] I: nohti [3]. T: nohti [2], nohty. O: nohti. V ednini se pojavlja samo imenovalnik, iz katerega ne moremo predvideti sklanjatvenega vzorca samostalnika noht. V množini se pojavljata imenovalniška in orodniška oblika, ki sta odraz ojevske skla­njatve, v tožilniku množine pa se pojavlja oblika nohti, ki odraža ijevsko sklanjatev. I nohat / nohti R / / / D / / / T / nohti / M / / / O / / nohti 2.3.30 Ogel Samostalnik .gel .carbones., Red .gla (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik mo-škega spola *.g.l. ima v ostalih slovanskih jezikihnaslednje odraze: sr. .galj, Red .glja .premog., stcsl. ogl., c. uhel, slk. uhol, p. wegiel, r. úgol., Red lja, br. vúgal., ukr. vúgil. (ESSJII, 243–244). Vecina slovanskih jezikov kaže na odraze mehke ojevske sklanjatve. Ijevsko sklanjatev lahko rekonstruiramo na podlagi stcsl. oblike. Samostalnik ogel se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 10-krat. Dalmatin: samostalnik ogel se pojavlja v DB 1584, skupaj 2-krat. T ogel: ogčl Iz izpricanih oblik ni mogoce sklepati, po kateri sklanjatvi se je samostalnik ogel sklanjal. Megiser: samostalnik ogel se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. * Zapisll lahko oznacuje l, l ali lj (SJSP 2001, 36–39). Bohoric: samostalnik ogel se pojavlja v BH 1584, skupaj 6-krat. I vogel[3]: vogčl R vogla [3] Analiza sklanjatve samostalnika ogel v ostalih delih Izpricani obliki izkazujeta proteticni v. Nakazan je ojevski sklanjatveni vzorec. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika ogel v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [10] I: vogel [5], ogel. R: vogla [3]. T: ogčl. Samostalnik ogel v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja izkazuje prehod v ojevski skla­njatveni vzorec. o ogel R ogla D / T ogel 2.3.31 Ogenj Samostalnik enj .ignis., Red nja (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik mo-škega spola *ogn. ima v ostalihslovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. anj, bg. óg.n, mk. ogan, ogin, c. ohen, slk. ohen, p. ogien, gl. wohen, dl. wogen, r. ogón., br. agón., ukr. vogón. (ESSJII, 243). Samostalnik *ogn. je v vseh slovanskih jezikih že zelo zgodaj prešel v mehko ojevsko sklanjatev.124 Po ijevski sklanjatvi se je deloma še sklanjal v stcsl., kjer se poleg ojevskih oblik še pojavljajo ijevske oblike: Red ogni, Ded ogni, Oed ogn.m., Tmn ogni (SJS II, 512–513). Samostalnik ogenj se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 1243-krat. Trubar: samostalnik ogenj se pojavlja v 16 delih (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 353-krat. I ogenj[77]: ogen [58], ogejn [16], ogejn, ogyn, ogan R ognja[37]: ogna [29], ognja [8] D ognju[11]: ognu [9], ognju [2] T ogenj[124]: ogen [88], ogejn [24], ogin [10], ogejn, ogeu! M ognju[13]: ognu [11], ognju [2] ognji[7]: ogni [6], ogny . [20] O ognjem [57]: ognem ognjom [27]: ognjom [22], ognom [5] . [84] V Trubarjevih delih se odrazi samostalnika ogenj pojavljajo samo v ednini. Vse oblike odražajo mehko ojevsko sklanjatev. V mestniku in orodniku obstajata variantni obliki po trdi in mehki ojevski sklanjatvi (ognju : ognji in ognjom : ognjem). Oblike, kot so Red ogna, Ded ognu, Med ognu, ogni (mogoce tudi ogny), Oed ognem in Oed ognom, navi­dezno odražajo trdo ojevsko sklanjatev, saj se osnova ne koncuje na mehki soglasnik oz. j. Koncnice ostajajo mehke ojevske (Med -i, Oed -em). Da je razmerje trdo : mehko že zabrisano, vidimo prav iz oblik Med in Oed. V Med prevladujejo zapisi ognu, kar odraža trdo ojevsko sklanjatev. Prehodno stanje odraža oblika ognju, medtem ko zapisa ogni in ogny odražata mehko ojevsko sklanjatev, ki je primarna. Vsaj pri zapisu ogni lahko trdimo, da je bil n že trd. 124 Prim. str. Red ognja, Oed ognem (Sreznevskij II, 604). Dalmatin: samostalnik ogenjse pojavlja v 8 delih (DJ 1575, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584), skupaj 750-krat. I R D T M ogenj[221]: ogin [161], ogen [41], ogejn [11], ogyn [5], ogčn [3] ognja[102]: ognja [74], ognia [17], ogna [11] ognju[19]: ognju [15], ogniu [3], ognu ogenj[196]: ogin [152], ogen [35], ogyn [4], ogein [3], ogain [2] ognji[33]: ogni [32], ogny ognju[6]: ognju [5], ogniu . [39] / ognjov [5]: ognjov [3], ogniov [2] / ognje / O ognjom [132]: ognjom [100], ognom [17], ogniom [13], ognjon, ogonjom! ognjem [35]: ognjem [19], ognem [12], ogniem [4] . [167] / V Dalmatinovihdelih so poleg edninskih oblik izpricane tudi oblike v rodilniku in tožilniku množine. Vse kažejo na odraz ojevske sklanjatve. Oblik, kjer se n še odraža kot mehek, je vec kot v Trubarjevih delih. Oblike s trdim n prevladujejo samo v Ied, Ted in Med ogni. Podobno kot pri Trubarju tudi tukaj opažamo vpliv trde ojevske sklanjatve v koncnicah: Med -u, ognju (izpricana samo mehka osnova), Oed -om, ognjom in ognom (kjer je takšna koncnica že upravicena, saj je osnova že trda), ter Rmn -ov, ognjov (samo mehka osnova). Obliki Med ogni in Oed ognem imata že otrdeli n v osnovi, koncnica pa še ostaja po mehki ojevski sklanjatvi. Krelj in Juricic: samostalnik ogenj se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KB 1566, KPo 1567), skupaj 24-krat, v JPo 1578 pa 76-krat. I ogenj[5]: ogän [3], ogań [2] R ognja[3]: ogńa D / T ogenj[11]: ogän [5], ogań [5], ogan M ognju: ogńu O ognjom [4]: ognom [2], ognöm, ogńom I ogenj[11]: ogain [7], ogan [4] R ognja[9]: ognia D ognju[3]: ogniu T ogenj[36]: ogain [27], ogan [7], ogein, ogen M ognji[5]: ogny ognju[4]: ogniu .[9] O ognjem [8]: ogniem Vecina oblik še v polnosti odraža mehko ojevsko sklanjatev. Otrdeli n se pojavlja v manj­šem deležu v Ied ogan (JPo 1578), Ted ogan, ogen, manj verjetno v Med ogny (JPo 1578) ter v Oed ognom. Vpliv trde ojevske sklanjatve je viden v koncnici Oed -om, ognjom (v enakem razmerju kot ognom, kjer je n že otrdel), in Med -u, ognju, kjer je osnova še mehka. Felicijan Trubar: samostalnik ogenj se pojavlja v 2 delih (TfM 1595, TfC 1595), skupaj 20-krat. R ognja [3] D / T ogenj[4]: ogen [2], ogin [2] M ogni [2] O ognjom [8] ognjem . [9] Ene duhovne pejsni: samostalnik ogenj se pojavlja 5-krat. T ogenj[2]: ogen M ogni: ogny Tulšcak: samostalnik ogenj se pojavlja 6-krat. R ognja: ognia D / T ogenj[2]: ogain, ogen M / O ognjem: ognem ognjom: ogniom . [2] ogenj: ogčjn R ognja Trošt: samostalnik ogenj se pojavlja 5-krat. I ogen: ogin R / D / T ogen [2]: ogin M ognji: ogni O ognjom: ogniom Analiza sklanjatve samostalnika ogenj v ostalih delih Pri ostalih delih se prav tako odraža mehki ojevski sklanjatveni vzorec. N je otrdel pri Feli­cijanu Trubarju in TtPre 1588 v Ied, Ted; V *1563 v Ded, Ted in v TkM 1579 v Ted (ogen) in Oed ognem. Verjetno je odraz otrditve n tudi oblika Med ogni iz del Felicijana Trubarja in TtPre 1588. Vpliv trde ojevske sklanjatve je viden v obliki Oed ognjom v delih Felicijana Trubarja, TkM 1579 in TtPre 1588. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika ogenj v slovenskem knji­žnemjeziku16.stoletja Ed [1234]I: ogin [162], ogen [101], ogejn [30], ogajn [9], ogyn [6], ogan [5], oganj [5], ogčn [3], ogčjn. R: ognja [107], ogna [40]. D: ognju [21], ognu [11]. T: ogin [166], ogen [139], ogajn [30], ogejn [29], oganj [10], ogan [8], ogyn [4]. M: ogni [41], ognu [11], ognju [11], ogny [8]. O: ognjom [147], ognem [70], ognom [24], ognjem [32], ognjon. Mn [6] R: ognjov [5]. T: ognje. Samostalnik ogenj se sklanja po mehki ojevski sklanjatvi. V ednini so v celotni paradigmi izpricane oblike z otrdelim n v osnovi. V Ied in Ted je ta pojav najbolj razširjen. Med ogni in Oed ognem odražata koncnici mehke ojevske sklanjatve na trdi osnovi. Oblike Med ognju, Oed ognjom, Rmn ognjov odražajo koncnice trde ojevske sklanjatve na mehki osno- vi. Pri oblikah Med ognu, Oed ognom (in pri oblikah Red ogna, Ded ognu, kjer sta koncnici enaki za trdo in mehko ojevsko sklanjatev) se odraža dokoncni vpliv trde ojevske sklanja­tve, saj je osnova trda in prav tako je tudi koncnica iz trde ojevske sklanjatve. oo I ogenj / R ognja ognjov D ognju / T ogenj ognje M ognju / ognji / O ognjom / ognjem / 2.3.32 Olov Samostalnik ol.v .plumbum. (ESSJII, 247) v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku ne obstaja vec. Izprican je še v Pleteršnikovemslovarju. V sodobnem jeziku ga nadomešca samostalnik svinec. Praslovanski ijevski samostalnik moškega spola *.lov. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: bg. elav, p. olow, gl. woloj, dl. wuloj, r. lov., plb. vuluv (ESSJ II, 247–248). V stcsl. in str. je izpricana oblika Ied olov. (Sreznevskij II, 661; SJSIII, 538). Na izvorno ijevsko sklanjatev lahko sklepamo tudi na podlagi stpr. alvis (ESSJ II, 248). Samostalnik olov se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 3-krat. Dalmatin: samostalnik olov se pojavlja v DB 1584, skupaj 1-krat. Iz imenovalniške oblike ednine ni mogoce sklepati, po kateri sklanjatvi se je samostal­nik olov sklanjal. Iz sobesedila v Registru je nemogoce dolociti spol. V Registru DB 1578 se pojavlja oblika srednjega spola Olouo kot sopomenka besede Suiniz (DB 1578, 181b). Megiser: samostalnik olov se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. Iz imenovalniške oblike ednine ni mogoce ugotoviti, po kateri sklanjatvi se je samostalnik olov sklanjal in katerega spola je bil. Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika olovvslovenskemknjižnemjeziku 16. stoletja V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se pojavlja samo imenovalnik ednine samo­stalnika olov, iz katerega sklanjatvenega vzorca ne moremo ugotavljati. Iz sobesedila ne moremo dolociti niti spola. Samostalnik olov se namrec pojavlja samo v slovarjih in v Registru ter tudi tam ni oznacen kot kranjski, ampak kot slovenski in bezjacki, kar pomeni, da je bil izraz olov za .svinec. že v 16. stoletju obroben. Na to lahko kaže tudi samostalnik svinec, ki se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja23-krat in je izprican tudi v stranskih sklonih (Red svinca in Ted svinec) ter kot del besedila (TT 1557, DJ 1575, DB 1578, DB 1584). olov? 2.3.33 Os Samostalnik .s .axis., Red os. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku ženskega spola in se sklanja po drugi ženski sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik *.s. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. .s m, bg. os, slk. os, Red osi, p. os, Red osi, dl. wos, Red wosy, r. os., br. vos., ukr. vis., Red i (ESSJII, 254). Sreznevskij II, 753, navaja za str. moški in ženski spol: Ed D: k.inomu osi. T: vzemšeos. kol.nuju. Iz gradiva je razvidno, da je samostalnik *.s. v slovanskih jezikih ženskega in moškega spola (v str.). Gle­de na to, da ijevska sklanjatev moškega spola že v praslovanšcini ni bila vec produktivna in da ijevski samostalniki moškega spola pogosto prehajajo v ijevsko sklanjatev ženskega spola, uvršcam samostalnik *.s. v nabor možnih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola. V prid izhodišcnemu moškemu spolu govori str. oblika Dedosi, ki je moškega spola. Samostalnik os se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 11-krat. Dalmatin: samostalnik os se pojavlja v DB 1584, skupaj 5-krat. Izpricana oblikarodilnika ednine iz DB 1584 kaže na ojevski sklanjatveni vzorec in moški spol. Pisna razlicica ußa lahko kaže na cirkumflektirano naglašen prvi zlog. Vmnožinije izpricana oblika imenovalnika ženskega spola, ki spada v ijevsko sklanjatev. Megiser: samostalnik os se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 4-krat. Bohoric: samostalnik os se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. R vusi ž: vusi Analiza sklanjatve samostalnika os v ostalih delih V BH 1584 je pri samostalniku os nakazana ijevska sklanjatev ženskega spola. Pisna raz-licica vus kaže na proteticni v ter na cirkumflektirano naglašeni o. V Megiserjevih delih je nakazana ijevska sklanjatev, spol ni razviden. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika os vslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja m Ed R: usa. ž[6] Ed [2] I: vus. R: vusi. Mn [4] I: osy. m/ž[4] Ed [2] I: us. Mn [2] I: osi. V ednini se nakazujeta ojevski in ijevski sklanjatveni vzorec. V množini se nakazuje ijevski sklanjatveni vzorec. Spol je v ednini moški in ženski, v množini pa se bolj jasno nakazuje ženski spol. V ednini se pojavlja oblika Red usa, ki je moškega spola. Verjetno je naglašena na osnovi in je vzglasni u odraz cirkumflektirano naglašenega o. m m/ž ž ž m/ž I / os? os? osi? osi? R osa / osi / / 2.3.34 Pastir Samostalnik pastír .pastor., Red pastírja (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem je­ziku moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski samostalnik *pastyr. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. pŕstir, Red pastíra, hr. cak. pastir, Red pastir., bg. pastír, mk. pastir, stcsl. pastyr., slk. pastier, p. pasterz, c. pastýr, gl. pastyr, Red pastyrja, dl. pastyr, r. arh. pástyr., Red pastyrja, br. pástyr, ukr. pástyr, Red pastyrja (ESSJIII, 13). SJSIII, 19, ima ojevsko iztocnico, vendar je v gradivu en primer za Imn pastyrie in Omn pastyrmi, kar bi lahko kazalo na ijevsko izhodišce. Dybo1990, 207–208, navaja pri praslovanskih ijevskih samostalnikih moškega spola pri akcentski paradigmi b kot vzorcni primer samostalnik *pastyr. in prav tako na­vaja stcsl. obliki Imn pastyrje in Omn pastyr.mi. Zaradi zgoraj navedenih dejstev uvršcam samostalnik pastir med možne odraze praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Samostalnik pastir se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 741-krat. Trubar: samostalnik pastir se pojavlja v 17 delih (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TKo 1557, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 350-krat. I pastir[92]: pa.tyr [87], pa.tir [5] pastirji[67]: pa.tiry [22], pa.tyry [21], pa.tyrji [21], pa.tyrij [3] pastiri[8]: pa.tyri .[75] R pastirj|a/e[47]: pa.tyrja [24], pa.tyria [18], pa.tiria [3], pa.tirja; pa.tyrie pastirjev [16]: pa.tyrieu [9], pa.tyrjeu [4], pa.tirieu [2], PASTYRIEV D pastirju [16]: pa.tyrju [7], pa.tyriu [7], pa.tiryu, pastyriu pastirjem [43]: pa.tyriem [26], pa.tyrjem [11], pa.tiriem [4], pa.tijriem, PASTYRIEM pastirjom: pa.tyrjom .[44] T pastirja[24]: pa.tyria [11], pa.tyrja [11], pa.tiria [2] pastirje[28]: pa.tyrie [16], pa.tyrje [6], pa.tirye [3], pa.tirie [3] pastire [2]: pa.tyre .[30] M / pastirjeh: pa.tyrjeh O pastirjem [2]: pa.tyrjem pastirji[2]: pa.tyrji, pa.tyrij pastirmi: pa.tyrmi .[3] V ednini se pojavljajo odrazi mehke ojevske sklanjatve. Oblika pastirje iz Red odraža pre­glašeni izglasni a. V množini se pojavljajo odrazi mehke ojevske sklanjatve. Hkrati se v Imn in Tmn pojavljata obliki brez odraza rj za psl. *r, pastiri in pastire. V Dmn se pojavlja tudi konc­nica -om, ki se je pritaknila na osnovo pastirj-. V TPo 1595 se v Mmn pojavlja oblika pastirjeh, ki je odraz šibitve ponaglasnega i. Oblika Omn pastirmi iz TR 1558 je bolj verjetno kot odraz ijevske sklanjatve odraz Omn samostalnikov na -ar. Npr. samostalnik colnrar, ki je prevzet iz nemšcine in tako gotovo ni praslovanski ijevski, ima v TT 1557 in TR 1558 obliko Omn colnarmi. Zato mislim, da gre pri obliki pastirmi za sistemski pojav, ki je kasneje v Trubarjevih delih zamrl in nima povezave z etimološkim poreklom besede. Pisne razlicice z zapisom y pred r (pa.tyr itd.) odražajo naglas na i. Dalmatin: samostalnik pastir se pojavlja v 7 delih (DJ 1575, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, DM 1584), skupaj 185-krat. I pastir[51]: pa.tir [48], pa.tyr [3] pastirji[47]: pa.tirji [34], pa.tirij [8], pa.tiry [3], pa.tyrji [2] R pastirja[16]: pa.tirja [14], pa.tiria, pastyrja pastirjev [12]: pa.tirjeu [9], pa.tirieu, pa.tirjev, PASTIRIEV D pastirju [4]: pa.tirju [3], pa.tyrju pastirjem [15]: pa.tirjem [9], pa.tiriem [3], pa.tyriem [2], pa.tyrjem T pastirja[8]: pa.tirja [7], pa.tiria pastirje[16]: pa.tirje [13], pa.tirie [2], pa.tyrie M pastirji[2]: pa.tirij, pa.tirji / O pastirjem [3]: pa.tirjem [2], pa.tiriem pastirji[11]: pa.tirji [6], pa.tirij [4], pa.tyrji Samostalnik pastir ima v Dalmatinovih delih samo odraze mehke ojevske sklanjatve. Pisne razlicice z y v drugem zlogu najbrž odražajo naglas na tem mestu. Krelj: samostalnik pastir se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KB 1566, KPo 1567), skupaj 26-krat, v JPo 1578 pa 137-krat. pastir[2]: pa.tir pastirji[10]: pa.tirij, pa.tijriI R pastirja[3]: pa.tiria pastjirjov: pa.tijriov pastirov: pa.tyrov . [2] D / pastirom[7]: pa.tyrom [5], pa.tirom [2] T pastirja: pa.tiria / pastira: pa.tira . [2] Pri oblikah Imn pastijri in Rmn pastijrijov gre verjetno za zapis navadnega naglašenega (dolgega) i. I pastir[43]: pa.tir [40], pa.tyr [3] pastirji[16]: pa.tiry [10], pa.tirij [6] pastiri[3]: pa.tyri [2], pa.tiri . [19] R pastirja[9]: pa.tirya [6], pa.tiria [2], pa.tyria pastira: pa.tira . [10] pastirjev [15]: pa.tiryeu [8], pa.tirieu [7] pastirjov [3]: pa.tiriou [2], par.tiriou! pastirov: pa.tirou . [19] D pastirju [6]: pa.tiryu [5], pa.tiriu pastirjem [8]: pa.tyriem [4], pa.tiryem [4] pastirom[3]: pa.tyrom [2], pa.tirom . [11] T pastir|i|ja [9]: pa.tirya [4], pa.tiria [3], pa.tyria; pa.tirija pastira: pa.tira . [10] pastirje[16]: pa.tirye [10], pa.tirie [5], pa.tyrie M / pastirjih: pa.tiryh O pastirjem: pa.tiriem pastirom: pa.tirom . [2] / V ednini se pojavljajo (tudi) oblike, ki kažejo na otrditev *r v r: v rodilniku in tožilniku oblika pastira ter v Oed pastirom. V Ted se pojavlja tudi pisna razlicica pa.tirija, ki lahko kaže na osnovo pastirij-.125 V množini otrditev r odražajo oblike Imn pastiri, Rmn pastirov in Dmn pastirom. Zapis par.tiriouje najverjetneje tiskarska napaka. Oblika Rmn pastirjov sicer odraža mehko osnovo, na katero se pritika koncnica slovenske trde ojevske sklanjatve -ov. Megiser: samostalnik pastir se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 5-krat. Felicijan Trubar: samostalnik pastirse pojavlja v 2 delih (TfM 1595, TfC 1595), skupaj 17-krat. I pastir[9]: pa.tir [8], pa.tyr pastirji[2]: pa.tirji R / / D / pastirjem [4]: pa.tirjem [3], pa.tyrjem T pastirja: pa.tirja pastirje: pa.tirje 125 Lahko gre samo za zapis j, torej pastirja. Ene duhovne pejsni: samostalnik pastir se pojavlja 7-krat. R / / D / pastirje|m/n[4]: pa.tiryem[3]; pa.tirien T / / M / / O / pastirmi: pa.tirmi Tulšcak: samostalnik pastir se pojavlja 6-krat. Bohoric: samostalnik pastir se pojavlja v BH 1584, skupaj 5-krat. Trošt: samostalnik pastir se pojavlja 3-krat. I pastir: pa.tir / R / / D / pastirjem: pa.tyriem Analiza sklanjatve samostalnika pastir v ostalih delih Izpricani so odrazi mehke ojevske sklanjatve. Omn pastirmi iz *P 1563 lahko najverjetneje razložimo enako kot v TR 1558. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika pastir vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [371] I: pastir [113], pastyr [98]. R: pastyrja [44], pastirja [32], pastyrje, pastira. D: pastyrju [16], pastirju [12]. T: pastyrja [33], pastirja [19], pastira [2], pastirija. M: pastirji [2]. O: pastirjem [4], pastyrjem [2], pastirom. Mn [370]I: pastirji [85], pastyrji [48], pastiri, pastijri. R: pastirjev [29], pastyrjev [14], pastirjov [2], pastijrjov, pastyrov, pastirov. D: pastyrjem [47], pastirjem [26], pastyrom [7], pastirom [3], pastyrjom, pastijrjem, pastirjen. T: pastirje [37], pastyrje [25], pastyre [2]. M: pastirjih, pastyrjeh. O: pastirji [10], pastyrji [3], pastyrmi, pastirmi. V ednini se pojavljajo odrazi mehke ojevske sklanjatve, lahko z vplivom trde ojevske skla­njatve. V Ted se pojavlja oblika pastirija, ki mogoce odraža podaljšano osnovo pastirij-. V množini se prav tako pojavljajo odrazi mehkega ojevskega in (odrazi koncnic) trdega ojevskega vzorca. V Rmn se lahko trda ojevska koncnica pritika na mehko osnovo pastirj-. Oblika Omn pastirmi verjetno odraža sistemsko koncnico Omn samostalnikov na -ar, ki je kasneje zamrla. Oblika pastirjeh iz TPo 1595 je najverjetneje odraz šibitve ponaglasnega i in bi se oblika brez ošibitve glasila pastirjih, kar odraža mehko ojevsko sklanjatev. om ot om ot I pastir? pastir? pastirji pastiri R pastirja / pastirje pastira pastirjev / pastirjov pastirov D pastirju / pastirjem? pastirom T pastirja / pastirija pastira pastirje pastire M pastirji / pastirjeh / O pastirjem pastirom pastirji / pastirmi? pastirmi? 2.3.35 Pec.pecica,fornax. Samostalnik p.c, Red pec. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku ženske­ga spola in se sklanja po drugi ženski sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik *p... (.pecica, fornax.) ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. p.c, Red p.ci, bg. pešt ž .krušna pec, vigenj., mk. pešt m in ž .jama, votlina., stcsl. pešt. ž .fornax, caminus, specus., c. pec ž, slk. pec ž, p. piec m, gl. pec ž, Red pjecy, dl. pjac m, Red pja-ca .fornax., r. pec. ž, br. pec, Red pécy, ukr. pic ž, Red péci (ESSJIII, 18). V slovanskih jezikih so odrazisamostalnika *p... moškega ali ženskega spola. Ce so ženskega spola, se sklanjajo po ijevski sklanjatvi, ce so moškega, po ojevski. Prim. staropoljske oblike Red piec, Med piecu (SSpVI, 84). V moški spol ijevske sklanjatve ta samostalnik uvršca GHJP1998, 183. Torej so ojevske oblike v poljšcini sekundarne. Schuster-Šewc II, 1056, navaja oblike moškega spola v dl. pjac, Red pjaca in pjec, v hr. in sr. navaja tudip.c m, bg. in mk. pešt m in rekonstruira *pet. m in ž.126 Samostalnik pec ima dva pomena, in sicer .pecica, fornax. in .skala, petra.. Pomen .skala, petra. je sekundaren (ESSJ III, 18). Gre za sinhrono dva razlicna samostalnika z istim izhodišcem, zato obravnavam posebej pomen .pecica, fornax. in posebej pomen .skala, petra.. Samostalnik pec.pecica, fornax. se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 112-krat. 126 Izhajanje iz prvotnega moškega spola ni zanesljivo, prim. »Tako nastale osnove z izglasnim *-t- oz. restrukturirane osnove z izglasnim *-ti- . *-t-i- so bile, kakor kaže stanje v posameznih indoevropskih jezikih, po prehodu pide. binarnega sistema spola v ternarni uvršcene med samostalnike ženskega spola« (Repanšek 2010, 168). Trubar: samostalnik pec .pecica, fornax. se pojavlja v 6 delih (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 19-krat. R peci[2]: pezhy D / T pec[14]: pezh M peci[2]: pezhi Samostalnik pec.pecica, fornax. se v Trubarjevihdelih sklanja po ženski ijevski sklanjatvi. Pisna razlicica pezhy v rodilniku ednine odraža naglašen zadnji zlog [pe'ci:]. Dalmatin: samostalnik pec .pecica, fornax. se pojavlja v 4 delih(DJ 1575, DB 1578, DPr 1580, DB 1584), skupaj 78-krat. I pec[13]: pezh peci: pezhy R peci[19]: pezhy [18], pezhi peci: pezhy D peci: pezhi / T pec[20]: pezh / M peci[22]: pezhi [21], pezhy / O pecjo: pezhjo / Samostalnik pec .pecica, fornax. se v Dalmatinovih delih sklanja po ženski ijevski sklanja­tvi. Pisne razlicice pezhy v Red, Med, Imn in Rmn odražajo naglašen zadnji zlog [pe'ci:]. Krelj in Juricic: samostalnik pec .pecica, fornax. se pojavlja v KPo 1567, skupaj 2-krat, v JPo 1578 pa 6-krat. I / R/ D / T pec: pezh R / D / T pec[5]: pezh M / O pecjo: pezhyo Pojavljata se obliki tožilnika in orodnika ednine, ki kažeta na odraze ženske ijevske sklanjatve. Megiser: samostalnik pec .pecica, fornax. se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 4-krat. Ene duhovne pejsni: samostalnik pec .pecica, fornax. se pojavlja 1-krat. Bohoric:samostalnik pec .pecica, fornax. se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. I pec: pézh R peci: pézhi Analiza sklanjatve samostalnika pec .pecica,fornax.vostalihdelih. Nakazana sklanjatev v ostalih delih je ženska ijevska. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika pec .pecica,fornax.vslo­venskemknjižnemjeziku16.stoletja Ed [109] I: pec [16], péc [2]. R: pecy [19], peci [3]. D: peci. T: pec [42]. M: peci [23], pecy. O: pecjo [2]. Mn [2] I: pecy. R: pecy. Samostalnik pec .pecica, fornax. se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sklanja po ženski ijevski sklanjatvi in ne kaže nobenih odstopanj od tega sklanjatvenega vzorca. ž ž I pec peci R peci peci D peci / T pec / M peci / O pecjo / 2.3.36 Pec.skala,petra. Odrazi v slovenšcini in slovanskih jezikih so enaki kot pri samostalniku pec.pecica, fornax.. Samostalnik pec .skala, petra. se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 43-krat. Trubar: samostalnik pec .skala,petra. se pojavlja v 7 delih (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TC 1575, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 27-krat. I pec[6]: pezh R peci[3]: pezhi D / T pec[14]: pezh M peci[4]: pezhi [3], pezhy Izpricane oblike kažejo na odraz ženske ijevske sklanjatve. Pisna razlicica pezhy v mestniku ednine morda odraža naglašen zadnji zlog [pe'ci:].127 Dalmatin: samostalnik pec .skala, petra. se pojavlja v 3 delih (DPa 1576, DB 1578, DB 1584), skupaj 8-krat. R/ D / T pec[2]: pezh M peci[4]: pezhi O pecjo: pezhio Pojavljajo se oblike, ki kažejo na odraz ženske ijevske sklanjatve. Krelj in Juricic: samostalnik pec .skala, petra. se pojavlja v KPo 1567, skupaj 4-krat, v JPo 1578 pa 2-krat. I / peci: pezhi R / peci: pezhi D peci: pezhy / T pec: pezh / 127 Podobno kot Med rizhy, torej [ri'ci:], v Trubarjevih delih. R / D peci: pezhy T pec: pezh Izpricane oblike kažejo na odraz ženske ijevske sklanjatve. Pisna razlicica pezhy v dajalniku ednine lahko kaže na naglas na zadnjem zlogu [pe'ci:]. Dybo1990, 206, uvršca samostalnik *pe.. med odraze akcentske paradigme c ijevskih samostalnikovženskega spola. To pome­ni, da je bila v psl. oblika Ded cirkumflektirana. V slovenšcini se cirkumfleks pomakne za zlog proti desni, torej bi ob podedovanem stanju dobili naglas pec..128 Lahko pa je zapis y v tej obliki zgolj slucaj in ne oznacuje mesta naglasa. Megiser: samostalnik pec.skala, petra. se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. pec: pezh Pojavlja se samo imenovalnik ednine, iz katerega sklanjatveni vzorec ni razviden. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika pec.skala,petra.vsloven­skemknjižnemjeziku16.stoletja Ed [41] I: pec [9]. R: peci [3]. D: pecy [2]. T: pec [18]. M: peci [7], pecy. O: pecjo. Mn [2] I: peci. R: peci. Izpricane oblikekažejo na odraz ženske ijevske sklanjatve, torej pomenska diferenciacija .saxum. : .fornax. ni povzrocila spremembe niti v sklanjatvenem vzorcu niti v spolu. žž I pec peci R peci peci D peci / T pec / M peci / O pecjo / 128 Prim.Ramovš1952, 63, o Ded in Med: »Trubar rizhi, visti (i . e po moderni vokalni redukciji kaže, da je naglaševal koncni zlog).« 2.3.37 Pecat Samostalnik pec.t .sigillum. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moške­ga spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik moškega spola *pec.t. ima v ostalih slovanskih jezikihnaslednje odraze:hr. in sr. pčcat m, starejše ž, bg. pecát, mk. pecat, c. pecet ž, slk. pecat ž, p. pieczec, dl. pjecat, r. pecát. ž, starejše m, Red pecati, br. pjacác., ukr. pecát. (ESSJIII, 18–19). Samostalnik *pecat. je v slovanskih jezikih lahko moškega ali ženskega spola. Spol se je v posameznih slovanskih jezikih lahko spreminjal. Npr. v hrvašcini je bil samostalnik pecat od 13. do 17. stoletja ženskega spola, pred tem in po tem obdobju pa moškega spola (RHSJIX, 788). V stcsl. so vidne sledi ijev­ske sklanjatve moškega spola v Oed pecat.m. (SJSIII, 35), Omn pecaty (stcsl.) pa odraža ostanek soglasniške sklanjatve (Babic 2003, 100). Samostalnik pecat se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 102-krat. Trubar: samostalnik pecat se pojavlja v 11 delih (TC 1550, TT 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 50-krat. I pecat[3]: pezhat pecati[2]: pezhati R / pecatov [2]: pezhatou D pecatu: pezhatu / T pecat[24]: pezhat [23], petzhat pecate[5]: pezhate pecati[2]: pezhati . [7] M pecatu[2]: pezhatu / O pecatom: pezhatom pecati[8]: pezhati [7], petzhati V ednini se samostalnik pecat v Trubarjevih delih sklanja po slovenski ojevski sklanjatvi, ki prevladuje tudi v množini. V Tmn se dvakrat pojavlja oblika pecati, ki kaže na ostanek ijevske sklanjatve. Dalmatin: samostalnik pecat se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 33-krat. I pecat[7]: pezhat pecati[4]: pezhati R / pecati: pezhati D / / T pecat[8]: pezhat pecate[8]: pezhate pecati[3]: pezhati . [11] M / / O pecatom: pezhatom pecati: pezhati V ednini se samostalnik pecat v Dalmatinovih delih sklanja po ojevski sklanjatvi. V množini se oblike imenovalnika in orodnika pecati ter tožilnika pecate sklanjajo po ojevski sklanjatvi, rodilniška in tožilniška oblika pecati pa odražata ijevski sklanjatveni vzorec. Krelj in Juricic: samostalnik pecat se pojavlja v KPo 1567, skupaj 4-krat, v JPo 1578 pa 12-krat. R / / D / / T pecat: pezhat pecate: pezhate M / / O pecatom[2]: pezhatom / R / / D / / T pecat[3]: pezhat pecate: pezhate M / / O pecatom[3]: pezhatom pecati[2]: pezhati V KPo 1567 in JPo 1578 se samostalnik pecat sklanja po ojevski sklanjatvi. Megiser: samostalnik pecat se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. Tulšcak: samostalnik pecat se pojavlja 1-krat. I / R/ D / T pecat: pezhat Analiza sklanjatve samostalnika pecat v ostalih delih V ostalih delih ni nobene posebnosti. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika pecat vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [61] I: pecat [14]. D: pecatu. T: pecat [37]. M: pecatu [2]. O: pecatom [7]. Mn [41] I: pecati [7]. R: pecatov [2], pecati. T: pecate [15], pecati [5]. O: pecati [10], petcati. V ednini se pojavlja ojevski sklanjatveni vzorec. V množini prevladuje ojevski sklanjatveni vzorec, le v rodilniku in tožilniku so oblike tudi ijevske. Oblika Omn je prekrivna, v ijevskem sklanjatvenem vzorcu je najverjetneje nastala pod vplivom ostalih sklonskih oblik znotraj paradigme. Takšna oblika je lahko nastala tudi zato, ker je obstajala že v ojevski sklanjatve­ni paradigmi, ugotavlja Oblak 1890, 40. I pecat pecati / R / pecatov pecati D pecatu / / T pecat pecate pecati M pecatu / / O pecatom pecati? pecati? 2.3.38 Pelin Samostalnik pélin .absinthium.,Red pelína (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. V Pleteršnikovem slovarju se pojavlja tudi iztocnica pelín moškega spola. Samostalnik *pel.n. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednjeodraze: hr. in sr. pčlin, pčlim, pčlen, Red -a, bg. pelín, c. nar. pelun, pelyn, p. piolun, piolyn, gl. polon, dl. pólyn, pun, r. polýn., br. pal, ukr. pol, polýn. (ESSJ III, 22–23). Med ijevske samostalnike moškega spola uvršca samostalnik *pel.n. Sklja­renko 1998, 126. SreznevskijII, 895, navaja v str. mehko ojevsko iztocnico moškega spola (Red pelynja), na strani 894 pa iztocnico trde ojevske sklanjatve (Red pelyna). Omahovanje med trdo in mehko ojevsko osnovo v str. bi lahko bilo znak za odraz praslovanskega ijev­skega samostalnika moškega spola. Samostalnik pelin se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 20-krat. Trubar: samostalnik pelin se pojavlja v 2 delih (TT 1577, TT 1581-82), skupaj 4-krat. Pojavlja se samo oblika Ied pelin, iz katere ni mogoce ugotoviti, v kateri sklanjatveni vzo-rec se je uvršcala. Dalmatin: samostalnik pelinse pojavlja v 3 delih (DB 1578, DPr 1580, DB 1584), skupaj 12-krat. R / D / T pelin [4] M / O pelinom [4] Pojavljajo se oblike Ied, Ted in Oed. Oblika Oed pelinom odraža ojevski vzorec, zato lahko skle­pamo, da se je samostalnik pelin v Dalmatinovih delih sklanjal po odrazih trde ojevske sklanjatve. Megiser: samostalnik pelin se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 4-krat. p|e/o|lin: pelin [2], pelěn; polin Pojavlja se oblika Ied pelin. Pisna razlicica pelěn iz MD 1592 verjetno odraža naglas na zadnjem zlogu. Pisna razlicica polin iz MTh 1603 (sclav. rimski polin (MTh 1603, I, 13)) je verjetno napaka oz. napacno slišan nenaglašeni e. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika pelin vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [20] I: pelin [10], pelěn, polin. T: pelin [4]. O: pelinom [4]. Samostalnik pelin se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sklanja po trdem ojevskem vzorcu. To lahko sklepamo iz oblike Oed pelinom iz DB 1584. Ostale izpricane oblike so za uvrstitev v katerega od sklanjatvenih vzorcev (ob dejstvu, da je samostalnik pelin moškega spola) nepovedne. o I pelin R / D / T pelin M / O pelinom 2.3.39 Plat Samostalnik pl.t .del, stran, latus, pars., Red plat. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knji­žnem jeziku ženskega spola, njegova raba pa peša. V Pleteršnikovem slovarju je samostal­nik pl.t .del, stran. naveden samo kot moškega spola. Praslovanski ijevski samostalnik129 *p.l.t./*p.lt.130 ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze – *p.l.t.: c. polt, slk. 129 »Praslav.*pol.t. ot *pol. .storona, bok., pervonac. osnova na -t-, kak nog.t., lap.t. i pod.« (Vasmer 1971, 316). V SRJXVI, 248, je nakazana izhodišcna soglasniška sklanjatev, tam navedena oblika Rmn polot. (SRJ XVI, 248) je lahko njen odraz. Ker sosamostalniki iz soglasniške sklanjatve že vpraslovanšciniprehajalivijevskosklanjatev(prim.*nog.t.,*olk.t.,*pecat., ...), samostalnik *p.l.t. oz. *p.lt. obravnavam kot praslovanski ijevski. 130 Za severnoslovanske jezike je verjetnejša rekonstrukcija*p.l.t., zajužnoslovanske pa*p.lt.. Prisotnost oz. odsotnost . ne vpliva na sklanjatveno paradigmo, zato za potrebe svoje monografije ne navajam dveh locenih oblik, ampak samo eno. Za slovenšcino pride v poštev rekonstrukcija *p.lt.. pt, p. polec, gl. polc .salo., dl. póls, r. polt., pólot., Red poti, ukr. polot., Red píltja; *p.lt.: csl. plat. .latus, pars. (ESSJ III, 49–50). Odrazi samostalnika *p.l.t./*p.lt. se pojavljajo v severnoslovanskih jezikih, csl. in slovenšcini. Med praslovanske ijevske sa­mostalnike moškega spola ga uvršca Oblak: »In älterer Sprache findet man noch hie und da den acc. pl. pecati/.../ und auch die Form na dva plati« (Oblak1890, 31). V SRJ XVI, 247–248, so navedeni primeri Rmn poltei, poltov., polot.. Ohranjen je torej še soglasniški odraz Rmn polot., ijevski je odraz poltei in ujevski odraz poltov.. V rušcini je samostalnik polot. kasneje prešel v ženski spol. Odrazi (ojevske sklanjatve) moškega spola so izpricani še v srbski redakciji cerkvene slovanšcine iz 14. stol: »Grob.blaženyjeJelenypokryše pla­ty zlatyimi. S.tvor.ši kan.dilo ot. zlata i platy mnogocen.ny« (RHSJX, 14) ter v poljšcini polec, stp. Ied polec, Red polcia, Ted polec, Rdv polciu, Tdv polcia (SSpVI, 353), str. Red poltja (SreznevskijII, 1147). Na ijevsko sklanjatev kaže str. Med polti, Omn polot.mi(Sre­znevskij II, 1147) in verjetno tudi ruski prislov polot.ma (SRJ XVI, 248). Samostalnik plat .del, stran, latus, pars. se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 21-krat. Trubar: samostalnik plat .del, stran, latus, pars. se pojavlja v 5 delih (TC 1555, TT 1557, TL 1561, TT 1577, TT 1581-82), skupaj 15-krat. I / / R platu [4] platu [2] D / / T plat [2] plati [5] platu [2] . [7] V ednini se pojavljata obliki rodilnika in tožilnika platu in plat. Oblika Red kaže na odraz ujevske sklanjatve, zato lahko sklepamo, da se je samostalnik plat .del, stran. v ednini skla­njal po odrazih ujevske sklanjatve. V dvojini se v rodilniku pojavljaodraz ojevske sklanjatve, v tožilniku pa prevladujoca oblika plati lahko odraža tako ijevsko kot ujevsko sklanjatev. Oblika platu je nastala pod vplivom rodilnika. Podoben vpliv lahko v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja opazimo tudi pri drugih samostalnikih, ki odražajo slovensko ujevsko sklanjatev, kot npr. sin, list.131 Dalmatin: samostalnik plat .del, stran, latus, pars. se pojavlja v DB 1584, skupaj 4-krat. I / / R platu / D / / T / plata [2] plati: platy V ednini se pojavlja rodilnik platu, ki je oblika ujevske sklanjatve. V dvojini se pojavlja 131 Rdv sinu, Tdv sinu; Rdv listov, Tdv listu. oblika tožilnika plata, ki odraža ojevsko sklanjatev, poleg nje pa še oblika platy, ki lahko odraža ali ijevsko ali ujevsko sklanjatev. Pisna razlicica verjetno odraža dolg naglas na koncnici [pla'ti:]. V ednini je izprican samo odraz ujevske sklanjatve, v dvojini pa odraz ujevske (ali ijevske) in ojevske sklanjatve. Krelj: samostalnik plat .del, stran, latus, pars. se pojavlja v KPo 1567, skupaj 2-krat. I / R/ D / T / M platu Pojavlja se oblika Med, ki lahko odraža slovensko ojevsko ali ujevsko sklanjatev. Ker obli­ka Med samostalnika plat .del, stran, latus, pars. ni izpricana v nobenem drugem delu, lahko o njeni umestitvi v ojevski ali ujevski vzorec sklepamo samo glede na sklanjatveno paradigmo v ostalih delih. Pri ostalih avtorjih izpricane oblike samostalnika plat .del, stran, latus, pars. odražajo slovensko ujevsko sklanjatev, zato je tudi Med platu iz KPo 1567 naj­verjetneje odraz slovenske ujevske sklanjatve. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika plat.del,stran,latus,pars. vslovenskemknjižnemjeziku16.stoletja Ed [9] R: platu [5]. T: platu [2]. M: platu [2]. Dv [12] R: platu [2]. T: plati [5], platu [2], plata [2], platy. Samostalnik plat .del, stran, latus, pars. se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja v ednini sklanja po ujevski sklanjatvi, v dvojini pa odraža tako ojevsko kot ujevsko sklanja­tev. Dvojinski odrazi ujevske sklanjatve niso zanesljivi, lahko gre tudi za odraze ijevske sklanjatve. Na odraze ujevske sklanjatve v dvojini sklepam po edninskih oblikah in po­dobnostih z dvojinskimi odrazi samostalnikov list (Tdv listu, TT 1577) in sin (Rdv sinu, TE 1555 in TT 1581–82; Tdv sinu prevladujoce v Trubarjevih in Dalmatinovih delih), ki v celotni paradigmi v vseh treh številih odražata ujevsko sklanjatev. Oblika Tdv platu v ojevskem vzorcu je nastala pod vplivom rodilnika. Enako stanjeje pri slovenskih ujevskih samostalnikih list in sin. uu o I / / / R platu platu? platu? D / / / T plat plati / platu? plata / platu? M platu / / 2.3.40 Pleš Samostalnika pleš .pleša, calvitium. v SSKJ ni, kot pl.š je zabeležen v Pleteršnikovem slovarju, je moškega spola in ima enak pomen kot samostalnik pleša. Samostalnik *pl.š. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: c. pleš, p. plesz, r. pleš. ž, br. pleš, ukr. pliš (Schuster-ŠewcIII, 1102–1103). Samostalnik *pl.š. je izprican tudi v str.: Red pleši, Ted pleš., Med pleši, Oed plešiju (SreznevskijII, 978). V slovanskih jezikih je samostalnik *pl.š. vecinomaženskega spola in se sklanja po odrazih ijevskesklanjatve. Moški spol je izprican v slovenskem jeziku in v (stari) poljšcini: Ied plesz, Ted plesz, Med pleszu, Oed pleszem; Imn plesze, Rmn pleszow, Tmn plesze, Omn pleszami (SlPXVI, 336–337). Odrazi moškega spola mehke ojevske sklanjatve in odrazi ženskega spola ijevske sklanjatve lahko kažejo na izhodišce moškega spola in ijevsko sklanjatev. Samostalnik pleš se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 4-krat. Dalmatin: samostalnik pleš se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 4-krat. Pojavlja se samo oblika Ied pleš, za katero je iz sobesedila razvidno, da je moškega spola.132 Pisni razlicici plej.h in plie.h lahko kažeta na odraz naglašenega e. Pisna razlicica plie.h bi lahko odražala podoben razvoj kot v BH 1584 zvier.133 Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika plešvslovenskemknjižnemjeziku 16. stoletja Samostalnik pleš je verjetno spadal v ojevski sklanjatveni vzorec, saj je ta v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pri samostalnikih moškega spola najproduktivnejši. Ker pa je izpricana samo oblika Ied pleš, tega ni mogoce z gotovostjo trditi. o pleš? 2.3.41 Pleša Samostalnik pl.ša .calvitium. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku žen­skega spola in se sklanja po prvi ženski sklanjatvi. Samostalnik *pleša134 se odraža še v hrvaškem cakavskem jeziku kot plíša .ledina. (ESSJIII, 56). V ostalih slovanskih jezikih 132 Prim. »en Plesh« (DB 1578, 96a). 133 »V Dalmatinovem besedišcu je nekajkrat zaznaven dvoglasnik ou kot refleks za dolgi padajoci o, ki je tujek v sistemu in se zato vanj ne uvršca (npr. Roup, Oprouda, Loupa). Isto velja tudi za izjemno rabo dvoglasnika ie pri Bohoricu (Svier)« (Merše idr. 1996, 244). 134 V SES, 526, se rekonstruira naglas *pl.ša in *pl.š., kar povezuje s *pl.x.. se pojavljajo odrazi samostalnika *pleš.. Omejenost samostalnika *pleša na slovenski in hrvaški prostor lahko kaže na sekundarni nastanek tega samostalnika in na njegov možen izvor iz izhodišca *pleš..135 Samostalnik pleša se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 10-krat. Dalmatin: samostalnik pleša se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 10-krat. I / / R pleše: ple.he / D / / T / pl|e/ej|še: ple.he, pleshe; plej.he M pleši [6]: ple.hi [2], pleshi, plé.hi / V ednini se pojavlja oblika Red pleše in oblika Med pleši. Pisna razlicica plé.hi iz DB1584 odraža naglašeni e. V množini se pojavlja oblika tožilnika pleše. Pisna razlicica plej.he iz DB 1584 odraža naglašeni e. Ker se samostalnika pleš in pleša hkrati pojavljata v DB 1578 in DB 1584, bi lahko šlo za enak proces kot pri samostalniku pot, ki je preko prekrivnih oblik zacel postopoma prehajati v ženski spol. Tako bi bil Ied pleš moškega spola, v Med spol iz sobesedila ni razviden, enako je prekrivna oblika Tmn pleše. Red pleše nedvomno odraža ženski spol. Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika pleša vslovenskemknjižnemjezi­ku 16. stoletja Za uvrstitev v katerega od sklanjatvenih vzorcev je povedna oblika Red pleše, na podlagi katere lahko samostalnik pleša uvrstimo v ajevski vzorec. Ker oblika Ied ni izpricana, ni jasno, ali gre za stranskosklonske oblike samostalnika pleša ali za stranskosklonske oblike samostalnika pleš. Najbolj dvoumna je oblika Med pleši, pri kateri spol iz sobesedila ni raz­viden in je zato lahko odraz ojevske, ijevske in ajevske sklanjatve, oblika Tmn pa je lahko odraz ajevske ali ojevske sklanjatve. aa I / / R pleše / D / / T / pleše? M pleši? / 135 V slovenšcini obstaja tudi samostalnik pl.ha .golo mesto v gozdu.(Snoj2016), ki je iz istega korena. Jotirana osnova torej odraža i, ki je ostal iz ijevske sklanjatve. 2.3.42 Pot Samostalnik p.t .iter., Red potí in p.t, Red p.ta, mn. tudi p.ta (SSKJ) je v sodobnem slo­venskem knjižnem jeziku ženskega ali moškega spola, v množini lahko tudi srednjega spola in se sklanja po drugi ženski, prvi moški oz. v množini lahko tudi po prvi srednji sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnikmoškega spola *pot. ima v ostalih slovanskih jezikih na­slednje odraze: hr. in sr. p.t, bg. p.t, dolocna oblika p.tjat, mk. pat, c. pout, Red pouti, slk. pút, Red pe, p. nar. pac, gl. puc, dl. pus, r. pút., Red putí m, br. púc., ukr. pút., Red puti ž, nar. put, Red puta m (ESSJIII, 95). V stcsl. je bil samostalnik *pot. moškega spola in se je sklanjal po ijevski sklanjatvi, vidne pa so že sledi prehajanja v druge sklanjatve. Prim. stcsl: Ded potu iz Glagolita Clozianus, Oed potem. in Tmn pote (SJS III, 535–536), kjer je že viden vpliv (mehke) ojevske sklanjatve. Po ijevski sklanjatvi moškega spola se odraz sa­mostalnika *pot. še vedno sklanja v rušcini. Drugod se odraža v ijevski sklanjatvi ženskega spola ali (mehki) ojevski sklanjatvi moškega spola. O prehajanju med moškim in ženskim spolom v slovenšcini govori Ramovš1952, 55: »Te oblike [ijevske fleksije] so se vecinoma razlikovale od sklonov o-jevske fleksije. Razlika med obema fleksijama se je obdržala v glavnem le v tistih jezikih, kjer je razlika med palatalnimi in velarnimi glasovi ohranjena /.../ tj. v rušc. poljšc. in cešc. Ce pa je prešlo kakšno i-jevsko ime pod vplivom spola v o­-jevsko fleksijo, je prešlo v mehko o-jevsko fleksijo. Razlika je izginila v jezikih, kjer ni vec diference med palatalnimi in velarnimi glasovi: v sle. in shr. – gost = sin = most. Zaradi tega so prešla i-jevska mask. v o-jevsko fleksijo« Prekrivnost je torej nastala po depalatalizaciji v Ied, prekrivni pa so bili tudi Ted, Med, lahko tudi Red: »Vse te oblike: s poti, na poti so rodile obcutek, da je to i-jevsko fem. ime.« (Ramovš 1952, 54). Samostalnik pot se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 2148-krat. Trubar: samostalnik pot se pojavlja v 20 delih (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, TPs 1579, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 654-krat. I pot [70] m pot [48] m/ž . [118] / poti [8] m poti [2] m/ž . [10] R potu [39] m / potov [12] m: potou pota [19] m poti ž . [59] D potu [3] m / / T pot [206] m pot [11] m/ž . [217] pota m poti ž poti [33] m/ž pote [2] m/ž . [35] M potu[151] m: potu [150], potn! poti [3] m poti[10] m/ž: poti [9], poty . [164] / pot|ih/eh[33] m/ž: potih [31], poteh [2] O potom m / / EDNINA • Imenovalnik: Pojavlja se oblika pot, ki je v 70 primerih moškega spola. V 48 primerih iz sobesedila spola ni mogoce ugotoviti. • Rodilnik: 39-krat se pojavlja oblika potu, 19-krat oblika pota in enkrat, v TPo 1595, ijevska oblika poti, pri kateri je iz sobesedila nedvomno razvidenženski spol.136 Oblika potu odraža ujevsko sklanjatev, oblika pota pa je odraz ojevske sklanjatve. • Dajalnik: Pojavlja se samo oblika potu, ki je najbrž odraz ojevske sklanjatve. • Tožilnik: Od 217 pojavitev oblike pot je 11 takšnih, kjer spol iz sobesedila ni razviden. • Mestnik: 150 je pojavitev oblike potu, ki kaže ali na odraz slovenske ojevske sklanja­tve ali na odraz ujevske sklanjatve. Tudi tiskarska napaka potn iz TT 1557 kaže na obliko potu (n kot narobe obrnjeni u). Oblika poti, kjer je iz sobesedila razvidno, da gre za moški spol, se pojavlja trikrat. Oblika poti, kjer iz sobesedila spol ni razviden, se pojavlja 10-krat, enkrat v TC 1574 v pisni razlicici poty, ki lahko odraža naglas na zadnjem zlogu. • Orodnik: Oblika potom iz TPs 1566 v pisni razlicici potje najbrž odraz ojevske sklanjatve. Od 561 pojavitevsamostalnika pot v ednini je nedvomno ženskega spola samo rodilnik poti v TPo 1595. Iz sobesedila ni mogoce dolociti spola v 69 primerih, kar je manj kot 1/7 vseh pojavitev. Dvoumne oblike se pojavljajo v 16 delih od 19, v katerih je samostalnik pot izpri-can. Samo nedvomne oblike moškega spola se pojavljajo v TA 1550, TC 1555, TM 1555 in TE 1555. V TL 1567 in v TPs 1579 je enako število oblik, ki so nedvomno moškega spola, in oblik, pri katerih je spol nedolocljiv. V vseh ostalih delih prevladujejo oblike, pri katerih je razvidno, da je samostalnik pot moškega spola. DVOJINA Izprican je samo tožilnik in to samo v TPo 1595. Enkrat se pojavlja oblika pota, ki odraža ojevsko sklanjatev, enkrat pa oblika poti, ki je odraz ijevske sklanjatve ženskega spola.137 Množina • Imenovalnik: Od 10 pojavitev oblike poti sta dve takšni, kjer ni mogoce dolociti spola, ostalih 8 oblik je moškega spola. • Rodilnik: 12-krat se pojavlja oblika potov, ki odraža slovensko ojevsko sklanjatev • Tožilnik: 33-krat se pojavlja oblika poti in 2-krat oblika pote. Spol iz sobesedila ni razviden. • Mestnik: 31-krat se pojavlja oblika potih in 2-krat oblika poteh, ki odraža naglas na zadnjem zlogu. Iz teh dveh oblik ni mogoce zanesljivo dolociti spola. V množini je spol razviden samo v rodilniški obliki potov in v 80 % izpricanih pojavitev v imenovalniku. Ker sta prevladujoci obliki imenovalnika in rodilnika nedvomno moškega 136 Prim. »od prave poti« (TPo 1595, II, 139). 137 Prim. »ta GOSPVD /.../ da .vojem Kar.zhenikom dvej Reguli .hnuri inu poti« (TPo 1595, II, 177). spola, predvidevam, da so bile tudi druge oblike dojemane pretežno kot moškega spola. Ce povežemo pojavitve v ednini, dvojini in množini, lahko ugotovimo, da moški spol prevla­duje. Proti koncu Trubarjevega ustvarjanja je ocitno že prihajalo do posameznih pojavitev, ki pricajo o odrazih ženskega spola, vendar gre le za posamicne pojavitve, ki v Trubarjevih delih ne predstavljajo pomembnega deleža. Brez poznavanja širše problematike razvoja spola pri samostalniku pot iz moškega v ženski in celo srednji spol bi vse oblike razen dveh (Red in Tdv) iz TPo 1595 uvrstil med odraze moškega spola. Dalmatin: samostalnik pot se pojavlja v 11 delih (DJ 1575, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585), skupaj 1071-krat. I pot [65] m pot [43] m/ž .[108] / poti [30] m poti [10] m/ž .[40] R pota [85] m / potov [11] m: potou potu [2] m .[87] D potu [14] m / / T pot [191] m pot [105] m/ž .[296] pota m pote [24] m/ž poti [37] m/ž poti m .[62] M potu [134] m poti [90] m poti[139] m/ž: poti [137], poty [2] .[363] / potih [86] m/ž O potem m / poti m/ž EDNINA • Imenovalnik: Vecina pojavitev je nedvomno moškega spola, v 43 primerihpa se iz sobesedila ne da dolociti, katerega spola so • Rodilnik: Pojavljata se samo obliki moškega spola: v 83 primerih ojevska oblika pota in v dveh primerih ujevska oblika potu. Dvakrat se pojavlja zveza pustiti pota (z)gre­šiti, ki jo uvršcam pod rodilniške oblike.138 • Dajalnik: Pojavlja se oblika potu, ki odraža ojevsko sklanjatev. • Tožilnik: Prevladujejo oblike moškega spola; v približno tretjini pojavitev se iz sobe­sedila ne da dolociti, ali gre za moški ali za ženski spol. • Mestnik: V 134 primerihse pojavlja oblika potu, ki spada v slovensko ojevsko skla­njatev. 90-krat se pojavlja oblika poti, ki je moškega spola in ima verjetno koncnico 138 Prim. »On me pu.ty pota gri.hiti« (DB 1584, II, 56b). Nemška predloga »Er lesst mich des weges feilen« (LB 1545, II, 69b) nedvomno kaže na vezavo z rodilnikom. Drugi primer je: »En takou potok .e predere, de kateri okuli njega prebivajo, pota sgri.hé, inu supet vpade, inu pred Ludmy supetpogine« (DB 1584, I, 274a). V nemški predlogi je na tem mestu: »EsbrichteinsolcherBach erfür / das die drumb wonen / den weg daselbs verlieren / Vnd fellt wider / vnd scheusst da hin von den Leuten« (LB 1545 II, 283a). V nemšcini je torej na tem mestu tožilniška vezava, vendar gre še vedno za edninsko obliko. mehke ojevske sklanjatve, ki bi lahko odražala tudi ostanek ijevske sklanjatve. Manj verjetno je, da bi v tem primeru šlo za odraz nenaglašenega jata. V 139 primerih se pojavlja oblika poti (poti in poty), pri kateri spol iz sobesedila ni razviden. Pisna razli-cica poty verjetno odraža naglas na koncnici. • Orodnik: Oblika potem iz DJ 1575 je lahko ostanek slovenske ijevske sklanjatve, lahko pa bi odraža tudi slovensko mehko ojevsko sklanjatev. Glede na izpricane oblike samostalnika pot v ednini lahko sklepamo, da je bil ta samostalnik v Dalmatinovih delih v ednini moškega spola. V imenovalniku in tožilniku je dolocljivost spola najbolj zabrisana, deloma pa je bila zabrisana tudi v mestniku. V rodilniku, dajalniku, orodniku in vecinoma v mestniku je bil samostalnik pot ojevsko oz. deloma ujevsko skla­njan in je tako obdržal moški spol. DVOJINA V DB 1584 je izpricana tožilniška oblika pota, ki odraža moški spol in ojevski sklanjatveni vzorec. Množina • Imenovalnik: Pojavlja se oblika poti, ki v treh cetrtinah primerov nedvomno odraža moški spol, v cetrtini primerov pa je spol iz sobesedila nerazviden. • Rodilnik: Izpricana je samo oblika moškega spola potov, ki verjetno odraža slovensko ojevsko sklanjatev. • Tožilnik: Oblikama pote in poti iz sobesedila ni mogoce dolociti spola. Oblika poti je ocitno odraz ijevske sklanjatve. V enem primeru iz DB 1584 je iz sobesedila jasno razviden moški spol.139 Oblika pote odraža ojevsko (ce je moškega spola) ali ajevsko sklanjatev (ce je ženskega spola). Verjetneje gre za odraz ojevske sklanjatve, saj dru­gih oblik, ki bi nakazovale ajevski vzorec, ni. • Mestnik: Izpricana je oblika potih, katere spol je nedolocljiv. Enako koncnico imajo tako samostalniki moškega spola (gospudih, ajdih, škofih) kakor tudi ijevski samostalniki ženskega spola (boleznih, pesmih, prikaznih). Iz same oblike lahko sklepamo kvecjemu na naglas na o [pótih], saj bi bila v nasprotnem primeru konc­nica naglašena in verjetno -eh. • Orodnik: Oblika poti iz DB 1584 je lahko moškega ali ženskega spola. Koncnico -i imajo v orodniku lahko tudi ijevski samostalniki ženskega spola: kosti, bolezni, prikazni. V množini so vse oblike, pri katerih je spol mogoce dolociti, moškega spola, zato sklepam, da je bil samostalnik pot v Dalmatinovih delih v množini moškega spola. Glede na pred­stavljeno gradivo lahko sklepamo, da je bil samostalnik pot v Dalmatinovih delih moškega spola. 139 Prim. »on vas .pomeny na moje poti, kateri .o v Cri.tu.u« (DB 1584, III, 91a). Krelj in Juricic: samostalnik pot se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KPo 1567, KB 1566), skupaj 76-krat, v JPo 1578 pa 229-krat. I pot [8] m pot [3] m/ž . [11] / R pota [12] m poti m/ž . [13] potov [2] m D / / T pot [21] m pot [13] m/ž . [34] / M potu [12] m potih [3] m/ž O potom m / I pot [19] m pot [18] m/ž . [37] pota m poti [3] m R pota [27] m poti m/ž . [28] / potov [14] m: potou D / / / T pot [46] m pot [27] m/ž . [73] pota [4] m pote [11] m/ž M potu [40] m / potih [2] m/ž O potem [12] m / poti[2] m/ž: poty, poti potom [2] m . [14] EDNINA • Imenovalnik: Prevladujejo oblike, pri katerih je moški spol razviden iz sobesedila. • Rodilnik: Prevladujejo ojevske oblike pota, po enkrat v KPo 1567 in JPo 1578 se poja­vlja (ista) ijevska oblika poti (prim. .poti (KPo 1567, XXXIIb)), kjer spol iz sobesedila ni razviden. Oblika pota iz KB 1566 je prav tako Red in ni srednjega spola množine (Tmn), kot bi na to lahko sklepali po Pleteršnikovem slovarju.140 • Tožilnik: Prevladujejo oblike, pri katerih je moški spol dolocljiv iz sobesedila. • Mestnik: Izpricana je oblikapotu, ki odraža slovensko ojevsko sklanjatev. • Orodnik: Vecinoma se pojavlja oblika potem, ki je lahko ostanek slovenske ijevske sklanjatve, še bolj verjetno pa gre za tvorbo s koncnico mehke ojevske sklanjatve. Trikrat se pojavlja oblika potom, ki je odraz (trde) ojevske sklanjatve. 140 »Zhlove.ka muzh alli .lobod.china ne valia kdrusimu, tamuzh kgré.heniu ako ri.nice pota gri.hi« (KB 1566, F5). V Pleteršnikovemslovarju je ta oblika navedena kot srednjega spola množine. Ce pa primerjamo to zvezo s podobnimi zvezami iz DB 1584, vidimo, da gre za rodilniško vezavo, katere edninskost je prevzeta po nemšcini. Prim. tudi: n. »den rechten Weg verfelhlen«, sln. »izgrešiti, zgrešiti, grešiti pravo pot« (Cigale 1860, 1860). DVOJINA V Idv in Tdv se pojavlja odraz ojevske oblike pota. Množina • Imenovalnik: Pojavlja se ojevska oblika poti. • Rodilnik: Izpricana je oblika potov, ki je odraz slovenske ojevske sklanjatve. • Tožilnik: Prevladuje oblika pote (JPo 1578), katere spol je iz sobesedila nedolocljiv. • Mestnik: Pojavlja se oblika potih, spol je iz sobesedila nedolocljiv. • Orodnik: Pojavlja se oblika poti, spol je iz sobesedila nedolocljiv. Pisna razlicica poty lahko odraža naglašen izglasni i. Samostalnik pot je v Kreljevih delih in JPo 1578 vecinoma moškega spola. Edina oblika, ki bi lahko bila odraz ženskega spola, je s poti v rodilniku ednine, saj gre za osamljen primer odraza ijevske sklanjatve. Vsi ostali primeri verjetno odražajo moški spol. Megiser: samostalnik pot se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 15-krat. pot [3] m pot [2] m/ž . [5] R pota [2] m D / T pot [2] m pot [4] m/ž . [6] M poti [2] m/ž Felicijan Trubar: samostalnik pot se pojavlja v 2 delih (TfM 1595, TfC 1595), skupaj 50-krat. I pot [2] m pot [2] m/ž . [4] / R / / D / / T pot [20] m pot[5] m/ž . [25] poti [5] m/ž M potu [3] m poti [2] m poti[3] m/ž: poti[2], poty. [8] potih [8] m/ž Ene duhovne pejsni: samostalnik pot se pojavlja 13-krat. R / / D / / T p|o/u|t [4] m: pot [3]; put pot [3] m/ž .[7] pote m/ž M potu m poti m/ž . [2] / R potu m / D / / T pot [6] m pot [2] m/ž .[8] pote [2] m/ž poti m/ž . [3] M potu [5] m poti m . [6] potih [4] m/ž Trošt: samostalnik pot se pojavlja 4-krat. R / / D / / T pot m poti m/ž M poti m/ž / O / poti m/ž Znojilšek: samostalnik pot se pojavlja 11-krat. I pot m/ž poti [4] m R pota m potov m: potou D / / T pot m / M poti m/ž potih [2] m/ž Analiza sklanjatve samostalnika pot v ostalih delih V ednini prevladujejo odrazi ojevske sklanjatve. V TkM 1579 so v ednini odrazi ujevske sklanjatve (Red potu). V množini prevladujejo odrazi ojevske sklanjatve. Tmn poti je odraz ijevske sklanjatve. Samostalnik pot je v ostalih delih moškega spola. Prisotne so oblike, pri katerih iz sobesedila spola ni mogoce dolociti, ce pa jih uvrstimo v paradigmo z oblikami, kjer je (moški) spol izprican, lahko sklepamo, da so tudi te oblike moškega spola. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika potvslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja m [1423] Ed [1333] I: pot [169], put. R: pota [147], potu [42]. D: potu. T: pot [497], put. M: potu [346], poti [96]. O: potem [13], potom [4]. Dv [8] I: pota. T: pota [7]. Mn [82] I: poti [41]. R: potov [40]. T: poti. ž[2] Ed R: poti. Dv T: poti. m/ž[719] Ed [448] I: pot. R: poti [2]. T: pot [170]. M: poti [153], poty [4]. Mn [271] I: poti [12]. T: poti [77], pote [40]. M: potih [136], poteh [2]. O: poti [3], poty. V ednini se pojavljajo trije sklanjatveni vzorci. Prevladujoc je ojevski sklanjatveni vzorec. Zastopani so odrazi tako trde kot mehke ojevske sklanjatve. Sledi ujevski sklanjatveni vzo-rec, ki je zastopan predvsem v Trubarjevih, Dalmatinovih delih in v TkM 1579. V ednini je zastopan tudi ijevski sklanjatveni vzorec. Sklonske oblike se vecinoma prekrivajo z ostali-mi vzorci. Izstopa samo oblika poti, ki je enkrat nedvomno ženskega spola, v KPo 1567 in JPo 1578 pa iz sobesedila spola ne moremo dolociti. V dvojini so izpricane samo tri oblike: ojevski obliki v imenovalniku in tožilniku ter ženska ijevska oblika v tožilniku. V množini je najbolj zastopan ojevski sklanjatveni vzorec. Ijevski sklanjatveni vzorec je zastopan redkeje. Samostalnik pot je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja moškega spola. Edini obliki, ki sta nedvomno ženskega spola, sta oblika poti v rodilniku ednine in enaka oblika v tožilniku dvo­jine. Ocitno se je pripadnost moškemu spolu zacela krhati ravno v rodilniku ednine in mestniku ednine poti, ki je prekriven z ženskim spolom ter z imenovalnikom in tožilnikom ednine pot, kjer je oblika prekrivna za oba spola. V množini so prekrivne oblike pravzaprav vse razen rodilniške. Tako je lahko predvsem v kasnejših obdobjih prišlo do prehoda iz moškega v ženski spol. m m m ž m ž m m/ž I pot? pot? pot? pot? pota / poti? poti? R pota potu / poti / / potov / D potu? potu? / / / / / / T pot? pot? pot? pot? pota poti pote poti M potu? / poti? potu? poti? poti? / / pot-ih/-eh? pot-ih/-eh? O potom? / potem? potom? potem? / / / poti? poti? 2.3.43 Razpot Samostalnik razpot .križišce, trivium. je tvorjen iz samostalnika pot. V Pleteršnikovem slo­varju je izpricana iztocnica razp.t, Red razp.tamoškega spola v pomenu .der Scheideweg.. Danes je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku v tem pomenu v rabi izraz razpotje sre­dnjega spola. Praslovanski ijevski samostalnik *orzpot. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. rŕsput m, bg. rasp.t m, mk. raspat m, gl. rozpuc m, dl. rozpus, r. nar. rósput., raspút. ž (ČSSJaXXXIV, 159–160). Ker so odrazi v slovanskih jezikih podobni odrazom samostalnika *pot., lahko samostalnik *orzpot. uvrstimo med praslo­vanske ijevske samostalnike moškega spola. Samostalnik razpot se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 7-krat. Trubar: samostalnik razpot se pojavlja v 2 delih (TT 1577, TT 1581-82), skupaj 2-krat. T / M razpotu: ra.potu Izpricana je oblika Med razpotu, ki spada v slovensko ojevsko sklanjatev. Krelj in Juricic: samostalnik razpotse pojavlja v KPo 1567, skupaj 2-krat, v JPo 1578 tudi 2-krat. I / R/ D / T / M razpotih: raspotih Megiser: samostalnik razpot se pojavlja v MTh 1603, skupaj 1-krat. Izpricana je oblika Ied razpot, ki za dolocanje sklanjatvenega vzorca ni povedna. Samostal­nik razpot ima v MTh 1603 oznako carinth., tj. koroško. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika razpotvslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [3] I: razpot. M: razpotu [2]. Mn [4] M: razpotih. Samostalnik razpot se je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sklanjal po slovenski ojevski sklanjatvi. oo I razpot / R/ / D // T // M razpotu razpotih 2.3.44 Risa Samostalnik r.sa .samica risa. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku ženske­ga spola in se sklanja po prvi ženski sklanjatvi. Obstaja tudi pogosteje rabljen samostalnik r.s .linx. moškega spola, podspola živosti, ki se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslo­vanski ijevski samostalnik moškega spola *r.s. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. r.s, bg. ris, mk. ris m, c. rys, slk. rys, p. rys, Red rysia, dl. rys, Red rysa, r.rys., br. rys., ukr. rys., Red rysi ž (ESSJIII, 182). Odrazi v slovanskih jezikih kažejo na ijevsko sklanjatev (ukr.) ter ojevsko sklanjatev; v jezikih, kjer ni prišlo do depalatalizacije, so odrazi izglasnega s mehki. To kaže na izvorno praslovansko ijevsko sklanjatev (moške­ga spola). Samostalnik risa uvršcam med odraze praslovanskih ijevskih samostalnikov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja zato, ker je izprican v splošnem pomenu .ris. in ne .samica risa.. Ta pomen je izprican šele v SSKJ; v Pleteršnikovem slovarju ima samo­stalnik risa enak pomen kot samostalnik ris .der Luchs., navajanpa je po Freyerju tudi kot feminitiv – samica risa. Samostalnik risa se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 3-krat. Megiser: samostalnik risa se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 3-krat. risa: ri..a Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika risa vslovenskemknjižnemjeziku 16. stoletja Samostalnik risa se pojavlja samo v Megiserjevih slovarjih in odraža žensko ajevsko sklanjatev. I risa I Oznaka a oznacuje ajevski sklanjatveni vzorec. 2.3.45 Seženj Samostalnik s.ženj .dolžinska ali prostorninska mera, terni cubiti., Reds.žnja (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnemjeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanja­tvi. Praslovanski ijevski samostalnik moškega spola *s.ž.n. ima v ostalih slovanskih jezi­kih naslednje odraze: hr. in sr. s.žanj, cls. sež.n., p. sazen, r. sážen., Red sažni ž (ESSJ III, 232). V csl. se pojavljata obliki Rmn sežnij in sežanjej, ki kažeta na odraz ijevske sklanjatve (Miklošic1862–1865, 975). V slovenšcini na ijevsko sklanjatev kaže koncnica starega Rmn sežnji (ESSJ III, 232). Samostalnik seženj se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 6-krat. Trubar: samostalnik seženj se pojavlja v 2 delih (TT 1557, TT 1581-82), skupaj 4-krat. R s/š|ežnjev: .eshneu[3]; sheshnev Oblika rodilnika množine kaže na odraz slovenske mehke ojevske sklanjatve. Oblika she-shneu iz TT 1581–82 odraža prekozložno asimilacijo. Dalmatin: samostalnik seženj se pojavlja v DB 1584, skupaj 2-krat. R sežnov: .eshnou Oblika rodilnika množine kaže na sklanjanje po sekundarni trdi ojevski sklanjatvi. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika seženj vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Mn [6] R: .eshneu [3], .eshnov [2], sheshnev. Izpricana oblika rodilnika množine v Trubarjevih in Dalmatinovih delih kaže na sklanjanje po slovenski (mehki) ojevski sklanjatvi. V Trubarjevih delih je viden preglas o v e. o I / R sežnjev / sežnjov 2.3.46 Snet Samostalnik sn.t .glivicna bolezen rastlin, robigo., Red snet. (SSKJ) je v sodobnem slo­venskem knjižnem jeziku ženskega spola in se sklanja po drugi ženski sklanjatvi. Pleteršnik pozna tudi samostalnik sn.t .prisad. moškega spola, ki je nadrejen iztocnici sn.t, Red snet. ženskega spola. Samostalnik *sn.t. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. sn.jet m/ž,c. snet, p. sniec, gl. snec, Red sneca in snece, ukr. snit. (Schuster-Šewc III, 1326–1327). Odrazi moškega spola pri Pleteršnikuin v gl. lahko kažejo na izhodišce moškega spola. Sploh je poveden podatek, da je pri Pleteršniku iztocnica moškega spola nadrejena iztocnici ženskega spola. To bi lahko kazalo, da je bil moški spol pri samostalni­ku snet v drugi polovici 19. stoletja v slovenšcini prevladujoc. Samostalnik snet se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 6-krat. Dalmatin: samostalnik snet se pojavlja v 2 delih (DB 1584, DM 1584), skupaj 4-krat. R/ D / T / M/ O sniti[3]: .nity Pojavljata se obliki Imn in Omn sniti, ki izkazujeta naglas na koncnici in odraz nenaglaše­nega e v prvem zlogu. Tulšcak: samostalnik snet se pojavlja 1-krat. I / R / D / T / M / O snitji: .nitij Felicijan Trubar: samostalnik snet se pojavlja v TfM 1595, skupaj 1-krat. I / R/ D / T / M/ O sniti: .nity Analiza sklanjatve samostalnika snet v ostalih delih Pojavlja se oblika Omn sniti, ki odraža naglašen zadnji zlog. Zapis .nitij iz TkM 1579 verjetno odraža dolgi i v zadnjem zlogu, lahko pa bi odražal tudi podaljšano osnovo snitj-. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika snet v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja Mn [6] I: snity. O: snity [4], snitij. Samostalnik snet se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletjavedno pojavlja v besedni zvezi »obari nas pred sniti in toco« v razlicnih pisnih razlicicah. Iz teh oblik je nemogoce zanesljivo ugotoviti, katerega spola je bil samostalnik. V prid temu, da je bil moškega spola, govori oblika .nitij iz TkM 1579, ki lahko izkazuje podaljšano osnovo snetj-. Podaljšava osnove z -j-v množini je znacilna za moški spol, v ženskem spolu je ni bilo mogoce za­slediti. Vendar je zapis z ij premalo poveden, da bi lahko samo na podlagi tega sklepali na uvrstitev v doloceno sklanjatev ali spol. i/o I sneti R / D / T / M / O sneti 2.3.47 Srd Samostalnik s.d .jeza, ira. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Pleteršnikima v svojem slovarju tudi iztoc­nico s.d ženskega spola, ki je podrejena iztocnici s.d moškega spola. Praslovanski ijevski samostalnik *s.rd. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr.s.d m in ž, slk. srd (ESSJIII, 304–305). V slovašcini je samostalniksrd moškega spola, v hrvašcini je samostalnik srd lahko tudi ženskega spola, vendar je ženski spol pri tem samostalniku slabo izprican.141 Zato sklepam, da bi lahko odrazi samostalnika*s.rd. kazali na odraz moškega spola ijevske sklanjatve. Samostalniksrd se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 1631-krat. Trubar: samostalnik srd se pojavlja v 17 delih (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TP 1567, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 793-krat. I srd[140]: .erd [127], Serd [11], .ard, serd srdi[2]: .erdi srdji: Serdii R srda[215]: .erda [210], Serda [5] / D srdu[65]: .erdu [62], Serdu [2], .ardu / T srd[227]: .erd [214], Serd [12], .ard / M srdu[37]: .erdu [36], Serdu srdi[13]: .erdi . [50] / O srdom [93]: .erdom [91], Serdom, .érdom / V ednini se pojavljajo odrazi ojevske sklanjatve. V TC 1574 in TPo 1595 se poleg zapisa e142 za polglasnik pred r pojavljajo tudi zapisi z a.143 V mestniku se predvsem v zgodnjih delih pojavlja oblika srdi, kasneje pa zacne prevladovati oblika srdu. V množini se pojavlja odraz ojevske oblike imenovalnika, ki je v TT 1581–82 enkrat zapisana kot Serdii, kar bi lahko kazalo na podaljšano osnovo srdj-, bolj verjetno pa gre za zapis naglašenega i. 141 Prim. »srdfem slabo potvrden, samo u dva primjera. Da ne bude zavidosti, svade, srdi. Naši i tešci grijesi grdi nega omrazom s usionosti razdrpiše ko zle srdi« (RHSJ XVI, 230). 142 »Opazili pa smo pri Trubarju posebnost, da je za k., g. pisal, lahko recemo strogo doslednokar-, gar-. Ta doslednost nas prisili k mnenju, da se je v XVI. stol. na Rašcici zares tudi govorilo gŕrd, gŕrm itd. /.../ Dalje smo v naglašenih zlogih veckrat opazili ar, ki ga imamo danes na Rašcici povsodpodnaglasom:pŕrst /.../ Moremo torej povsem opraviceno trditi, da imamo v XVI. stol. za prvotni . že skupino: vokalicni element + konzonanticnir. Ta vokalicni element je bil reducirani vokal. (.; pri Krelju .), ki je za velarnimi zaporniki k ing po asimilaciji že prešel preko. v cisti a« (Ramovš 1997 (=1921), 243–244). 143 »Pod poudarkom beremo že pri Trubarju poleg obicajnega er pogostoar: .marti« (Ramovš1997 (=1921), 242). Dalmatin: samostalnik srd se pojavlja v 11 delih (DJ 1575, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DM 1584, DC 1584, DAg 1585, DC 1585), skupaj 596-krat. I srd[208]: .erd [176], .črd [25], Serd [7] srdi: .erdi R srda[121]: .erda [110], .črda [11] / D srdu[21]: .erdu [20], .črdu / T srd[133]: .erd [120], .črd [12], Serd / M srdi[59]: .erdi [52], .črdi [7] srdu[16]: .erdu [13], .črdu [2] . [74] / O srdom [38]: .erdom [34], .črdom [4] / Samostalnik srd se v Dalmatinovih delih sklanja po odrazih ojevske sklanjatve. V mestniku obstajata obliki srdi in srdu. V poznejših delih se veckrat pojavlja zapis č za polglasnik pred r. Krelj in Juricic: samostalnik srd se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KB 1566, KPo 1567), skupaj 30-krat, v JPo 1578 pa skupaj 108-krat. I srd[8]: .ŕrd [6], .črd,Sŕrd R srda[7]: .ŕrda [6],.črda D srdu:.ŕrdu T srd[8]: .ŕrd [6], .črd [2] M srdu[2]:.ŕrdu O srdom [4]: .ŕrdom R srda[24]: .arda [9], Sarda [8], .erda [7] D srdu[3]: .ardu [2],Sardu T srd[32]: Sard [13], .ard [12], .erd [4], Serd [3] M srdu[8]: .ardu [6], Sardu,.erdu O srdom [13]: .ardom [7], .erdom [4], Sardom [2] Samostalnik srd se v Kreljevih delih sklanja po odrazih ojevske sklanjatve. Za zapis polgla­snika pred r se pojavljajo a, ŕ144 in č. Megiser: samostalnik srd se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. srd: .ard, sŕrd 144 »Krelj piše kakor za . navadno ŕ /.../.ŕrd /.../ redkeje č« (Ramovš 1997 (= 1921), 243). Felicijan Trubar: samostalnik srd se pojavlja v 2 delih (TfM 1595, TfC 1595), skupaj 48-krat. R srda[8]: .erda D srdu: .erdu T srd[21]: .erd [20], .črd M srdi[8]: .erdi srdu[4]: .erdu . [12] O srdom [4]: .erdom [3], .črdom R srda[2]:.erda D / T srd[6]:.erd M srdi[3]:.erdi O srdom [2]: .erdom Tulšcak: samostalnik srd se pojavlja 24-krat. R srda[7]: .erda [6],Serda D / T srd[6]: .erd [5],Serd M srdu[3]: .erdu [2],Serdu O srdom [7]: .erdom [6], Serdom Trošt: samostalnik srd se pojavlja 3-krat. R / D / T srd:.črd M / O srdom: .črdom Znojilšek: samostalnik srd se pojavlja 12-krat. srd[2]: .erd R srda[4]: .erda [2], .črda [2] D srdu[2]: .erdu, .ardu T srd[2]: .črd M/ O srdom [2]: .erdom, .črdom Analiza sklanjatve samostalnika srd v ostalih delih Izpricane oblike samostalnika srd v ostalih delih odražajo ojevski sklanjatveni vzorec. Za-pis polglasnika pred r ni enoten, pojavlja se tako zapis z e in č kot tudi z a in ŕ. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika srdvslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja Ed [1629] I: srd [394]. R: srda [388]. D: srdu [93]. T: srd [436]. M: srdi [83], srdu [69]. O: srdom [166]. Mn [4] I: srdi [3], srdii. Pojavlja se ojevski sklanjatveni vzorec. Oblika srdi v Med ni zanesljiva, lahko bi šlo tudi za odraz oz. ostanek ijevske sklanjatve. Oblika srdji (Serdii) iz TT 1581–82 lahko kaže na podaljšano osnovo srdj-, verjetneje pa na odraz naglašenega i. oo I srd srdi / srdji R srda / D srdu / T srd / M srdu / srdi? / O srdom / 2.3.48 Sred Samostalnik sr.d.medium., Red sred.se pojavlja v Pleteršnikovemslovarju, je ženskega spola in je odraz ijevske sklanjatve (druga ženska sklanjatev). V SSKJ je sred izprican samo kot predlog z rodilnikom. Samostalnik *s.rd.ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: gl. srjedz, dl. sr­jez, r. séred. (Schuster-ŠewcIII, 1349–1350). Vecinoma se v slovanskih jezikih pojavljajo odrazi ženskega spola *serda. Schuster-ŠewcIII, 1350, rekonstruira samostalnik *serd. kot izhodišcno i-deblo. Ker se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavljajo tudi odrazi moškega spola in ni verjetno, da bi ijevski samostalnik ženskega spola prešel v moški spol, samostalnik sred obrav­navam kot možni odraz praslovanskega ijevskega samostalnika moškega spola. Samostalnik sred se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 6-krat. I / R / D / T sred[2]: .red M sredu: .redu Iz oblike Med sredu vidimo, da je bil samostalnik sred v Trubarjevih delih moškega spola, sklanjal pa se je najverjetneje po ojevski sklanjatvi. Samostalnik sred je namrec stalno naglašen na osnovi. Dalmatin: samostalnik sred se pojavlja v DB 1584, skupaj 1-krat. Ednina I / R/ D / T sred: .red Iz obliketožilnika ednine ne moremo dolociti ne spola ne sklanjatve, ki ji je samostalnik sred v DB 1584 pripadal.145 Juricic: samostalnik sred se v JPo 1578 pojavlja 1-krat. R/ D / T / M sridu: .ridu V JPo 1578 se pojavlja oblika Med sridu, ki odraža ojevsko sklanjatev in odraz i za jat. Ker je bil Juricic ikavski Cakavec sam odraz i za jat ne pomeni, da je le-ta nenaglašen. Po obliki Med srejdu iz TkM 1579 lahko celo z veliko verjetnostjo sklepamo, da je bil prvi zlog naglašen. Tulšcak: samostalnik sred se pojavlja 1-krat. R/ D / T / M srejdu: .reidu Oblika mestnika ednine srejdu je naglašena na osnovi in kaže na odraz ojevske sklanjatve. 145 Prim. ».kusi .red krajeu« (DB 1584, III, 23a). Splošniprikazoblikinsklanjatvenihvzorcevsamostalnikasred vslovenskemknjiž­nemjeziku16.stoletja Ed [6] I: sred [3]. M: sredu, srejdu, sridu. Iz oblikemestnika ednine, izpricane v TE 1555, JPo 1578 in TkM 1579, lahko sklepamo, da je bil samostalnik sred moškega spola in da se je sklanjal po slovenski ojevski sklanjatvi. o I / R / D / T sred M sredu 2.3.49 Tast Samostalnik t.st .socer. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski ijevski sa­mostalnik moškega spola *t.st. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. t.st, bg. t.st, mk. test, stcsl. t.st., Red t.sti m, stc. test, Red cti, slk. test, stp. ciesc, Red ccia, p. tesc, Red tescia, r. test., br. cesc., Red cescja, ukr. test., Red testja (ESSJ IV, 155–156). Iz gradiva je razvidno, da se je samostalnik *t.st. nedvomno sklanjal po ijevski sklanjatvi (stcsl. Red t.sti). Moški spol je prekriven z naravnim spolom, prim. pomen .ženin ali možev oce. (SSKJ). Samostalnik tast se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 61-krat. Trubar: samostalnik tast se pojavlja v 5 delih (TT 1557, TR 1558, TC 1575, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 6-krat. I tast[3]: ta.t R / D tastuvi[2]: ta.tuui, ta.tuvi T tastu: ta.tu V imenovalnikuednine se pojavlja oblika tast, ki odraža vokalizacijo cirkumflektiranega polglasnika v a. Prav takšno stanje odražajo tudi ostale izpricane oblike. V dajalniku se pojavlja oblika tastuvi, ki odraža slovensko ujevsko sklanjatev. Prav tako oblika tožilnika ednine tastu kaže na odraz slovenske ujevske sklanjatve in podspol živosti. Dalmatin: samostalnik tast se pojavlja v 3 delih (DPa 1576, DB 1578, DB 1584), skupaj 48-krat. tast[27]: ta.t R t|a/e|stu [7]: ta.tu [6]; te.tu D tastuvi[6]: ta.tuvi tastu[4]: ta.tu . [10] T tastu[2]: ta.tu M/ O tastum [2]: ta.tum Rodilniška oblika te.tu verjetno kaže na polglasniški izgovor e in verjetno tudi na naglašeno koncnico [t.st.]. Sicer izpricaneoblike odražajo slovensko ujevsko sklanjatev. Oblika ta­stum v orodniku je zelo verjetno naglašena na koncnici, enako tudi ostale oblike (Red/Ded/ Ted [tas'tu:], Ded [tas'tu:vi]). Krelj in Juricic: samostalnik tastse pojavlja v KPo 1567, skupaj 1-krat, v JPo 1578 tudi 1-krat. tast: ta.t Imenovalniška oblika je za ugotavljanje sklanjatvenega vzorca nepovedna. Ene duhovne pejsni: samostalnik tast se pojavlja 1-krat. I / R/ D tastuvi: ta.tuui Bohoric: samostalnik tast se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. tast: ta.t R tasta: ta.ta Analiza sklanjatve samostalnika tast v ostalih delih Imenovalniška oblika tást v MD 1592 ponazarja dolg naglašen a. Ded tastuvi iz *P 1563 nakazuje slovensko ujevsko sklanjatev, Red tasta iz BH 1584 pa ojevsko sklanjatev. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika tast v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [61] I: tast [34], tást. R: tastu [6], testu, tasta. D: tasuvi [9], tastu [4]. T: tastu [3]. O: tastum [2]. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se pri sklanjatvi samostalnika tast kažeta dva vzorca. Najbolj izrazit je ujevski sklanjatveni vzorec, v katerem je izprican tudi podspol živosti; v rodilniku in deloma v dajalniku pa se že nakazuje ojevski sklanjatveni vzorec. Obliki Oed tastum in Ded tastu sta prekrivni. u o I tast? tast? R tastu tasta D tastuvi / tastu? tastu? T tastu / M / / O tastum? tastum? 2.3.50 Tat V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku je samostalnik t.t .fur., Red t.ta in tat. (SSKJ) moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Odrazi praslovan­skega ijevskega samostalnika *t.t. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: stcsl. Red tati, Imn tatije, Omn tat.mi (Miklošic1856, 47), hr. in sr. tât, dl. tas, r. tat (ESSJIV, 156). Od­raz Red tati in Omn tat.mi iz stcsl. kaže na uvrstitev samostalnika tat. v ijevsko sklanjatev, stcsl. oblika Imn tatije kaže na odraz moškega spola.S stališca praindoevropskega izhodi-šca oz. pie. tvorbe ni samoumevno, da je samostalnik *tat. (razen morda zaradi naravnega spola) moškega spola. »Tako nastale osnove z izglasnim *-t- oz. prestrukturirane osnove z izglasnim *-ti- . *-t-i- so bile, kakor kaže stanje v posameznih indoevropskih jezikih, po prehodu pide. binarnega sistema spola v ternarni uvršcene med samostalnike ženskega spola. S tega stališca je prehod slovanskega in staroirskega leksema [táid] k samostalnikom moškega slovnicnega spola, kakor je bilo opisano zgoraj, treba razumeti kot sekundarni razvoj, torej inovacijo« (Repanšek 2010, 168). Samostalnik tat se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 246-krat. Trubar: samostalnik tat se pojavlja v 15 delih (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 136-krat. I tat [52] tatje[54]: tatye [26], tatie [17], tatje [11] tati[2]: taty .[56] R / tatov: tatou D tatu tatum [3] tatjem: tatiem .[4] T tatu [8] tatje[9]: tatye [6], tatie [3] tati[2]: taty .[11] M / / O / tatmi [3] V ednini se v imenovalniku pojavlja oblika tat. Oblika Ded tatu je lahko nastala ali kot odraz slovenske ojevske sklanjatve ali (slovenske) ujevske sklanjatve. Oblika Ted tatu je enaka Red in odraža podspol živosti. V množini v imenovalniku mocno prevladuje podedovana ijevska oblika tatje, v TT 1557 in TR 1558 se pojavlja tudi pisna razlicica taty, ki kaže na naglas na koncnici in na odraz ojev­skega sklanjatvenega vzorca. V Rmn je izpricana slovenska ojevska oblika tatov. V Dmn pre­vladuje ojevska oblika tatum s koncniško naglašenim cirkumflektiranim zlogom. V TC 1575 se pojavlja oblika tatiem, katere koncnica kaže na podedovano slovensko ijevsko stanje in na podaljšano osnovo tatj-. V Tmn prevladuje oblika tatje, ki je nastala s podaljšavo osnove tatj-, na katero se pritika ojevska koncnica -e. V TO 1564 in TPo 1595 se pojavlja še koncniško nagla­šen odraz podedovane ijevske oblike taty. V Omn se pojavlja odraz podedovane oblike tatmi. Dalmatin: samostalnik tat se pojavlja v 6 delih (DJ 1575, DB 1578, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1585), skupaj 63-krat. I tat [36] tatje[15]: tatje [14], tatie R tatu / D tatu [2] tatom T tatu [2] tati: taty tate: taté .[2] M / / O / tatmi[4]: tatmy [3], tatmi V ednini so podobno kot v Trubarjevih delih izpricane oblike odraz ujevskega sklanjatve­nega vzorca. V množini je izpricana oblika Imn tatje odraz podedovanega stanja. V Dmn je oblika tatom odraz ojevske sklanjatve. Oblika Tmn taty odraža podedovano stanje ijevske sklanjatve, oblika Tmn taté je odraz ojevske sklanjatve. Obe obliki odražata naglas na koncnici: [tat.], [tat.]. Izpricana prvotno ijevska oblika Omn tatmi (trikrat tatmy) kaže na naglas na koncnici. Krelj in Juricic: samostalnik tat se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KB 1566, KPo 1567), skupaj 4-krat, v JPo 1578 pa 33-krat. I tat / R / / D / / T tatu [2] tati: tatti I tat [12]: tat [10], tak!, tad! tatje[12]: tatye [10], tatie [2] R / tatov [2]: tatou D / tatom T tatu [3] tati[2]: tati, tatti M / / O / tatmi V ednini je nakazan ujevski sklanjatveni vzorec. V JPo 1578 sta v Ied zanimivi razlicici Tak in Tad. Lahko gre za napaki, lahko pa tudi za foneticni spremembi (žrd . žrk146 in hiperkorekcijo tad). V množini se v imenovalniku pojavlja odraz podedovane oblike tatje. V rodilniku se pojavlja slovenska ojevska oblika tatov, v dajalniku je tudi odraz ojevske oblike tatom. V tožilniku se pojavlja odraz podedovane ijevske oblike tati, prav tako v orodniku oblika tatmi odraža podedovano ijevsko stanje. Megiser: samostalniktat se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 5-krat. Tulšcak: samostalnik tat se pojavlja 2-krat. I / R tatov: tatou D / T / M / O tatmi 146 Prim. »kadarbi hishni Ozha snal,katero Vro ima Tad prit«(JPo1578,III, 103)in»poprei .am bil Rasboinik, Tak, Buhernik inu odertnik Vbosih Liudy« (JPo 1578, III, 204b [= III, 114b]). Lahko gre za podoben pojav, kot je narecni premik žrd . žrk (prim. Furlan 2011b, 46–56). Bohoric:samostalnik tat se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. R tata: tata Trošt: samostalnik tat se pojavlja 1-krat. tatje: tatie Analiza sklanjatve samostalnika tat v ostalih delih V ednini se nakazuje ojevska sklanjatev, v množini pa ijevska. Oblika Rmn tatov iz TkM 1579 najverjetneje odraža slovensko ojevsko sklanjatev. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika tatvslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja Ed [126] I: tat [104], tad, tak. R: tatu, tata. D: tatu [3]. T: tatu [15]. Mn [119]I: tatje [82], taty [2]. R: tatov [4]. D: tatum [3], tatom [2], tatjem. T: tatje [9], taty [3], tati [3], taté. O: tatmi [6], tatmy [3]. V ednini je pri vseh avtorjih razen v BH 1584 prisoten samo ujevski sklanjatveni vzorec. Dajalniška oblika tatu je prekrivna z ojevskim sklanjatvenim vzorcem. V množini lahko pri sklanjanju samostalnika tat prepoznamo tri sklanjatvene vzorce. Najbolj pogost je ijevski sklanjatveni vzorec, ki s podaljšano osnovo tatj- prehaja v mehko ojevsko sklanjatev. Ker pa se pri vseh avtorjih pojavljajo (kjer so izpricane) v imenoval­niku, tožilniku in orodniku ijevske, v rodilniku in dajalniku pa ojevske oblike, lahko pred­videvamo, da gre v množini za enoten moški mešani sklanjatveni vzorec. I tat? tat? tatje / tati tatje R tatu tata / / tatov tatov D tatu? tatu? / tatjem tatom / tatum tatom / tatjem T tatu / tati tatje tate tatje / tati M / / / / / / O / / tatmi / / tatmi 2.3.51 Trst Samostalnik t.st .vitis. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Pleteršnik navaja tudi obliko Red trst. ter obliko ženskega spola t.st, Red trst.. Praslovanski samostalnik *tr.st. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. t.st, Red t.sti, stbg. tr.st., stcsl. tr.st., c. trest, slk. trst, p. tresc, r. tróst.ž, ukr. trost. (ESSJIV, 237). Posredno na ijevski izvor samostalnika *tr.st. kaže tudi stcsl. manjšal­nica tr.st.ca in kolebanje med moškim in ženskim spolom v stari rušcini: »Trost. bone pišet. sama« (ž); »hoditipogorodu,zvatitrostem.trjasomom.« (m) (Sreznevskij III, 1013–1014). Samostalnik trst se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 84-krat. Trubar: samostalnik trst se pojavlja v 6 delih (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 34-krat. R trsta[4]: ter.ta D / T trst[25]: ter.t [17], terst [5], tar.t [3] M / O trst|u/o|m [3]: ter.tum [2]; ter.tom Vse izpricane oblike kažejo na sklanjanje po ojevski sklanjatvi. V Oed obstaja variantna koncnica -um, ki zaradi u namesto o odraža padajoci naglas. Dalmatin: samostalnik trst se pojavlja v 5 delih (DPa 1576, DC 1579, DB 1584, DC 1584, DM 1584), skupaj 20-krat. R / D / T trst[16]: tčr.t [11], ter.t [5] M / O trstom [2]: tčr.tom Vse izpricane oblike odražajo ojevsko sklanjatev. Krelj in Juricic: samostalnik trst se pojavlja v KPo 1567, skupaj 9-krat, v JPo 1578 pa 13-krat. I trst[4]: tŕr.t R/ D / T trst[5]: tčr.t [3], tŕr.t [2] trst[4]: tar.t R trsta[3]: ter.ta [2], tar.ta D / T trst[6]: ter.t [4], tar.t [2] Pojavljajo se oblike, ki odražajo ojevsko sklanjatev. Megiser: samostalnik trst se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. Felicijan Trubar: samostalnik trst se pojavlja v 2 delih (TfM 1595, TfC 1595), skupaj 3-krat. D / T trst: ter.t, tčr.t Ene duhovne pejsni: samostalnik trst se pojavlja 1-krat. I / R/ D / T trst: ter.t Bohoric: samostalnik trst se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. R trsta: tčr.ta Analiza sklanjatve samostalnika trst v ostalih delih Nakazana oblika Red odraža ojevsko sklanjatev. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika trstvslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja Ed [83] I: trst [15]. R: trsta [8]. T: trst [55]. O: trstom [3], trstum [2]. Pri avtorjih, ki imajo izpricane povedne oblike, se pojavljajo odrazi ojevskega vzorca, zato skle­pam, da se je samostalnik trst v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sklanjal po ojevskem vzorcu. V Oed obstaja variantna koncnica -um, ki odraža razvoj padajoce naglašenega o v u. o I trst R trsta D / T trst M / O trstom / trstum 2.3.52 Zet Samostalnik z.t .gener., Red z.ta (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku mo-škega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Odrazi praslovanskega ijevskega samostalnika *z.t. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. z.t, bg. zet, mk. zet, stcsl. zet., c. zet, slk. zat, p. ziec, r. zjat., Imn zjat.já, br. zjac., ukr. zjat. (ESSJ IV, 406). Da samostalnik *z.t. ni pripadal ojevski sklanjatveni paradigmi, ampak ijevski, kažejo odrazi izglasnega t, ki ni jotiran, ter stcsl. edninske oblike rodilnika in dajalnika zeti (SJS I, 692). Samostalnik zet se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 30-krat. Trubar: samostalnik zet se pojavlja v TPo 1595, skupaj 1-krat. I / R / D zetu: setu V TPo 1595 se samostalnik zet pojavlja v dajalniku ednine, ki odraža ojevski sklanjatveni vzorec. Dalmatin: samostalnik zet se pojavlja v 2 delih (DB 1578, DB 1584), skupaj 23-krat. I zet[10]: set zetje [3]: setie [2], setje zeti: seti [4] R zeta: seta / D zetu[2]: setu / T zeta[4]: seta / M / / O / zetmi [2]: setmi V Dalmatinovih delih se zet v ednini sklanja po odrazih ojevske sklanjatve. V množini je odraz ojevske sklanjatve imenovalnik zeti, Imn zetje in Omn zetmi pa sta odraz ijevske sklanjatve. Megiser: samostalnik zet se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 3-krat. Bohoric: samostalnik zet se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. zet:Set R zeta: Seta Felicijan Trubar: samostalnikzet se pojavlja v TfC 1595, skupaj 1-krat. R/ D zetuvi:.etuvi Analiza sklanjatve samostalnika zet v ostalih delih V TfC 1595 izpricana oblika samostalnika zet, Ded zetuvi, izkazuje ujevski sklanjatveni vzorec. V BH 1584 oblika Red zeta odraža ojevski sklanjatveni vzorec. Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika zetvslovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja Ed [24] I: zet [14]. R: zeta [2]. D: zetu [3], zetuvi. T: zeta [4]. Mn [6] I: zetje [3], zeti. O: zetmi [2]. V ednini sta prisotna ujevski in ojevski sklanjatveni vzorec. Glede na to, da je v praslovan-šcini samostalnik *z.t. staroakutiran, prehod v ujevsko sklanjatev ni pricakovan. Lahko je do njega prišlo po analogiji s *s.n., ker oznacuje sorodstveno razmerje .hcerin mož v odnosu do njenih staršev. (SSKJ). V množini je ojevski sklanjatveni vzorec prisoten samo v imenovalniku, sicer (v množini) prevladuje ijevski sklanjatveni vzorec. I zet? zet? zeti zetje R zetu zeta / / D zetuvi / zetu? zetu? / / T / zeta / / M / / / / O / / / zetmi 2.3.53 Zver Samostalnik zv.r .bestia., Red zver. (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku ženskega spola in se sklanja po drugi ženski sklanjatvi. Praslovanski ijevski samostalnik moškega spola *zv.r.147 ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. zvij.r, sr. zv.r, Red zv.ri, bg. zvjar m, mk. dzver, r. zver. m, Red zverja, c. zver, Red zvere, slk. zver, Red zveri in zver, Red zvera, p. zwierz, Red zwierza, ukr. zvir, Red zvira/zviru, br. zver, Red zvera (ESSJIV, 429). V stcsl. so izpricane ijevske oblike: Ded zveri, Imn zverie, zverije, 147 Kapovic2009, 240, razlaga akcentsko paradigmo c v tem primeru kot sekundarno. Za izhodišcno predpostavlja akcentsko paradigmo a: *zv.r.. dzverije, Rmn zverii, dzverei, Dmn zver.m. in Omn zver.mi (SJSI, 667). Iz gradiva je razvidno, da so odrazi samostalnika *zv.r. v ostalih slovanskih jezikih vecinoma moškega spola. Navedene oblike iz stcsl. nedvomno pricajo o tem, da je bil samostalnik *zv.r. mo-škega spola in da se je sklanjal po ijevski sklanjatvi. Samostalnik zver se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 21-krat. Trubar: samostalnik zver se pojavlja v 3-delih (TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 13-krat. V Trubarjevih delih je samostalnik zver že ženskega spola.148 R/ D / T zvir[2]: svir Enako kot v Trubarjevihdelih je tudi v Dalmatinovih samostalnik zver ženskega spola. Megiser: samostalnik zver se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 3-krat. Bohoric: samostalnik zver se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. R zvieri: Svieri Analiza sklanjatve samostalnika zver v ostalih delih V BH 1584 nakazana sklanjatev je ženska ijevska. 148 Prim. »ta perua Suyr« (TT 1577, 290). Splošni prikaz oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika zver v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [21] I: zvyr [16], zvier. R: zvieri. T: zvir [3]. Izprican sklanjatveni vzorec je ženski ijevski.149 ž I zver R zveri D / T zver 2.3.54 Žal Samostalnik ž.l .dolor, maeror., Red ž.la ali ž.li (SSKJ) je v sodobnem slovenskem knji­žnem jeziku moškega ali ženskega spola in se sklanja po prvi moški ali drugi ženski sklanja­tvi. V Pleteršnikovem slovarju je samostalnik žŕl, Red ž.lisamo ženskega spola. Praslovan-ski samostalnik *ž.l. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hr. in sr. ž.o (mi je) .žal (mi je)., mk. žal m, bg. žal ž, stcsl. žal., c. žal, žel m, slk. žial m, p. zal m, r.žal. ž, br. žal. m, ukr. žal. m (ESSJIV, 434–435). V slovanskih jezikih se pojavljajo odrazi moškega in ženskega spola, kar verjetno kaže na ijevsko izhodišce moškega spola ali pa na soobstoj moškega jo-debla in ženskega i-debla. Derksen 2008, 553–554, rekonstruira samostalnik *ž.l. kot ženski ijevski iz prvotnega soglasniškega debla. Schuster-Šewc IV, 1786, rekon­struira samostalnik *žal. moškega spola. Samostalnik žal se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 197-krat. Trubar: samostalnik žalse pojavlja v 10 delih (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 66-krat.150 I ž|a/o|l [53] m/ž: shal [38], .hal [11], .hall [2], .sal!; shol R/ D / T žal[13] m/ž: shal [10], .hal [3] 149 Prim. TT 1577 in TT 1581–82: »ta perua Suyr« (TT 1577, 290), »ta druga Suyr« (TT 1577, 290), »ta tretya Suyr« (TT 1577, 290), »ta zheterta Suyr« (TT 1577, 291). V DB 1584: »ena Svir« (DB 1584 II, 158b), ».o pak ty prepro.ti ludje vidili to Svir«(DB 1584, III, 74b); V TPo 1595 npr. »ena druganepametnasvyr« (TPo 1595, II, 201), ».kusi kravo ali eno drugo svyr« (TPo 1595, II, 255). 150 Zaradi nepovednosti zgledov pri samostalniku žal nimam analize po posameznih avtorjih. Dalmatin: samostalnik žal se pojavlja v 9 delih (DJ 1575, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585), skupaj 85-krat. R/ D / T žal[39]: m/ž: shal [36], shŕl [3] Krelj in Juricic: samostalnik žal se pojavlja v 2 Kreljevih delih (KB 1566, KPo 1567), skupaj 5-krat, v JPo 1578 pa 14-krat. I žal[2] m/ž: shal R/ D / T žal[3] m/ž: shal Megiser: samostalnik žal se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. Felicijan Trubar: samostalnik žal se pojavlja v 2 delih (TfM 1595, TfC 1595), skupaj 16-krat. Ednina [16] I ž|a/o|l [13] m/ž: shal [12]; shol R/ D / T žal[3] m/ž: shal Ene duhovne pejsni: samostalnik žal se pojavlja 3-krat. ž|a/o|l m/ž: shal, shall; shol Bohoric: samostalnik žal se pojavlja v BH 1584, skupaj 1-krat. Trošt: samostalnik žal se pojavlja 3-krat. Znojilšek: samostalnik žal se pojavlja 2-krat. Splošni pregled oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika žal slovenskemknjižnem jeziku 16. stoletja Ed [197] I: žal [128], žol [3], žŕl. T: žal [62], žŕl [3]. Zapis shol odraža labializiran a, shŕl (DB 1584) pa kratko naglašen a. Slednji zapis je naj­verjetneje odraz starega akuta v slovenskih zadnjih ali edinih zlogih. Samostalnik žal se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja le v besednih zvezah žal mi je, oz. (nekaj, komu) žal dej »nekomu postati hudo, prizadeti koga, uža­lostiti koga«. Iz rabe samostalnika žal v 16. stoletju ne moremo razbrati, katerega spola je bil, in zato tudi ne, po katerem sklanjatvenem vzorcu se je sklanjal. Pravzaprav se ne da niti ugotoviti, katere besedne vrste je. Nastopa le še kot del povedka, ki je vezan na imenovalniško obliko, oz. v prislovni rabi. Zato je vsaka podrobna analiza vprašljiva ne samo z vidika spola oz. uvrstitve v sklanjatveni vzorec, ampak celo z vidika uvrstitve v samostalniško besedo. Kot samostalnik (ženskega spola) je obravnavan v Kostelskem slovarju in Pleteršnikovem slovarju, SSKJin Slovenski pravopispa ga obravnavata kot prislov ali povedkovnik. R/ D / T žal? 2.3.55 Želod V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku je samostalnik žélod .glans., Red žel.da (SSKJ) moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Odrazi praslovanskega ijevskega sa­mostalnika *žel.d. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. ž.lud m, bg. žčl.d m, csl. želod. m, c. žalud m, slk. žalud m, gl. žoldz m, dl. žolz m, p. zoladz ž, r. žëlud. m, ukr. žólud. m, plb. zel.d m (ESSJ IV, 444–445). Samostalnik želod se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 4-krat. Megiser: samostalnik želod se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 4-krat. Spol iz izpricanih oblik ni razviden. Pisna razlicica sholod lahko odraža vokalno harmonijo. Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika želod vslovenskemknjižnemjezi­ku 16. stoletja Pojavlja se samo oblika imenovalnika ednine želod,151 iz katere ni razviden niti spol niti sklanjatveni vzorec. želod? 2.3.56 Žerjav Samostalnik žerj.v .grus., Red žerjáva (SSKJ) je v slovenskem knjižnem jeziku moškega spola, podspola živosti in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. Praslovanski samostalnik *žer.v. ima v ostalih slovanskih jezikih naslednje odraze: hrv. ž.rav m, sr. ždr.lj m, mk. žerav m, bg. žčrav m, cls. žerav. m, c. žeráv m, p. zóraw m, gl. žóraw m, dl. žorawa ž, r. žurávl., Red žuravljám, br. žórovm, ukr. žuravél.m (ESSJIV, 449). V vzhodnoslovanskih jezikih je viden prehod v mehko ojevsko sklanjatev. SreznevskijI, 860, navaja str. zgled iz 13. stoletja »jastrjabi /.../ s.rny i žeravi jemljut.«, ki kaže na odraz ijevske sklanjatve v Tmn. Pri odrazu ojevske sklanjatve bi pricakovali obliko žeravja, kot npr. konja: »izm.roša konja vsja« (Sreznevskij I, 1272); ja kot odraz za *e. Derksen 2008, 558, obravnava samo­stalnik *žerav. kot moško jo-deblo, izvorno iz soglasniškega debla. Samostalnik žerjav se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 7-krat. 151 Gre za primere iz slovarjev, kjer so samo naštete ustreznice. V MD 1592 za nemško Eycheln (shelod) (D3b),Aichel (sholod) (A2a), v MTh 1603 pazalatinsko glans (.helod) (I, 602) in balanus (.helod) (I, 162–163). Dalmatin: samostalnik žerjav se pojavlja v DB 1584, skupaj 2-krat. Pojavlja se oblika Ied žerjav, iz katere sklanjatveni vzorec ni razviden. Megiser: samostalnik žerjav se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 3-krat. Ednina [3] žerjav: sherjav, .herjav, .heriav Bohoric: samostalnik žerjav se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. R žerjava: Sherjava Analiza sklanjatve samostalnika žerjav v ostalih delih Poleg oblike Ied žerjav je nakazana oblika Red žerjava, ki odraža ojevsko sklanjatev. Splošni pregled oblik in sklanjatvenih vzorcev samostalnika žerjav vslovenskemknjiž­nem jeziku 16. stoletja Ed [7] I: žerjav [6]. R: žerjava. Oblika Red žerjavaiz BH 1584 odraža ojevski vzorec. Ostale oblike same po sebi niso povedne. o I žerjav R žerjava 2.3.57 Žolc Samostalnik ž.lc .fel., Red ž.lca (SSKJ) v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku moškega spola in se sklanja po prvi moški sklanjatvi. V narecjih je lahko tudi ženskega spola, ž.lc, Red žolc. (ESSJIV, 476), in se sklanja po drugi ženski sklanjatvi. Odrazi praslovanskega samo­stalnika *z.lc. v ostalih slovanskih jezikih so naslednji: hr. in sr. ž.c, Red ž.ci, bg. žl.c m, stcsl. zl.c. ž, slk. žlc ž, Red žlce, p. zólc ž, Red zólci, c. žluc ž, Red žluci in žluce, gl. žolc m, Red žolca, dl. žolc m, Red žolca, r. žëlc. ž, Red žëlci, ukr. žóvc ž, Red žóvci (ESSJIV, 476). Odrazi samostalnika *z.lc. so lahko moškega ali ženskega spola, pojavljajo se tako oblike z vzglasnim z- kot tudi z ž-, ki je verjetno nastal pod vplivom prekozložne asimilacije. Bernštejn 1974, 255, navaja samostalnik *z.lc. kot izhodišcno ženskega spola. Derksen 2008, 552, izvaja samostalnik *z.lc. iz pie. *.h.h3, kar kaže na izvorno soglasniško deblo, Eckert 1983, 95, pa izhaja iz pie. *.hultis, kar kaže na izvorno i-deblo. Med možne praslovanske ijevske samostalnike moškega spola samostalnik žolc uvršcam zato, ker se zdi malo verjetno, da bi v praslovanšcini pri tem samostalniku vzporedno obstajala odraza ojevske in ijevske sklanjatve. Samostalnik žolc se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja 70-krat. Trubar: samostalnik žolc se pojavlja v 6 delih (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595), skupaj 16-krat. žolc[3] ž: sholzh žolc m/ž: .holzh . [4] R žolci/zolci/z.lciI[4] ž: sholzhy [2]; solzhi; .elzhy ž.lci m/ž: shelzhi . [5] D / T zolc m/ž: .olzh M/ O z.lcjo/ž.lcjo/žolcjo[6] ž: .eltzhio [2], .elzhio; shelzhio [2]; .holzhjo Pri odrazih samostalnika žolc zapisujem foneticno podobo odraza zlogotvornega l. V imenovalnikuje vecina pojavitev oblike žolc zagotovo ženskega spola, pri eni pojavitvi iz sobesedila spola ni mogoce razbrati. V rodilniku je vecina pojavitev ženskega spola, dva­krat v pisni razlicici sholzhy, ki kaže na naglas na koncnici, enkrat v pisni razlicici .elzhy, ki kaže na izgovor [z.lci], in enkrat v pisni razlicici solzhi, ki kaže na izgovor [zolci]. Iz ene pojavitve, shelzhi, spol iz sobesedila ni razviden, sama pisna razlicica pa kaže na izgovor [ž.lci]. V vseh primerih gre za odraz ijevske sklanjatve. V tožilniku se pojavlja oblika zolc (.olzh), pri kateri spol iz sobesedila ni razviden. V orodniku se pojavljajo oblike, ki odra­žajo žensko ijevsko sklanjatev. Pisna razlicica shelzhio kaže na izgovor [ž.lcjo], razlicici .eltzhio in .elzio na [z.lcjo] in razlicica .holzhjo na izgovor [žolcjo].152 Glede na izpricano stanje lahko sklepamo, da je bil samostalnik žolc v Trubarjevih delih ženskega spola in se je sklanjal po ijevski sklanjatvi. Dalmatin: samostalnik žolc se pojavlja v 5 delih (DPa 1576, DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584), skupaj 31-krat. I žolc[5] m: sholzh R žolca[3] m: sholzha D / T žolc[4] m: sholzh žolc[9] m/ž: sholzh . [13] M/ O žolcom [8] m: sholzhom žolcjo[2] ž: sholzhio . [10] 152 Prim. Ramovš 1997 (= 1921), 220: »shelzhio (TT 1581–82 II, 122) lahko odraža izgovorž.cjó.« V imenovalniku se pojavlja oblika žolc, ki je nedvomno moškega spola. V rodilniku se pojavlja oblika žolca, ki je moškega spola in je odraz ojevske sklanjatve. V tožilniku se pojavlja oblika žolc, ki je v štirih primerih zanesljivomoškega spola, v devetih primerih pa spol iz sobesedila ni dolocljiv. V orodniku se osemkrat pojavlja oblika žolcom, ki je moške­ga spola in je odraz ojevske sklanjatve, dvakrat pa se pojavlja oblika žolcjo, ki je ženskega spola in odraz ijevske sklanjatve. Krelj in Juricic: samostalnik žolc se pojavlja v KPo 1567, skupaj 3-krat, v JPo 1578 pa 5-krat. I / R / D / T žolc [2] m/ž: sholc M / O žolcom m: sholcom I / R/ D / T ž|ol/al|c [3] m/ž: sholzh [2]; shalzh žalc ž: shalz [4] M/ O žolcjo ž: sholzhio V tožilniku se pojavlja oblika žolc, pri kateri je spol iz sobesedila nedolocljiv. V orodniku se v KPo 1567 pojavlja oblika moškega spola žolcom, ki je odraz ojevske sklanjatve in je moškega spola, v JPo 1578 pa oblika žolcjo, ki je odraz ijevske sklanjatve in ženskega spo-la. Ker je bil Juricic Hrvat, ni jasno, ali gre pri zapisih al za izgovor .l ali al. Mislim, da je bolj verjetno, da gre za izgovor .l. Glede na orodniško obliko je bil samostalnik žolc v KPo 1567 verjetno moškega spola, v JPo 1578 pa ženskega spola. Megiser: samostalnik žolc se pojavlja v 2 delih (MD 1592, MTh 1603), skupaj 2-krat. žolc m/ž: žolc,žňlc Ene duhovne pejsni: samostalnik žolc se pojavlja 4-krat. R/ D / T žolc [3] m/ž M/ O žolcjo ž Tulšcak: samostalnik žolc se pojavlja 2-krat. I / R žolca m: sholzha D / T / M/ O žolcom m: sholzhom Bohoric: samostalnik žolc se pojavlja v BH 1584, skupaj 2-krat. R ž.lci ž: shčlzhi Felicijan Trubar: samostalnik žolc se pojavlja v TfC 1595, skupaj 4-krat. R/ D / T žol|c/c[3] m/ž: .holz[2]; sholzh M/ O žolcjo ž: sholzhjo Znojilšek: samostalnik žolc se pojavlja 1-krat. Analiza sklanjatve samostalnika žolc v ostalih delih V TkM 1579 in TfC 1595 so izpricani odrazi moškega spola ojevske sklanjatve, v BH 1584 je nakazana ijevska sklanjatev in s tem verjetno ženski spol, v ZK 1595 iz imenovalniške oblike spol ni razviden. Splošni pregled oblik in sklanjatvenih vzorev samostalnika žolc v slovenskem knjiž­nem jeziku 16. stoletja m [23] Ed I: žolc [5]. R: žolca [4]. T: žolc [4]. O: žolcom [9], žolcom. ž[21] Ed I: žolc [3], žčlc. R: žolcy [2], zelcy, zolci, žčlci. T: žalc. O: žolcjo [6], zelcjo [3], želcjo [2]. m/ž[26] Ed I: žolc [3], žňlc. R: želci. T: žolc [15], žolc [4], žalc, zolc. Enakovredno se prepletata ojevski sklanjatveni vzorec moškega spola in ženski ijevski sklanjatveni vzorec. V primerjavi s pojavitvamiGlede na pojavitve v moškem in ženskem spolu je število pojavitev, kjer spol iz sobesedila ni razviden, približno enako. ž m/ž m I žolc? žolc? žolc? R žolci / žolca D / / / T žolc? žolc? žolc? M / / / O žolcjo / žolcom 2.4 Splošnepotezesklanjatvenihvzorcevodrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spolavslovenskemknjižnemjeziku16.stoletja V tem poglavju predstavljam vse samostalnike, ki jih obravnavam kot odraze praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, glede na sklanjatvene vzorce, po katerih se sklanjajo. 2.4.1 Trdiojevskisklanjatvenivzorec Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola se v slovenskem knjižnem jeziku 16. sto­letja najpogosteje odražajo v trdem ali mehkem ojevskem sklanjatvenem vzorcu. Odraze trdega ojevskega vzorca (vsaj v kakšnem sklonu) zasledimo pri 39 samostalnikih: cesar, crv, dever, drob, gnus, golob, gospod, gost, gozd, jagned, jastreb, kmet, kol, labod, laket, ljudje, los, medved, možgani, noht, ogel, ogenj, olov, os, pastir, pecat, pelin, pot, razpot, srd, sred, tast, tat, trst, zet, žal, želod, žerjav, žolc. Samostalnikov, ki se pojavljajo samo v takšnih sklonih,153 da bi se lahko uvrstili tudi v kakšen drug (ujevski, ijevski) sklanjatveni 153 Pojavljajo se samo v Ied ali/in Ted, kjer spol iz sobesedila ni razviden. vzorec, je 9: drob, gnus, labod, los, možgani, ogel, olov, žal, želod. Trdi ojevski sklanjatveni vzorec lahko shematicno predstavimo tako: I -. -a -i R -a -ov / -u -ov / -. /-eh (-ih) D -u -oma (-ama) -om (-um)/ -em T -. / -a -a /-u -e M -u / -i / -eh / -ih O -om (-um) -ama -i Ednina V imenovalnikuednine je nicta koncnica, osnova pa se koncuje na soglasnik. Oblika Ied je prekrivna z oblikami Ied vseh ostalih sklanjatvenih vzorcev, v katere so praslovanski ijevski samostalniki prehajali, razen z obliko Ied ajevskega sklanjatvenega vzorca. Praslo­vanski ijevski samostalniki, katerih odrazi so v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja izpricani v Ied, ki lahko odraža trdi ojevski sklanjatveni vzorec, so: cesar, crv, drob, gnus, golob, gospod, gost, gozd, jagned, jastreb, kmet, kol, labod, laket, los, medved, noht, ogel, olov, os, pastir, pecat, pelin, pot, razpot, srd, tast, tat, trst, zet, žal, želod, žerjav. V rodilniku je koncnica -a. Pri obravnavanih samostalnikih se oblika, kjer je konc­nica izpricana, glasi: cesara, crva, droba, goloba, gospoda, gosta, gozda, jastreba, kmeta, medveda, ogla, osa,154 pastira, pota, srda, tasta, tata, trsta, zeta, žerjava. Obliki cesara in pastira odražata t.i. sekundarno trdo ojevsko sklanjatev zaradi otrditve *r v r in etimološko nista enaki ostalim navedenim oblikam. V dajalniku je koncnica -u. Kjer je oblika izpricana, se glasi: cesaru, gospodu, gostu, gozdu, jastrebu, kmetu, medvedu, pecatu, potu, srdu, tastu, tatu, zetu. Oblika je lahko pre­krivna z odrazom ujevske sklanjatve slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja: gostu, potu, tastu, tatu, zetu. V kateri sklanjatveni vzorec se uvršca, je pogojeno z ostalimi izprica­nimi sklonskimi oblikami. Oblika cesaru je odraz sekundarne trde ojevske sklanjatve, saj je nastala po otrditvi *r v r, podobno kot cesara v Red. V tožilniku obstajata glede na podspol živosti ali neživosti dve koncnici. Samostalniki, ki so podspola živosti, imajo koncnico -a, ki je izvorno rodilniška: cesara, crva, goloba, gospoda, medveda, pastira, zeta. Obliki cesara in pastira imata enak izvor kot v Red. Samostalniki, ki niso podspola živosti, imajo v Ted nicto koncnico, enako v Ied: drob, gnus, gozd, laket, ogel, pecat, pelin, pot, srd, sred, trst, žal. Ta oblika je prekrivna z odrazi Ted ijevske (moške in ženske) ter ujevske sklanjatve slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja in izolirana ni povedna za uvrstitev v dolocen sklanjatveni vzorec. 154 Dejanska izpricana oblika se glasi usa. V splošnem pregledu posodabljam vse foneticne razlicice v obliko, ki je enaka sodobni knjižni obliki. Za ta poseg sem se odlocil zato, ker se mi zdi, da se na ta nacin poveca preglednost. Moj namen v tem poglavju je prikazati nabor koncnic in mislim, da bi oblike, kot je npr. usa, samo zmotile preglednost podatkov (takšna oblika bi po abecednem redu prišla na konec abecede, npr. pred obliko vogla (Red od ogel)). V mestniku sta pri odrazih praslovanskih ijevskih moških samostalnikov izpricani koncnica -u in koncnica -i. Izpricane oblike s koncnico -u so: gospodu, gozdu, pecatu, potu, razpotu, srdu, sredu. Oblika potu je lahko prekrivna z odrazom ujevskega sklanjatvenega vzorca slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Oblike s koncnico -i155 so lahko prekrivne z odrazom ijevskega sklanjatvenega vzorca: gospodi, gozdi, poti, srdi. Pri obliki gospodi je prekrivnost z odrazom ijevskegavzorca izrazito pogojena s posameznim avtorjem (delom). Npr. Med gospodi v TT 1557, kjer so ostale oblike odraz ijevske sklanjatve, gotovo odraža ijevski vzorec,156 Med gospodi v DB 1584 pa že odraža ojevski vzorec, saj so tudi vse ostale izpricane oblike ojevske.157 V orodniku se pojavlja koncnica-om z (nedvomno naglašeno) razlicico -um: cesarom, drobom, gospodom, kolom, laktom, pastirom, pecatom, pelinom, potom, srdom, trstom; tastum, trstum. Koncnica -om/-um je iz trde ojevske sklanjatve prodrla tudi v ujevski skla­njatveni vzorec slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Obliki cesarom in pastirom odra­žata enak pojav kot v Red, Ded in Ted. V obliki potem se pojavlja tudi koncnica -em, ki je izvorno mehka ojevska in zato nepricakovana ob trdi osnovi. Samostalnika cesar in pastir imata lahko trdo ali mehko osnovo, na katero se lahko pritikajo ali koncnice trde ojevske sklanjatve ali koncnice mehkeojevske sklanjatve. Samo­stalniki dever, ogenj in žolc imajo mehko osnovo, na katero se pritikajo koncnice trde oje­vske sklanjatve. Takšne odraze obravnavam pri mehkem ojevskem sklanjatvenem vzorcu. Dvojina V imenovalniku je koncnica -a: gospoda, medveda, pota. V rodilniku je koncnica -ov, ki je odraz oblike Rmn, in koncnica-u, ki je odraz pode­dovanega stanja. Koncnica -ov je izpricana v oblikah gospodov, medvedov. Koncnica -u je izpricana v obliki platu, ki je prekrivna z odrazom ujevskega sklanjatvenega vzorca sloven-skega knjižnega jezika 16. stoletja. V dajalniku je koncnica -oma z razlicico -ama: gospodoma; gospodama. V tožilniku je koncnica -a, ki je odraz podedovanega stanja, in koncnica -u, ki je nastala pod vplivom oblike Rdv. Koncnica -a je izpricana v oblikah goloba, gospoda, plata, pota. Koncnica -u je izpricana v obliki platu. Oblika mestnika dvojine pri odrazih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja ni izpricana. V orodniku je koncnica -oma, ki se pojavlja v foneticni podobi -ama: gospodama, kar je odraz ponaglasnega akanja. 155 KoncnicaMed-i je lahko odraz nenaglašenega *-e, zato jo obravnavam tudi kot koncnico trde ojevske sklanjatve. Obravnavane so samo oblike, ki glede na zadnji fonem osnove in na sklonske oblike ne morejo odražati mehkega ojevskega sklanjatvenega vzorca. 156 Prim. Red gospodi, Ded gospodi, Ted gospodi. 157 Prim. Red gospoda, Ded gospodu, Ted gospoda. Množina V imenovalniku se pojavlja koncnica -i: golobi, gospodi, gosti, gozdi, kmeti, ljudi, medvedi, možgani, nohti, pastiri, pecati, poti, sneti, srdi, tati, zeti. Oblika pastiri ima enak izvor kot pastir v ednini. V rodilniku množine se pojavlja koncnica -ov, ki izvira iz ujevske sklanjatve in je izpricana v oblikah: crvov, golobov, gospodov, gostov, gozdov, jagnedov, kmetov, med-vedov, pastirov, pecatov, potov, tatov. Obliki gostov in tatov bi zaradi drugih sklonskih oblik lahko odražali tudi ujevski vzorec. Izpricana je tudi podedovana nicta koncnica v obliki možgan. Oblika je prekrivna z odrazom Rmn ajevskega sklanjatvenega vzorca, zato ni mogoce z gotovostjo trditi, da je oblika možgan v Rmn res moškega spola in s tem odraz ojevskega vzorca.158 Pri samostalniku ljudje je izprican tudi Rmn ljudeh in ljudih, ki odraža pridevniško sklanjatev. V dajalniku je koncnica -om z (nedvomno naglašeno) razlicico -um: crvom, gospo­dom, gostom, kmetom, medvedom, pastirom, tatom; tatum. Obliki gostom in tatom bi zaradi drugih sklonskih oblik lahko pripadali ujevskemu vzorcu slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Oblika pastirom je podobno kot ostale oblike z osnovo pastir- nastala po otrditvi *r v r. Kot del trdega ojevskega sklanjatvenega vzorca se lahko pojavlja tudi izvorno mehka ojevska koncnica -em v oblikah crvem159 in ljudem, kjer je verjetno naglašena. V tožilniku je koncnica -e: crve, golobe, gospode, gozde, kmete, ljude, medvede, mož­gane, pastire, pecate, pote, tate. Oblika možgane bi lahko bila tudi ženskega spola in tako odraz ajevskega sklanjatvenega vzorca. Oblika pastire ima enak izvor kot ostale oblike z osnovo pastir-. V mestniku sta koncnici -ih in -eh. Koncnica -ih je izpricana v oblikah gospodih, ljudih, potih, razpotih.160 Koncnica -eh je odraz trde ojevske sklanjatve in je prešla tudi v slovensko ijevsko sklanjatev. Izpricana je v oblikah: gozdeh, ljudeh, poteh. V orodniku je koncnica -i, ki je lahko deloma prekrivna z odrazi ijevskega vzorca. Izpricana je v oblikah: golobi, gospodi, kmeti, koli, ljudi, medvedi, nohti, pecati, poti, sneti. 2.4.2 Mehkiojevskisklanjatvenivzorec Odraze mehkegaojevskega vzorca (vsaj v kakšnem sklonu) zasledimo pri 14 samostalni­kih: cesar, cmrlj, dever, kol, ljudje, molj, mozelj, ogenj, pastir, pleš, seženj, snet, srd, žolc. Mehki ojevski sklanjatveni vzorec lahko shematicno predstavimo tako: 158 Po SSKJ somožg.nimnožinski samostalnik moškega spola in imajo lahko obliko Rmn možg.nov ali možg.n. 159 V TfC 1595; Dmn crvem, Tmn crve. 160 Koncnica -ih je lahko odraz mehke ojevske sklanjatve, lahko pa je tudi odraz nenaglašenega *-e, zato jo obravnavam tudi kot koncnico (slovenske) trde ojevske sklanjatve. I -. -e -i R -a (-e) / -ov / -ev D -u / -om / -em T -. /-a (-e) / -e M -u / -i / -eh / -ih O -om / -em / -i Ednina V imenovalnikuednine je nicta koncnica, osnova se koncuje na soglasnik. Oblika Ied je prekrivna z oblikami Ied vseh ostalih sklanjatvenih vzorcev, v katere so praslovanski ije­vski samostalniki prehajali, razen z obliko Ied ajevskega sklanjatvenega vzorca. Praslo­vanski ijevski samostalniki, katerih odrazi so v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja izpricani v Ied, ki lahko odraža mehki ojevski sklanjatveni vzorec, so: cesar, cmrlj, dever, kol, molj, mozelj, ogenj, pastir, pleš, žolc. V rodilniku je koncnica -a s preglašeno razlicico -e: cesarja, ognja, pastirja, žolca; cesarje, pastirje. Razlicica -e, ki odraža preglašeni a za mehkimi soglasniki, je znacilna za Trubarjeva dela. V dajalniku je koncnica -u. Izpricana je v oblikah cesarju, ognju, pastirju. V tožilniku obstajata glede na živost ali neživost dve koncnici. Samostalniki, ki so podspola živosti, imajo koncnico -a (s preglašeno razlicico -e), ki je izvorno rodilniška: cesarja, cmrlja, pastirja; cesarje. Samostalnik pastir ima v Ted tudi obliko pastirija, ki kaže na podaljšano osnovo pastirij-. Samostalnika, ki nista podspola živosti, imata v Ted nicto koncnico, enako v Ied: ogenj, žolc. Ta oblika je prekrivna z odrazi Ted ijevske (moške in ženske) sklanjatve. V mestniku sta pri odrazih praslovanskih ijevskih moških samostalnikov izpricani koncnica -u in koncnica -i. Izpricani obliki s koncnico -u sta cesarju in ognju. Oblike s koncnico -i, ki se potrjujejo v samostalnikih kolji, ognji, pastirji, pleši, so lahko prekrivne z odrazom ijevskega sklanjatvenega vzorca. Oblika pleši je prekrivna z odrazi ajevskega vzorca samostalnika pleša in pri njej ni mogoce ugotoviti, kateremu sklanjatvenemu vzorcu pripada. To, da je koncnica -u prodrla tudi v mehko ojevsko sklanjatev, verjetno odraža zabrisovanje razlik med trdo in mehko ojevsko sklanjatvijo. V orodniku se pojavljata koncnici -om in -em. Oblike s koncnico -om so: cesar­jom, deverjom, ognjom, žolcom; oblike s podedovano mehko ojevsko koncnico -em pa: cesarjem, ognjem, pastirjem, potem. Oblika potem je lahko prekrivna z odrazom (slovenskega) ijevskega vzorca. To, da se koncnica trde ojevske sklanjatve pritika na mehko osnovo, prica, da se je obcutek za razliko med trdimi in mehkimi soglasniki vedno bolj izgubljal. Dvojina Izpricana je samo imenovalniška oblika cesarje, ki v preglašeni razlicici -e odraža koncnico -a. Množina V imenovalniku se pojavlja koncnica -i: cesarji, ljudji, molji, mozelji, pastirji, srdji. Koncnica -i se pri samostalniku ljudje in samostalniku srd pritika na podaljšano osnovo ljudj-, srdj-. V rodilniku množine se pojavlja koncnica -ov/-ev, ki izvira iz ujevske sklanjatve. Koncnica slovenske trde ojevske sklanjatve -ov je izpricana v oblikah: cesarjov, moljov, ognjov, pastirjov, sežnjov. Koncnica slovenske mehke ojevske sklanjatve -ev je izpricana v oblikah: cesarjev, moljev, pastirjev, sežnjev. To, da se pogosteje pojavlja nepreglašena koncnica -ov, kaže, da se je obcutek mehke osnove (cesarj-, molj-, ognj-, pastirj-, sežnj-) izgubljal. V dajalniku je koncnica -em, ki je postala znacilna (tudi) za slovensko ijevsko sklanja­tev. Kot del mehkega ojevskega sklanjatvenega vzorca se lahko pojavlja v obliki ljudjem ter v oblikah cesarjem in pastirjem. V tožilniku je koncnica -e: cesarje, cmrlje, molje, ognje, pastirje. V mestniku sta koncnici -ih in -eh. Koncnica -ih je izpricana v oblikah cesarjih in pastirjih. Koncnica -ih je lahko odraz mehke ojevske sklanjatve, lahko pa je tudi odraz nenaglašenega *e. Ker je oblikapastirjeh s koncnico -eh izpricana samo v TPo 1595, naj­verjetneje odraža šibitev nenaglašenega i v e in gre za foneticni razvoj iz oblike pastirjih. V orodniku je koncnica -i: cesarji, molji, pastirji, snetji. 2.4.3 Ijevskisklanjatvenivzorec Ijevski sklanjatveni vzorec se v odrazih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja kaže v odrazih ijevske sklanjatve ženskega ali moškega spola. Vecje število oblik je takšnih, iz katerih tudi iz razpoložljivega sobe­sedila ni bilo mogoce ugotoviti, ali so moškega ali ženskega spola, in zato praviloma tudi ne, ali odražajo ojevski ali ijevski sklanjatveni vzorec. Razlika v sklanjatvi ijevskih samo­stalnikov moškega in ženskega spola je v slovenskem knjižnemjeziku 16. stoletja samo v Oed, kjer imajo samostalniki moškega spola koncnico -em, samostalniki ženskega spola -jo, ter v Imn, kjer je pri moškem spolu koncnica -je, pri ženskem pa koncnica -i. Ta razlika je obstajala v ijevski sklanjatvi moškega in ženskega spola že v praslovanšcini. V Ted imajo samostalniki moškega spola, ki so podspola živosti, koncnico -i, ki je izvorno koncnica Red. Odraze ijevskega sklanjatvenega vzorca moškega spola (vsaj v kakšnem sklonu) za­sledimo pri 13 samostalnikih: crv, gospod, gost, gozd, ljudje, medved, noht, pastir, pecat, plat, pot, tat, zet. Samostalnika, ki sta moškega spola in v celotni paradigmi odražata ijevski sklanjatveni vzorec, sta gospod161 in ljudje. Odraze ijevskega sklanjatvenega vzorca ženske­ga spola (vsaj v kakšnem sklonu) zasledimo pri 10 samostalnikih: gos, hot, laket, luc, miš, os, pec, pot, zver, žolc. Ker je vecina oblik prekrivnih, se iz sobesedila ne da vedno razbrati spola pri 7 samostalnikih: labod, laket, miš, noht, os, pot, žolc. V splošnem lahko ijevski sklanjatveni vzorec (moškega in ženskega spola) v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja predstavimo tako: 161 Po Oblakovem mnenju gre za vpliv cerkvene tradicije. mžmžm ž I -. -. -i / -je -i R -i -i / / -i -i D -i -i -ema / -em -em T -. / -i -. -i -i -i -i M -i -i / / -eh / -ih -eh / -ih O -em -jo / / -mi / -i -mi / -i Ednina V imenovalniku se pojavlja nicta koncnica tako pri samostalnikih moškega spola kot pri samostalnikih ženskega spola. Pri oblikah nekaterih samostalnikov tudi iz sobesedila ni mogoce zanesljivo ugotoviti, ali gre za odraz ijevskega ali katerega drugega vzorca. Oblika, pri kateri je iz sobesedila razvidno, da je moškega spola in gotovo spada v ijevski vzorec, je gospod. Oblike, pri katerih je iz sobesedila razvidno, da so nedvomno ženskega spola in spadajo v ta vzorec, so: gos, hot, luc, os, pec, zver, žolc. Spol iz sobesedila ni vedno nedvomno razviden pri samostalnikih pot in žolc; zaradi pomanjkanja drugih bolj povednih sklonskih oblik ni (vedno) mogoce dolociti niti sklanjatvenega vzorca pri oblikah: labod, miš, noht, os. V rodilniku je koncnica -i. Pojavlja se pri obliki moškega spola gospodi in pri oblikah žen­skega spola: gosi, luci, osi, peci, poti, zveri, žolci. Spola se ne da vedno dolociti pri obliki žolci. V dajalniku je koncnica -i. Oblika gospodi je moškega spola, obliki luci in peci pa sta ženskega spola. V tožilniku je koncnica -i pri samostalniku moškega spola gospodi, ki je podspola živosti. Siceršnja koncnica Ted je nicta. Pojavlja se pri samostalnikih ženskega spola: gos, luc, pec, zver, žolc. Spol ni dolocljiv v oblikah pot, žolc. V mestniku je koncnica -i, ki je lahko prekrivna z odrazomojevske sklanjatve, kjer -i lahko odraža nenaglašeni *-e. Nedvomno ijevski odraz je oblika moškega spola gospodi, ženskega spola so oblike: hoti, luci, peci. Sklanjatveni vzorec ni jasen pri oblikah gozdi, gospodi (pri nekaterih avtorjih) in poti. Koncnica -i v Med je najbolj problematicna od vseh koncnic, saj gre lahko skoraj pri vsakem samostalniku, ki jo izpricuje, za odraz ijevske ali ojevske sklanjatve. Tukaj naštevam samo tiste samostalnike, katerih oblike Med bolj verje­tno odražajo ijevsko sklanjatev. V orodniku je pri moškem spolu v samostalniku potem koncnica -em, ki je prekrivna z odrazom ojevske sklanjatve. Pri samostalnikih ženskega spola je koncnica -jo: lucjo, pecjo, žolcjo. Dvojina V imenovalniku je izpricana koncnica -i pri obliki moškega spola gospodi. V dajalniku je izpricana koncnica -ema pri obliki moškega spola gospodema. Najver­jetneje gre za odraz mehke ojevske sklanjatve, podobno kot pri obliki Dmn. V tožilniku je izpricana koncnica -i pri oblikah ženskega spola luci in poti. Oblika moškega spola plati je lahko tudi odraz ujevskega vzorca. Množina V imenovalnikuse pri odrazih moškega spola pojavlja koncnica -je: crvje, gospodje, gostje, ljudje, medvedje, tatje, zetje. Za vec o teh oblikah glej tudi moški mešani sklanjatveni vzo-rec. Imenovalniška koncnica za ženski spol je -i: gosi, lakti, luci, miši, peci. Pri obliki osi ni jasno, ali gre za odraz ženske ijevske ali moške ojevske sklanjatve. Samostalnik gospod ima lahko Imn gospodovje. V rodilniku je koncnica -i. Moškega spola so oblike: gosti, ljudi, pecati; ženskega pa: gosi, luci, peci. Spola se ne da dolociti pri oblikah lakti in miši. V dajalniku je pri samostalnikihmoškega spola koncnica -em, ki odraža ojevsko skla­njatev: crvem, gostem, ljudem, pastirjem, tatem. Koncnica -em se lahko pritika tudi na podaljšane osnove: crvj-, gostj-, ljudj-, tatj-. Enaka koncnica je pri odrazih ženskega spola: gosem. V tožilniku se pojavlja koncnica -i. Moškega spola so oblike: gospodi, gosti, gozdi, ljudi, nohti, pecati, tati. Ženskega spola je oblika luci. Spol ni nedvomno razviden pri obli­kah miši in poti. V mestniku sta koncnici -eh in -ih. Gre za koncnici, ki odražata vpliv ojevske skla­njatve. Spol je mogoce dolociti samo glede na ostalo paradigmooz. sobesedilo. Moškega spola so oblike: gosteh, gozdeh, ljudeh, pastirjeh; gospodih, ljudih. Spola se ne da dolociti pri oblikah poteh; potih. Ker je oblika pastirjeh izpricana samo v TPo 1595, odraža šibitev nenaglašenega i v e in gre za foneticni razvoj iz pastirjih. V orodniku je koncnica -mi. Spol je mogoce dolociti enako kot v Rmn, Dmn, Tmn in Mmn. Moškega spola so oblike: crvmi, gospodmi, gostmi, ljudmi, pastirmi, tatmi, zetmi. Spola se ne da dolociti pri obliki mišmi. Oblika pastirmi iz TR 1558 ni nujno podedovana, lahko gre za sekundarno koncnico samostalnikov na -ar; prim. Omn colnarmi iz istega dela. Poleg koncnice -mi bi lahko bilaodraz ijevske sklanjatve kot rezultat analogije po ostalih sklonskih oblikah tudi koncnica -i. Moškega spola so oblike: gospodi, ljudi, nohti, pecati, poti. Vse te oblike so prekrivne z obliko Omn ojevskega sklanjatvenega vzorca. Ženskega spola sta obliki hoti in luci. Spola ni mogoce dolociti pri oblikah miši in poti. 2.4.4 Ujevskisklanjatvenivzorec162 Ta vzorec obravnavam kot samostojen sklanjatveni vzorec, ker so se po njem, ceprav ce­loten sklanjatveni vzorec ni bil vec ohranjen, v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja tvorile oblike iz samostalnikov, ki so bili v praslovanšcini ojevski (grad, list) in ijevski (tat, zet). Najbolj produktiven je bil v ednini, kjer vse oblike, razen Oed na -om, in variantne koncnice Ded -u odražajo podedovano stanje iz praslovanšcine. Ce ne bi šlo za še vedno 162 Ceprav bi po tradicionalnem prepricanju lahko mislili, da je ta vzorec popolnoma zamrl že v praslovanšcini, nitako. Zato se mi zdi smiselno, da opozarjam na delno aktivnost sklonskih oblik ujevske sklanjatve znotraj obravnavanega obdobja. Novih tvorjenk sicer ni bilo vec, je pa že dejstvo, da cirkumflektirane enozložnice težijo k prevzemu ujevskih oblik, dovolj zgovorno, da ujevskega vzorca ne morem spregledati. aktiven sklanjatveni vzorec oz. ce bi šlo samo za vpliv izvorno ujevskih oblik znotraj oje­vske sklanjatve, bi se pojavljal samo kakšen posamicen odraz, tako pa je imela ujevska sklanjatev v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja tako velik vpliv, da je vase zajela tudi samostalnike, ki vanjo niso mogli preiti po nobeni analogiji; prim. oblike, kot so: Ted bogu, gospodu, ... Mnenja slovenskih jezikoslovcev o obstoju ujevske sklanjatve v slovenšcini so sicer razlicna. Ramovš1952, 54, obravnava vpliv ujevske sklanjatve znotraj ojevske, ko pravi: »U-jevska fleksija je kot samostojna fleksija prenehala eksistirati. Osem koncnic je po reliktih prešlo v o-jevsko fleksijo, kjer so postale formalno tvorne. /.../ Ostanki u-jevske fleksije v sle. so: 1. G. sin.; 2. D. sinovi; 3. L. sg. – sinu; 4. N. du. -y: dva sini .dva syny; N. pl. -.ve, ohranjeno v nekaterihkraških dialektih, ceprav redko; 6. g. pl. -ov je danes splo­šna koncnica o-debel, oblike starega brezkoncniškega G. (lás, z) so redke; 7. A. pl. sini; 8. I. pl. -mi.« Bliže mojemu mnenju je Oblak, ko ugotavlja: »Im Allgemeinen kann man constatiren, dass sich im Sloven. bedeutend stärker die Reste der u-Declin. bei den ./o-St. erhaleten haben, als in den übringen slav. Sprachen und das Gefühl für die u-declin. war wenigstens bei einigen Substantiven (....) noch im XVI. Jahrhundert nicht ganz gesch­wunden« (Oblak1890, 26). Ujevsko sklanjatev navaja tudi Škrabec: »Gen. sg. pri deblih na u je .: s.n., ako imajo dolg potisnjen naglas. /.../ Dat. sg. na -ovi: sen.v., tast.v., zgon.v., most.v.« (Škrabec IV, 347). Po tem vzorcu se od odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola sklanjajo predvsem enozložnice moškega spola, ki so v praslovanšcini spadale v akcent­sko paradigmo c. Tej paradigmine pripadata samo samostalnik pot, ki je v praslovanšcini spadal v akcentsko paradigmo b, in samostalnik zet, ki je spadal v akcentsko paradigmo a. Ta sklanjatveni vzorec je pri odrazih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola opaziti v ednini in dvojini, v množini pa ni nedvomnih znakov, ki bi odraze kakšnega od teh samostalnikov zagotovo uvršcali v ujevski sklanjatveni vzorec. Prehajanje med ijevsko in ujevsko sklanjatvijo je lahko pogojeno s paralelnim sklanjatvenim vzorcem že v praindoe­vropšcini, prim. izglasje pie. v ujevski in ijevski sklanjatvi v ednini: Ied *-u-s : *-i-s, Red *-o.-s :*-e.-s, Ded *-o.-e. : *(e).-e., Ted *-u-m : *-i-m, Zed *-ou : *ei, Med o(u) :ei, Oed umi : imi, ...; kar je v praslovanšcini dalo: Ied *-. : *-., Red *-u : *-i, Ded *-ovi : *-(.ji/ji), Ted *-. : *-., Zed *-u : *-i, Med *-u : *-i, Oed *-.m. : *-.m. (Pohl 1985, 372–373). Prehod ijevskih cirkumflektiranih enozložnic v ujevsko sklanjatev opažatudi Rigler: »pri prvotnih i-jevskih osnovah je pri živih bitjih (tat) vpliv u-jevske fleksije mocnejši kot pri o-jevskih; verjetno so takoj, ko so se prenehale sklanjati po i-jevski fleksiji, prevzele v G. u-jevsko koncnico, ne o-jevske« (Rigler 2001, 451). Odraze ujevskega sklanjatvenega vzorca (vsaj v kakšnem sklonu) zasledimo pri 8 samostalnikih: glad, gospod, gost, plat, pot, tast, tat, zet. Samostalnik glad ima izpricane samo ujevske oblike, samostalnik plat ima nekatere oblike prekrivne z drugimi sklanjatve­nimi vzorci. Samostalnik gospod ima po ujevskem sklanjatvenem vzorcu izpricano obliko Ted. Vpliv ujevske sklanjatve lahko odraža tudi oblika Imn gospodovje, kjer bi element -ov- lahko bil ujevski. Ostali samostalniki, ki imajo nedvomne odraze ujevskega sklanja­tvenega vzorca, se v množini sklanjajo po odrazih drugih sklanjatvenih vzorcev. Ujevski sklanjatveni vzorec lahko shematicno predstavimo tako: I -. / R -u / D -uvi / -u / T -. / -u -i M -u / O-om (-um)/ Ednina V imenovalniku se pojavlja nicta koncnica. Samostalniki, ki izkazujejo (v stranskih sklo­ nih) odraze ujevskega vzorca in imajo izpricano obliko Ied, so: glad, gost, pot, tast, tat, zet. V rodilniku je koncnica -u: gladu, gostu, platu, potu, tastu, tatu, zetu. V dajalniku je koncnica -ovi, ki se zaradi naglašenega o pojavlja v foneticni razlicici -uvi: tastuvi, zetuvi. Pojavlja se tudi koncnica -u, ki je nastala pod vplivom oblike Med: gostu, potu, tastu, tatu, zetu. Te oblike so prekrivne z odrazom Ded ojevskega sklanjatvenega vzorca. V tožilniku se pojavljata nicta koncnica in koncnica -u. Koncnica -u se pojavlja pri samostalnikih, ki so podspola živosti. Nicta koncnica se pojavlja v oblikah plat in pot. Koncnica -u se pojavlja v oblikah gostu, tastu, tatu ter enkrat v TkM 1579 pri slovenski dvozložnici gospodu. V mestniku se pojavlja koncnica -u, ki je prekrivna z odrazom slovenske ojevske skla­njatve. V slovensko ojevsko sklanjatev je namrec koncnica Med -u prešla iz psl. ujevske sklanjatve. Ta oblika se pojavlja v primerih platu in potu. V orodniku se pojavlja koncnica -om, ki ima, kadar je naglašena, foneticno podobo -um. Nastala je pod vplivom Oed trdega ojevskega sklanjatvenega vzorca. Odraža se v oblikah potom in tastum. Dvojina Izpricana je koncnica Tdv -i v samostalniku plati. Ta oblika je lahko tudi ostanek ijevskega sklanjatvenega vzorca. 2.4.5Moškimešanisklanjatvenivzorec V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je prihajalo do medsebojnih vplivov in me-šanja razlicnih sklanjatvenih vzorcev. Tako so se zacele tudi ijevske koncnice pojavljati pri prvotno ojevskih samostalnikih (mož, zob, las, jud, ajd).163 V množini je nastal mešani 163 Iedmož, Red moža, Ded možu, Ted moža, Med moži, možu, možej, Oed možom, možem, Idv moža, Rdv možov, Tdv moža; Ied zob, Red zoba, Ted zob; Ied las, Red lasa, Ted las, Med lasu; Ied jud, Redjuda, Ded judu, Ted juda, Oed judam;Ied ajd, Red ajda, Ded ajdu, Ted ajda. Imn možje, moži; zobje, zobi; lasje, lasi; judje, judije, judi; ajdje, ajdi. Rmn mož, možov, moži, možeh; zob, zobi; las; judi, judov, judeh; ajdov. Dmn možem, možom, možjem; zobem; judom, ajdom. Tmn može, možje; zobe, zobje; lase, lasje; jude, judje; ajde, ajdje. Tmn moži; zobi; lasi. Mmn možeh, možih; sklanjatveni vzorec, v katerem se prepletajo ijevske in (slovenske) ojevske koncnice. V imenovalniku je ijevska koncnica -je, v rodilniku koncnici -ov/-i, v dajalniku ojevski konc­nici -om/-em. V tožilniku se pojavlja ojevska koncnica -e, redkeje ijevska koncnica -i, v mestniku ojevski koncnici -eh/-ih, v orodniku pa ijevska (lahko tudi ujevska) koncnica -mi, redkeje -i. Te koncnice so se lahko pritikale tudi na osnovo, podaljšano z -j-. Ali se pojavi koncnica slovenske ojevske ali slovenske ijevske sklanjatve, je v Rmn, Dmn, Mmn in Omn odvisno od mesta naglasa. Ce je naglas na koncnici, so te (slovenske) ijevske, ce pa je na osnovi, so koncnice praviloma (slovenske) ojevske. Koncnica -i v Tmn je vedno naglašena, koncnica -e pa je lahko naglašena ali nenaglašena. V obliki Tmn gostje je koncnica najbrž naglašena, v obliki Tmn gospodje pa skoraj gotovo ne. Osnova se lahko v Dmn in Tmn podaljšuje z -j-, ki je vanjo verjetno prešel pod vplivom Imn, kjer je del koncnice. Koncnica -je v Imn je lahko naglašena alinenaglašena. Takšno stanje zasledimo tudi pri 6 odrazih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola: crv, gospod, gost, ljudje, medved, tat. Sklanjatev lahko ponazorimo na naslednji nacin: I -je -jeI R -ov -i D -om (j)-em T (j)-e -i M -ih -eh O -(m)i -mi Koncnice, ki so predstavljene v tem stolpcu, so prekrivne z odrazi slovenske ijevske sklanjatve. Kadar so del moškega mešanega vzorca, se ne pojavljajo v celotni paradigmi, ampak samo v po­sameznih sklonskih oblikah. V imenovalniku se pojavlja koncnica -je, ki odraža ijevsko sklanjatev: crvje, gospodje, gostje, ljudje, medvedje, tatje. Imn medvedje se pojavlja samo v JPo 1578 in pri tem ni razvidno, ali gre za ostanek ijevske sklanjatve ali gre za (sekundarni) vpliv moškega meša­nega sklanjatvenega vzorca. Za natancnejšo dolocitev bi namrec potrebovali še vsaj kakšno izpricano množinsko obliko, ki pa je v JPo 1578 ni. V rodilniku se pojavljata koncnici -ov in -i. Koncnica -ov, ki izvira iz ujevske sklanja­tve, odraža slovensko ojevsko sklanjatev: crvov, gospodov, gostov, tatov. Koncnica -i izvira iz ijevske sklanjatve in je verjetno naglašena: gosti, ljudi. V dajalniku se pojavljata koncnici -om in -em. Koncnica -om izvira iz trde ojevske sklanjatve: crvom, gospodom, gostom, tatom. Koncnica -em, ki se lahko pritika na podalj­šano osnovo, izvira iz mehke ojevske sklanjatve, že v izhodišcnoslovenskem stanju pa je zobeh; laseh; judih, judeh; ajdih. Omn možmi, moži; zobmi; lasmi, lasi; judmi, judi; ajdmi, ajdi. PoMiklošicevemmnenju gre za skupino samostalnikov, ki imajo v Red naglašeno koncnico -a ali -u. Ti samostalniki imajo naglašene koncnice tudi v Dmn, Mmn in Omn: »Die subst., die im sg.gen.a betonen oder haben, könen im dual dat. und instr. und im pl. dat. und loc. ęma, ęm und ęh auslauten:tatęma, tatęm, tatęh; dieselben subst. könen den pl. instr. auf mí: tatmi bilden« (Miklošic 1856, 182). prešla tudi v slovensko ijevsko sklanjatev in je verjetno naglašena: crvem/crvjem, gostem, ljudem/ljudjem, tatjem. V tožilniku sta koncnici -e in -i. Koncnica -e je odraz ojevske sklanjatve in se navadno pritika na podaljšano osnovo: crve/crvje, gospode/gospodje, gostje, tatje. Koncnica -i je odraz ijevske sklanjatve in je verjetno naglašena: gosti, tati. V mestniku se pojavljata koncnici -ih in -eh. Obe izvirata iz ojevske sklanjatve in sta že v izhodišcnoslovenskem stanju prešli v slovensko ijevsko sklanjatev. Koncnica -ih je najbrž nenaglašena: gospodih, ljudih. Koncnica -eh je verjetno naglašena: gosteh, ljudeh. V orodniku je odraz ijevske koncnice -mi, ki ima lahko zaradianalogije po ostalih sklonih razlicico -i: crvmi, gostmi, ljudmi, tatmi; gospodi, ljudi. Predvsem pri samostalniku ljudje je uvrstitev v moški mešani sklanjatveni vzorec pogojena z vsakim posameznim avtorjem/delom, saj so v splošnem izpricani skloni vsi prekrivni s katerim od ostalih vzorcev. 2.4.6Ajevskisklanjatvenivzorec Ajevski sklanjatveni vzorec se pri odrazih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja redko. Samostalniki, ki so prešli v ta sklanjatveni vzorec, so ženskega spola. Odraze ajevskega sklanjatvenega vzorca (vsaj v kakšnem sklonu) zasledimo pri 4 samostalnikih: miš, možgani, pleša, risa. Vzorec lahko predstavimo na naslednji nacin: R -e / D / -om T / -e M -i / Ednina V imenovalniku se pojavlja koncnica -a: risa. V rodilniku je koncnica -e: pleše. V mestniku se pojavlja koncnica -i. Izpricana je v obliki pleši. Oblike Ded, Ted in Oed niso izpricane. Množina Imenovalnik in rodilnik množine nista izpricana. V dajalniku se pojavlja koncnica -om, mi-šom, ki odraža labializacijo koncnice -am. V tožilniku je koncnica -e. Obliki, ki jo odražata, sta miše in pleše. Mmn in Omn nista izpricana. 2.4.7Ženskimešanivzorec Ta vzorec se pri odrazih praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja samo pri množini samostalnika miš. Sicer je (v slo­venskem knjižnem jeziku 16. stoletja) znacilen za ijevske samostalnike ženskega spola, ki imajo stalen naglas na osnovi. Shematicno ga lahko za samostalnik miš predstavimo tako: R miši D mišom T miše M / O miš(m)i V imenovalnikumnožine koncnica -i odraža ijevski sklanjatveni vzorec samostalnikov žen­skega spola. Pri ostalih samostalnikih, ki se sklanjajo po tem vzorcu, je za Imn znacilna tudi ajevska koncnica -e (basne, bolezne). V rodilniku je koncnica -i, ki odraža ijevski sklanjatveni vzorec. Pri ostalih samostalnikih, ki se sklanjajo po tem vzorcu, je za Rmn znacilna tudi nicta ajevska koncnica (bolezen, basen). V dajalniku je koncnica -om, ki je verjetno labializiran odraz ajevske koncnice -am. V tožilniku je koncnico -e, ki je prekrivna z odrazom ojevskega vzorca. Pri ostalih samostal­nikih, ki se sklanjajo po tem vzorcu, je za Tmn bolj znacilna koncnica -i, ki odraža ijevski vzorec. Mestnik množine samostalnika miš ni izprican. Orodnik množine ima koncnico -mi, ki odraža ijevski sklanjatveni vzorec. Razlicica te koncnice je tudi -i (bolezni, basni), ki pa lahko pri samostalnikumiš odraža ojevski vzorec in s tem moški spol. 2.5 Kategorijaživostipriodrazihpraslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskemknjižnemjeziku16.stoletja Kot v vseh slovanskih jezikih se tudi v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pri sa­mostalnikih moškega spola pojavlja kategorija živosti. To pomeni, da imajo samostalniki moškega spola, ki poimenujejo osebe, živali in živa bitja obliko Ted enako obliki Red in ne Ied. Najprej se je kategorija živosti razširila na odraze (trde in mehke) ojevske sklanjatve. V slovenšcini se je razširila tudi na odraze ijevske in ujevske sklanjatve. Kategorijo živosti v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja odražajo naslednji samo­stalniki moškega spola: cesar, cmrlj, crv, golob, gospod, gost, medved, pastir, tast, tat, zet. Samostalniki cesar, cmrlj, crv, golob, medved, pastir in zet imajo v Red in Ted obliko, ki odraža ojevsko sklanjatev (-a). Samostalnik gospod ima v Trubarjevih delih izpricano obliko Red gospudi (enkrat v predložni zvezi guspodi) in gospuda. Oblika gospudi se pojavljaskoraj trikrat bolj pogosto kot oblika gospuda. V Ted se tudi pojavljata obliki gospudi in gospuda. Oblika gospudi je v Ted dvakrat bolj pogosta kot oblika gospuda. Obliko Ted gospodi lahko zasledimo že v stcsl. (SJSI, 425–426). Obliko gospudi v slovenskem jeziku ugotavljata med drugimi že Oblak 1890 in Ramovš 1952. V Dalmatinovihdelih je v Red in Ted mocno prevladujoca oblika gospuda. Oblika gospudi predstavlja zelo majhendel (okoli 3 %) vseh pojavitev v Red in Ted. V Kreljevih delih se v Red in Ted pojavlja samo oblika gospoda. V delih Felicijana Trubarja se v Red pojavlja samo oblika gospuda, v Ted pa se poleg prevladujoceoblike gospuda pojavlja tudi oblika gospudi (6 %). V *P 1563 se v Red pojavlja oblika gospudi, v Ted pa se pojavlja tudi oblika gospudi s foneticnima razlicicama gaspodi in gaspudi. V JPo 1578 se vecinoma pojavlja Red gospoda s foneticno razlicico gospuda. Oblika gospodi se pojavlja redkeje (12 %). V Ted prevladuje oblika gospoda s foneticno razlicico gospuda. Redkeje se pojavlja oblika gospudi (6 %). V TkM 1579 se v Red pojavlja samo oblika gospuda. Oblika gospuda je prevladujoca tudi v Ted, poleg nje pa se pojavljata še obliki gospudi in (ujevska) gospudu (enkratna pojavitev oz. 3 % vseh pojavitev). V TtPre 1588 se v Red pojavlja oblika gospuda s foneticno razlicico gospoda. V Ted se pojavlja oblika gospuda. V ZK 1595 se v Red in Ted pojavlja oblika gospuda. Samostalnik gospod je imel v najzgodnejših delih v Ted (in Red) prevladujoco obliko gospudi. Oblika Ted gospuda zacne prevladovati proti koncu obdobja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ko postane edina oblika Ted (ZK 1595). Oblika gospudu se pojavlja samo enkrat v TkM 1579 in odraža ujevsko sklanjatev. Verje­tno je oblika Ted gospudi po Red gospudi nastala pod vplivom enakega razmerja ojevskih oblik – gospuda; predvsem pa oblik Red in Ted izvorno ojevskih samostalnikov: cloveka, moža, otroka, .... Samostalnik gost ima v Trubarjevih delih (ujevsko) obliko Red in Ted gostu. V Dal-matinovih delih in JPo 1578 oblika Red ni izpricana, v Ted je oblika gostu. Oblika Ted gostu je nastala pod vplivom ujevske oblike Red gostu. Do takšne analogije je verjetno prišlo iz enakega razloga kot oblika gospudi. Samostalnik tast v Trubarjevih delih oblike Red nima izpricane.Oblika Ted je (ujev-ska) tastu. V Dalmatinovih delih je v Red oblika tastu s foneticno razlicico t.stu (zapisano te.tu), v Ted je oblika tastu. Samostalnik tat v Trubarjevih, Kreljevih delih in JPo 1578 nima izpricane oblike Red. V Ted je ujevska oblika tatu. V Dalmatinovih delih je oblika Red in Ted tatu.164 Trdo ojevsko sklanjatev odraža 6 oblik Ted: crva, goloba, gospoda, medveda, pastira, zeta. Mehko ojevsko sklanjatev odraža 5 oblik Ted: cesarja (cesarje), cmrlja, pastirja (pastirija). Ujevsko sklanjatev odražajo 4 oblike Ted: gospodu, gostu, tastu, tatu. Ijevsko sklanjatev odraža samostalnik gospod: Ted gospudi (gospodi). Kot vidimo, izpricani samo­stalniki kategorijo živosti vecinoma odražajo z ojevskim vzorcem, redkeje z ujevskim, z ijevskim vzorcem pa se odraža samo samostalnik gospod. Že v stcsl. se pojavlja Ted tati (SJSI, 432). V SSKJje navedena oblika Ted tatu; zalotiti tatu. Zanimivo je, da pri izvorno ujevskem samostalniku sin pricakovana oblika Ted *sinu v SSKJ ni izpricana. Tako izvorno ijevski samostalnik tat izkazuje v slovenskem knjižnem jeziku vec odrazov ujevske sklanjatve kot izvorno ujevski samostalnik sin. SKLEP Odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jezi­ku 16. stoletja je 55.165 Ti so: cesar, cmrlj, crv, dever, drob, glad, gnus, golob, gos, gospod, gost, gozd, hot, jagned, jastreb, kmet, kol, labod, laket, ljudje, los, luc, medved, miš, molj, mozelj, možgani, noht, ogel, ogenj, olov, os, pastir, pec, pecat, pelin, plat, pleš, pleša, pot, razpot, risa, seženj, snet, srd, sred, tast, tat, trst, zet, zver, žal, želod, žerjav, žolc. Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola se v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja odražajo v vec razlicnih sklanjatvenih vzorcih moškega in ženskega spola, in sicer v ojevskem, ijevskem, ujevskem in mešanem moškem ter ajevskem in mešanem ženskem. Sklanjatveni vzorci zgoraj navedenih in tudi drugih samostalnikov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja še niso bili ustaljeni. Takšnih samostalnikov je med obravnavanimi (55) kar 25, tj. malo manj kot polovica:166 cesar, cmrlj, dever, glad, golob, gos, hot, jagned, jastreb, kmet, kol, mozelj, luc, ogenj, pec, pelin, pleš, razpot, risa, seženj, snet, srd, trst, zver, žerjav. Težnja razvoja v jeziku je torej, da se isti samostalnik ustali v enem sklanjatve­nem vzorcu in da do prehajanj med razlicnimi sklanjatvenimi vzorci ne prihaja oziroma jih ni. V zgodovini slovenskega jezika je do teh prehajanj prihajalo, ker ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem jeziku (razen morda v obdobju alpske slovanšcine oz. Brižin­skih spomenikov) kot samostojna oblikoslovna kategorija niso bili vec živi in so se morali zato vkljuciti v druge sklanjatvene vzorce. Pri nekaterih samostalnikih se je prestrukturira­nje zacelo že v praslovanskem obdobju (ogenj), pri nekaterih se je to zgodilo v notranjem slovenskem razvoju (risa). Nekatere težnje razvoja, ki so opazne že v praslovanšcini in kasneje v ostalih slovanskih jezikih, so se uveljavile tudi v slovenskem jeziku. Tako so npr. samostalniki cmrlj, golob, jastreb, molj prešli v ojevsko sklanjatev skoraj brez sledi ijevske sklanjatve, samostalniki,kot so npr. gost, tat, zet, so se odražali deloma v ujevski, deloma v ojevski, deloma v mešani sklanjatvi moškega spola, samostalnik pot pa je ne samo prehajal med razlicnimi sklanjatvenimi vzorci znotraj enega spola, ampak je prehajal celo med vsemi tremi spoli. Znotraj ojevske sklanjatve je na uvrstitev v trdo ali mehko razlicico 165 Zaradi clenjenosti pomena pri samostalnikih drob inpecna dve podenoti je dejansko obravnavanih 57 samostalnikov. 55 je število etimoloških izhodišc; sinhrono pomensko clenitev dojemam kot manj pomembno, saj v navedenih primerih nima vpliva na oblikoslovne znacilnosti obravnavanih samostalnikov. 166 Odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, ki bi se odražali v enem sklanjatvenem vzorcu, je bilo glede na vse odraze praslovanskih ijevskih samostalnikovmoškegaspolav slovenskemknjižnemjeziku16.stoletjamanjkotpolovica. vplival zadnji glas osnove. Ce je bil mehek/mehcan, se je samostalnik uvrstil v mehko oje­vsko sklanjatev že zgodaj in brez sledi ijevskega vzorca, prim. cmrlj, molj, ogenj. Ce pa je bil zadnji glas osnove trd, se je samostalnik uvrstil v trdo ojevsko sklanjatev, prim. golob, jastreb. Najbolj pricakovan nacin prehajanja med razlicnimi vzorci je med ojevskim vzorcem moškega spola in ijevskim vzorcem ženskega (ali nedolocljivega) spola. Spol je v nekaterih primerih nedolocljiv zaradi nepovednosti sobesedila. Takšnih samostalnikov je v sloven-skem knjižnem jeziku 16. stoletja le 5: laket, os, pecat, pot, žolc. Samostalnikov, ki so se sklanjali po ojevskem ali ujevskem vzorcu, imeli pa so ohranjeno (vsaj) še kakšno obliko ijevskega vzorca moškega spola, je bilo 14, kar predstavlja cetrtino vseh odrazov praslo­vanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja: crv, gospod, gost, gozd, laket, ljudje, medved, noht, pastir, pecat, plat, pot, tat, zet. Vidimo torej, da so odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knji­žnem jeziku 16. stoletja vecinoma ojevski, ce so moškega spola, in vecinoma ijevski, ce so ženskega spola. Prehajanje med razlicnimi vzorci se je lahko zgodilo zaradi prekrivnih sklonskih oblik razlicnih sklanjatev. V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja zaradi omejenega gradiva odrazi praslovan­skih ijevskih samostalnikov moškega spola niso vedno zadostno izpricani in se vcasih iz njih ne da sklepati niti na spol niti na sklanjatveni vzorec. Takšnih samostalnikov je 7: drob, gnus, labod, los, možgani, olov, žal. Predvsem cirkumflektirane enozložnice (v praslovanšcini dvozložnice) so se uvrstile v ujevski vzorec slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ta prehod se je lahko zgodil zato, ker sta bili ijevska in ujevska sklanjatev že v praslovanskem obdobju (in tudi prej) strukturno prekrivni. V izhodišcu je šlo namrec samo za alternacijo jor (ujevska) in jer (ijevska) sklanjatev. Pri samostalnikih, ki so prešli v ujevsko sklanjatev, se je tako z goto-vostjo ohranil moški spol. Prapodobnost ujevskih in ijevskih samostalnikov se zrcali tudi v odrazih v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Cirkumflektirane enozložnice, ki so bile v praslovanšciniojevske dvozložnice, namrec prehajajo v ujevsko sklanjatev redkeje kot odrazi ijevske sklanjatve. Le 5, je odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola, ki se v sloven-skem knjižnem jeziku 16. stoletja odražajo samo kot ijevski samostalniki ženskega spola: gos, hot, luc, pec, zver. Prehajanje praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola izkljucno v žensko ijevsko sklanjatev v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je torej redko. Pojavlja se pri samostalnikih, pri katerih spol že v praslovanšcini ni bil ustaljen. Svojevrsten primer pre­hajanja med razlicnimi vzorci sta samostalnika laket in pecat, ki imata v ednini izkljucno ojevske oblike, v množini pa ijevske. Tudi vse cirkumflektirane enozložnice, ki izvirajo iz ijevske sklanjatve, kažejo na podoben razvoj; v ednini (in dvojini) so ujevske oblike, v množini pa ijevske, prim. gost, Ted gostu, Imn gostje; tat, Red tatu, Imn tatje. Odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja so nekje na polovici razvoja do današnjega stanja. Vsebujejo tako osta-line, kot je npr. sklanjatev samostalnika gospod, ki v ednini še v celoti odraža ijevsko skla­njatev moškega spola, kot tudi drugo skrajnost, npr. samostalnikgolob, ki ne kaže vec niti enega znaka ijevske sklanjatve in je že v 16. stoletju šolski primer ojevskega vzorca. Kot je razvidno iz gradiva, je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja (pa tudi kasneje) obstajala težnja, da bi odrazi praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola prešli v ojevski sklanjatveni vzorec. Ker je (bila) ijevska sklanjatev ženskega spola še pro-duktivna, je zaradi prekrivnosti vecine sklonskih oblik (še iz praslovanšcine) med njima pri­hajalo do medsebojnih vplivov. Nekateri samostalniki, ki so bili samo moškega slovnicnega spola, ne pa tudi naravnega moškega spola, so zato lažje prehajali med obema vzorcema in se lahko sklanjajo po ojevski ali ijevski sklanjatvi (laket, pecat, pot, žolc, itd.) ali pa v koncni fazi popolnoma preidejo v ijevsko sklanjatev ženskega spola (gos, zver). V knjižnem jeziku 16. stoletja se ostanki odrazov ijevske sklanjatve moškega spola postopoma izgubljajo. V starejših delih je praviloma vec odrazov sklanjanja po ijevski skla­njatvi moškega spola kot v mlajših. Trubar ima tako do TPo 1595 sklanjatev samostalnika gospod dosledno ijevsko, medtem ko ima Znojilšek pri samostalniku gospod samo še ojev­ske odraze. Na razvoj sklanjatvenega vzorca samostalnika gospod so vplivali tudi nelingvisticni vzroki. Ker se je uporabljal ta samostalnik kot sopomenka za Boga in posledicno tudi v besedni zvezi Gospod Bog, raba v molitvenih obrazcih in religioznih besedilih pa zahteva cim vecjo stabilnost, se je njegov prvotni ijevski sklanjatveni vzorec ohranil najdlje in je sklanjatev tega samostalnika pocasneje prehajala v ojevsko, kot bi sicer. Odrazi samostalnikov, ki so bili za praslovanšcino vecinoma rekonstruirani kot moški ojevski ali ženski ijevski, nakazujejo skupno ijevsko izhodišce moškega spola. Malo je namrec verjetno, da bi v jeziku socasno obstajala dva izraza, ki bi pomenila isto in imela raz-licen spol ter sklanjatveni vzorec, pri cemer bi bila imenovalniška oblika prekrivna. Zakaj bi npr. v praslovanšcini obstajala samostalnika *mol., Red *moli ž in *mol., Red *mola m, morda celo *mol., Red *mola m .molj.? Vsak jezik teži k poenostavljanju sistema, in ce v njem obstajajo sopomenke, praviloma nimajo prekrivnih oblik. Ce se že pojavi tak primer, kot je npr. sln. pot, Red poti ž in pot, Red pota m, je ena izmed oblik prevladujoca, druga pa v zamiranju. Že na slovenskem primeru samostalnika pot vidimo, da moški spol zamira in je bolj arhaicen,ženski spol pa odraža ijevsko sklanjatev, ki ima nekatere sklonske oblike prekrivne z oblikami moškega spola (Ied pot, Ted pot, lahko Imn poti, v starejših besedilih še kakšen sklon vec (npr. Med poti)). Ce torej takšne oblike primerjamo med sabo, moramo izhajati iz izhodišca moškega spola. Ker (sodobni) odrazi kažejo na mocno rabo odrazov ženske ijevske sklanjatve, moramo poiskati (etimološke) skupne tocke odrazov moškega spola in odrazov ženske ijevske sklanjatve. Tako pridemo do izhodišca, ki je moškega spola in odraža ijevskivzorec. Ce pri takšnih samostalnikih predpostavljamo izhodišce ženskega spola ijevskega vzorca, je težje pojasniti, zakaj in od kod odrazi moškega spola (razen seveda v izjemah, kot je npr. c., blr.. kokoš m .petelin. (ESSJII, 54), kjer se slovnicni spol ravna po naravnem spolu). Najbolj vprašljivo je ijevsko izhodišce pri samostalnikih cesar in kmet, ki sta prevzeta iz latinšcine s posredovanjem gotšcine oz. nemšcine, kjer ni jasno, ali sta v slovenšcino prevzeta kot ijevska ali že v izhodišcu kot ojevska. Ijevske znake kaže primerjalno gradivo, slovensko gradivo pa kaže (samo) ojevske. Položaj odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola med ostalimi samostalniki v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja bo celostno razjasnjen šele takrat, ko bodo analizirani vsi samostalniki tega obdobja. PRASLOVANSKI IJEVSKI SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA vslovenskem knjižnem jeziku 16. STOLETJA Povzetek V monografiji Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja analiziram odraze praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v prvem razvojnem obdobju oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, v drugi polovici 16. stoletja. V praslovanšcini je obstajal sistem sklanjatev glede na zadnji glas osnove, med njimi je bila tudi ijevska sklanjatev, ki je vkljucevala samostalnike moškega in ženskega spola. Razlika v sklanjatvi enih in drugih je obstajala le v obliki Oed, kjer so imeli samostalniki moškega spola iz pie. podedovano koncnico *-.m. (*g.st.m.), samostalniki ženskega spola pa novejšo koncnico (nastalo pod vplivom ajevske sklanjatve) *-.jo (*k.st.jo). Razlicni sta bili tudi obliki Imn, kjer so imeli samostalniki moškega spola iz pie. podedovano koncnico *-.je (*g.st.je), samostalniki ženskega spola pa koncnico *-i, ki je nastala pod vplivom oblike Tmn (*k.sti). Vseostale sklonske oblike so bile prekrivne. Že dejstvo, da so imeli samostalniki moškega spola bolj arhaicne koncnice, kaže na to, da so v praslovanšcini v razmerju do ijevskih samostalnikov žen­skega spola ti predstavljali ostalino, ki se kot samostojna oblikoslovna kategorija ni vec razvi­jala. Stanje odrazov teh samostalnikov v slovanskih jezikih to potrjuje, saj je kategorija ijevskih samostalnikov moškega spola v vseh slovanskih jezikih zamrla že v najzgodnejših obdobjih razvoja in jih kot samostojno oblikoslovno kategorijo najdemo izpricane le še v stari cerkveni slovanšcini, v stari cešcini, stari rušcini oz. v cerkvenoslovanskih redakcijah, kasneje pa ne vec. Posamezni ostanki odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola pa se kljub temu še pojavljajo tudi v sodobnih slovanskih jezikih. Tako npr. množinski samostalnik *lud.je v vseh slovanskih jezikih ohranja vsaj kakšno sklonsko obliko, ki odraža star ijevski vzorec, prim. sln. Imn ljudje, hr. in sr. Rmn lj.di, r. Rmn ludej, slk. Rmn ludí, ... V monografiji poskušam odgovoriti na vprašanja, kakšni so odrazi praslovanskih ijev­skih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, ali jih je bilo vec kot v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, v katere sklanjatvene vzorce so prehajali in ali je še ohranjena kakšna sled ijevske sklanjatve moškega spola. Nabor praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola predstavlja seznam pra­slovanskih samostalnikov, ki so bili do sedaj prepoznani kot možni ijevski samostalniki moškega spola. Pri tem sem upošteval vsak znak, ki bi lahko nakazoval na izvorno ijevsko sklanjatev moškega spola. Pri sestavljanju nabora sem se opiral predvsem na glavne in najbolj zanesljive vire: primerjalne slovnice slovanskih jezikov(Arumaa 1985, Bernštejn 1974, Boškovic1985, Miklošic1856, Stieber1971, Vondrák1906, 1908, ...), razlicne eti­mološke slovarje (npr. ČSSJa, ESSJ, ESJS, SP, Schuster-Šewc, Derksen, Miklošic) in sta­rocerkvenoslovanske (in cerkvenoslovanske) slovarje (SJS). Nabor praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola je od koncnega, relevantnega za slovenšcino, bolj obsežen in vsebuje tudi samostalnike, ki se v slovenskem jeziku ne odražajo. Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola, ki se odražajo v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, so predstavljeni v osrednjem delu monografije. Na zacetku sta podani splošna predstavitev problematike praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola in splošna predstavitev slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. S problematiko praslovan­skih ijevskih samostalnikov moškega spola so se ukvarjali razlicni avtorji na razlicne nacine. Ta problematika je lahko obravnavana v razlicnih etimoloških in zgodovinskih slovarjih ter primerjalnih slovnicah, in sicer s stališca razvoja v slovanskih jezikih, s stališca razvojev posameznih odrazov ali s stališca razvoja celotne oblikoslovne kategorije. Nekateri avtorji se bolj posvecajo vprašanju razvoja sklanjatve kot takšne, vplivu koncnic ijevske sklanjatve na ojevsko sklanjatev moškega spola, pri nekaterih avtorjih pa je poudarek na razvoju samostal­nikov, ki so se v praslovanšcini sklanjali po ijevski sklanjatvi. Z vidika slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja je problematika deloma obdelana že pri Miklošicu, Ramovšu, Riglerju, Škrabcu, ... Noben avtor, ki se je s tem ukvarjal do sedaj, ni imel na voljo popolnega izpisa del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, zato dosedanja spoznanja temeljijo na gradivu, ki je bilo v dolocenem obdobju na voljo. Vecina njihovih dognanj se potrjuje tudi v ugotovi­tvah, ki so plod pricujoce analize celotnega gradiva slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Analizirane odraze praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola navajam po abecednem redu. Zanesljivost izhodišca v ijevski sklanjatvi moškega spola je predstavljena v uvodnem sestavku vsakega posameznega odraza. Vseh 55 odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola, ki so v tem obdobju izpricani, namrec ni enako zanesljivih z vidika praslovanskega izhodišca. V vecini se praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja odražajo kot samostalniki moškega spola trdega ojevskega in nato meh­kega ojevskega sklanjatvenega vzorca. Naslednji vzorec, ki ga potrjujejo, je ijevski ženskega spola. Nekaj je še ostankov sklanjatve po ijevskem vzorcu moškega spola (gospod, ljudje, deloma pot), nekaj odrazov je takšnih, da pri njih ni mogoce dolociti, ali so ijevske sklanjatve moškega ali ženskega spola. Vecinoma so odrazi ijevske sklanjatve omejeni na posamezno sklonsko obliko in se ne odražajo v celotni paradigmi. Vecja ohranjenost ijevske sklanjatve je v množini, v ednini je prehajanje v ojevski vzorec mocnejše. Cirkumflektirane enozložnice ter samostalnika pot in zet se (lahko) odražajo tudi v ujevskem vzorcu slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Samostalnika pleša in risa odražata ajevski vzorec. V množini se pojavljajo odrazi moškega mešanega vzorca, ki je sestavljen iz odrazov ijevske in ojevske sklanjatve. To je sklanjatveni vzorec, ki se v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (in v slovenšcini 16. stoletja) odraža npr. v množini samostalnika mož (možje, ...). V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je za ta sklanjatveni vzorec znacilno, da se koncnice lahko pritikajo na podaljšano osnovo z -j- (prim. Dmn gostj-em, Tmn gostj-e). Samostalnik miš se v množini sklanja po ženskem mešanem vzorcu, ki ga sestavljajo odrazi ijevske in ajevske sklanjatve. Odrazov vseh praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je 55. Ti so: cesar, cmrlj, crv, dever, drob, glad, gnus, golob, gos, gospod, gost, gozd, hot, jagned, jastreb, kmet, kol, labod, laket, ljudje, los, luc, medved, miš, molj, mozelj, možgani, noht, ogel, ogenj, olov, os, pastir, pec, pecat, pelin, plat, pleš, pleša, pot, razpot, risa, seženj, snet, srd, sred, tast, tat, trst, zet, zver, žal, želod, žerjav, žolc. Proto-slavic masculine i-nouns in slovenian literary language of the 16th century Summary In my monograph entitled Proto-Slavic Masculine i-Nouns in Slovenian Literary Language of the 16th Century I analyze the reflections of Slavic i- masculine nouns in the first Slove­nian literary language that arose in the second half of the 16th century. I derive from the thesis that in the Proto-Slavic language existedthe declensions sys­tem according to the last sound of the stem. Among them there was also i-stem declen­sion, comprising masculine and feminine nouns. The differencein declensions was in the form of singular instrumental, where the masculine nouns had the inherited ending -.m. (*g.st.m.) from Indo-Germanic while, female nouns had more recent (created under the influence of a-stem declension) ending -.jo (*k.st.jo). There were also different forms of plural nominative, where masculine nouns had the inherited ending -.je (*g.st.je) from Indo-Germanic, while feminine nouns had the ending -i, which was created under the influ­ence of form plural accusative, (*k.sti). All other case forms were overlaid. The fact that masculine nouns had more archaic suffixes indicates that the Proto-Slavic in relation to feminine nouns i-stem accounted the residue thatas a separate morphological category was not further developed. Further development in the Slavic languages confirms this, as the category of i-stem masculinenouns in all Slavic languages died out in the earliest stages of development. So i-stem masculine nouns are found testified as separate morphological cat­egory in Old Church Slavonic, old Czech, Old Russian, or Church Slavonic in editorials but later no more. Individual residue reflexes of Proto-Slavic i-stem masculine nouns still exist in modern Slaviclanguages. Thus, for example the plural noun *lud.je “people” maintains at least a case form that reflectsi-stem pattern in all Slavic languages. The example is in Slovenian plural nominative ljudj., Croatian, Serbian plural genitive lj.di, Russian plural genitive ludej, Slovakian plural genitive ludí ... Therefore, in my monograph I set myself a question how Proto-Slavic i-stem mascu­line nouns residues were reflected in Slovenian literary language of the 16th century. Were there more than in contemporary Slovenian literary language? In which declension samples did they pass and is there still any trace of i-stem masculine declension preserved? A set of Proto-Slavic i-stem masculine gender nouns present a list of Proto-Slavic nouns, which have so far been identified as i-stem nouns of masculine gender. At the same time I take a note of every sign that could suggest the source of i-stem declension of mas­culine gender. This is based primarily on the main and most reliable sources: comparative grammar of Slavic languages (Arumaa, Bernštejn, Boškovic, Miklošic, Stieber, Vondrák, ...)and various etymological dictionaries (ČSSJa, ESSJ, SP, Schuster-Šewc, Derksen, Miklošic) and Old Church Slavonic (and Church Slavonic) dictionaries (SJS, ESJS). A set of Proto i-stem masculine nouns that I quote is broader. It also includes nouns that are not reflected in the Slovenian language (and indeed can not be reflected). Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender, which are reflected in the Slovenian literary language of 16th century, are presented in the central part of the thesis. At the beginning there is a general presentation of the problem of Proto-Slavic i-stem masculine nouns and a general presentation of the Slovenian language of 16th century. The problems of Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender are dealt with by different authors in different works under various aspects. These problems can be presented in different etymo­logical dictionaries, historical, comparative grammars from the viewpoint of development in Slavic languages, from the standpoint of individual developments of reflexes or from the perspective of development of the entire category. For some authors, the greater emphasis is on the development of declension as such – the impact of i-stem ending declension on o-stem declension of masculinegender. With some authors there is the emphasis on the development of nouns that were declined in Proto-Slavic according to this declension. In the terms of Literary Slovenian of 16th century the problem is partially treated already by Miklošic, Ramovš, Rigler, Škrabec, ... All authors who have dealt with this so far, did not have a completeprintout of the Slovenian Protestant writers of the 16th century. Therefore, their findings are based on the material which was available at that time. Most of their find­ings are confirmed by the findings, which are the result of analysis of the entire material. I classify the analyzed reflexes of Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender in Slovenian literary language of the 16th century alphabetically. The reliability of Proto-Slavic origin is presented in the introduciton part of presentation of each single reflex. Because all 55 reflexes in Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender that are attested in this period are not equally valid in terms of Proto-Slavic starting-point. In general, the Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender in Slovenian literary language of the 16th century reflect mostly as nouns of masculine gender with o-stem dec­lination sample. The next sample, which the nouns have restructured in, is i-stem, feminine. There are still some residues of declension according to i-stem sample of masculine gender (gospod “lord, sir”, ljudje “people”, partly also, pot “way”. There are some reflexes where it is not possible to determine whether they reflect i-stem declension of masculine or femi­nine gender. Mostly the reflexes of i-stem declension are limited to individual case form and are not reflected in the overall paradigm. There is the increased conservation of i-stem declension in plural while in the singular the transition to o-stem patterns is larger. Cir­cumflex monosyllables and nouns pot “way” and zet “son-in-law” (may) also be reflected through u-stem pattern. Nouns risa “lynx” and pleša “bald head” passed into a-stem pat­tern. The plural reflects mixed masculine sample consisting of i-stem and o-stem declen­sions reflexes. It is the declension pattern which is reflected in contemporary Slovenian literary language such as the plural noun mož “man” (možje “men”, ...). It concerns the declension patternwhich in contemporary literarylanguage reflects e.g. in the plural of noun možje. In the Slovenian literary language of 16th century it is charac­teristic for this declension pattern that the suffix can be extendedto the basis by adding -j- (ex. Dpl gost-j-em “guests” Apl gost-j-e, “guests”). The noun miš “mouse” in plural reflects feminine mixed pattern which reflects i-stem and a-stem declension. There are 55 reflexes of Proto-Slavic i-stem masculine nouns in the Slovenian literary language of the 16th century. These are: cesar “emperor”, cmrlj “bumblebee”, crv “worm”, dever “brother-in-law”, drob “entrails, gravel”, glad “famine”, gnus “disgust”, golob “pie­geon”, gos “goose”, gospod “lord, sir”, gost “guest”, gozd “wood”, hot “voluptary”, jagned “poplar”, jastreb “vulture”, kmet “peasant”, kol “pale”, labod “swan”, laket “elbow”, ljudje “people”, los “elk”, luc“light”, medved “bear”, miš “mouse”, molj “moth”, mozelj “pustule”, možgani “brain”, noht “nail”, ogel “charcoal”, ogenj “fire”, olov “lead”, os “axle”, pastir “herdsman”, pec “oven, steep”, pecat “stamp”, pelin “absinthe”, plat “side”, pleš “bald head”, pleša “bald head”, pot “way”, razpot “crossroads”, risa “lynx”, seženj “fathom”, snet “mildew”, srd “anger”, sred “middle”, tast “father-in-law”, tat “thief”, trst “reed”, zet “son-in-law”, zver “beast”, žal “sorrow”, želod “acorn”, žerjav “crane”, žolc “gall”. seznam krajšav a ajevski sklanjatveni vzorec arh. arhaicno bg. bolgarsko br. belorusko csl. cerkvenoslovansko c. ceško cak. cakavsko Ded dajalnik ednine dl. dolnjelužiško Dmn dajalnik množine dv dvojina ed ednina germ. germansko gl. gornjelužiško got. gotsko gr. grško hr. hrvaško i ijevski sklanjatveni vzorec i* sklanjatveni vzorec, ki ni cisto ijevski, je pa po znacilnostih najbliže i** sklanjatveni vzorec, ki je takšen kot ijevski, vendar ima kontaminirano koncnico Idv imenovalnik dvojine Ied imenovalnik ednine Imn imenovalnik množine i/o sklanjatveni vzorec, ki je lahko ijevski ali ojevski (verjetneje ijevski) kajk. kajkavsko lat. latinsko lit. litovsko let. letonsko m moški spol Med mestnik ednine mk. makedonsko Mmn mestnik množine mn množina nar. narecno o ojevski sklanjatveni vzorec o* sklanjatveni vzorec, ki je pretežno ojevski Oed orodnik ednine om mehki ojevski sklanjatveni vzorec Omn orodnik množine om-t ojevski sklanjatveni vzorec z mehko ojevsko osnovo in koncnicami trde ojevske sklanjatve sklanjatveni vzorec, ki je lahko ojevski ali ijevski (verjetneje ojevski) ot trdi ojevski sklanjatveni vzorec p. poljsko pie. praindoevropsko plb. polabsko psl. praslovansko r. rusko Rdv rodilnik dvojine Red rodilnik ednine Rmn rodilnik množine slk. slovaško sln. slovensko slovin. slovinsko sr. srbsko stcsl. starocerkvenoslovansko stbg. starobolgarsko stbr. starobelorusko stc. staroceško sthr. starohrvaško stlit. starolitovsko stp. staropoljsko stpr. staroprusko str. starorusko stsln. staroslovensko (od Brižinskih spomenikov do 16. stoletja) stsr. starosrbsko stukr. staroukrajinsko stvn. starovisokonemško Tdv tožilnik dvojine Ted tožilnik ednine Tmn tožilnik množine u ujevski sklanjatveni vzorec ukr. ukrajinsko Zdv zvalnik dvojine Zed zvalnik ednine Zmn zvalnik množine ž ženski spol viriin literatura 7.1Viri167 LB 1545 = Luther, Martin, 1545: Die gantze Heilige Schrifft. Wittenberg. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1974. TA 1550 = Trubar, Primož, 1550: Abecedarium vnd der klein Catechi.mus. Tübingen. TC 1550 = Trubar, Primož, 1550: Catechi.mus. Tübingen. TA 1555 = Trubar, Primož, 1555: ABECEDARIVM. Tübingen. TC 1555 = Trubar, Primož, 1555: CATECHISMVS. Tübingen. TE 1555 = Trubar, Primož, 1555: TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA. Tübingen. TM 1555 = Trubar, Primož, 1555: ENA MOLITOV TIH KERSzhenikou. Tübingen. TKo 1557 = Trubar, Primož, 1557: TA SLOVENSKI KOLENDAR. Tübingen. TT 1557 = Trubar, Primož, 1557: TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen. TR 1558 = Trubar, Primož, 1558: EN REGISHTER. Tübingen. TT 1560 = Trubar, Primož, 1560: TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen. TL 1561 = Trubar, Primož, 1561: SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY. Tübingen. TAr1562=Trubar,Primož,1562:ARTICVLIOLIDEILI,TEPRAVESTAREVEREKERSZHANSKE.Tübingen. *P 1563 = ENE DVHOVNE PEISNI. Tübingen. TO 1564 = Trubar, Primož, 1564: CERKOVNA ORDNINGA. Tübingen. KB 1566 = Krelj, Sebastijan, 1566: OTROZHIA BIBLIA. Regensburg. TA 1566 = Trubar, Primož, 1566: ABECEDARIVM, OLI TABLIZA. Tübingen. TPs 1566 = Trubar, Primož, 1566: Ta Celi P.alter Dauidou. Tübingen. KPo 1567 = Krelj, Sebastijan, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg. TC 1567 = Trubar, Primož, 1567: TA CELI CATEHISMVS. Tübingen. TL 1567 = Trubar, Primož, 1567: SVETIGA PAVLA LYSTVVI. Tübingen. TP 1567 = Trubar, Primož, 1567: ENA DVHOVSKA PEISSEN SVBPER TVRKE. Tübingen. TPs 1567 = Trubar, Primož, 1567: ENI PSALMI, TA CELI CATEhi.mus. Tübingen. TC 1574 = Trubar, Primož, 1574: TA CELI CATEHISMVS. Tübingen. DJ 1575 = Dalmatin, Jurij, 1575: JESVS SIRAH. Ljubljana. TC 1575 = Trubar, Primož, 1575: CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. Tübingen. TP 1575 = Trubar, Primož, 1575: Try Duhouske pei.ni. Tübingen. 167 Krajšave so povzete po SJSP 2001, 34–35. DPa 1576 = Dalmatin, Jurij, 1576: PASSION. Ljubljana. TT 1577 = Trubar, Primož, 1577: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL. Tübingen. DB 1578 = Dalmatin, Jurij, 1578: BIBLIE, TV IE VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL. Ljubljana. JPo 1578 = Juricic, Jurij, 1578: POSTILLA. Ljubljana. DC 1579 = Dalmatin, Jurij, 1579: TA CELI CATEHISMVS. Ljubljana. TkM 1579 = Tulšcak, Janž, 1579: Ker.zhanske LEIPE MOLITVE. Ljubljana. TPs 1579 = Trubar, Primož, 1579: TA PERVI PSALM SHNEGA TRIIEMI ISLAGAMI. Tübingen. BTa 1580 = Bohoric, Adam, 1580: OTROZHIA TABLA. Ljubljana. DBu 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: PERVE BVQVE MOSESSOVE. Ljubljana. DC 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: CATEHISMVS. Ljubljana. DPr 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: SALOMONOVE PRIPVVISTI. Ljubljana. TT 1581–82 = Trubar, Primož, 1581–82: TA CELI NOVI TESTAMENT. Tübingen. BH 1584 = Bohoric, Adam, 1584: Arcticae horulae .ucci.ivae. Wittenberg. DB 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: BIBLIA. Wittenberg. DC 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI. Wittenberg. DM 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: KARSZANSKE LEPE MOLITVE. Wittenberg. DAg 1585 = Dalmatin, Jurij, 1585: AGENDA. Wittenberg. DC 1585 = Dalmatin, Jurij, 1585: TA KRATKI WIRTEMBERSKI CATECHISMVS. Wittenberg. TtPre 1588 = Trošt, Matija, 1588: ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA. Tübingen. MD 1592 = Megiser, Hieronymus, 1592: DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM. Graz. TfC 1595 = Trubar, Felicijan, 1595: TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI. Tübingen. TfM 1595 = Trubar, Felicijan, 1595: LEPE KARSZHANSKE MOLITVE. Tübingen. TPo 1595 = Trubar, Primož, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen. ZK 1595 = Znojilšek, Janž, 1595: KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra. Tübingen. MTh 1603 = Megiser, Hieronymus, 1603: The.aurus Polyglottus. Frankfurt. 7.2Literatura ARUMAA, PEETER, 1985: Urslavische Grammatik. Einführung in das vergleichende Studium der slavi­schen Sprachen. III. Band Formenlehre. Heidelberg: C. Winter. BaBic, VANDA, 2003: Ucbenik stare cerkvene slovanšcine. Ljubljana: Filozofska fakulteta. BERNŠTEJN, SaMuil BoriSovic, 1974: Ocerk sravnitelnoj grammatiki slovjanskih jazykov. Moskva: Nauka. BESEDJE2011 = Ahacic, Kozma, Legan Ravnikar, Andreja, Merše, Majda, Narat, Jožica, Novak, Fran­ce: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC. BG 1985 = Uredila Biryla, M. B., in Šuba, P. P.: Belaruskaja gramatyka. Castka 1. Fanalogija. Arfačpija. Marfalogija. Slovautvarčnne. Nacisk. Minsk: Navuka i tehnika. Boškovic, radoSlav, 1985: Osnovi uporedne gramatike slovenskih jezika. II. Morfologija. Nikšic: Univerzitetska rijec. Bradac, Franc, 1997: Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana: DZS. Bradac, Franc, 2001: Slovensko-latinski slovar. Ljubljana: DZS. BS 1993 = Bernik, France, idr.: Brižinski spomeniki. Znanstvenokriticna izdaja. Ljubljana: ZRC SAZU. cigale, Matej, 1860: Deutsch-slovenisches Wörterbuch. Ljubljana: J. Blasnik. cepar, Metod, 2012: Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnika *lud.je v slovenskem knji­ žnem jeziku 16. stoletja. Jezikoslovni zapiski 18/1. 99–126. degtjarev, vladiMir iljic, 1981: O proishoždenii slova ljud. Čtimologija 1979. 85–92. derkSen, rick, 2008: Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Lexicon. Leiden, Boston: Brill. dielS, paul, 1932: Altkirchenslavische Grammatik mit einer Auswahl von Texten und einem Wörter­ buch. I. Teil. Heidelberg: Carl Winters Universitätsbuchhandlung. dyBo, vladiMir antonovic, 1981: Slavjanskaja akcentologija. Moskva: Nauka. dyBo, vladiMir antonovic, 1990: Osnovy slavjanskoj akcentologii. Moskva: Nauka. eckert, rainer, 1972: Zum Problem der baltisch-slawischen Sprachbeziehungen am Material der Nominalstämme auf -i. Zeitschrift für Slawistik XVII/1972. 605–615. eckert,rainer, 1983: Die Nominalstämme auf -i im Baltischen unter besonderen Berücksichtigung des Slawischen. Berlin: Akademie der Wissenschaften der DDR Zentralinstitut für Sprachwissenschaft. ESSJ I–V = France Bezlaj, Metka Furlan, Marko Snoj, 1976 – 2007: Etimološki slovar slovenskega jezika. I–V. Ljubljana: Mladinska knjiga. ČSSJa I– = Uredila Trubacev, Oleg Nikolaevic in Žuravlev, Anatolij Fedorovic, 1974 –: Čtimo­logiceskij slovar' slavjanskih jazykov 1–.Moskva: Nauka. ESJS I – = Uredila Havlová, Eva, (idr.) 1989–: Etýmologický slovník jazyka staroslovenského I–. Praha: Akademie ved Ceské republiky, Ústav pro jazyk ceský. Furlan, Metka, 2008: O slovenskih parih tipakost : košcica ali o nastanku razmerja -st- : -šc-i- (K identifikaciji zgodnjepraslovanske akrostaticne deklinacije ijevskih samostalnikov). Jezikoslov­ni zapiski 14/1, 2008. 7–28. Furlan, Metka, 2011a: Teorija in praksa v Alasijevem italijansko-slovenskem slovarju iz leta 1607. Narecna prepletanja (ur. Goran Filipi). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-razisko­valno središce, Univerzitetna založba Annales. 23–59. Furlan, Metka, 2011b: O nastanku slovenskih parov tipa žrd : žrk. V: Uredil Jesenšek, Marko, 2011: Globinska moc besede (= Zora 80). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 46–56. GHJP 1998 = Dlugosz-Kurczabowa, Krystyna, Dubisz, Stanislaw: Gramatyka historyczna jezyka pol- skiego. Varšava: Wydawnictwo Uniwersytetu Warszawskiego. glonar,joža, 1936: Slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Umetniška propaganda, Tiskarna Slovenija. gregoric, jože, 2015: Kostelski slovar. Ljubljana: Založba ZRC. Spletna izdaja na www.fran.si HVC 1977 = Bauer, Jaroslav, Lamprecht, Arnošt, Šlosar, Dušan: Historický vývoj ceštiny.Hláskoslo­ ví, tvarosloví, skladba. Praha: Státní pedagogické nakladatelství. jurancic, janko, 2005: Srbski- ali hrvaško- slovenski slovar. Ljubljana: DZS. Elektronska izdaja na plošci CD-ROM. Amebis. kapovic, Mate, 2009:Rising mobility in Slavic i-stems. Protolanguage and Prehistory. Akten der XII. Fachtagung der Indogermanischen Gesellschaft, vom 11. bis 15. Oktober 2004 in Krakau (Ur. Lühr, Rosemarie, in Ziegler, Sabine). Wiesbaden: Reichert Verlag. 236–243. Dostopno na: http://bib.irb.hr/datoteka/445121.Kapovic.pdfedit. kaStelec, Matija, vorenc, gregor 1608 –1710: Dictionarium Latino-Carniolicum, dostopno na www.fran.si koneSki, Blaže, 2004: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik. Skopje: Prosvetno delo Ad-Sko­pje, Redakcija Detska radost. kopitar, jernej 1995: (ur. Jože Toporišic): 1995: Glagolita Clozianus. Clocev glagolit. Ljubljana: Filozofska fakulteta. krajcovic, rudolF, 2009: Vývin slovenského jazyka a dialektológia. Bratislava: Slovenské pedago­gické nakladatelstvo. Merše, Majda, jakopin, Franc, novak, France, 1996: Fonološki sistem jezika slovenskih protestan­tov. III. Trubarjev zbornik. Prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija Reformacija na Slovenskem. (Ur. Jakopin, Franc, Kerševan, Marko, Pogacnik, Jože). Ljubljana: Slovenska ma-tica, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. 239–255. Merše, Majda, 2009: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, gla­soslovju in pravopisu. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Mikhailov, nikolai, 1998: Frühslowenische Sprachdenkmäler. Die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550). Amsterdam – Atlanta GA: Rodopi B. V. Mikhailov, nikolai, 2001: Jezikovni spomeniki zgodnje slovenšcine. Rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550). Trst: Mladika. Miklošic,Franc, 1856: Grammatik der slavischen Sprachen. Formenlehre. Dunaj: Wilhelm Braumüller. Miklošic, Franc, 1862–65: Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum. Dunaj: Wilhelm Braumüller. Miklošic,Franc, 1886: Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen. Dunaj: Wilhelm Braumüller. Minceva, angelina, 1978: Starobalgarski kirilski otk.sleci. Tom I. Sofija: Izdatelstvo na Balgarskata akademija na naukite. oBlak, vatroSlav, 1890: Zur Geschichte der nominalen Declination in Slovenischen. Leipzig: Druck von Breitkopf & Härtel. olander, thoMaS, 2001: Common accentological word list. Copenhagen: Editiones Olander. pleteršnik, MakS, 1894–95: Slovensko-nemški slovar. Elektronsko izdajo uredile Furlan, Metka, Do-brovoljc, Helena, in Jazbec, Helena, 2006. Ljubljana: Amebis. pohl, heinzdieter, 1985: Paradigmatischer Ausgleich und Funktionswandel in der Frühgeschichte des slavischen Deklinationssystems. Grammatische Kategorien, Funktion und Geschichte. (Ur. Rittner, Veronica in Schlerath, Bernfried). Wiesbaden: Reichert. 370–383. raMovš, Fran, 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: DZS. raMovš, Fran, uredila Logar, Tine, in Rigler, Jakob, 1971: Zbrano delo 1. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. raMovš, Fran, uredil Toporišic, Jože, 1997: Zbrano delo 2. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. repanšek, luka, 2010: Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *tat. in staroirsko táid ‘tat’. Jezikoslovni zapiski 16/2, 2010. 165–175. RHSJ I–XXIII = Uredil Budmani, Petar, 1881–1976: Rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. I–XXIII. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. rigler, jakoB, 1968: Zacetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. rigler, jakoB, uredila Smole, Vera, 2001: Zbrani spisi 1. Ljubljana: Založba ZRC. SBL 1991 = Uredili Gspan, Alfonz, Munda, Jože, in Petrč, Fran: Slovenski biografski leksikon. Cetrta knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. SchuSter-šewc, heinz, 1978–1989: Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober- und niedersor­bischen Sprache. Band I–IV. Bautzen: Domowina. SEJP I– = Slawski, Franciszek, 1952–: Slownik etymologiczny jezyka polskiego. Tom I–. Kraków: Towarzystwo milosników jezyka polskiego. SES 2003 = Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Druga izdaja. Ljubljana: Modrijan. SJS I–IV = Kurz Josef, (idr.) 1958–1997: Slovník jazyka staroslovenského I–IV. Praha: Academia. SJSP 2001 = Merše, Majda, Novak, France, Premk, Francka: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Poskusni snopic. Ljubljana: Založba ZRC. Skljarenko, vitalijgrigorijovic, 1998: Praslov’jans.ka akcentologija. Kijev: Ukrajinska kniga. Skok, petar, 1971–1974: Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Knjiga I–IV. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti: Globus. SLA = Gradivo za Slovenski lingvisticni atlas. Hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. SLA 1.1 = Uredila Škofic, Jožica, 2011: Slovenski lingvisticni atlas 1. Clovek (telo, bolezni, družina). 1 Atlas. Karta 1/140. Ljubljana: Založba ZRC. SlP I–XXVIII = Glavna urednica Mayenowa, Maria Renata, 1966–2000: Slownik polszczyzny XVI. wieku, I–XXVIII. Wroclaw: Wydawnictvo Polskiej akademii nauk. Snoj, Marko, 2016: Slovenski etimološki slovar. Tretja izdaja. Ljubljana: Založba ZRC. Spletna iz­daja na: www.fran.si. SreznevSkij, izMail ivanovic, 1893–1903: Materialy dlja Slovarja drevneruskogo jazyka I–III. Mo-skva: Gosudarstvennoe izdatelstvo inostrannyh i nacionalnyh slovarej. SP I– = Uredil Slawski, Franciszek,1974–: Slownik praslowianski. Tom I–. Kraków: Wydawnictwo Polskiej akademii nauk. SRJ I–XXV = Barhudarov, Stepan Grigor'evic, (idr.), 1975–2000: Slovar ruskogo jazyka XI–XVII vv. Tom I–XXV. Moskva: Nauka. SS I– = Gebauer, Jan, 1970–: Slovník staroceský. I –. Praha: Academia. SSKJ = Pripravili in izdali SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji, 1998: Slovar slovenskega knjižnegajezika z odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in besediš-cem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki. Racunalniška datoteka. Ljubljana: izdelava programov Amebis. SSKP = Novak, Vilko, 2006: Slovar stare knjižne prekmuršcine. Ljubljana: Založba ZRC. SSp I–XI = Uredniki Kuraszkiewicz, Wladzislaw, Safarewicz, Jan, Urbanczyk, Stanislaw, 1953– 2002: Slownik staropolski I–XI. Kraków: Polska akademia nauk. Stang,chriStian Schweigaard, 1957: Slavonic accentuation. Oslo: I kommisjon Hos. H. Asche­houg & co. Stang, chriStian Scweigaard, 1966: Vergleichende Grammatik der baltischen Sprachen. Oslo: Uni-versitetsforlaget. StieBer, zdziSlaw, 1971: Zarys gramatyki porównawczej jezyków slowianskich. Czesc II. Zeszyt 1. Fleksja imienna. Warszawa: Panstwowe wydawnictwo naukowe. SVETO PISMO, 1997: Sveto pismo stare in nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljubljana: Svetopisemska družba. šivic-dular, alenka, 1992: Slovenski jezik v soocanju s slovanskimi jeziki (na osrednjem sklanja­tvenem vzorcu za moški spol v slovanskih jezikih). Zbornik Slavisticnega društva Slovenije 2: Slovenski jezik v stiku s slovanskimi in neslovanskimi jeziki in književnostmi. (Ur. Hafner, Stanislaus, Orožen, Martina). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 59–85. škraBec, StaniSlav, uredil Toporišic, Jože, 1994–1998: Jezikoslovna dela 1–4. Nova Gorica: Franci­škanski samostan Kostanjevica. štrekelj, karel, 1922: Historicna slovnica slovenskega jezika. Maribor: Zgodovinsko društvo. toporišic, jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. toporišic,jože, 2003, 2007: Slovenski pravopis. Ljubljana: ZRC SAZU. Spletna izdaja na www.fran.si valjavec, Matija, 1897: Glavne tocke o naglasu kniževne slovenštine. V: Rad Jugoslavenske akade­ mije znanosti i umjetnosti. Knj. 48. Zagreb: Knjižara jugoslavenske akademije. 116–213. vaSMer, Max, 1971: Čtimologiceskij slovar. ruskogo jazyka. Perevod s nemeckogo i dopolnenija O. N. Trubaceva. Tom III. (Muza–Sjat). Moskva: Progress. vondrák, václav, 1906: Vergleichende slavische Grammatik. I. Band. Lautlehre und Stammbildun­gslehre. Göttingen: Vanderhoek und Ruprecht. vondrák, václav, 1908: Vergleichende slavische Grammatik. II. Band. Formenlehre und Syntax. Göttingen: Vanderhoek und Ruprecht. vondrák, václav, 1912: Altkirchenslavische Grammatik. Zweite Auflage. Berlin: Weidmannsche Buchhandlung. vulgata: Vulgata (Latinski prevod). 4–5. stoletje, tekstno-kriticna izdaja. zaMjatina, galinaigorevna, 1992: Staroslovenskaja akcentnaja sistema i ee otraženie v biblii Ju. Dalmatina (1584 g.). Avtoreferat. Moskva: Institut slavjanovedenija i balkanistiki Rossijskoj akademii nauk. Besedno kazalo Slovensko ajd 11, 28, 56, 73, 86, 103, 151, 194, 195 angel 28 apoštol 28 basen 117, 197 blago 42 bog 40, 193 bogatin 28 bol 17 bolezen 19, 21, 23, 117, 151, 197 brat 28, 58, 73, 103 brt 17, 20 cesar 46, 47, 48, 49, 50, 185, 187, 188, 189, 190, 197, 198, 199, 201, 204, 207 colnar 132, 192 cevelj 17, 19, 50, 51 ciríuje 17 clovek 198 cmelj 17, 50 cmrlj 14, 17, 50, 51, 111, 188, 189, 190, 197, 198. 199, 204, 207 créwje 17 crívje 17 crm 17 crn 17 crv 11, 28, 36, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 102, 103, 185, 186, 188, 190, 192, 195, 196, 197, 198 da 44 dan 16, 36 deget 17 detelja 17 dever 45, 56, 58, 59, 185, 187, 188, 189, 199, 204, 207 dom 11 drkelj 118 drkol 18 drob 22, 38, 59, 60, 61, 185, 186, 187, 199, 200, 204, 207 drop 18 fant 28 far 11 folk 11, 104 foticje 28 galeb 18 glad 61, 62, 63, 193, 194, 199, 204, 207 gmajna 72 gnus 63, 64, 65, 186, 199, 200, 204, 207 golob 18, 28, 35, 45, 65, 66, 67, 185, 186, 187, 188, 197, 198, 199, 200, 204, 207 gos 19, 34, 67, 68, 69, 190, 191, 192, 199, 200, 201, 204, 207 gospod 10, 28, 35, 36, 37, 38, 44, 45, 56, 57, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 86, 151, 185, 186, 187, 188, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201, 204, 206, 207 gost 11, 18, 21, 26, 28, 35, 36, 38, 40, 73, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 148, 185, 186, 188, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 204, 206, 207 gošca 32 gozd 19, 32, 38, 86, 87, 88, 91, 147, 185, 186, 187, 188, 190, 191, 192, 199, 200, 204, 207 grad 192 grd 161 grm 161 grob 73 grtan 19 grust 19, 26 gvozd 19 gosa 67 hci 58, 116 hmelj 14 hot 89, 90, 190, 191, 192, 199, 200, 204, 207 igra 43, izhod 75 jagned 16, 90, 91, 185, 186, 188, 199, 204, 207 jagnedje 90, 91 jastreb 91, 92, 93, 185, 186, 199, 200, 204, 207 jed 38 jereb 18 jud 28, 56, 194, 195 kal 20 kapelj 19 kelj 20 klobucar 28 kmet 20, 28, 45, 93, 94, 185, 186, 188, 199, 201, 204, 207 kol 94, 95, 96, 185, 187, 188, 189, 199, 204, 207 komar 28 komolec 98, 99, 100 kopun 28 kost 90, 151 kralj 43 labod 20, 22, 26, 96, 97, 185, 186, 190, 191, 199, 200, 204, 207 laket 10, 35, 36, 57, 97, 98, 99, 100, 185, 186, 187, 190, 192, 199, 201, 204, 207 lakota 72 lampaš 28 lapet 20 las 11, 28, 36, 56, 86, 194, 195 lipan 20 list 11, 144, 145, 192 listje 86 ljuba 90 ljubša 90 ljud 36, 104, 109 ljudje 20, 28, 35, 36, 42, 45, 73, 83, 86, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 185, 188, 190, 192, 195, 196, 199, 200, 203, 204, 205, 206, 207 lopa 74, 146 los 22, 109, 110, 185, 186, 199, 200, 204, 207 losos 20 luc 15, 20, 35, 38, 110, 111, 112, 113, 190, 191, 192, 199, 200, 204, 207 mati 32, 58, 116 medved 21, 35, 36, 38, 114, 185, 186, 187, 188, 190, 192, 195, 197, 198, 199, 200, 204, 207 meso 42 miš 21, 38, 115, 116, 117, 190, 191, 192, 196, 197, 199, 204, 206, 207 moc 38 molitvar 28 molj 21, 51, 118, 119, 188, 189, 190, 199, 204, 207 morje 42 most 148, 193 mozelj 120, 188, 189, 190, 199, 204, 207 mozol 120 mož 11, 28, 36, 40, 56, 57, 73, 86, 102, 103, 194, 195, 198, 204, 206 moždani 21 moždžani 21 možgane 21, 121, 122, 188 možgani 21, 121, 122, 185, 186, 188, 196, 199, 200, 204, 207 možjane 21, 121, 122 možjani 121, 122 možljani 21, 121 mrav 21 mravec 32 nastelj 21 nav 21 nenasit 21 neprijatel 28 nesit 21 noc 38 noht 22, 35, 122, 123, 185, 186, 188, 190, 191, 192, 199, 200, 204, 207 obla 22 obet 22 oce 28 ogel 124, 185, 186, 199, 204, 207 ogenj 17, 22, 42, 50, 111, 118, 125, 126, 127, 128, 185, 187, 188, 189, 190, 199, 200, 204, 207 oglav 22 ogreb 22 oko 36, 65 olov 129, 185, 186, 199, 200, 204, 207 olovo 129 oproda 74, 146 os 23, 38, 131, 185, 186, 190, 191, 192, 199, 200, 204, 207 osteblek 22 ostruž 22 otrok 198 pameten 42 pastir 23, 28, 50, 131, 132, 133, 134, 135, 185, 186, 187, 188, 190, 192, 197, 198, 199, 200, 204, 207 pec 15, 23, 38, 135, 136, 137, 138, 139, 190, 191, 192, 199, 200, 204, 207 pecat 10, 35, 36, 37, 140, 141, 142, 144, 185, 186, 187, 188, 190, 192, 199, 200, 201, 204, 207 pelin 23, 142, 185, 186, 187, 199, 204, 207 pes 103 pesem 151 plat 23, 35, 143, 144, 145, 187, 190, 191, 193, 194, 199, 200, 204, 207 pleha 147 pleš 38, 146, 147, 188, 189, 196, 199, 204, 207 pleša 23, 146, 147, 189, 196, 199, 204, 206, 207 pogan 28 porod 72, 75 pot 10, 28, 30, 35, 36, 37, 100, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 185, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 192, 193, 194, 199, 200, 202, 204, 206, 207 prihod 75 prikazen 117, 151 prst 161 Radegost 23 razpot 156, 157, 185, 186, 187, 188, 199, 204, 207 rec 38, 138, 139 ris 157 risa 157, 158, 196, 199, 206, 207 rkelj 18 roditel 28 rop 74, 146 sestra 58 seženj 23, 111, 158, 159, 188, 190, 199, 204, 207 sin 11, 13, 40, 73, 77, 82, 144, 145, 148, 193, 198 smrt 25, 71, 161 snet 159, 160, 188, 190, 199, 204, 207 soldat 28 sosed 28 srd 23, 161, 162, 164, 185, 186, 187, 188, 190, 199, 204, 207 sred 164, 165, 166, 185, 186, 187, 199, 204, 207 sršen 28 stan 36 starost 72 svat 28 sveca 42 svet 41 svinec 22, 129 šcemelj 50 škof 11, 28, 151 šmelj 50 štir 73 talijan 28 tast 24, 166, 168, 185, 186, 187, 193, 194, 197, 198, 199, 204, 207 tašca 32 tat 28, 36, 40, 56, 82, 85, 86, 102, 168, 169, 170, 171, 185, 186, 188, 190, 192, 193, 194, 196, 197, 198, 199, 200, 204, 207 trst 171, 172, 173, 185, 186, 187, 199, 204, 207 trud 75 ud 32, 75, 103 vecer 10 veper 24, 33 vest 139 veter 73 vitez 28 vol 11 volk 28, 36, 37, 108 vošciti 42 vrag 28 vrv 52 zahod 75 zet 35, 40, 174, 175, 185, 186, 188, 190, 192, 193, 194, 197, 198, 199, 200, 204, 206, 207 zidar 28 zob 11, 28, 36, 56, 73, 86, 103, 194, 195 zrnje 86 zver 10, 74, 100, 146, 175, 176, 177, 190, 191, 199, 200, 201, 204, 207 zvon 73, 193 žal 177, 178, 179, 185, 186, 199, 200, 204, 207 žale 24 žalost 72 želod 24, 180, 185, 186, 199, 204, 207 žerjav 24, 280, 181, 185, 186, 199, 204, 207 žid 28 žolc 183, 185 žolc 24, 181, 182, 183, 184, 185, 187, 188, 189, 190, 191, 199, 200, 201, 204, 207 Baltsko *degut- 30 Bolgarsko in starobolgarsko bol 17 car 46 c.rv 52 dever 58 dreben 32 drebolija 32 drob 59, 60 Dunav 18 elav 129 glad 31, 61 gnus 18, 19, 26, 63 gol.b 65 gospod 69 gost 81 gr.klan19, gvozd 15, 86 g.l.b 32, 65 g.s 19 hlad 31 jastreb 91 kal 31, 95 kmet 93 kostobol 19 lak.t 97 lapaci 20 lapat 20 lap.t 20 lebed 22 l.gal 20 leg.l 20 lipen 20 ljag.l 20 ljude 101 luc 110 luca 110 l.c 110 mazol 120 mecka 32 medved 114 miš 21, 36, 115 mraf 21 mravka 32 nesit 21 nok.t 122 obet 22 ocobol 22 og.n 125 os 130 pastir 131 pecat 140 pelin 142 pešt 135 popel 31 prah 31 p.t 31, 148 rasp.t 156 rat 23 ris 157 tr.st. 172 t.st 166 vepir 33 vepretina 33 veprina 33 veprovina 33 vep.r 33 vep.rce 33 vep.rski 33 zet 174 zvjar 175 žal 177 žel.d 180 žerav 180 žl.c 181 Belorusko in starobelorusko agon. 125 bol. 17 borc. 17 cen. 24 cesc. 166 cerv. 17 drob 59 dzëgac. 17 dzever 58 golad 61 golub 65 gus. 67 gvozd 86 jar 19 kokoš 34, 201 kundyl 19 labudz. 96 lapac. 20 lasos. 20 lipen. 20 lokoc. 97 lomac. 20 lomoc. 20 ludzi 101 mazol. 120 mjadzvedz. 114 mol 118 myš 115 nascël 21 nepuc. 21 ninasyc. 21 njajasyc. 21 njanasyc. 21 nogoc 122 obet 22 ocebol 22 palyn 142 pastyr 131 pec 135 pjacac. 140 pleš 146 puc. 148 rys. 157 skal. 19 vep.r 24 vos. 130 vugal. 124 vuž 23 zjac. 174 zver 175 žal. 177 žorov 180 Cerkvenoinstarocerkvenoslovansko bol. 17, 17, 18, 30 cesar. 17, 46 cr.v. 27, 28, 52 cr.v. 30 dever. 18, 58 drobiti 32 dr.kol. 18, 30 Dunav. 18 glad. 28, 61 glad. 28, 29, 30, 61, 62 gnus. 63 gnes. 63 gnus. 28 gn.s. 63 golobin. 28 golob. 18, 27, 28, 30, 32, 65 gospodin. 32 gospod. 18, 27, 28, 30, 69, 71, 72, 74, 76, 79, 198 gost. 27, 28, 32, 81 gos. 67 gr.tan. 19, 27, 28, 30 gvozdii 32 gvozdiin. 32 gvozdvii 32 gvozd. 28 gvozd. 19, 27, 30, 32, 86 hot. 89 igr. 19, 27 jagned. 90 jarjab. 18 jastreb. 91 jastreb. 28, 91 kmet. 93 k.met. 93 kolp. 20 laket. 97 lak.t. 28 lak.t. 14, 27, 28, 30, 97 lapot. 20 lebed. 22 ljudije 27, 28, 106 ljud.je 28, 30, 100 loket. 97 los. 22, 27, 28, 109, 110 luc. 110 malomošt. 20, 27, 28, 30 mec. 29 medved. 27, 28, 30, 34, 114 med. 36 mir. 36 mogjašt. 21 mogot. 21, 28 mol. 21, 34, 118 mošt. 31 mozol. 21, 120 moždan. 121 myš. 115, 116 m.šica 26 nav. 21 nejesyt. 21 neprigvožden. 32 nog.t. 27, 28, 30, 122 nošt. 31 obet. 22 oces. 22 oglav. 22 oglav. 22 ogl. 30, 31, 34, 124 ogn. 28 ogn. 28, 30, 34, 125 ogn. 28, 125 olov. 129 pastyr. 23, 131 paznog.t. 30 pecat. 28 pecat. 27, 28, 30, 140 pešt. 31, 135 plat. 144 plat. 144 pot. 27, 28, 30, 148 prigvaždati 32 prigvozditi 32 rat. 23 rec. 31 rys. 23, 27 sežen. 23, 158 sež.n. 158 stan. 36 straž. 31 tat. 27, 28, 29, 30, 71, 168, 198 tr.st. 172 tr.st.ca 172 t.st. 24, 27, 28, 30, 166 ušid. 24, 28, 29 vel.bodin. 24, 28 vel.bod. 24, 28 vel.bod. 24, 28, 29 vepr. 24, 33 vožd. 29 zet. 27, 28, 29, 30, 174 zlak. 33 zl.c. 33, 181 zver. 27, 28, 30, 31, 175, 176 žal. 177 želod. 28, 180 žerav. 180 Ceškoinstaroceško bol 17 brt 17 ciesar 46 císar 46 cerv 52 cmel 50 cmrlán 50 crv 29, 52 dehet 17 detel 17 dever 58 drop 18 faleš 31 hlad 61 hnus 63 holub 29, 65 hospod 62 hospod 29 host 29, 81 hrtan 19 hvozd 86 chamrad 19 chomrad 19 chot 29, 31, 89 jar 19 jastrab 91 jehned 90 jehneda 90 jeráb 18 jestráb 29, 91 jetel 17 klázan 19 kmet 29 kohát 19 kol 18, 19, 94 krádež 31 krapet 29 krec 31 kúpel 31 kyst 20 labut 96 Libhost 20 lidé, 29, 101 lipan 20 lipan 20 lipen 20 lipen 20 loket 34, 97 loket 29 los 109 losos 20 louc 31, 110 Lubhost 20 lúc 31 lude 101 ludé, 29 ludie 101 lúkot 31 lúpež 31 ludé, 101 malomoc 20 medved 114 moc 31 Mohuc 21 mol 118 mozol 120 mšice 26 myš 115 nav 21 náv 21 nedved 29 nehet 122 nehost 21 nejesyt 21 nenasyt 21 nesyt 21 nohet 122 obet 22 obpyš 22 ohen 125 ohlav 22 ohreb 22 osa 17, 33, 131 ostruž 22 pastýr 131 pec 135 pecet 29 pecet 140 pecet 31 pelun 142 pelyn 142 pleš 146 polt 143 pout 29 pout 31, 148 Radhost 23 Radogost 23 Radohost 23 rat 23 rit 22 rys 157 san 31 sled 23, 30 snet 159 stien 31 stred 31 tat 24, 29, 170 test 166 test 29 tín 24 tín 24 trest 172 uhel 124 zet 29 zet 29, 174 žal 177 žalud 29, 180 žel 177 žeráv 180 žluc 180 Dolnjelužiško bobel 22 ból 17 cer. 52 drop 14 dzacel 17 glód 61 gólbje 30 golub 65 gosc 29, 30 gózd 86 gus 67, 68 hogloj 22 jastseb' 92 jerjeb 18 kel 20 kogot 19 loks 29, 97 losos 20 luze 29, 30, 101 mjadwjez 114 mózol 120 noks 122 ogen 29 pastyr 131 pjac 135 pjec 135 pjecat 140 póls 144 pólun 142 pólyn 142 pus 148 risi 22 rozpus 156 rys 157 skal 19 srjez 23, 164 sen 24 tas 168 tsmjel 50 vuž 23 wogen 125 wos 130 wótšuž 22 wuloj 129 žolc 181 žolz 180 žorawa 180 zesel 17 Germansko *Donawi 18 *sild 30 Gornjelužiško ból 17 cer. 52 c.el 50 dzecel 17 hlód 61 holb' 30, 65 hosc 29 hózdz 86 huž 23 jastrob' 92 jerjab 18 kocht 19 kol. 20, 26 lipon 20 lohc 29, 97 losos 20 ludze 101 ludzo 29, 30, 101 luze 30 mjedwjedz 114 mól 118 mozl 120 nohc 122 pastyr 131 pec 135 polc 144 polon 142 puc 29, 148 rozpuc 156 snec 29 snec 159 son 26 srjedz 23, 164 wohen 125 woloj 129 wóska 33 žolc 181 žoldz 180 žóraw 180 Gotsko gabei 18 gadraban 32 malo 21 ulbandus 29 Grško .... 23 da.. 58 d... 13 da.... 13, 58 elephas 29 ... 14 ..o.. 63 Hrvaškoinstarohrvaško bol 17 car 46 cesar 46 crn 17 crv 52 djetel 17 djever 58 drob 59, 60 drobiti 32 drop 18 Dunav 18 galeb 18 galub 18 glad 18, 28, 61, 62 gnus 63 golub 65 gospod 69 gospodarica 32 gospodariti 32 gost 28, 81 grkljan 19 grst 19 grust 19 gus 68 guž 23 gvozd 86 hot 89 jagnjed 90 jar 19 jareb 18 jarep 18 jastrijeb 91 jereb 18 kapelj 19 kist 20 kmet 93 kolj 19, 94 kostobolj 19 kratelj 19 kup 20, 26 labud 96 lakat 97 lapat 20 lipan 20 lipanj 20 lipem 20 lipen 20 lipenj 20 lipjan 20 lipjen 20 liplijen 20 lipljan 20 lipljen 20 ljudi 28, 101, 106, 203, 205 ljudije 101 ljudje 101 losos 20 luc 110 luca 110 mecka 32 medvjed 115 miš 21, 115 mozolj 120 moždani 121 možjoni 121 nastel 21 nastelj 21 nav 21 nenasit 21 neput 21 nesit 21 nokat 28, 122 objet 22 ocibol 22 ocobolj 22 oganj 125 oglav 22 ogrijeb 22 os 33, 130 osa 33 osovina 33 pastir 131 pecat 140 pec 135 pelen 142 pelim 142 pelin 142 pliša 146 put 28, 148 Radogost 23 rasput 156 rat 23 ris 157 sežanj 158 sled 23, 30, snijet 23, 159 srd 161 strmelj 50 tast 166 tat 168 trst 172 ugalj 31, 124 vepar 24, 33 veprovina 33 zet 174 zvijer 28, 175 žao 177 želud 180 žerav 180 žuc 181 Kašubsko š.el 50 Latinsko anguis 23 anser 34, 67, 68 aper 33 axis 23, 33 comes 20 foramen 17 forare 17 hostis 18, 36 lux, 20 mus 31 Letonsko cirvis 17 gulbis 26 kam-ane 50 lasis 20 laudis 20 navs 25 smadzenes 121 smedzene 121 uoglis 26 uolakts 26 vakars 10 žultis 26 Litovsko in starolitovsko anglis 26 apušis 26 deveris 26 dieveris 26 dievers 58 grustis 26 gulbis 26 išimtis 26 kam-ane 50 kirmis 25 kirvis 17 klajoti 19 kumetis 93 lašis 20 liaudis 20, 25 lušis 26 lušys 26 musis 26 novis 25 priimtis 26 smasgenes 121 triušis 26 trušis 26 tulžis 26 ugnis 25 uolektis 26 uosis 25 vakaras 10 viešis 26 voveris 25 žasis 25 .weris 26 žveris 26 Makedonsko bol 17 crv 52 dever 71 dzver 175 galab 65 gnas 63 gospod 69 grklan 19 gulab 32, 65 gulabar 32 gulabarnik 32 gulabica 32 jastreb 91 kmet 93 kostobol 19 labed 22 lac 110 lakot 97 ljudi 100, 101 lu.e 101 miš 115 mozol 120 nokot 122 ocobol 22 ogan 125 ogin 125 oglav 22 oska 33 pastir 131 pat 148 pecat 140 pešt 135 raspat 156 ris 157 vepar 24, 33 žal 177 žerav 180 Poljsko in staropoljsko barc 17 ból 17 cesarz 46 cien, 24 ciesc 166 cyrf 52 Czermin 17 czerw, 52 czerwu 52, 53 czmiel 50 Czyrminski 17 czyrw 52 drób 59, 60 drobic 32 drop 18 dziegiec 17 dziewierz 58 ges 67 glód 61 golab 65 golebye 65 golombye 65 gospodarz 32 gosc 29, 81 gozd 86 gruz 19 gwózdz 86 jarzab 18 jastrzab 92 jastrzeb 92 jestrzab 92 kapec 19 kieszen 20 kmiec 93 kóndel 19 kundel 19 labedz 96 lapcie 20 lipien 20 lokiec 29 los 34, 109 losos 20 ludzie 29, 101 modzel 120 mól 118 mozol 120 mszyca 26 mysz 115 nasciel 21 Niegost 21 nienasyt 21 nogiec 122 nokiec 122 obiet 22 oczesy 22 ogien 125 oglów 22 olow 129 os 130 oska 33 pac 148 pasterz 131 piec 135 pieczec 140 piolun 142 piolyn 142 plesz 146 polec 144 Radgost 23 Riedegost 23 rys 157 rzytowie 22 sazen 158 skal 19 stróz 31 sledz 23, 30 sniec 159 tesc 166 tresc 172 trzmiel 50 waz,23 wegiel 124 wieprz 24, 33 wieprzowina 33 wieprzowy 33 ziec 174 zwierz 175 zal 177 zoladz 180 zólc 181 zóraw 180 Praindoevropsko *Dana.i-s 18 *gelan- 32 *gno.s- 18 *ghne.s- 63 *ghost- 18 *ghost-e+i 36 *ghost-e.+es 36 *ghosti-s 18, 36 *ghost-pot 18 *.h.h3 182 *.hulkis 26 *.hultis 26, 182 *kir-.i 17 *kogut- 19 *k..mi 17 *louk-s 20 *mor.. 21 *mus- 31 *storgis 31 *.ek.ero-s 10 Polabsko cer(.) 52 criv 17 düzd 86 gluod 61 gos 67 jostrab 92 laudi 101 mdene 121 vuluv 129 zel.d 180 Praslovansko slovansko *agne 16 *agned. 16, 90 *agned. 15, 16, 24, 90 *agnet- 16 *bagati 17 *bagat. 17 *boleti 17 *bol. 17, 19, 22, 27, 34 *bor. 32 *bor.ba 32 *b.rt. 17 *car. 46 *cesar. 17, 24, 46 *cesar'. 17 *c.sar'. 17 *celadin. 28 *cervo 17 *cerv. 17 *c.mel. 17, 24, 50, *c.mel. 17, 50 *c.rmel. 14, 15, 50 *c.rmin. 17, *c.rm. 17, 25, 26. 50 *c.rv. 15, 17, 24, 27, 31, 32, 33, 52 *deg.t. 17, 30, 33 *detel. 17 *deti 18 *det. 18 *det.l. 17 *dever. 13, 15, 18, 24, 26, 58 *dreb- 32 *drob- 32 *drobiti 18 *drob. 18, *drob. 15, 18, 24, 32, 33, 59, 60 *drop. 18 *dr.kol. 18 *dr.kol. 18, 32, 33 *dunav. 18 *d.n. 16 *d.rati 19 *elbed. 22 *ereb. 18 *ereb. 18 *esti 21 *eti 21 *galeb. 16, 18, 32 *galob. 18 *glad.-a 29 *glad-.a 29 *gnus. 18 *gnus. 15, 18, 24, 63 *gn.s. 63 *gn.s. 18 *gob. 18 *gold. 18 *gold. 15, 17, 18, 24, 61, 62 *golobin. 24 *golob. 15, 16, 18, 24, 31, 32, 33, 34, 36, 69, 92 *golva 22 *gospod. 15, 18, 24, 27, 30, 31, 32, 33, 34, 36, 69, 71 *gostin. 28 *gostiti 32 *gostja 32 *gost. 14, 15, 18, 20, 21, 23, 24, 30, 31, 32, 33, 34, 36, 81, 203, 205 *gost.ba 32 *gost.nik. 32 *gos. 15, 19, 24, 25, 26, 30, 31, 32, 33, 34, 67 *go.lob. 32 *greznoti 19 *grez. 19 *groziti 19 *groz. 19 *grud- 19 *gruditi 19 *grust. 19, 26 *gvozd. 15, 19, 24, 31, 32, 33, 36, 86 *gvozd.j. 32 *g.lob. 32 *g.rtan. 19, 32, 33 *g.l- 32 *xamord. 19 *xoteti 19 *xot. 15, 19, 24, 33, 89 *x.mel. 14 *igr. 19 *jareb. 16 *jaro 19 *jar. 19 *(j)astreb. 16, 92 *(j)astreb. 15, 16, 32, 24, 91, 92 *jelen. 36 *j.gra 19 *j.gr. 19 *j.skal. 19 *j.skati 19 *kapati 19 *kapel. 19 *kap.t. 19 *klo.a- 19 *klojazn. 19 *kodr. 19 *kog.t. 19 *koliti 19 *kolti 19 *kol. 18, 19 *kol. 19, 24, 94 *koren. 16, 36 *kortel. 19 *kort. 19 *kort.k. 19 *kory 16 *kostobol. 19 *kost. 14, 19, 30, 203, 205 *kradnoti 19 *kradn. 19 *krasti 19 *kyst. 20 *kyšen. 20 *kyta 20 *kyt-t. 20 *k.lp. 20 *k.lp. 20, 26 *k.l. 20 *k.met. 20, 24, 32, 33, 93 *labod. 36 *lak.t. 36 *lap. 20 *lap.t. 20, 243 *leden. 22 *legal. 20 *legati 20 *legl. 20 *legnoti 20 *legti 20 *lipan. 20 *lomiti 20 *lom.t. 20 *loskot. 20 *losos. 20, 32, 33 *los. 32, 33 *luc. 15, 20, 24, 27, 33, 110, 111 *lubogost. 20 *lub. 20 *ludin. 28 *lud. 100 *lud..e 15, 20, 24, 25, 27, 36, 100, 101, 203, 205 *makot.rt. 20 *mak. 20 *malomogt. 20 *mal. 20 *mazol. 21 *medved. 15, 21, 24, 27, 31, 32, 33, 36, 114 *med. 21 *melti 21 *mogotj. 21 *mogot. 21 *mol. 15, 21, 24, 27, 32, 33, 34, 118, 201 *mol. 21 *morv. 21, 32 *mot. 20, 31 *mov. 21 *mozol. 15, 21, 24, 120 *moždžan. 121 *moždžen. 15, 21, 24, 121 *myš. 15, 21, 24, 30, 31, 32, 34, 115, 116 *myti 21 *myv. 21 *m.šica 26 *nasteliti 21 *nastel. 21 *nasytiti 21 *nav. 21, 25, 26, 33, 36 *ne 21 *neberti 21 *neberž. 21 *negost. 21 *nejesyt. 21, 32, 33 *nejever. 33 *nenasyt. 21 *nepot. 21 *nog.t- 22 *nog.t. 15, 20, 22, 24, 31, 32, 33, 34, 36, 122, 143 *nok.t. 32 *not. 10, 31 *ob- 22 *obcesati 22 *obces. 22 *obces. 22 *obgolv. 22 *obgrebti 22 *obgreb. 22 *obleden. 22 *obpyxati 22 *obpyš. 22 *obrit. 22 *obstruga 22 *obstrug. 22 *obstružiti 22 *obstruž. 22 *obst.b.l. 22 *obvet. 22 *obv.l.(j.) 22 *obv.l. 22 *ocebol. 22 *oci 22 *ogl. 15, 23, 24, 26, 31, 32, 33, 36 *ogn. 14, 15, 22, 24, 25, 26, 31, 33, 34, 36, 125 *ogn. 22, *og.l. 124 *olbed. 22, 33 *olbod. 22, 24, 96 *olbot. 22 *olk.t. 14, 15, 22, 24, 26, 32, 33, 97, 143 *olovo 22 *olov. 15, 22, 24, 129 *ols. 15, 22, 24, 129 *opsa 26 *opsika 26 *opsina 26 *ord(o)gost. 20, 23 *ord. 23 *ort. 23 *orz- 23 *orzpot. 23, 24, 156 *os. 15, 23, 24, 25, 26, 32, 33, 130 *ož. 23 *pastyr. 15, 23, 24, 131 *pazneg.t. 23, 34 *paznog.t. 23 *pecat. 15, 23, 24, 33, 34, 140, 143, 188 *pelyn. 15, 23, 24, 142 *pet. 15, 23, 24, 31, 32, 135, 139 *plex. 33, 146 *pleša 146 *pleš. 23, 24, 33, 146, 147 *polt. 15, 23, 24, 143, 144 *pol. 143 *pol.t. 20, 143 *pot. 15, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 36, 148, 156 *pr.sten. 36 *rad. 23 *rat. 23 *rekt. 31 *rit. 22 *roko-jet. 26 *rys. 15, 23, 24, 26, 27, 32, 33, 157 *serda 164 *serd. 15, 23, 24, 33, 164 *sež.n. 15, 23, 24, 36, 158 *snet. 15, 23, 24, 36, 158 *stan. 36 *sten. 23, 33, 34 *storž. 23, 33 *str.žen. 36 *str.že 36 *st.b.l. 22 *syn. 175 *syt. 21 *s.n. 26 *s.ld. 23, 30, 33 *s.rd. 15, 23, 24, 161 *tat. 15, 18, 24, 31, 33, 34, 36, 168 *ten. 24 *terti 20 *tr.st. 15, 24, 26, 171, 172 *t.rt. 20 *t.st.a 32 *t.st. 15, 24, 31, 32, 33, 34, 36, 166 *ušid. 24, 31, 33 *vecer. 10 *vecer. 10 *vel.bod. 24 *vepr. 24, 32, 33 *vet. 22 *veverica 26 *v.s. 26, 30 *zet. 14, 15, 24, 27, 31, 33, 34, 36, 174, 175 *zolk. 33 *zverin. 28 *zver. 13, 15, 24, 26, 30, 31, 32, 33, 36, 175, 176 *z.lc. 15, 24, 31, 33, 181, 182 *žal. 24, 177 *želod. 15, 24, 32, 33, 36, 180 *žerav. 15, 24, 32, 33, 180 *ž.lc. 26 Ruskoinstarorusko bagat 17 bol. 17 bort. 17 brit 22 b.rt. 17 car. 46 cesar. 46 c.sar. 46 cerev 52 cerv. 17 c.rv. 52 dëgot. 17 deti 18 dever. 58 drebeden. 32 drebezgi 32 drekol. 18 drobezga 32 drobit. 32 drobiz 32 drob. 59 glad. 62 gnes. 63 gnusa 63 gnus. 63 gnus. 63 gn.s. 63 gob. 18 golod 61 golub 65 gortan. 19 gospod. 28, 29 gost. 15, 28, 30, 32, 35, 81 grust. 19, 26 gruz. 19 gus. 19, 67 gvozd. 86 hot. 89 jar. 19 jastreb. 16, 92 kapel. 19 kapt. 10 kišen. 20 kmetei 93 knjaz 30 kogot 19 kol. 94 kol. 19, 94 korotel. 19 Kostobal 19 kundel 19 lapot. 20 lebed. 28 lipen. 20 ljudi 28, 101, 203, 205 ljudije 101 loket 97 lokot. 97 lomot. 20 loskat. 20 loskot. 20 losos. 20 los. 109 lov. 129 luc 110 luca 110 makotert. 20 malomoc. 20 mecka 32 medved. 114 mol 15, 118 mov. 21 mozol. 120 mšica 26 murav. 21 myš. 21, 115 myv. 21 nastel. 21 nav. 21, 34 neberež. 21 negost. 21 nejasyt. 21 nenasyt. 21 neput. 21 noget. 122 nogot. 122 obël 22 obel. 22 obet 22 obleden. 22 obvet 22 ocebol. 22 oces 22 oces. 22 ocibol. 22 ogolov. 22 ogon. 125 olov. 129 ostebel. 22 os. 33, 130, 131 pastyr. 131 pecat. 140 pec. 135 pelyn 142 pleš. 146 pleš. 146 polot. 23, 143, 144 polt. 23, 144 polyn. 142 put. 28, 30, 148 Radogost. 23 rasput. 156 rat. 23 rosput. 156 rubel 30 rys. 157 sažen. 158 sel.d. 23, 30 sered. 23, 164 skalja 19 stan. 36 storož 31 sused. 18 tat. 168 ten. 24 test. 166 trost. 172 trost. 172 t.st. 30 ugol. 124 už 23 zjat. 30, 174 zver. 175 žal. 177 žëlc. 181 želony, 32 žëlud. 180 žerav 24, 180 žuravl. 180 Sanskrt ák.a 23 Slovaško in staroslovaško bôl 17 brt 17 cerv 52 cmel 50 crm 17 datel 17 decht 17 den 16 dever 58 diatel 17 dlan 117 drop 18 hnus 63 holub 65 host 81 hrtan 19 hus 67 hvozd 86 chlap 81 jahnada 90 jar 19 jarab 18 jastrab 92 kmet 93 kostibol 19 kyst 20 labud 96 labut 96 laket 97 lipan 20 lipen 20 lipen 20 loket 97 losos 20 lúc 110 lude 101 ludia 101, 203, 205 lu.e 101 malomoc 20 medved 114 mozol 120 necht 122 ohen 125 ohlav 22 os 130 pastier 131 pec 135 pecat 140 pôlt 144 pút 148 rys 157 sled 23, 30 srd 161 test 166 tien 24 trst 172 uhol 124 zat 174 zver 175 žalud 29, 180 žial 17 žlc 181 Slovinsko kapce 19 Srbsko in starosrbsko bol 17 car 146 cesar 46 crn 17 crv 52 drob 59, 60 drobiti 32 drop 18 Dunav 18 galeb 18 galub 18 glad 18, 28, 61 gnus 63 golub 65 gospod 69 gospodarica 32 gospodariti 32 gost 28, 32, 81 grkljan 19 grst 19 grust 19 gvozd 86 hot 89 jagnjed 90 jar 19 jareb 18 jarep 18 jastreb 91 jereb 18 kapelj 19 kist 20 kmet 93 kostobolj 19 kratelj 19 labud 96 lakat 97 lapat 20 lipan 20 lipanj 20 lipem 20 lipen 20 lipenj 20 lipjan 20 lipjen 20 lipljan 20 lipljen 20 ljudi 101, 106, 203, 205 ljudije 101 ljudje 28, 101 losos 20 luc 110 luca 110 mazolj 21 mecka 32 medved 114 miš 21, 115 mozolj 120 moždani 121 možjoni 121 nastel 21 nastelj 21 nav 21 nenasit 21 neput 21 nesit 21 nokat 28, 122 ocibol 22 ocobolj 22 oganj 125 oglav 22 ogreb 22 os 33, 130 osa 33 osovina 33 pastir 131 pecat 140 pec 135 pelen 142 pelim 142 pelin 142 put 28, 148 Radogost 23 rasput 156 rat 23 ris 147 sežanj 158 sled, 23, 30 srd 161 tast 166 tat 168 trst 172 ugalj 31, 124 vepar 24, 33 veprovina 33 zet 174 zver 175 žao 177 ždralj 180 želud 180 žuc 181 Staroindijsko maluka-s 21 Staroprusko alvis 129 alwis 22 angis 23 anglis 23 camus 26 gulbis 20 kumetis 93 luckis 20 lusysis 33 pintis 25 woalits 26 woltis 26 Ukrajinskoinstaroukrajinsko bil. 17 bol 17 bort 17 cisar. 46 diver 58 drekol. 18 Dunav. 18 d.ogot. 17 gist 28, 81 golod 61 golub 65 gortan. 19 gospod. 28, 69 grjuz 19 gruz. 19 gvozd. 86 gus. 67 hit. 89 jar. 19 jastrub 92 kmet. 28 kran. 19 kundel 19 lapot 20 lebid. 28 lipen. 20 ljudy, 28, 101 lokot. 28, 97 los. 109 luc 110 makotert. 20 medvid. 28 mil. 118 mozil. 120 myš 115 nav 21 nenasyt. 21 neput. 21 nogot. 122 obit 22 obleden. 22 ocis 23 pastyr 131 pecat. 140 pic 135 pliš 146 polot. 144 polyn. 142 put. 148 rat. 23 rys. 157 skal. 19 snit. 23, 159 test. 160 tin. 24 trost. 172 už 23 vedmid. 114 vis. 130 vogon. 125 vugil. 124 vuž 23 zjat. 28, 174 zvir 28, 175 žal. 177 žolud. 180 žovc 181 žuravel. 180 Starovisokonemško humbal 50 liuti 20 imensko kazalo Ahacic, Kozma 10, 91 Arumaa, Peeter 25, 27, 34, 203, 205 Babic, Vanda 25, 122, 140 Bajec, Anton idr. 46, 50, 52, 59, 61, 63, 65, 77, 81, 86, 90, 93, 94, 96, 97, 99, 100, 109, 110, 111, 114, 115, 118, 120, 121, 122, 124, 125, 130, 131, 135, 140, 142, 143, 146, 148, 157, 159, 161, 164, 166, 168, 171, 174, 175, 177, 179, 180, 181, 188, 198 Barhudarov, Stepan Grigor'evic idr. 25, 62, 63, 67, 93, 110, 143, 144 Bauer, Jaroslav idr. 25, 111 Bernik, France 69 Bernštejn, Samuil Borisovic 23, 24, 25, 30, 31, 32, 33, 50, 67, 110, 181, 203, 205 Bezlaj, France 9, 14, 16, 19, 23, 25, 32, 46, 52, 58, 61, 62, 63, 67, 69, 81, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 96, 97, 109, 110, 114, 115, 120, 121, 122, 124, 125, 129, 130, 140, 142, 144, 146, 148, 157, 201, 203, 205 Boškovic, Radoslav 14, 25, 203, 205 Budmani, Petar 10, 25, 62, 63, 89, 102, 140, 144, 161 Cigale, Matej 152 Degtjarev, Vladimir Iljic 25, 100 Derksen, Rick 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 81, 177, 180, 181, 203, 205 Dlugosz-Kurczabowa, Krystyna idr. 23, 25, 59, 135 Dybo, Vladimir Antonovic 14, 15, 25, 37, 46, 131, 139 Eckert, Rainer 24, 25, 26, 182 Furlan, Metka 9, 14, 23, 24, 25, 32, 102, 131, 158, 161, 166, 168, 170, 180, 201, 203, 205 Gebauer, Jan 25, 63, 89 Gregoric, Jože 179 Havlová, Eva idr. 9, 25, 27, 34, 92, 118, 203, 206 Kapovic, Mate 24, 58, 175 Kastelec, Matija 68 Koneski, Blaže 25, 69 Kopitar, Jernej 148 Krajcovic, Rudolf 25, 81 Kuraszkiewicz, Jan idr. 25, 58, 65, 135, 144 Kurz, Josef idr. 9, 16, 17, 19, 23, 25, 32, 46, 71, 81, 89, 93, 97, 100, 114, 115, 118, 120, 122, 125, 129, 131, 140, 148, 174, 176, 198, 203, 206 Legan Ravnikar, Andreja 10 Mayenowa, Maria Renata 9, 25, 92, 146 Merše, Majda 10, 25, 42, 74, 84, 124, 146, 211 Mikhailov, Nikolai 69, 100 Miklošic, Franc 9, 19, 21, 22, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 30, 33, 34, 52, 56, 61, 62, 63, 65, 69, 73, 81, 85, 86, 90, 92, 93, 100, 109, 110, 115, 118, 158, 168, 195, 203, 204, 205, 206 Minceva, Angelina 25, 62 Narat, Jožica 10 Novak, France 10, 84, 124, 211 Novak, Vilko 102 Oblak, Vatroslav 23, 25, 30, 34, 35, 70, 72, 80, 90, 102, 142, 144, 190, 193, 198 Olander, Thomas 14, 25, 58 Pleteršnik, Maks 10, 17, 19, 20, 21, 30, 32, 33, 34, 50, 58, 59, 60, 61, 63, 67, 81, 86, 89, 90, 91, 97, 98, 99, 104, 111, 116, 120, 121, 122, 123, 129, 142, 143, 146, 152, 156, 157, 159, 161, 164, 171, 177, 179 Pohl, Heinz Dieter 13, 25, 93 Premk, Francka 84, 124, 211 Ramovš, Fran 24, 25, 34, 37, 38, 40, 42, 55, 70, 72, 73, 80, 102, 103, 117, 139, 148, 161, 162, 182, 193, 198, 204, 206 Repanšek, Luka 25, 135, 168 Rigler, Jakob 25, 41, 42, 43, 71, 72, 79, 82, 193, 204, 206 Schuster-Šewc, Heinz 9, 16, 23, 25, 135, 146, 159, 164, 177, 203, 205 Skljarenko, Vitalij Grigorijovic 14, 23, 25, 37, 142 Skok, Petar 25, 102 Slawski, Franciszek 9, 16, 17, 18, 25, 28, 46, 50, 52, 58, 59, 60, 101, 203, 205 Snoj, Marko 9, 10, 14, 16, 24, 25, 29, 32, 33, 36, 135, 146, 147, 148, 172, 174, 175, 177, 181, 201, 203, 205 Sreznevskij, Izmail Ivanovic 9, 21, 23, 24, 32, 33, 36, 55, 63, 89, 94, 110, 120, 122, 125, 129, 130, 142, 144, 146, 172, 180 Stang, Christian Scweigaard 24, 25, 37 Stieber, Zdzislaw 14, 25, 203, 205 Šivic-Dular, Alenka 13 Škofic, Jožica 53, 100 Škrabec, Stanislav 34, 35, 36, 37, 42, 72, 193, 204, 206 Štrekelj, Karel 43 Toporišic, Jože 25, 35, 179 Trubacev, Oleg Nikolaevic 9, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25, 30, 32, 46, 50, 63, 86, 89, 92, 109, 110, 115, 121, 156, 203, 205 Valjavec, Matija 37 Vasmer, Max 143 Vondrák, Václav 24, 25, 29, 30, 26, 62, 100, 101, 203, 205 Vorenc, Gregor 68 Zamjatina, Galina Igorevna 25, 34, 37, 38