STEv. 21 Ptuj, dne 7. junijo 1957 imetnik x. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj. Lackova ulica 8 — Teidon NB Ptaj šiev. 643-1-206 — Ure- mie uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bautnan — Rokopisov ne vračamo — Tidca Mariljorska tiskarna -- Cena 10 din Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Ob koncu osemdnevnega f>o- t<^an,ia po Makedoniji je 3. t. m. govoril tov. Tito v Skoplju na mitinga pred železniško po- stajo stotisočglavi množici o uspehih in napredku v Make- doniji, istočasno pa ji je povedal več stvari vsedrža\'nega in obče- Ijudskega pomena. Našo bralce bi na tem mestu seznanUi z nekaterimi odlomki iz njegovega govora. CILJ SE PRI NAS NE SPREMINJA Zdaj, tovariši, čakajo vas in \se nas važne naloge. Mi vemo, kaj hočemo in \ideli smo že sa- dove svoje nove. svoje pravilne nove poti. Žal pa so zunaj naših meja, tudi na Vzhodu in ne samo na Zahodu, še zmei-om nejas- nosti v gledanju na to, kar ho- čemo napraviti na naši vasi. Zu- nr^ nraviio. da ne vemo. ali hočemo kolhoze oziroma zadru- ge, ali indi%ddualno go.spodar- stA^^o. ali hočemo kapitalizem ali socializem. Prav tako tudi ne \^edo. kaj hočemo doseči z na- .«imi delavskimi sveti. Mi, tova- riši in tovarlšice, pa vemo, kaj hočemo. Pvlinule .šablone so nam napravile ogromno škodo in zato ubiramo tisrto pot. ki je za našo deželo in za specifične po- goje v njej najbolj realna. Po- stopoma se bližamo cilju, Ici smo ga imeli pred očmi tudi prej — cilj se pri nas ne spreminja! Gremo v socializem, v tovarnali. v mestu in na vasi. Gre samo za to. kako bomo do tega cilja prišli. Mar smo mogli priti do tega cilja s prisilno skovanimi kolhozi, zadrugami? Mar je to bila naša pot? Ne, to se je kaj hitro pokazalo kot napačno, ker smo hoteli posnemati druge, da bi lažje delali. Zdaj smo našli novo pot in to je naša specifič- na pot: imamo delovne zadruge, ki so se ohranile in se nadalje razvijale, ker so imele boljše pogoje, imamo zadruge sploš- nega tipa, ki čedalje bolj do- bivajo socialistični značaj, ima- mo pa tudi 7-asebnega kmeta, ki se vsak dan bolj povezuje s so- cialističnim sektorjem proizvod- nje. Mar na stotine in tisoče raznih pogodb med zasebnimi kmeti, zadrugami in državnimi posestvi ni najbolj.«! način za razširitev proiz\-odnje na socia- listični sektor na vasi? To je za nas najboljša pot, na tej poti smo že dosegli ogromen uspeh in zato bomo to pot tudi nada- ljevali. KAJ JE ZDAJ NAŠA GLAVNA NALOGA Zunaj nam še zmerom očitajo, da tudi naši delavski sveti niso dali tistega, kar smo si zamiš- ljali. Jaz pa pravim, da so dali mnogo več, kakor smo se na- dejali v tem kratkem obdobju (vihamo odobravanje). Nas de- lavski razred se je naučil voditi svoja podjetja, naučil se je vo- diti proizvodnjo. Naš delav.<5ki razred je postal zavesten gra- ditelj socializma, in sicer ne na papirju in v geslih, marveč v vsakdanji praksi v tovarni. Po- glejmo nekaj let nazaj, pa bo- mo videli, kako zelo je pri nas v tem času narasla ne samo proizvodnja, marveč tudi kako- vost izdelkov, torej ne samo količina, marveč tudi kakovost. Čigava za.sluga pa je to? To je zasluga naših delovnih ljudi, to smo dosegli samo zato, ker se naši delavci zdaj zavedajo svo- jega pomena v proizvodnji, v tovarnah, ker sami vodijo in sami odkrivajo najboljše mož- nosti, da bi dali največ izdelkov svoji skupnosti in da bi si ustvarili boljše življenjske po- goje. Tovariši in tovaurišice, kaj je zdaj naša glavna naloga? Videli smo že, da smo zdaj v močnem razmahu gibanja naprej v vseh smereh, v industriji, v kmetij- stvu, na kulturnem in drugih področjih. Ko govorimo zdaj o kmetijstvu, tedaj to niso več fraze, marveč je to naša trdna odločenost, da bomo napravili iz naše dežele \asoko razvito kmetijsko deželo, to se pravi, da bomo uresničili zmago socia- lizma na vasi. V tem je naša pot. To mora biti slehernemu jasno, ker je jasno nam in ker mi vemo, kaj delamo. Kdor pa tega ne verjame, naj pride k nam in pogleda (ploskanje, odobravanje in vzklil-ianje to- varišu Titu). Naj pogleda vas tu, naj gre v naše vasi. Kdor ne veruje v ustvarjalne sposob- nosti naših delavcev, v naše de- lovne kolektive, v naše delavske svete, naj pride v naše tovarne in vidi, naj govori z našimi de- lavci, ki so zdaj ne le Ptroko\mo kot delavci-proizvajalci, marveč tudi politično na takšni višini, da se lahko merijo z mnogimi na višjem položaju (odobra\'a- nje). Tovariši in tovarišice. naša socialistična skupnost kot ce- lota, vse naše republike so v razmahu ustvarjanja vzvalovile že letos tako. da je človeku kar prijetno pri srcu. ko vidi, kako naši preprosti ljudje, spodaj, zlasti mladi, pa tudi šolski otroci, že zdaj govore o tem. kako bodo pokazali svojim rxx}i- teljem in starejšim sploh, da lx>do pridelali več žita in dru- gih kmetijskih pridelkov. Mar to ni naša nada, naša prihod- nost? (ploskanje). Mar se nam je treba bati, da smo ubrali na- pačno pot? Ne. F*ravilnost naše poti najbolje kaže dejstvo, da je to pot oberoč .sprejelo vse naše ljudstvo na vasi in v me- stu. Ko go\ orim o Makedoniji, to- variši in tovarišice, ko govorim o vtisih, ki sem jih dobil tu skupaj s tovariši in tovarišica- mi, ki so prišli z menoj k vmn, moram reči, da je napravilo name glolx>k vHs prav to, da makedonslco ljudstvo brez pri- držka trdno veruje v bratsko i«xlelovanje med naiodi Jugo- slavije, med vsemi našimi repu- blikami (odobra\'anje in plo- skanje). Najgloblji vtis je na- pravilo name, da setn videl, da je makedonski narod tid^no od- ločen, da skupaj z ostalimi na- šimi narodi nadaljuje pot iz- gradnje naše lepe in velike so- cialistične domovine (vzklikailje socialistični Jugoslaviji ter brat- stvu in enotnosti jugoslo\'-anskih naix>dov). O ŽIVLJENJSKEM STANDARDU Življenjski standard ljudi je se- veda odvisen od nas samih. Od\n- sen je od vas delavcev v tovarnah in od vas kmetov v vaseh, od vas,. zadružnikov in od zaseimega kme- ta. Zboljšanje življenjskega .stan- darda je odvisno od nas samih in tega se moramo zavedati. Potem- takem je razvmiljivo, da moramo upoštevati naše možnosti, da ne smemo pretiravati, da moramo misliti na to, koliko imamo gmot- nih .srtdstev, kakor moramo pa- ziti, da bomo znali pravilno upo- ?-abi(i ta o motna .sredstva, da Jih bomo znali investirati v tista pod- jetja in tiste panoge kmetijstva, kjer nam bodo najprej in največ koristila. Jasno in dostikrat go- vorimo, da bomo zboljsali živ- ljenjski standard, da bo jutri bo- lje, jassio pa je tudi da ljudje že danes pričakujejo, da bi nekoliko laže živeli. Mi pa smo dolžni sto- riti to čimprej in v kar največji meri. Ko govorimo o življenjskem standardu, tovariši, no mislim na nikakšne naše rezerve v bankah, na narodno bogastvo, ki leži neiz- koriščeno, marveč na ustvarjalno sposotHiost naših delovnih ljudi, na možnost, da povečamo proiz- vodnjo, da izpolnimo našo proiz- vodnjo itd. Tako bomo lahko naj- hitreje zboljsali življenjski stan- dard. Košnja .ie pričela. Preteklih sedem dni ni skopa- rilo z zanimivimi dogodki po sve- tu. Medtem ko preživlja Francija po odstopu ministrskega pred- sednika MoUeta že tretji teden vladno krizo, je v Italiji nova vlada krščanskega demokrata Zo- liia z uspehom prestala prvo pre- izkušnjo v Senatu. Podprli so io poleg »domačih« sicer le pred- stavniki desnice, monarhisti iti fašisti, toda večino je pa vendarle odnesla. Za francosko krizo trde, da je ne bo še tako hitro konec. Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič se ie napotil na uradni obisk v Nor- veško, da utrdi in še bolj razšin medsebojno sodelovanje. Po vesteh iz ZDA se sedaj bije bitka med predstavniki kongresa in Eisen- howerjeoo vlado za proračun, ki ga je predložil predsednik, po- sebno za njegov načrt gospodar- ske in vojaške pomoči tujini. Ne- kateri republikanski in demokrat- ski krogi namreč sodijo, da bi morali številke znižati in da ne bi smeli dati predsedniku preve- likih pooblastil... Vendar je največ pozornosti pritegnil intervju, ki ga je dal prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Hruščev skupini ameriških radijskih in televizijskih novinar- jev. Tu ne gre morda toliko za nove nazore ali celo za senzacije, temveč za resnico, da so ameri- ški državljani lahko prvič videli in slišali enega sovjetskih državni- ' kov, kako sproščeno, gladko in brez kakršnih koli priprav odgo- varja na vprašanja ameriških predstavnikov javnega mnenja. Ameriški komentatorji opozar- jajo, da ne kaže sprejeti Izjav Hniščeva kot zlato resnico, ker zgodovina preteklih let kaže dru- gače. Obenem pa sodijo, da bi ne bilo prav, če bi dobre volje ne preizkusili ter šli sovjetskim pred- logom »na pol poti«. Takih nazo- rov je, po izjavah sodeč, tudi ameriška vlada. Vsekakor umestna je pripomba enega izmed senator- jev, da upa, da bodo sovjetske oblasti omogočile televizijsko od- dajo tudi predsedniku Eisenfio- iverju in njegovim predlogom za mir in varnost na svetu. Kaj je pravzaprav predložil Hruščev? Med najvažnejše predlo- ge, ki so dvignili precej prahu med zahodnimi zavezniki, sodi brez dvoma ta, naj bi Američani umak- nili svoje čete iz dežel Atlantske- ga pakta, SZ pa bi isto storila » svojimi enotami na območju var- šavske zveze. Nadalje naj bi povsem odpravili »železno zavesp«, odstranili vse omejitve glede trgovanja in na- vezali gospodarske, kulturne in druge stike ne glede na doseda- njo blokovsko porazdelitev. S tem bi odpravah ozračje sumničen In nezaupanja. V prihodnje naj bi se tekmova- nje med Vzhodom in Zahodom odvijalo v bitki za čimveč ji go- spodarski napredek. Ta naj bi za- menjal dosedanjo oboroževalno dirko. Predlogi prvega sekretarja Hru- ščeva niso nič novega. Pomenijo pa, da si sovjetska vlada zares prizadeva ustvariti tako medna- rodno ozračje, v katerem bi se razorožit vena pogajanja te dni v Londonu lahko zaključila vsaj z delnim sporazumom o razorožitvi. Prvi. četudi majhen korak, bi od- prl pot novim sporazumom. Odpor proti jedrskim poizku- som po svetu je vse večji, posebno zadnje dni, ko so dvignili proti njim svoj glas tudi znanstveniki- atomisti po vsem svetu. Oborože- vanje s tem orožjem kaže kaj slabo perspektivo: popolno uniče- nje ne le enega naroda ali dežele, temveč vsega človeštva. Zato sve- tovna javnost spričo bodrilnih iz- jav pričakuje, da bodo pred vsem SZ in ZDA, dva protagonista atomskih velesil, storila svojo dolžnost ter onemogočila s pa- metnimi sporazumi tako žalosten konec sveta. V združenem okralu si želimo sožiiio med industrijo in kmeiilstvom V prejšnji številki smo .spo- ročili našim bralcem v gla\'nem razloge, ki so \-odili Okrajni odbor SZDL k predlogu i-esolu- cije in predlogu sklepa okrajni skupščini OLO Ptuj o združitvi obeh krajev, tokrat r>ii bi se naj malo zadržali pri komentarjih med ljudstvom v zvezi z zdru- žitvijo okrajev Maribor in Ptuj. Združitev okrajev Maribor in Ptuj je edfai izmed novih členov v verigi šte\-ilnih sprememb v našem družbenem razvoju po osvoboditvi, ki jih ljudje niso sprejeli brez razprav in pomi- slekov, vendar pa ob zaupanju v naše politično \x)dstvo, da je z novo spremembo pripravljeno storiti nekaj boljšega od dose- danjega. Tudi te spreanembe večina ljudi ni sprejela brez svojih pripomb. Manjši krog političnih voditeljev in gospo- darstvenikov našega okraja je že dve leti sem več o tem raz- mišljal kot ostali, ki jih mogoče tozade\ma razprava niti ni do- segla ali pa je niso jemali do- volj resno. Večina je bila po zadnji objavi o predlogu sklepa Okrajnega odbora SZDL Ptuj o nameravani združitvi okrajev Maribor in Ptuj prilično prese- nečena. :*Kako to?« so se spra- ševali, »Kako so mogli sprejeti tako pobudo, ko pa je Ptuj bil že od zdavnaj sresko in okrajno mesto? Ali bo res sedaj vse združeno z okrajem Maribor, ali sai-no del vsega, kar je do- slej nosilo okrajno obeležje?c Taka in podobna vprašanja si lahko slišal povsod. Nikdo ne ugovarja, da je na- pačno povezati našo industrijo in kmetijstvo v večjih upravnih enotah in da je v taki povezavi laže gospodariti kot vsakemu zase, ko pa sta oba drug dru- gemu neizogibno potrebna. Ni- kdo ne odreka občinam spvosob- nosti, prevzeti večino okrajnih kompeftenc in novemu okraju sposobnosti obvladati novo ve- liko okrajno področje. Mnc^I sicer sprašujejo, kako bo z Za- vodom za .socialno zavarovanje, 7. Okrajno zadružno zvezo, s po- družnico Narodne banke, s ka- tastrom, sodLščem in vsem osta- lim, ker ne vedo, da se bo pre- selil v Maribor le okrajni vrhnji administrativni kader, v Ptuju pa bodo kot doslej poslovali Zavod za socialno zavarovanje, kataster, sodišče, podružnica NB. Druge zanima, koliko od- bornikom'^ OLO bo hodUo na seje \' Maribor, kako se bodo uve- ljavljali med mariborskimi to- variši, kako bodo tam upošte- vali predloge tukajšnjih občin, kako razdelje\^ali v raznih fon- dih zbrana sredstva, kako bodo skrbeli za kmetijstvo celotnega okraja itd. Ljudje s podeželja se sprašujejo, če bo tudi v bo- doče tako, da .se bodo okrajni funkcionarji ob nedeljah in praznikih ter večkrat pozno v noč zadrževali z njimi, kot so se ptujski vsa leta po osvoboditvi ob vseh gospodarskih in poli- fičnih problemih, ko so na va- bilih, okrcčnicah in plakatih vedno radi pristavljali: »Pride w«*topnik iz okraja!« Iz leta v leto so se navajali na s\-oje po- sd^oce, funkcionsf Je OLO^ in Okrajnega komiteja ZKS ter okrajnega odbora SZDL, Ljudi s podeželja še zanima, če bodo tudi v Mariboru lahko prišli do okrajnega predsednika, do okrajnega predsednika SZDL, predsednikom' svetov in komi- sij, kot so v Ptuju, ko so hoteli z njimi obravnavati razna vpra- šanja. »Tako bomo ležali, kot si bomo postlali!« pravijo mno- gi. Zaupati bo potrebno tudi mariborskim tovarišem, kot smo doslej tukajšnjim, pa bo šlo. O vsem se bo dalo pomeniti, po- govoriti na sejah in zborih. Mnogi bi pa le radi rekli vsem tistim funkcionarjem iz okraja, ki so se radi odzvali njihovim vabilom ob raznih resnih in tudi veselih prilikah, za konec iz vsega srca: »TovarLši, bili ste 2 nami v dobrih dnevih in ob težavah, povedali ste nam, kar nas je zanimalo, potolažili ste nas z dobrim nasvetom, ko nas je kaj težilo, veselili ste se z nami, ko smo sami bili veseli in za vse to vam vsem ob koncu res prisrčna hvala. Tudi na no- vih mestih, v večjem združe- nem okraju, bodite tako Ijud- .''ki kot ste bili v našem doma- čem okraju. Toliko lažje bomo skupno prenašali težave, toliko raje vas bomo sprejemali na svojih zborih in sestankih, ko se boste znova odzivali skupno z mariborskimi tovariši našim vabilom in tudi upamo, da boste \'edno radi prenašali organom ljudske oblasti našo odkrito ljudsko besedo, ko bomo kaj želeli ali ko se s čim ne bomo strinjali!'; Ob dobri volji, ki jc navda- jala funkcionarje, ko so se od- ločili za združitev okrajev, da bi storili svojemu ljudstvu naj- boljše po svoji vesti in po danih prilikah, bo, upajmo, v združe- nem okraju delo kmalu steklo na svoj novi tir in da se bomo kmalu privadili složno živeti v okraju, kjer se bo praktično od- ražalo sožitje industrije in kmetijstva in kjer bo našemu kmetijstvu priznano mesto, ki mu gre ter mu da-rn pomoč, ki mu je potrebna, da bo dohitevalo nagel razvoj in napred^ indu- strije. Sedanji ^deš OLO Ptuj bo bodoči sedeš vel&e občine Ptiu Nov sekretoriat Okrajnega komiteja ZKS v Mariboru Na skupni seji .'5. VI. t. I. sta <&e ssdružLla dosedanja okrajna komiteja ZKS Maribor in Ptuj \' enoten nov okrajni kamdte ZKS Maribor. Za sekre a rja no- \'ega koandteja je bil izvoljen Vladko Majhen, člani novega sekretariata pa so: Milan .\pjh, Ivan Ciorjup. Ivo Janžekovič. Ivan Kranjčič. Anč- ka Kuhar. Madko Majhen Miro Posega, .\nton Potočnik. Franc PrinK. Lodhska Stropnik. Drai^o Samak. Jože Tram.šek. Janko Vogrinc, Nace Voljč in Edo Zorko. ODBORNIKOM OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V PTUJU Sklicujem sejo občinskega liudskega odbora Ptuj, ki bo v sredo, 12. junija 1957, ob 15, uri v sejni dvorani na magistratu. Podpredsednik Marjan BerUč, L I. V nedeljo, 9. t. m., na svidenje na prireditevah DTY v Markovcih stran ? PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 7. JUNIJA 1957 Pri fluorografiranju ali mno- žičnem rentgenskem slikanju slikamo prsni koš s prsnimi or- gani. Tako bomo našli pri tej akciji predvsem obolenja pljuč, srca in obolenja okostja prsnega koša. Pri pljučnih obolenjih se najdejo predvsem tuberkuloza, nadalje rak, razna zaprašenja pljuč, chinokok, pljučni abcesi in drugo. Ugotovijo se tudi obo- lenja srca in ožilja, kolikor ta vplivajo na obliko orgnaov. Po rentgenskem slikanju bodo filmi poslani na Golnik, kjer bodo razviti in kjer jih bodo nato zdravniki-specialisti pregledali. Vsi siimljivi in ugotovljeni pri- meri, predvsem tuberkuloze, bodo javljeni protituberkuloz- nim dispanzerjem, ki bodo nato klicali osebe njv podrobnejši rentgenski pregled pljuč in la- boratorijske ugotovitve sedi- mentacije krvi ter pregled iz- pljunka na tuberkulozni badl (Kochov) zaradi dokončne dia- gnoze. Fluorografska akcija nam bo dala vpogled v zdrav- stveno stanje prebivalstva na splošno, posameznikom pa bo daiLa možnost zdravljenja in ozdravljenja. Vsak bolnik se bo zdravil brezplačno in to po po- trebi v dispanzerju, v splošni ambulanti, v javni bolnišnici, v specialni bolnišnici za tuberku- lozo, pa tudi v sanatoriju. Z ozdravljenjem vsakega bolnika se bo zmanjšala za njegovo okolico nevarnost okužbe, s pravočasnim zdravljenjem pa se bo skrajšala doba zdravljenja ter s tem zmanjšali stroški za adravila, za zdravljenje v bol- nišnici ter pri zavarovancih iz- datki za denarno nadomestilo v času bolehanja. Vedeti moramo, da ttspeh v protituberkulo23ii borbi zavisi v prvi vrsti od zdravstvene pro- svetljenosti naroda. Široke ljud- je množice morajo spoznati potrebo protituberkulozne borbe in se same obvezati, da bodo na svojem področju podpirale zdravstveni kader v borbi proti tuberkulozL Pomagajmo pri od- kriv^ju tuberkuloznih bolnikov in pokažimo jim pot do anti- taberkuloznega dispanzerja. Ta- ko bomo obvarovali tudi sebe od morebitne okužbe. Žalostno je, da se pri nas še vedno do^ja, da pride bolnik k zdravniku ali v dispanzer šele, ko so pljuča že močno prizadeta in tako rekoč uničena od tuber- kuloznih bacilov. Zdravljenje takih bolnikov je dolgotrajno in v mnogih primerih neuspešno. Torej je zelo važno, da pride bolnik čimprej na pregled, da se ga taiko lahko pošlje na 2xiravljenje. Zaradi tega je zelo važna fluorografska akcija, ki odkriva vse skrite primere tu- berkuloze. Tuberkuloza ni sramotna bo- lezen, da jo zato moranr«) pri- krivati ali pa tuberkulozne bol- nike zapostavljati kot manj- vredne člane človeške družbe. Nihče ne ve, ali ne bo morda že jutri sam plen te zavratnice člo- veštva. Vsako obolenje je lažje preprečiti kakor zdraviti in to nalogo preprečevanja širjenja tuberkuloze ima ravno antitu-, berkulozni dispanzer. Dispan- zerji formirajo tako imenovane BCG ekipe, to je zdravnike z medicinskimi sestrami. Ti ce- pijo otroke z BCG cepivom in ta vaksinacija igra veliko vlogo v zaščiti neokuženih od nevar- nosti prirodne infekcije. Statistike nam povedo, da je po BCG cepljenju okoli deset- krat manj tuberkuloznih obo- lenj in še ta imajo precej lažji značaj. Veliko otrok je že zbo- lelo za tuberkulo2aiim meningi- tisom, ker niso bili cepljeni z BCG cepivom, malo pa takih, ki so bili besežirani. V anti tuberkuloznem dispan- zerju je glavni instrument za odkrivanje pljučnih bolezni rentgenski aparat, s katerim si pomaga zdravnik pri razpozna- vanju raznih bolezenskih spre- memb. To delo ni enostavno, vsak začetnik mu ni kos. Dober zdravnik, teoretično podkovan in izkušen, ugotavlja pri rent- genski presvetli avi prsnega koša, katere sence so bolezenske, ka- tere pa normalne. Toda ni edino sredstvo rentgen za ugotavlja- nje bolezni pljuč. Saj nam sta- tistike povedo, da se lahko hudo zmotimo, če se opiramo samo na rentgenski izvid in da moramo računati na 20 odstotkov zmot- nih diagnoz. Je pa dobra stran rentgenskega pregleda bolnika ta, ker lahko opazujemo bole- zenske spremembe pljuč od raz- nih strani, ker lahko bolnika obračamo. V mnogih primerih pa na- tančneje razpoznamo pljučne sence le na rentgenskem film- skem FKJsnetku, ki ga imenu- jemo rentgenogram. Na njem zaznavamo rahlejše sence, ki pri navadni rentgenski presvetljavi kaj rade uidejo zdravnikovim očem. Sivkaste sence, ki jih vi- (Emo na pljučnem rentgeno- gramu, nam povedo, da na ti- stem mestu v pljučnih mehurč- kih ni zraka, marveč nekaj gostejšega: vneti izcedek, ogno- jek, sirasta mrtvina, kri, bula, zaapnelo kotišče ali pa z braz- gotinastim tkivom prepleteno vnetišče. Še bolj jasno nam po- kažejo pljučne spremembe tako imenovane globinske sUke ali stratigrami, na katerih lahko ugotovimo, v kakšni globini je pljučna destrukcija. Ti strati- grami so posebno važni, ko se odločimo za operativni poseg. Važen instmment diagnosti- ciranja pljučnih bolezni je tudi mikroskop, s katerim iščemo v izpljunMh tuberkulozne bacile in pregledujemo kri. Mnogo bolnikov ne ve, da zdravnik postavi končno dia- gnozo šele po točni presoji vseh kliničnih, laboratorijskih in rentgenoloških izsledkov. Če bi se vsak bolnik tega zavedal, se ne bi dogajalo tako pogosto, da mnogi kaj radi precenjujejo rentgenski pregled, podcenju- jejo pa vse druge zdravnikove preglede. Fluorografija je množično rentgensko slikanje vsega pre- bivalstva. Vse one, pri katerih bo rentgenski filmski posnetek prsnih organov pokazal kakrš- nokoli senco, ki ni normalna, bomo ponovno klicali v dispan- zer, kjer bodo specialisti izvršili še ostale važne preiskave in tako odločili, ali «o sence na rentgenskih filmih normalne ali bolezenske, ali gre za jetiko ali za kako drugo bolezen. Poleg vseh naštetih nalog proti tu b er ku I oznega di span zer j a je pa še ta, da bolnika z vztraj- nim in potrpežljivim kontaktom uverimo, da je njegova bolezen v današnji dobi visokega na- predka medicinske znanosti in operativne tehnike ozxiravljiva, da ga telesno in duševno umi- rimo ter da zaupa našim diagno- stičnim in terapjevtskim meto- dam. Omenim tudi, da s tipanjem, opazovanjem, pretrkavanjem in osluškovanjem prsnih in dru- gih organov moremo dognati važne bolezen^e znake, ki go- vore to ali ono pljučno bolezen. Zelo važna naloga dispanrerja je tudi p>atronažna služba, ki jo opravlja ali bi jo naj opravljala visoko kvalificirana medicinska sestra. Ta obiskuje tuberkulozne bolnike na njihovih domovih in daje potrebna navodila tudi ostalim članom družine in oko- lice, kako morajo živeti, da se ne bi okužili od bolnika in takp sami oboleli. Sestra tudi poroča dispanzerskemu zdravniku o vseh življenjskih okoliščinah bolnika kakor tudi o njegovem načinu življenja. Tako nudi bo- gate podatke za nadaljnje soci- alne in epidemiološke ter zdrav- stvene ukrepe, da se tuberku- loza ne bi razširila v okolju in da bi se bolniki pravilno zdra- vili. Dr. IVO MEDVED Pljučno zdravilišče na Topolščici Možnosti za nadaljnji dvig kmetijstva Naše kmetijstvo je še vedno zaostalo, čeprav lahko trdimo, da je že stopilo na pot intenziv- nega kmetijstva. S pomočjo kooperacije se že porajajo novi sodobnejši načini obdelave, uvaja se napredna agro- in zo- otehnika, nastajajo števUni mo- demi nasadi, ki zahtevajo mo- derna proizvajalna szredstva, ki ne trpijo več starih odnosov na vasi. Relativno razvita semenska služba, proizvodnja sadnega, trs- nega in drugega materiala na socialističnih obratih, akcija umetnega osemenjevanja, soraz- meroma visoka uporana umet- nih gnojil, dokaj močno organi- zirana zaščitna in pospeševalna služba, obe oprti na družbenih proizvajalnih sredstvih, dose- žena razvitost z^adružnih organi- zacij, ugodni splošni gospodarski pogoji, izdatna pomoč naše so- cialistične družbe in zagotovlje- na enotnost socialistične akcije na vasi so činitelji, s pomočjo katerih lahko in bodo naši de- lovni kmetje ob vse večji po- moči naših subjektivnih sil še hitreje stopili na pot socialistič- ne graditve kmetijstva. Upoštevajoč uvedbo novih tehnoloških osnov v naši kme- tijski proizvodnji, nove metode in načine dela s pomočjo moder- nih družbenih proizvajalnih in drugih sredstev ter novih od- nosov, odpirajo ogromne mož- nosti za povečanje kmetijske proizvodnje, s tem pa hkrati možnost za nadaljnji dvig živ- ljenjske ravni kmetijskim pro- izvajalcem. O teh možnostih je bilo na naši zvezi že ra?:pravljano, zato naj nekatere od teh nakažem. Prav gotovo imamo na pod- ročju živinoreje največje rezer- ve. V Sloveniji imamo preko 600 tisoč hektarov travnikov, seno- žeti in pašnikov. Cenrav se zelo radi spotaknemo ob primerih neobdelovanja orne zemlje kjer- koli v naši državi, se pa prav malo zmenimo za slabo stanje proizvodnje na naših travnikih kjer tako gospodarimo, da to predstavlja tudi resno družbeno škodo. Uvedba sodobnega načina go- spodarjenja na teh površinah omogoča tako p>ovečanje proiz- vodnje mleka in mesa, ki pove- čuje letni dohodek za preko se- dem milijard dinarjev. Povečanje proizvodnje hmelja s povečanjem površin na 2500 ha in povprečnim donosom 1500 kg na hektar zvišuje dohodek letno za novih 2.5 milijarde dinarjev. To pa hkrati povečuje priliv no- vih 4 milijonov dolarjev letno. Povečanje žitne proizvodnje v okvirih, kot jih predvideva re- solucija in ki jih imamo za naše razmere realne, bo dalo novih 20.000 vagonov žit ter preko tri milijarde novih dohodkov letno. S tem pa bi bile krite tudi po- trebe prehrane z belimi žiti. Prav tako so ogromne rezerve v sadjarstvu, vinogradništvu, pri proizvodnji krompirja, uva- janju zdravilnih zelišč, pridobi- vanju novih rodovitnih površin z manjšimi melioracijami in na sedanjih nerodovitnih steljnikih, pa tudi na drugih področjih kmetijstva. Skratka, iz študija predhodnih materialov, ki se pripravljajo v zvezi z izdelavo perspektivnega plana, je raz- vidno, da je v nadaljnjih petih letih, prav tako kot v drugih predelih Jugoslavije, mogoče povečati kmetijsko proizvodnjo za več kot 30 odstotkov, njen dohodek pa, računajoč sedanie cene, za preko 15 milijard di- narjev letno. Kot vidimo, imamo ogromne možnosti za dvig kmetijske pro- izvodnje. Te možnosti pa je treba pregledati na področju vsake kmetijske zadruge, občine in okraja ter na njih konkretno odr)irati socialistično F>eT*spek- tivo razvoja kmetijstva. Po teh realnih možnostih, ki so hkrati naša potreba, si nai nostavlja.io naloge ,x7se naše zadružne or- ganizacije, pa tudi nižji organi oblasti, njim pa se naj prilago- dijo tudi načini dela. razvijanje zadrug, pospeše\'alna služba, pa tudi delo naših dnržbenih in po- litičnih organizacij na vasi. Te možnosti pa bodo ostale neizko- riščene za vsa področja tistih zadrug, ki ne bodo zavestno sto- pile na pot socialističnega raz- voja in z načrtno akcijo postale njegov nosilec. Kaj pripravljajo vaienci ob zaključku pouka? V Ptuju je že tradicija, da pri- redijo vajenci ob zaključku pouka naši javnosti prireditve, na kate- rih nas seznanjajo s svojim stro- Vajenci pri pouku kovnim delom in vsestransko do- seženim napredkom. Vedno bolj zavestno je vključe- vanje vajenske mladine v razno- vrstne delovne oblike, ki večajo njeno sposobnost in razgledanost. To se zrcali v boljših učnih uspe- hih, ki so v tem letu vidno na- predovali, še bolj pa čutimo pri vajencih povečano veselje do uve- ljavljanja v kulturnoprosvetni, športni in politehnični dejavnosti. Šolska mladinska organizacija je v tem letu vodila vajence tako mar- ljivo, da se je povprečno vsak po- sameznik vključil v eno ali dve izvenšolski delovni obliki. Vseh njihovih uspehov ni mogoče pri- kazati, ker se včlanjajo va.ienci v društva in organizacije, ki so v zadnjem času vidno napredovale, posebej pa je treba označiti pri- prave vajencev na zaključek šol- skega leta. V dneh od 15. do 17. junija bo v šoli vajenska razstava, ki bo tudi v letošnjem letu prikazal na- daljnji napredek pri strokovnem usposabljanju. Vajenci se nanje z vso vnemo pripravljajo. K temu je treba povdariti, da posegajo tudi učni mojstri vedno bclj prizadevno v vajencev strokovni napredek, ker se zavedajo, da je mogoče doseči boljši uspeh le z organizi- ranim poukom praktičnega dela. K tej izpopolnitvi mojstrov je zelo pripomogla pomoč šole, ki je med letom izvedla z njimi seminar o načinih izučevanja na delovnem mestu in o vzgojnih načelih, ki jih je treba upoštevati pri vzgojnem delu z vajencem — mladostnikom. Želeti je, da obišče razstavo čim več ljudi, predvsem pa mladina, ki se želi vključiti v uk. Druga prireditev, ki jo bodo izvedli vajenci, je akademija, ki bo v ponedeljek, 17. junija v mestnem gledališču. Za razliko od pretekih zaključnih prireditev bo letošnja akademija nudila globlji kulturni in fizkulturni program. Šolski mešani pevski zbor, ki šteje preko 60 vajencev, je s svojim pnim nastopom v Tednu mladosti dokazal svoje sposobnosti, nas bo na akademiji znova razveselil z našo narodno in umetno pesmijo. Prav tako nam bo vajenski tam- buraški zbor. v katerega se je v tem letu vi^^jučilo preko 20 vajen- cev zaigra^ vesele m otožne do- moljubne skladbe. Tudi telovadne skupine nam bodo letos pokazale višjo raven pridobljenih sposobno- sti fizične kulture. Z obiskom akademije bo naša javnost vlila vajenski mladini še večje veselje do kulturno-prosvetnega udej- stvovanja, kar nam bo zagotovilo, da bomo predali življenju dobro izučenega in vsestransko razgle- danega delavca. Da bi lahko omogočili vajencem tudi organizirano prijetno razve- drilo, je pristopil Šolski odbor k uvajanju taborenj v počitniškem času. Letovanje na morju je že v preteklem letu dokazalo, kako ve- liko korist imi od tega mladina, ki se razvedri, odpočije, zdrav- stveno opomore in ogleda slikovi- tosti naše dežele. Potem, ko je bilo lani deležno te ugodnosti le okoli 100 vajencev, želimo to leto to število 2-kratno dvigniti, tako da bo preko polovica vseh vajen- cev v okraju na taborenju. Pri organiziranju te važne akcije, kjer želimo nuditi mladini čim cenejši počitniški odmor, pa naletimo na Vajenski peoski zbor Vajeniške šole o Ptuju vrsto težav, ki imajo svoj izvor bolj v nevoščljivosti in sebičnosti precejšnjega dela delodajalcev, kot pa v kakršnih koli drugih umestnih ugovorih Četudi je oskrbni dan v primerjavi z cenami ob morju nizek in bo znašal pred- vidoma dnevno 200 din, je slišati, da uvajamo s taborjenjem luksuz. ki ni potreben itd. Mislimo, da je naša družba dokazala dovolj skrbi, da je zasigurala za nabavo osnov- nih sr<^dstev nad 350.000 din z željo, da čim več vajencev pravil- no koristi počitniški odmor, mi- slimo, da je prostovoljno vzgoji- teljsko delo šolskega učnega osebja v rednem dopustu z upo- števanjem vseh odgovornosti, do- volj jasen dokaz pripravljenosti vseh, ki želijo vajenski mladini le dobro in jim nuditi to čim ce- neje, mislimo, da so primeri, kjer daje Zavod za socialno zavarova- nje posameznim socialno in zdrav- stveno šibkim vajencem tudi do dve tretjini denarne pomoči, pa jih vendar mojstri in včasih tudi starši ne pustijo na taborjenje, da je to dovolj resen dokaz, kako se- bično je tako gledanje, ki v naših današnjih odnosih med ljudmi ni- majo več svojega mesta. Te ugo- tovitve veljajo za družbeni in privatni sektor in je pričakovati, da bodo posamezniki o tem resno razmislili in dali mlademu človeku priznanje in pravice, ki mu pripa- dajo.Le tako se bomo vzgojili in izobrazili bodočega državljana, ki si bo izoblikoval odkrit značaj, zavestno in zrelo življenjsko voljo in dostojno gledanje na sočloveka. Ko ugotavljamo, da je vajenska mladina strokovno in vzgojno zelo napredovala, kar je plod naših prizadevanj, je nujno, da spreme- nimo do nje tudi človečanske od- nose. To nam bo ona ob upošte- vanju vseh ugodnosti in skrbi, ki smo jih imeli z njo, v kratkem večkratno jpovrniia. Živinski seimi v Ptuju 4. In 5. funija 1957 Na torkovem sejmu goveje živine 4. junija t 1. je bilo nad 400 govedi in nad 300 konj za pleme in zakol. Tudi tokrat je bila daleč nadpovprečna ponud- ba goveje živine za zakol in pleme, enako pa konj. Večina živine je bila iz predelov okraja Ptuj, nekaj pa tudi iz sosedne republike Hrvatske. Kot kopci so bila domača podjetja, kmetje in kupci iz sosedne Hrvatske, ki so kupovali večinoma živino za zakol. Cene so se držale govedu od 60—110 din, konjem pa od 30—120 din po kg žive teže. Od goveda je bilo največ krav in telic, manj pa bikov in volov. Prodano je bilo 148 glav go- veda in 107 konj. Na sejmu prašičev v sredo, 5. t m. je bilo največ odojkov in prašičev od 3 mesecev do 2 let starosti. Ponudniki so bili večinoma kmetje, kupci pa pod- jetja iz Maribora in Ptuja. Cene so se sukale pri odojkih od 2500 do 3000, pri prašičih pa od 185 do 200 din po kg. Oba sejma sta bila zelo živah- na in kaže, da bo tako tudi v prihodnjih tednih, le žal pa p>o- nudba daleč presega povpraše- vanje. Kmetovalcem bi bilo prav, da bi prišli na ptujske sejme tudi kupci od drugod. To sicer ne bi spreminjalo dnevne cene, pač pa bi se več rejcev živine vrnilo domov z denarci, ki šo jim pvotrebni za razne na- kupe in davčne obveznosti. Na Uomskem sejmu d Ptuju Veterinarski zavod Ptuj sprejme v skižbo 2. veter, bolničarja Prednost imajo kmečki fant- je, ki 90 odsliužiHd vojaSki poj? v veterinarskih enotah JLA. Nastop službe takoj ali po dogov'©«!. Prijavite se oseb- no v Veterinarskem zavodu Ptuj. PTUJ. 7. JUNIJA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Andrej Kovač, bibliotekar. Ptuj in okolica v pesmi in povesti Malo je Ptujčanov, ki ne bi poznali naslednjega pesnika in pisatelja našega Ptuja ter raz- iskovalca njegovih zgodovinskih znamenitosti Alojzija Remca. Rodil se je v skromnih razme- rah v mestu ob sinji Adriji — Trstu 10. aprila 1886. V Ptuju je našel svojo drugo domovino, ki jo je ovekovečil v mnoffih zgodovinskih razpravah, nasta- lih iz vestnega študija starih li- stin in kronik. Tudi za lepo- slovje je našel čas kljub zapo- slenosti v odvetniški in javni službi. Značilna je njegova iz- java, ki jo je cesto izrekel v veseli družbi: »Ce bi moral vo- liti med advokaturo in litera- turo, bi brez oklevanja dvignil obe roki za literaturo!« V u.sod- nih aprilskih dneh 1941 je moral kot ptujski župan doživeti za- sedbo ptujskega mesta po hitler- jevskih divjakili, ki so ga dolgo mučili in končno z družino iz- selili v Srbijo. Po vrnitvi v osvobojeni in nepozabljeni Ptuj ni bil več trdnega zdravja; 21. novembra 1952 .ie prezgodaj omaJmil na tmjevi življenjski poti in našel svoj zadnji dom v osrčju ljubljene ptuj^e zemlje. V drugi predelani izdaji Ja- neževe slovenske književnosti (1957) je Lojze Remec dobil pri- memo mesto, kjer je njegova slovstvena stvaritev ocenjena kot prikupna ter prežeta z idejo človečanstva in svobode. v »Ji^jlejnem zborniku« dru- živa jugoslovanskih akademikov v Ptuju (1932) so priobčile Remčeve »Pesoii iz Ptuja«. V prvi, »Noč na gradu«, nas pesnik popelje na grad, od koder zremo na Ptuj, pjotopljen v skrivnostno mesečno noč: Postojva! dej pod nama mesto spi, snad strmih streh na levi stolp proHijski, na desrd minoritski v noč kipi. Srebrno se preliva mesečir^a iz tesnih ulic preko trga, cest in hiš v prostrano p6lje onkraj Drave, kjer vitki topoli temne do zvezd... V peani povratrfc liz Ptuja pa nam je pesnik razkril siro- maštvo in bolečino haloške zem- lje, ki mora v lastnem pomanj- kanju služiti »Herrschafticc iz Ptuja, Maribora in nemškega Gradca. Za pisateljevo najboljše pri- povedno delo velja »Opustošena brajda«, zgodJ>a iz temnih dni (I. del), ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celju 1. 1946 kot 98. zv. Slovenskih večemic. Zal pa je povest ostala nedokončana. Med prebiranjem te zanimive zgodbe, ki se dogaja v težkih dneh pred in po vdoru hitlerjev- skih osvajalcev v našo ožjo do- movino, zaživi pred našimi očmi Ptuj v luči preteklih in polpre- teklih dni. V nastopajočih ose- bah lahko marsikdo odkrije znanca, prijatelja s .ptujskih ulic, pa tudi naše narodne sovražnike. Pisatelj sam je v življenjski usodi profesorja Po- ljanska popisal svoje težke do- življaje ob zasužnjenju zgodo- vinskega Ptuja. Ptuj v nemirnih mesecih pred začetkom nemškega vdora ... Poljanškov sin Andrej, diplo- miran filozof je na dopustu z orožnih vaj. Na Kogu v Jeru- zalemskih goricah se je pri Orožnovih zbrala manjša družba, med njimi mladi Andrej, ki obožuje domačo hčerko Marto. Navzoč je tudi domači sin, mladi zdravniic dr. Miko z zaročenko Roziko. Pod opisano Orožnovo domačijo s sončnato brajdo je mišljena hiša, ki je bila nekoč vinogradni dvorec Ferdinanda Koflerja, nekdanjega ptujskega žtipana. Prostor te zanimive stavbe so nekoč krasile umet- niške slike raznih plemiških rodtrin, med njimi Dinersber- gov. Večino slik je leta 1934 od- kupil ljubljanski rmizej. Ta- kratna lastnika davčni uradnik v pokoju Jože Breznik in nje- gova žena Amalija ne živita več. Jože Breznik je postal žrtev sovražnikove fronte, ki je tod divjala proti koncu druge sve- tovne vojne in močno poško- dovala tudi vinogradniško po- slopje. Omenjena družba se pod vti- som gTx>zeče vojne nevarnosti razide, večina se odpelje v Ptuj, )d kmalu zatem doživi prihod sovražnikov. Andreja je ta usodni dogodek presenetil pri opravijranju vojaških dolžnosti na desnem bregu Drave. Za- mislil se je na leta, ki jih je pre- živel v starinskem Ptuju z nje- govimi zgodovinskimi spome- niki, med njimi Orfejev spo- menik, »ki še danes stoji na trgu pred stolpom, kjer prodajajo kmetice iz okolice piščance, pu- rane, maslo in jajca« (str. 25). Andrej je ljubil to starodavno mesto »Karantanca, ptujskega gospoda slovenske kivi*. Granate z desnega brega Drave padajo po raznih mestnih predelih . .. Andrej je ranjen, Marta ga obišče in odpelje v Orožnovo hišo v Ptuju. Po An- drejevem okrevanju .velikega pevea in pivca«, čev- Ptuj — pri parku Ijarja Andrejčiča, prlmarija dok- torja Majhna in druge. Med to družbo se znajde tudi profesor Poljanšek, ki so ga pograbili ge- stapovci pred lekarno »Pri za- morcu« v Prešernovi ulici, ko se je vračal od svojega sina in Marte. — I*isatelj nam živo opisuje surovo ravnanje hitler- jevskih oprod z našimi ljudmi. Ptuj je postal »mrzlo tuje mesto, mrko sovražno gnezdo« (str. 79). Težka mora je legla na ptujske ljudi, kajti »naša domovina je kakor opustošena brajda, ki jo je sklestila in zbila v tla ledena toča z viharjem!« (str. 85). Mnogi naši znanci, med njimi profesor Poljanžek, se znajdejo na Borlu, pozneje pa jih prepe- ljejo v izseljeniško taborišče Rajhenburg. Tudi Poljanškova družina pride kmalu za očetom. Še prej pa se Andrej poslovi od svoje zaročenke na lep>em Kogu s senčnato brajdo. Ob njunem težkem slovesu je »pozno po- p)oldansko sonce zlatilo bujne zelene brajde in vinograde po položnih gričih. Na jug se je razprostirala široka dolina in po njej se je vila bela cesta proti Središču. V jagnedih je šepetal pritajen vetrič, za vinogradi se je belila cerkev sv. Bolfenka, od Jeruzalema se je slišalo prita- jeno zvonenje« (str. 124). Iz Rajhenburga nadaljujejo Poljanškovi žalostno pot v pre- gnanstvo proti jugu ... »Zbogom ve ljube vinske gorice, ve naše zelene brajde! Zapuščene žalu- jete, opustošene boste« (str. 136). Resnični dogodki, ki so se od- igrali v prvem času okupacije blizu hrvatske meje, toda še v ptujskem območju, so dali Remcu-dramatiku snov za pre- tresljivo dramo v treh dejanjih »Volkodlaki«, ki je izšla pri Mo- horjevi družbi leta 1947. Kot kraj dejanja se omenja »CJe- meinde Savreschje«, kar spo- minja na Zavrč. ... V pozni nočni uri se zglasi pri podeželski poštarici Anici Seršenovi njen zaročenec Ivan Poljanec, visokošolec, in ji p>ove, da se je po nemšlci zasedbi Ptuja skrival nekaj časa pri Lacku, sedaj pa se je priključil Lacko- vim borcem. »Z Lackom« — je dejal Ivan — »pojdem v borbo proti švabom, pa čeprav nas bo samo peščica« (str. 15). Ivan se poslovi od Anice in njunega sinčka Petrčka ter ob prihodu gestap>ovcev zbeži. Gestapovci odpeljejo poštarico Anico na Bori, kjer jo je videl kmet Kc^e in o tem obvestil njeno živčno mater Meto. Kopše ve povedati tudi o Lackovih borcih in o njihovih podvigih proti tlačiteljem, — Podlo vlogo igra izdajalec Zajšek, ki še vedno obožuje Anico. Ta odpadnik po- stane župan in zapečati Aničino stanovanje. Meta obupa in skoči s Petrčkom v vodnjak, kjer se fantek do smrti pobi je, mater pa gestapovci ustrelijo. Pojavi se Ivan, se maščuje nad iKxilim Zajškom in odpelje Anico s se- boj med partizane. Za zaključek naj omenimo še Remčevo »Zdravico haloški kap- ljici«, ki je izšla v mariborskih »Novih Obzorjih« leta 1949. V tej hinrmi je opevan »biserni napoj«, ki so ga »rodile haloške gCKice«. Se enkrat za konec „Vaiiič po Ptu u in okolici'' Smatram, da je prešla tov. Per- čeva s svojim člankom v zadnji številki »Ptujskega tednika« s kritičnega na polemično področje. Zato naj mi oprosti, če bo moj članek podoben njenemu in če bom ostrejši kot sem sicer. Tovarišica mi očita, da sem iz- pustil v svojem odgovoru vrsto pomanjkljivosti, katerih da sem se izognil. Žal se je držala tega na- čina tudi ona, ki se je lotila prav tako le nekaterih mojih točk ter mi očitala nekaj novih pomanj- kljivosti, ki jih je v prvem se- stavku izpustila. Naj ji odgovorim po tehle toč- kah: 1. Pri ocenjevanju nekritičnih virov bi jo opozoril, da je napisal prof. dr. Kovačič vrsto razprav in knjig iz zgodovine in da se skli- cujejo nanj vsi naši vodilni zgo- dovinarji (n. pr. svetovna kapaci- teta akademik prof. dr. Milko Kos). Smatram, da sme ocenjevati njegovo delo le zgodovinar in nekdo, ki je dal v znanstvenem pogledu od sebe prav toliko kot on, ki ima nemalo zaslug, da sta po prvi svetovni vojni Štajerska in Prekmurje sploh prišli pod Ju- goslavijo. 2. Če trdi tov. Perčeva. da mi upravnik muzeja tov. Gumilar ni dal nobenih podatkov o muzejskih zbirkah, jo moram spomniti na soboto. 11. maja 1957, ob 15. uri popoldne, ko sem se oglasil v mu- zeju, ker sem 2:vedel. da je tov. prepovedala prodajati »Vodnike« v muzeju ter zahtevala, da so jih odpeljali nazaj. V njeni navzoč- nosti je potrdil tov. Gumiiar, da mi je dal podatke. Isto mi je po- trdil naslednji dan ob otvoritvi arhivske razstave v navzočnosti več ljudi. Če taji sedaj to on, je to stvar njegove osebne časti, če ona, smatram, da je to njena taktična poteza, 3. Pohvalna pisma, ki jih dobi- vam tudi od univerzitetnih profe- sorjev ter ustni razgovori v Ptu- ju, mi dajejo tisto priznanje, ki mi ga tov. arheolog-pripravnik muzeja odreka ter celo negira. Smatram, da je »Vodnik« kot ce- lota dosegel svoj namen, da jp bivši ptujski okraj prikazan tako, kot to zasluži in da bo iz člankov tudi mladina črpala svetle ideale za svojo bodočnost. Pri delu me je vodila ljubezen do domače zemlje in njenih ljudi, ki sem jih opisal ter prepričanje, da bodo znali ljudje ceniti moje delo. Člankov nisem pisal iz osebnega koristo- Ijubja, ampak le zato. ker sem ču- til to kot dolžnost odbornika Tu- rističnega društva. 4. Vprašanje, ali je bilo Turi- stično društvo ob svoji izdaji »Vodnika« res premalo kritično, prepuščam javnosti, ki vendar ne more oporekati, da je nemajhna zasluga Turističnega društva, da je Ptuj znan danes po vsej Jugo- slaviji in tudi v tujini. Dokaz za to so pisma, ki jih dobiva društvo iz Jugoslavije in iz tujine. 5. Če trdi tov. Perčeva, da sem arheološko zbirko obdelal površno, jo moram žal zopet spomniti na to. da se bodo tujci lahko infor- mirali o njej trenutno le iz »Vod- nika«, ker je zaradi preureditve ponovno zaprta, sedaj v sezoni, čeprav smatram, da je bila uredi- tev priznanega arheologa univ. prof. dr. Korošca za Ptuj primer- na in znanstveno dovolj uteme- ljena. Zadnji članek tov. Perčeve in njegov ton kažeta, da me lovi za nebistvenimi pomanjkljivostmi' in da ponovno odreka »Vodniku« njegovo turistično-propagandno vrednost. Končno sodbo prepu- ščam javnosti ter strokovni kriti- ki. Jože Maučec Sodobno gospo(lin'stvo štev. 4 Uvodne strani novega zvezka te naše strokovne gospodinjske revije napolnjuje daljša, izčrpna študija o otroški prehrani tja do šestega leta. ki ji mnogi starši ne posvečajo toliko pozornosti, kot zasluži zaradi vpliva na otrokov kasnejši razvoj. Tehten in hkrati ekonomsko utemeljen je prispevek, ki opo- zarja na nerentabilnost gradnje stanovanjskih hiš na samem. Gradbeni stroški, predvsem kana- lizacija, napeljava vodovoda in elektrike, se pri taki hiši tako povečajo, da daleč odtehtajo edi- no njeno prednost — mir pred okolico. Pisec, strokovnjak, je v članku opozoril tudi na težave in na nepotrebne izdatke, ki jih ima- jo družine zaradi oddaljenosti od šole, službenega mesta in raznih športnih in kulturnih ustanov. Gospodinje bo pritegnil tudi daljši članek o zatiranju moljev in informacije o novih modernih ku- halnikih na dve grelni plošči, ki jih je začela proizvajati tovarna TOBI v Bistrici pri Mariboru in za katere daje enoletno jamstvo, da- lje kratko opozorilo na prednosti v CZNG preizkušenih steklenih strgalnikov za sadje in brzoseka- čev za čebulo. Vsem. ki se ukvar- jajo s kuho, bo marsikaj novega povedal tudi članek »Znate pravil- no kuhati?« Avtorica govori o sa- mem fizikalnem procesu med ku- hanjem in opozarja, kako naj ravnamo s tem ali onim živilom, da bo tudi kuhano ohranilo pri- jeten okus in čimveč hranilnih snovi. Poleg jedilnikov za pomladne dni boste v 4. številki Sodobnega gospodinjstva brali tudi navodila za vlaganje jajc m za pripravlja- nje okusne hladilne pijače iz bez- govega cvetja. Zvezek zaključuje kratke infot- macije o novem vrtnem orodju in njegovih prednostih ter odgovori na vprašanja naročnic SG, ki bodo nedvomno koristili tudi drugim bralcem. Naše otroke čaka Biograd, Rongota in Vrbsko jezero Zveza društev prijateljev mla- dine Ftuj je ob pomoči in sode- lovanju z organizacijo ZB NOV, gimnazijami in drugimi šolami ter tajništvom za zdravstvo in social- no varstvo v Ptuju pripravila le- pemu številu otrok iz osnovnih šol, dijakov in vajencev prijetne počitnice ob morju, na planinah in v inozemstvu, ki bodo začele ko- nec'junija t. L V Biogradu na morju so začele že lansko jesen priprave na letoš- nja letovanja. Na novo urejena jedilnica, kuhinja in spalnice, ure- jena kanalizacija in drugo v ptuj- skem domu kaže. da bo ta ptujska počitniška postojanka leto za le- tom sprejemala na oddih otroke, ki jim je potrebno okrepiti zdrav- je. Počitniški dom pri Kungoti nad Žrečami bo sprejel otroke, ki se bodo zdravstveno krepili v pla- ninskem svetu. V Sekiro na Koro- škem pa odidejo dijakinje in di- jaki, ki jim bo mineval prijeten počitniški čas ob Vrbskem jezeru. S 15. junijem odide v Biograd 1 izmena. Pod njegovo streho bo živo vse do konca avgusta letos, saj bo pod - njo preživelo po več tednov res lepo število učencev osnovnih šol, dijakov in vajencev ter članov telovadnega društva Partizan. Letovanje pri Kungoti bo trajalo v 2 izmenah po tri te- dne, v Sekiri pri Vrbskem jezeru pa bo preživela 3 tedne le ena iz- mena skupno z dijaki iz ostalih predelov Slovenije. Posebno priznanje zasluži skrb za letovanje in zdravstveno kre- pitev vajencev in učencev kme- tijske šole na Turnišču. Zadnja leta pomeni to za nje novo veliko pridobitev, saj ni bilo v navadi kot pri dijakih, da bi imeli tudi vajenci prijetne počitnice in leto- vanja ob morju ali na planinah. Vajenska šola v Ptuju in Šola učencev v gospodarstvu lesne stroke sta pokazali za to željo va- jencev pravo razumevanje in sta storili vse, da sc zadnja leta va- jenci v izmenah zapuščali v Ptuj in se vanj vračali veseli in zdrav- stveno utrjeni. Enako je z učenci Kmetijske šole na Turnišču, ■ z ukaželjnimi kmečkimi dekleti fn dečki, ki jim šola nudi vse, da bi se nekoč posvetili kmetijstvu z voljo, sposobnostjo in razumeva- njem potreb in zahtev današnjega časa, zlasti pa skrbi našega delov- nega ljudstva, da bi bilo sedanje- mu in mlajšemu rodu vedno lepše in boljše. Vse razumevanje je pokazal v teh prizadevanjih v korist učeče se mladine Okrajni ljudski odbor v Ftuju z odkupom primerne zgradbe v Biogradu na morju ter za poznejše investicije. S sredstvi in moralno je podprl vse prizade- vanje Zveze društev prijateljev mladine. Zveze borcev, šol in taj- ništva za zdravstvo in socialno varstvo. Ob njegovi pomoči so na- stali tudi dobri stiki z republi- škim svetom za zdravstveno in socialno varstvo. Upajmo, da bodo sledile temu njegovemu svetlemu zgledu v bodoče občine, enako pa združeni mariborski okraj, ki je tudi doslej lepo skrbel za otroke svojega področja. Kmalu bo še potrebno rešiti vprašanje, v kake namene bo slu- žila svojčas odkupljena hiša na otoku Krku v Šilu, kjer so par let letovali otroci. Nekaj časa se je govorilo, da bo prevzela to zgrad- bo za svoje otroško letovišče To- varna glinice in aluminija v Ki- dričevem, drugič zopet, da bo tam letovišče za člane sindikata iz ptujskega okraja. Ni dvoma, da se bo dalo prej ali slej rešiti tudi to vprašanje, nakar bo omogočen še večjemu številu otrok in odraslih počitniški oddih na lepem Jadra- nu. Dp. Otroci na morju Higiena v javnih lokalih ))Čistost je vir zdravja« je zdrav- stveno geslo, ki je v 20. stoletju prineslo v načinu življenja veli- kanske izpremembe. Če bi to gesk) še 1x»lj prodrlo med nas vse — bi pomenilo najvažnejše preventivno sredstvo proti bolezni. Izognili bi se neštetim obolenjem, ki prina- šajo smrt, delovno nezmožnost, skupnost pa stanejo velikanske vsote denarja.. Zdravstveno prosvetljen človek čuti na vsakem koraku dolžnost, da skrbi za lastno zdravje in za zdravje ljudi v svoji okolici, ko- likor je to njemu dano. Tako je njegova dolžnost, da je njegovo stanovanje čisto, prezračeno, da je hrana higienično pripravljena in servirana v čistih posodah, s či- stim priborom, na čisti mizi. Prav tako skrbi za zdrav način življe- nja v družini, za red. za dovoljno spanje, za gibanje v svežem zra- ku, za osebno čistost, kakor je redno umivanje rok pred jedjo, umivanje zob po jedi. kopanje, odstranjevanje mrčesa in podob- no. Tako vsakdo opravi s svojim zdravstveno prosvetljenim življe- njem humano nalogo, ki mu nare- kuje skrb zase, za svojce, za druž- bo, za državo. Posebno zdravstveno fwosvet- Ijene ljudi potrebujejo nekateri poklici. Razumljivo je. da je tudi zdravstveni delavec od visokokva- lificiranega — zdravniškega oseb- je pa do bolničarja in tudi strež- nika — zdravstveno prosvetljen. Žal pa je v drugih poklicih mar- sikje drugače. Zato imajo zdrav- stvene inšpekcije pogosto tako malo uspeha pri svojem delu. Nastavljenci v pekarnah in trgo- vinah z živili ter v gostilnah se še vse premalo zavedajo odgovor- nosti do zdravja sočloveka. Vodil- ni kader v takih lokalih bi moral biti do nastavljencev pri izvaja- nju zdravstvenih pridpisov veliko .strožji. Večkrat pa je drugače. Namesto da bi sami od sebe brez navodil in opozoril od zgoraj » higienično vodili svoje obrate, ne izvajajo niti odrejenih sanitarnih navodil. Prav bi bilo, da bi skrbno čistost v obratih javno pohvalili, prav ta- ko pa bi omenili obrate, ki je ne dosegajo. Danes žal opažamo v pekarnah cdo z dvema prodajalkama, kjer h« prav lahko ena dajala kruh, druga ob njej pa sprejemala de- nar — kako nehigtenično dajeta kruh z isto roko kakor zamazan denar, ki nosi na sebi klice raznih boiezni. Po nekaterih gostilnah so prti zamazani, prostori neprezračeni, denar štejejo na prt, kjer gostje polagajo kruh, namesto da bi vpe- ljali primeren podstavek za to. Z veseljem opažamo, da se tr- govine in gostinski obrati obnav- ljajo v smislu sanitarnih predpi- sov. Želimo, da vsepovsod vsakdo na svojem mestu skrbi za čistost svojega dela pri javni postrežbi! S tem ne bo ustregel le sanitar- nim oblastem, ampak predvsem doprinesel velik delež k človeko- ljubnemu delu — skrbi za ljudsko zdravje. -Vi. Radio spored za nedello, dne 9. junija 1957 6.00 Veder nedeljski juUanji pozdrav — vmes ob 6.06—6.10 Poročila in vre- menska napoved. 7.00 Kapoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Zabavne melodije. 8.30 Otroška predstava — Markus Polder: Peter in rdeči avto. 9.20 Vsak eno. . . (pisan spored narodnih in domačih napevov). 9.45 ,.Se pomnite, tovariši!" Vasja Ocvlrk: Za mulo boginje Talije. 10.15 Zabavni zvoki. 10.30 Pokaši, kaj znaš (javna glasbena oddaja) 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in po zdravi jajo — 1. 15.00 Napoved časa poročila, vremenska napoved in obve stila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Zvone Kržišnik Tovarna udobja (reportaža). 16.30 Glas beni mozaik. 17.30 Radijska igra — Rehfisch-Herzo? Drevfusova afera (po- novitev) — • ^"r Maša ^lavčeva 18.30 Melodije za dobro voljo. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Malo od tu in malo od tam (zabavna glasbena oddaja s konferanso). 21.00 Nočni koncert. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- <;lednji dan. 22.15 V plesnem ritmu z orkestri Count Basic. Quintin Verdu, Ron Goodvirin, Paul Weston in ansambli Heinz Sandauer, Ricos (rreole in Confrev Phil- ilps, pojeta Frankie Laine in Eva Bos- well. 22.55 Poročila. 23.00-23.15 in 23.30 —24.00 Oddaja za tujino fprenos in Za- greba). 22.15—23.00 UKV program: Nočni komorni koncert. Marijan Vodopi- vec: Trije samospevi. L. M. Skerjanc: Godalni kvintet v c-molu. II. PROGRAM za nedeljo, dne 9. junija 1957 10.15—11.15 Nedeljski simfonični kon- cert. 13.10 Promenadni koncert. 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.15 Prijetne melodije. 15.00 Napoved časa. ooročila. vremenska napoved. 15.15— 16.00 Slavni pevci, slavne arije. (Pojo: \laria Meneghini-Callas. .Maria Caniglia, Wilma Lipp. Ezio Pinza Mario del Mo- naco in Erich Kunz ) 22.15—23.00 Noč- ni komorni koncert (prenos UKV pro- grama). I^TUJSKI TEDNIK PTUJ, 7. JUNIJA 1957 V zaporih na Borlu leta 1941 -1943 Prišia je spet pomlad tudi v naše Haloze in jih ozelenela m pozivala z ljudmi, ki delajo po vi- nogradih, sadovnjakih, gozdovih in poljih. Tudi grad Bori na o)^ ronku Haloz, na visoki strmi ska- li, vabi s pomladno lepoto na od- dih delovne ljudi sirom po Jugo- slaviji, da bi na tem koščku naše lepe zemlje preživeli nekaj lepih prijetnih ur v počitku, sredi lepih gozdov. Bori je postal v novi do- Nekdaj zloglasno taborišče, danes znano letovišče grad Bori movini prijetno počitniško domo- vanje, a spominja s svojimi mo- gočnimi zidovi na temačne dni srednjega veka, ko so fevdalci z valpti priganjali k tlaki slovenske- ga podložnika, spominja še na madžarske vpade in na vse, kar je slovenski podložnik preživljal skozi stoletja pod sodno in gra- ščinsko oblastjo lastnikov borlske graščine. Vendar hiso mogla vsa stoletja borlske graščine, z vsem okrutnim srednjeveškim sodstvom in podložništvom, madžarskimi in pozneje turškimi vpadi, čarovni- škimi procesi in kugo — napisati v svojo kroniko toliko grozodej- stev in trpljenja, kakor ga je na- pisal nemški nacistični okupator, ko je grad Bori spremenil za dve leti v gestapovske zapore. Na Borlu bodo uredili spominsko sobo na gestapovske ječe Na najtežje obdobje borlske zgodovine v obdobju nacistične okupacije — bo uprava letovišča Bori s pomočjo ptujskega muzeja in organizacije ZB že letos uredila in slovesno otvorila spominsko so- bo na borlske gestapovske zapore. Ime »GESTAPO« (tajna državna policija), je ime najbolj zloglasne policije ožigosane z največjimi zločini, ki so se kdaj koli zgodili na svetu. Tako že samo ime. ki ga je nosil borlski grad od 15. aprila 1941 pa do avgusta 1943 — »Gestapovski zapori na Borlu« — pove zelo veliko. Pove nam, da je tu »GESTAPO« zapiral zavedne Slovence, jih od tu pošilja! v iz- seljeništvo, v nemške »lagerje«, t druge zapore in v smrt. Na dan zbora intemirancev, 8, julija 1956 — so preživeli inter- nirane! na Borlu obiskali v pre- cejšnjem številu svoje nekdanje prisilno domovanje in napisali marsikak spomin na to obdobje. Sedaj hrani to spomkisko gradivo na zgodovino gradu Borla v jza iz Markovec, septembra 194L Pla- kat o njegovem streljanju so ge- stapovci nalepili na Borlu v stra- hovanje vsem zafK>rnikom. Za njim so šli v smrt dr. Špindler, Toplak Franc in drugi. Dan za dnem je policijski avto odvažal ljudi neznani usodi nasproti. Tež- ko je bilo vedno slovo. Na Bori pa so prihajali novi jetniki od vse- povsod: iz ptujskega okraja, iz mariborskega okraja, celjskega, trboveljskega in s Koroške. Danes se oglašajo in pišejo spomine. Vlado Miklavc je 2. junija letos spcirtDčil med dru- gim še tole: »Mojega očeta so odpeljali z Borla na streljanje 1. 1942. Po po- klicu je bil kmet, doma v Mozir- ju. Bil je napreden v svoji poli- tični miselnosti. Že 28. aprila 1941 so ga gestapovci aretirali in ga odvedli v celjske zapore. Pozneje se je za nekaj časa vrnil in. sode- loval v odboru OF v Mozirju. Na njegovem gospodarskem poslopju je bila mala ilegalna tiskarna. Vsi moji bratje in sestre pa tudi mati so bili v zaporih že leta 1941. Starejšega brata Tončeka so na Hrvatskem ubilj ustaši. Mati je podlegla po očetovi usmrtitvi v celjski bolnišnici.« Kaj vse razkrivajo te kratke vrste! Muzej pa hrani še prepis zadnjega pisma kmeta Antona Miklavca, ki ga je poslal svoji ženi nekaj dni pred smrtjo z Borla po tajni poti, ki govori še o borbeno- sti, potrebni za boj proti zločin- skemu okupatorju, ki so jo nosili v srcu borlski jetniki. R. V. Upokojenci so zborovali v soboto, dne 1. t. m., je imelo Društvo upokojencev v Ptuju v dvorani Okr. komiteta svoj redni letni občni «bor. Udeležilo se ga je okoli 120 članov in članic. Republiški odbor D. U. je za- stopal tajnik tov. Gombač, ki je navzočim tolmačil novi osnutek pokojninskega zakona, ki bo ve- ljaven od 1. I. 1958. Zvedeli smo tudi, da bo 5 kategorij in 20 raz- redov ter bo znašala pokojnina od 5800 do 23.000 din. Obljubil je, da bo delegacija republiškega od- bora D. U. na skorajšnjem zase- danju v Beogradu storila vse za odpravo neskladnosti ter dodatek določil v cilju izbc^jšanja. Tajnik društva je utemeljil po- treba bo reorganizaciji društva, ki bo prihodnje leto. Iz poročil odborin izhaja, da je bilo delovanje društva, ki ima 847 članov in praznuje letos 10-letnico obstoja, uspešno kljub pomanj- kljivostim. Te bodo vsekakor od- pravljene. Zato je naročilo občne- ga zbora, da novoizvoljeni odbor upošteva predloge in poskrbi za njih izvedbo. J. D. Planinsko društvo Ptuj je pri- pravilo za svoje članstvo za ne- deljo, 9. junija t. 1., skupni izlet na Ravno goro, kjer bo 1. mladin- ski tabor. Planinski društvi Ra- vna gora in Ivanjec sta povabili na to mladinsko taborenje planin- ce iz Ptuja, ki se bodo radi od- zvali njihovemu vabilu s svojimi mlajšimi člani. V soboto, 8. junija ob 20. uri in v nedeljo, 9. junija ob 15. uri bo na odru v šoli na Bregu zopet na- stopila igralska sekcija SZDL Breg z dramo »Poslednji mož«. Igralci so člani in članice SZDL Breg, ki jih veseli delo na odru in so že v letu 1955, 1956 dosegli z igrama »Volkodlaki« in »Talci«, ki ju je napisal pok. Alojz Re- mec, zaslužen uspeh. Pod kolesi lokomotive osebnega vlaka, ki pripelje okrog 20. ure iz Pragerskega v Ptuj, je končal s samomorilnim namenom 1. junija t. 1. svoje življenje nameščenec Ervin Žajdela iz Ptuja. Na dan samomora je bil ime- novani močno vinjen. Kljub sla- botnemu zdravju se je tudi sicer večkrat opil in v takem stanju kalil družinsko življenje. Imenovani zapušča ženo in več nedoletnih otrok. Čevljarski pomočnik Alojz Doki iz Rogoznice št. 23, se je v noči od 2.-3. junija t. 1. z električnim kablom za likalnik obesil na za- pahu veznih vrat. Imenovani je bil že 4 leta vdo- vec in je bil močno zagrenjen. Skrbel je za 2 otroka in se večkrat pritoževal, da si bo moral vzeti življenje, ker ne prenese nekih težav s kupljeno hišo. V družini je vladala harmonija, zato je njegove ostale ta njegov korak iz obupa močno prizadel. Kri 50 darouiili Antonija. Lozin&ek, Dežno 31; Matija Lozinšek, Dežno 31; Jo-" žef Drevengiek, Dežno 31; Ma.- rija Sirec, Gorca 32; Anica Boimbek, Nova vas 90; Gabrijela Potočnik, Ptuj, Na tratah 15; Martin Kolarič, Spoihlja 96; Franc Skok, Sp. Hajdina 23; Franc Brlek, Grajena 20; Prane Sok, Formiin 1; Franc Krajnc, Podvinci 121; Franc Ciglar, No- va va,s 81; Stanko Voda, Graje- na 32; Franc Pilinger, Spuhlja 102; Edi VetrdeniJk. Gorca 120; Terezija Tašner, Ptuj. Mllinska ulica 8; Jožef Šalamun. S"-tež 28; Vladimir Rola, Ptuj, Mariborska cesta 28; Valentin Matjašič, Volkmerjeva 5; Stanislav Polaj- žar. Draženci 2; Alojz Bratuša, Krčevina 29; Marija Kramber- ger. Ptuj, Trubarjeva uii.; Franc MLalek. Ptuj, Ljutomerska ul. 8; Terezija Segula, Podvinci 111; Martin Drevenšek. Gerečja vas 40; Ivanka Stanec, Ptuj, Vičava 17; Vinko Tomažin, Ptuj, Srb- ski trg 8; Marija Kolarič, Spuh- Ije 101; Marija Rojko, Rogocz- nica 42; Ana izajtl, Sp. Hajd'na 75; Antonija Ogrinec. Skorba 35; Neža Mlakar, Skorba 17; Marija MegLič, Skorba 23; Ma- rija 0'grizek, Zg. Hajdina 6; Ma- rija KiTbiš, Sp. Hajdina 94; Franc Sitar, Zg. Hajdina 58; Ana Majhen. Zg. Hajdina 46; Jožef Strižič, Zg. Hajdina 91. Uprava splošne bolnišnice v Ptuju se dairovalcem v imenu boln^ikov prisrčno zahvaljuje. Ob prazniku občfne DESTERNIK 9. junija 1957, pošiljamo našim občanom tovariške pozdrave in jim' želimo tudi v bodoče obilo vsestranskih uspehov in napredka. Občinski ljudski odbor Desiemik Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB NOV Občinska gasilska zveza Občinska lovska zveza Mnogo se piše in Čita v časo- pisju o higieni, čistoči in drugem v trgovinah. V zadnjem času je bilo poudarjeno, da mora biti v pekarnah največji red in da je prav, da strežejo v ptujskih trgo- vinah s kruhom z belimi rokavi- cami, denar pa štejejo brez roka- vic. Tako pride kruh ljudem v ro- ke čist in neokužen. O tem čita- mo tudi na podeželju in se stri- njamo, da so ptujske pekarne ko- rak izpred pekarn v drugih krajih. Čitanje o vsem tem^ me je spra- vilo do večje pozornosti glede re- da in čistoče v naših podeželskih trgovinah, kjer najdeš v enem prostoru kruh in vse drugo: teko- če snovi, prah, metersko blago, posodo itd. Za menoj so prišle še druge stranke in v kratkem času sem imel kaj videti. Eden je po- treboval petrolej, drugi moko, tretji kruh, sladkor, škropivo, ga- lico, kvas, žveplo itd. Mnogim je stregel isti uslužbenec in nisem videl, da bi si med enim in dru- gim opravilom umival roke. Strup tn kruh sta šla preko istih rok in ljudje se za to niso veliko zme- nili. Mislim, da bi bilo v splošnem interesu, da bi trgovski uslužben- ci na podeželju upoštevali željo potrošnikov po kulturni postrežbi, ki ni samo v tem, da je ta ali dragi uslužbenec s stranko pri- jazen, ampak da mu tudi kulturno postreže brez bojazni, da se bo na kupljenih stvareh poznalo delo njegovih rok, Nikj«- namreč ni rečeno, da so ljudje v Halozah glede reda in či- stoče manj zahtevni kot ljudje v Ptuju, zato pa bo tudi prav, če bomo iz Haloz lahko javnosti spo- ročili, kako si v naših trgovinah prizadevajo potrošnikom čimbolj ugoditi glede reda in čistoče v trgovini. -Jč. Razvitje prapora« PGD Videm Ze dolga leta je Prostovoljno gasilsko društvo na Vidmu med najtrdnejšimi V ptujskem okraju. Med prvimi podeželskimi gasilski- mi društvi si je oskrbelo gasilski avto in najmodernejšo motorno brizgalko. Članstvo je skoraj 35 let vlagalo skrajno požrtvovalnost. Ni se omejilo samo ha svoj okoliš, pomoč je nudilo povsod tam, kjer, je bilo potrebno. Zaradi vsega tega je bilo možno rešiti in očuvati ogromno ljudsko premoženje, na kar je društvo res lahko ponosno. V nedeljo, 9. junija bo društvo slovesno razvilo svoj prapor, ki bi naj spominjal na dosedanji vloženi trud, obenem pa vspodbujal vse sedanje in bodoče člane k nese- bičnemu in plemenitemu žrtvova- nju. Slovesno razvitje prapora je društvo povezalo z obširnim pro- gramom. Na predvečer bodo po bližnjih hribih goreli kresovi, v vasi pa bo godba na pihala sprem- ljala veliko bakljado. V nedeljo dopoldne bo slavnostna seja, na kateri bo odbor podelil najzasluž- nejšim članom visoka odlikovanja in priznanja. Med 13. in 14. uro bo sprejemanje gostov — gasil- skih društev iz vse bližnje in dalj- ne okolice, točno ob 14. uri pa bo razvitje prapora. Slovesnost bodo podkrepili pionirji z gasilsikimi vajami, člani in članice s sekirica- mi, TVD Partizan — mladinke pa bodo sodelovale z ljubko rajalno vajo »Pomladno cvetje«. Na veliki prosti zabavi, ki bo sledila programu, bodo igrali raz- posajeni krokarji, gasilski oddelek za preslcrbo pa bo nudil poleg izbrane haloške kapljice tudi razne tople prigrizke vse tja do vročih pogane. V slučaju slabega vremena bo vsa slovesnost preložena na na- slednjo nedeljo. Odredba o pricetku fluorografiranja ^ Na podlagi 3. člena Odloka o obvezaiem fluorografiranju (rent- gensikem slikanju) prebivalstva na območju okraja Ptuj odrej a Svet za ljudstvo zdravstvo in isocialno politiko OLO I*tuj pri- četek fluorografiranja dne 1. ju- lija 1957. K slikanju so obvezni vsi prebivalci okraja Ptuj v staro- sti nad 15 let, vključno letnik 1942, ter vsi prebivalci teh let- nikov, ki stanujeijo izven nazna- čenega območi.ia, a so zaposleni na tem območju. Vsi, ki se iz neupravičenih razlogov ne bodo odzvali, bodo prijavljeni sodni- ku za prekrške v kaznovanje. Slikanje bo v tovarni Kidri- čevo in terenskih fluorograf- ekSh bazah. Za člane večjih de- lovnih kolektivov ho slikan,-, kolektivov v bazi in ob času. kaik!OX to določi okrajni štab v sporazumu z upravami teh pod- jetij in ustanov. Tehnično organizacijo in iz- vedbo fluorografiranja izvrši okrajni štab za izvedbo fluoro- grafske akcije pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO z občinskimi štabi ob sodeilovanju terenskih in ob- ratnih fluorografskih komdsij, katere imenuje pred?edniK OLO odnosno predsedniki občin ali direktorji podjetij (ustanov). O času in kra.iu slikanja bodo obveščeni vsi prebivalci (obvez- niki) z javnimi razglasi in po- sebnimi pozivi ter se moraio .olikanj a udeležHi točno ob do- ločeni utL Snvrt fašizmu — svoboda narodu! Pred^^-^dnik Sveta: Julka Kancler V noči od 3. na 4. junij je n eznani storilec pri »Merkurju« v Ptuju razbil 2O0.OOO din vred no izložbeno okno in skozi od- prtino odnesel tri ure. Preiskava je v teku. ___, JANKO VREČAR se je smrtno ponesrečil pn Makolaii motorjem Automotodruštvo E*tuj je v po- nedeljek, 3. junija t. 1. zvečer po nesrečnem naključju zgubilo svo- jega vestnega, marljivega in po- žrtvovalnega funkcionarja, in- štruktorja in mehanika Janka Vrečarja, družina pa zglednega moža in očeta, ki se je z motor- jem na poti domov iz Statenberga smrtno ponesrečil. V ponedeljek, 3. junija t. 1. so končali v Ptuju izpiti šoferjev — amaterjev. Kot po vsakem izpitu so se absolventi tečaja in inštruk- torji odpeljali na krajši skupni izlet, tokrat v Štatenberg v »Dom ob Dravinji«. Okrog pol desete zvečer se je kolona nekaj motor- jev in par avtomobilov z vsemi vračala proti Ptuju. Pokojni Janko Vrečar se je odločil za vožnjo z motornim kolesom. Brez brzine se je kolona pripeljala na cesto izpod »Doma ob Dravinji«. Ker je Janka Vrečarja zaneslo blizu desnega ro- ba ceste, je stisnil zavoro, pri tem pa mu je spodneslo zadnje kolo, ga vrglo z motorja in se je znašel z glavo pod cilindrom. Ob velikem začudenju vseh, da se mu je treznemu in pri tako počasni vožnji zgodila nesreča, so ga ne- zavestnega takoj naložili na šolski avto in ga odpeljali proti Ptuju. Na glavi je imel le manjšo krvavo poškodbo. Srce mu je še nekaj časa utripalo.. Vsi so mislili, da ga bodo v bolnici spravili k zavesti in mu takoj pomagali. Žal pa je Janku na vožnji proti Ptuju pre- nehalo utripati srce. Krvaveča ra- na na desnih sencih je bila zanj smrtnonosna. Vest o Jankovi nesreči je zju- traj v torek, 4. junija pretresla vsakogar, ki je poznal neutrudlji- vega Janka Vrečarja. V prostorih Avtomotodruštva Ptuj, kjer je Janko prebil nešteto služtienih in prostih ur pri delu in na tečajih, ie bi! mrtvaški oder s posmrtnimi Jankovimi ostanki. Člani AMD Ptuj so bili na čeistni straži. Oba društvena prostora sta bila polna dragocenih vencev s posvetili ne- pozabnemu tovarišu Janku Vre- čarju. V pogrebnem sprevodu v sredo, popoldne 5. junija t. 1. se je zvr- stilo ptujsko prebivalstvo, mladi- na in odrasli, ki so ga zadnjič spremljali na rogozniško pokopa- lišče ter mu izkazali vso čast, ki si jo je Janko zaslužil s svojim nesebičnim delom ter tovariškim zadržanjem vsa leta njegovega dela v AMD in drugih društvih v Ptuju. VJ. Franc Lenart, Mestni vrh 67, si je s sekiro ranil levo koleno; Zvonko Majcen, Ptuj, otrok, se je poparil s kropom po desni roki; Franc Gojčič, Kungota 47. se je poškodoval z žico; Terezija Kokol. Grajena 17, je padla s kolesom in si poškodovala levico; Mira Koro- taj, Hardek 21, si je poškodovala levo nogo; Amalija Bosilj, Formin 26, je padla na cesti in si poško- dovala kolk; Anton Kirbiš, otrok iz Prepolja 65, se je poparil; An- ton Kokot, otrok iz Hrastovca 137, je padel po stopnicah in si po- škodoval levo roko; Štefan Zoreč iz Ptuja, je padel na cesti in si poškodoval desno roko; Jane2:u Horvatu, Bukovci 56, je krava po- škodovala desno nogo; Ivan Ma- vzer. Dravinjski vrh 43, je padel doma in si poškodoval rebra; An- tonija Cvetko, Trgovišče 56, je padla na dvorišču in si poškodo- vala levo nogo: Franc Lah, otrok iz Mihove št. 30, je padel z voza na motiko in si poškodoval obraz. Vsi imenovani so bili. nekateri oa so še, na zdravljenju v ptujski bolnišnici in jim želimo čimpreiš- nje okrevanje. PTUJ. 7. JUNIJA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Gohka cerkev na Ptujski gori redno odprta za ogled Cerkev na Ptujski gori, eden naših najlepših gotskih spomeni- kov, je bila že pred leti progla- šena za kulturni spomenik. Zaradi znanih nerednosti v cerkvenem poslovanju je bila zadnjih nekaj let za bogoslužje zaprta. Po daljših razgovorih je letos prišlo do spo- razuma med Okrajnim ljudskim odborom Ptuj in škofijskim drdi- nariatom v Mariboru o načinu upravljanja. Postavljen je bil po- seben upravni odbor, ki ga je imenoval Okrajni ljudski odbor. Upravni odbor je na podlagi sploš- nega sporazuma sprejel hišni red. Po določilih hišnega reda je spomenik odprt za ogled turistom ob delavnikih v zimskem času od 9. do 16. ure, v letnem času od 8. do 17. ure. Ob nedeljah pa od 11. do 16. oziroma 17. ure. Bogo- služje je predvsem v jutranjih urah. Upravni odbor je za ogled dolo- čil odškodnino, ki jo pobira po- sebni vodič. Odškodnina za ogled je določena za otroke 2 din, za odrasle v skupinah 5 din, za po- sameznike pa 10 din. Posle vodiča opravlja sedaj tov. Kerbler, upra- vitelj šole na Ptujski gori. Zpičita mladine pred alkoholizmom v Ffonciji Po poročilih, ki jih prinaša La Journee Vinicole, je francoska vlada pripravila predlog za spre- membo do sedaj veljavnih zakon- skih določil o zaščiti mladine in otrok pred alkoholizmom. Po sedaj veljavnih predpisih se kaznuje s popravno kaznijo do enega milijona frankov tisti, ki prodaja ali zastonj nudi alkohol- ne pijače 3., 4. in 5. grupe mla- doletnikom, ki še niso dopolnili 20. leta starosti. Z navadno poli- cijsko kaznijo do 1200 frankov pa je kazniv oni. ki nudi žgane pi- jače in alkoholne likerje mlajšim mladoletnikom, ki niso še napol- nili 18 let. Ker so ta določila v kontradi- ciji, jih žele vskladiti in popraviti, da bi preprečili izigravanje, zlasti, ker jih na to silijo nekateri zelo žalostni primeri in prestopki. Po novem predlogu bi bilo treba moč- neje za,ščititi pred alkoholizmom doraščajočo mladino sploh, to je mladino med 16. in 20. letom sta- rasti, pa seveda tudi ono, ki še nima niti 16 let. Za posluževanje z alkoholnimi pijačami mladini pred dovršenim 20. letom starosti, dosedanji pred- pisi tudi 7.a zelo težke primere kršenja teh predpisov in za po- novne primere določajo le denar- ne kazni, medtem ko bo v bodoče za take primere predvidena tudi zaporna kazen od 6 dni do 6 me- secev. Za točenje alkoholnih pijač mlajšim mladoletnikom pod 18. leti starosti je, kakor je zgoraj povedano, določena zelo nizka de- narna kazen, ki ji pri ponovnem prestopku lahko sledi le policijski zapor do 3 dni, po novem predlo- gu pa naj bi se v teh primerih uporabljala ustrezna določila ka- zenskega zakona, zapor do 8 dni, odnosno denarna kazen od 6000 do 36.000 frankov za ponovne laž- je prestopke. Tako bo na enostavnejši in do- slednejši način sankcionirana pre- poved točenja alkoholnih in žga- nih pijač mladostnikom do 20. le- ta starosti. Na žalost vlada pri obravnava- nju teh vprašanj ni imela pri roki rezultatov sodne prakse, vendar izgleda, da je neodgovorne starej- še ljudi le tret« ostreje kaznovati, če sami ne čutijo potrebne odgo- vornosti do zdrave naraščajoče mladine. E*ri tem seveda pomisli- mo, da bi bila taka kontrola in ostro kaznovanje umestno povsod, kjer videvamo mladino pozno v javnih lokalih in v »rožicah«. S tem moramo preprečiti, da bi bil promet v nekaterih gostilnali važnejši od zdravega razvoja naše mladine. Ker smatramo, da je vino po- treben in zdrav redni dodatek k naši prehrani, odnosno bi moral biti, moramo pričeti predvsem na- šo mladino vzgajati v poznavanju vina, za pravilno oceno njegove biološke in hranilne vrednosti, naučiti jo moramo kulturnega pitja. Dr. L. M. 93 milijonov ljudi pod orožjem v dnigi srve*ovni vojni Je bi- lo pod orožjem približno 93 md- liijonov ljudi obeh sovražnih ta- borov. Od tega števila jih je bilo 63 milijonov na sti««ni 2»- veasifflaov, trideset miil/ijonov pa na strani sovraržnikov. Sovjetska zveza je v celoti mobilizirala 22 milijonov vojatkov, Nemčija 17 milijonov. Združene države Amerike 14 mUljonov, Velika Britanija 12 milijonov. Kitajska 6 milijonov itd. Nemci grade atomsko lokomotivo Uprava nemških železnic pro- učuje načrt za prvo atoansko lokomotivo. Ta sicer ne bo prva na svetu, ker bodo pred njo iz- delal; takšno lokomotivo že v ZDA. Dolga bo okoli 35 metrov, težfkia pa 185 ton. Lokomotiva bo opremljena s posebnimi oklepi za zaščito potnikov in osebja pred atomskim izžareva- njem. To je potrebno, ker bodo kot pogonsiko sredstvo uporab- ljali uran. Zohodnonemški izvoz jeklenih izdelkov Povpraševanje po izdelkih za- hodnonemške jeklarske indu- strije se je v inozemstvu še po- večalo. Veliko povpraševanje za te izdelke ie zlasti v Evropi, pa tudi na Bližnjem vzhodu in v Južni Ameriki. Boj revmatizmu Sovjetski minister za zdrav- stvo prof. Zdanov je odstopil britanskim medicinskim labora- torijem virus »D«, ki po njego- vem mnenju povzroča možgan- ski revmatizem. Ta virus bo slu- žil angleškim znanstvenikom za različne poizkuse pri iskanju zdravila za eno najbolj razšir- jenih bolezni: revmatizem. Gorice v Jeruzalemu Živiia bomo obsevali V prihodnosti najbrž ne bo več pločevinastih konserv. Vse vrste živil bomo lahko sprav- ljali v okusne vrečice in druge podobne zavitke. Živila bodo kljub temu ostala sveža in zdrava. Stroški takšnega sprav- ljanja živil bodo precej manjši. Ži\'11 pravzaprav ne bomo več konservirali, marveč jih bomo le razkuževali. Toda ne bomo jih »sterilizirali« s kuhanjem, z vročino ali z zmrzovanjem, mar- več z obsevanjem — z žarki, ki jih izžarevajo radioaktivne (po- časi ali tudi hitro razpadajoče) prvine, predvsem tiste, ki jih bomo pridobivali v napravah za izkoriščanje atomske (jedrske) energije. To ni le pesem prihodnosti, marveč že načrt, ki ga mora upoštevati tudi živilska indu- strija že zdaj, ne le raziskovalni zavodi. V Vinči pri Beo.^radu je največji zavod za raziskovanje atomske energije v državi. Tam delajo že obsežne poskuse tudi z raznimi živili, da doženejo, kako vpliva obsevanje. Ze doslej so dognali, da bo izžarevanje radioaktivnih prvin mogoče s pridom uporabiti za celo vrsto živil, ki jih ne bo treba več va- rovati pred gnitjem in kvarje- njem z vročino in s konservira- njem v neprodušnih posodah. Z obsevanjem je mogoče ne le uspešno razkuževati živila, to se pravi uničevati bakterije, ki po- vzročajo gnitje, trohnenje in druge spremembe, marveč tudi razne žuželke, ki napadajo ži- vež. Takšno razkuževanje ima veliko prednost tudi zaradi tega, ■ ker je živila mogoče sterilizirati ' v trenutku — takšno delo zelo ' hitro napreduje. Dognali so, da je mogoče uspešno razkuževati in ohranjevati z obsevanjem tudi najbolj občutljiva živila, n. pr. mleko, ribe, jajca in mlečne izdelke. Ce maslo ali sir obsevamo, ne potrebujemo več dragih zavojev alip>osod; mlečne izdelke lahko spravljamo v vre- čice iz polivinila ali iz podob- nega tvoriva, nakar živila ob- sevamo kakšno sekundo. Po ob- sevanju postanejo celo vrečice iz tvoriva bolj odporne proti toploti, tako da se na vročini ne kvarijo več tako hitro in ne razi>adajo. Živila pa ostanejo v vrečici sveža zelo dolgo. Z ob- sevanjem je mogoče razkužiti in »predelati«, da se ne kvarijo, vse vrste mesa. bodisi kuhanega bodisi surovega. Prav tako ob- varujemo pred kvarjenjem sadje. Velikega pomena je, da obseva- nje obvaruje dalj časa zdravo grozdje, ki se sicer hitro kvari. Obsevanje bo omogočilo, da bo grozdje naprodaj tudi pozimi. KHATKE 7£AMlWIIIYOSl!ri Mednarodna razstava otroških risb v oktobru bo v Zagrebu med- narodna razstava otroš.kih risb z vseh petih kontinentov, k; bo predočilia. obiskovalcem, ^ako si otroci zamišljajo vsem skupno in bližnjo temo — Moj dom. Za to I- mednarodno razstavo otro- ških risb. ki bo od 1. do 15. oktobra, so že prispela dela otrok iz Finske, Bolgarije, Sov- jetske zveze. Amerike, Egipta, Izraela. Danske, Norveške, Če- škoslovaške, Kitajske, Nemčije Libanona, Avsitrije, Belgije, Brazilije, Japonske, , Kanade, Malte, Francije, Holandije in Mehike. Doslej je center za lUcovno vzgojo otrok, ki organizira raz- stavo, prejel nad 22.000 risb. iz- med katerih bo poseben odbor izbrail za razstavo 950 najbolj Uispelih. Tudi 14^ krajev Ju- goslavije je prispelo veliko šte- vilo risb. Za najbolj uspele risibe bodo podelili zlato, srebrno in brona- 6*0 kolajno mesta Zagreba. Iz Zagreba bodo prenesli razstavo v Beograd tn druga republošlka središča. Nova tovarna stebrov za daljnovode v Zajgrebu grade novo tovair- i»o stebrov za daljnovode, gra- di pa jo s svojim,! sredstvi pod- jetje »Dalekovod<'. Novo tovar- no bodo zgradili na površini 24.000 kvadratnih metrov na 2itnjaku, dela pa bodo konča- na do jeseni. Podjetje »Daleko- vod« Jc že mnogo prispevajo pri gradnji daljnovodnih ste- brov raznih konstrukcij. V no- vi tovarna, ki bo imela 120 de- lavcev, bodo v glavnem izdelo- vali stebre rešetikarske kon- strukcije, ki so se doslej izka- zali kot najboljši in najbolj ekonomični. Medtem ko gradnjo prve dvorane dokončujejo, se žc razvija proizvodnja in prav- kar izdelujejo stebre za novi "veliki daljnovod 220.000 voltov od SpJita do Mostara. M. B. Cementarno bodo obnovili Oementama Anhovo name- l^SB^ DttjetL « Zvesaa&gA inve- sticijskega sklada kredit v vi- šini nad eno milijardo 284 mi- lijonov dinarjev, ki ga bo upo- rabila za nadomestitev dro- bilca laporja in mlinov, ki so že popolnoma dotrajali. Nadalje mislijo nabaviti rotime peči, ker jim sedanje jaškaste ne od- govarjajo. Le-te namreč zahte- vado za brezhibno obratovanje le antracit oziroma kvalitetni koks, ki ga naša država mora uva- žati. Z nabavo .rotimih peči P^ bodo lahko uporabljali domači rjavi premog in s tem prištediU veliko sredstev. Razen tega bi v Cementarni s sedanjimi zastarelimi stroji ne zmogli več doseč, kvaliteto cementa, ki ga zahtevajo jugo- slovanski standardi in bi zato z odlašanjem rekonstrukcije bil ogrožen obstoj cementnega obrata, ki bi ga morala zapreti. Ti momenti so prisilili Ce- mentarno, da je začela z na- črtno in temeljito obnovo za- starelih in iztrošenih strojev. Več kot tri milijone steklenic mineralne vode Nalivailnica mineralne vode v Rogaški Slatini je ta leta na- polnila 2,400.000 do 2,800.000 ste- klenic letno. Domače tržišče potrosi iz leta v leto večje ko- ličine rogaške zdraviilne vode. Spričo tega bodo letos poslali iz Rogaške Slatine več kot tri milijone steklenic z mineralno vodo. Največ »rogaške^ popijejo v Zagrebu, sledijo Beograd, Ljubljana in druga mesta v Spomenik Kolumbu Največji doslej zgrajeni spo- nenik bo spominski svetilnik v :ast Krištofu KLolumbu, ki ga gradijo v Ozani, glavnem meetu Dominakanske republike, tam, kjer se je leta 1442 Kolumb prvič izkrcal na ameriška tla. Spomenik bo imel oblika kri- ža »in. bo visok 780 metrov. Na njegovem vrhu bo močan sve- tilnik. Stroške za gradnjo tega veličastnega spomenika so si sporazumno razdelile vse južno- ameriške države. * 1800 industrijskih podjetij v Moskvi Moskva, glavno industrijsko sre- dišče Sovjetske zveze, ima okoli 1800 industrijskih podjetij. Pro- izvodnja teh podjetij znaša 8 od- stotkov celokupne industrijske proizvodnje v državi. Samo v no- vih ladjedelnicah glavnega mesta dela 230 tisoč delavcev. Razen tega imajo 160 raznih inštitutov za znanstvena raziskovanja in 110 gradbenih organizacij s 130 tisoč inženirji in tehniki. Prepovedana fe proia^vodnia :žpaiiiita iSK sladlcor ^a_ z novo uredbo se do sprejetja usitrezndh zakonov določajo teh- nični ukrepi glede kakovosti in drugih pogojev proizvodnje žga- nja, žganih alkoholnih pijač in vin. O tem bo izdal ustrezne predpise Zvezni državni sekre- tariat za blagovni promet. I>ržavni sekretariat za blagov- ni promet lahko s svojimi pred- pisi omeji ali prepove določe- nim kategorijam proizvajailcev, da pri proizvodnji žganja, žga- nih ailkoholnih pijač in vina uporabljajo sladkor, žito in pre- delano žito. S temi predpisi se lahko tudi preipove puščanje v promet žga- nja močnih alkoholnih pijač in vina, ki nasprotuje predpisom o omejitvi oeiToma prepovedi. Za kršitve določb teh predpi- sov, ki jih zagreši gospodarska organizacija, se ta kaznuje za gospodarski prekršek z denaimo kaznijo do 2 milijonov din, od- govorna oseba v organizacjii pa do 50.000 din. Za kršitve določb teh pred- pisov se zavod s samostojnim finajnsiranjem ali družbena or- ganizacija kaznujeta za prekr- šek z denarno kaznijo dr 500.000 din, odgo«QCCLa oseba v zavodu ocdromia v organiaiaoiiii pa do 50.000 din. Do sprejetja te uredbe so imeli zlasiti zasebniki možnost lahkega zaslužka s proi2^,'odnjo žganja iz sladkorja. Mnogo je primerov, da proizvajalci kupu- jejo večje količine sladkorja za proizvodnjo žganja. S takim na- činom proizvodnje žganja se razvijajo tudi špekulativne tež- nje pri proizvajalcih in nepo- trebno se uporabljajo večje ko- ličine sladkorja Dvojčki se bodo sestali v času od 20. do 23. jtm-ja bo v Eindhovenu na Nizozemskem svetovni kongres dvojčkov. Do- slej se je prijavilo že več ko 300 parov dvojčkov iz desetih držav. Medncinski strofcovjaki iz Nemicije, Itaiije in Hblandske bodo raziskovaili telesne lastno- sti in navade dvojčikov. vendar samo Pri tisUb, ki boovalnina znaša 55.000 din in je plačljiva v 10 meseč- nih obrokih po 5500 din za vsak mesec vnaprej Prošn.ie, opremljene z vsemi potrebnimi prilogami bo Višja gospodinjska šola sprejemala do 20. julija 1957. Do 15. avgusta 1957 pa bodo kandidatinje ob- veščene o sprejemu. Ravnateljstvo ViSe gospodinjske šole Grobije px^ Domžalah Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 7. JUNIJA 1957 Drava vodi z dvema točkama naskoka \' d . j^elcm kolu nogometn(y j prvenstva iriariborsko-celjske lige je domače moštvo imelo v gosteh dobro ekipo Kovinarja iz Štor. DRAVA : KOVINAR (ŠTORE) 2:1 (1:1) Za srečanje med Kovinarjem in Dravo je vladalo veliko zanima- nji", saj se je ob lepem vremenu nabralo na stadionu okrog 500 gledalcev, ki so vneto navijali za domačine. Za rezultat nam pove, da si je Drava priborila zmago šele v dru- gem polčasu. Domača enajstorica je vložila vse svoje sile v to, da bi dosegla čimboljši uspeh. Obe mo.štvi sta pokazali več ostrejših napadov v začetnih minutah. To- da gostje so se hitro znašli na tu- jem terenu in začeli prevladovati na igrišču. Napad Drave ni znal v svojih zaključnih akcijah stre- ljati, čeprav so imelj posamezni napadalci dovolj možnosti, da bi pretresli nasprotnikovo mrežo. Na prvi gol smo čakali 20 minut in gostje vodijo 1:0. Goi jo dosegel Ožek, ki je preigral ožjo obram- bo, nato pa še neuspešna inter- vencija vratarja, da je streljal v prazna vrata. Minulo je skoraj pol ure, da je bil dosežen drugi gol. Ekipa Drave je po prvem spreje- tem golu začela kot običajno z ostrimi in hitrimi napadi. Že smo mislili, da spremlja Dravo po pr- vem sprejetem golu nekakšna smoia, toda v 41. min. je bil pro- sti stre.i iz daljave 17 metrov. Na strel se je pripravil Sirec, ki je nepričakovano, z lepim ostrim strelom ukanil vratarja in tako postavil končni rezultat prvega polčasa. Oster tok igre tudi v drugem polčasu ni popustil. Domačini so imeli nekaj zelo lepih priložnosti za dosego gola, ki ga jih zaradi neodločnosti niso izkoristili. Mo- štvo Drave je začelo igrati neko- liko bolje in igra je bila nekaj časa brez smiselnih kombinacij. Šele v 14. min. drugega polčasa je Herceg na desnem krilu uspel. Preigral je igralca v obrambi, na- to pa ostro streljal v roke vra- tarja in žoga je udarila v mrežo. Domačini vodijo 2:1. Do konca tekme se rezultat ni spremenil, čeprav so domačini imeli mnogo priložnosti za dosego golov. Tako je moštvo Drave doseglo minimal- no zmago, s tem pa "tudi dve dra- goceni točki. V gostujoči ekipi je pohvale vreden .srednji krilec. Pri ekipi Drave je bila obramba boljša od napada. Zelo mnogo se je trudil Musič. Sodnik Koračija iz Celia ni svoje naloge dobro opra- vil.' Ekipa Drave je igrala v nasled- nji postavi: Gomp (6), Vogrinčlč (6), Letonja (7), Pongračič (5), Musič (7). Strehar (6), Herceg (6), Sirec (5), Komel (5). Erhatič (6) in Kovač (5). V predtekmi sta se pomerili sindikalni nogometni ekipi .Go- zdar;( in ekipa > Kovinarjev^i i/ Ptuja. Po zanimivi igri je zmagala boljša ekipa »Gozdarja« z mini- malnim rezultatom 4:3 (2:1). So- dil Je Grabner iz Ptuja. KEGLJANJE / tednu miladost.i s-o se ptuj- ski kegljači pomeril 1 med seboj v prijateljskem srečanju v bor- beni pstriiji. A-eki'p^i, v kateri s<) nastopaJi iigraJci prvega mo- štva, je z veliko težavo prema- gala ekipo drugega moštva z re- zultatom 368:341. Prva ekipa re-dno trenira Jii se vneto pripra\''Ija za nadalj- nja tekmovanja. Tako so med tednom na trcnr:n:o:u dosegi^ ze- lo lep rezultat in podrli 433 keg- ljev. ¥ nedelio bo ohml thoi V nedeljo, 9. junija t. 1. ob 8. uri dopoldne se bodo v Ptuju v žele- zničarski dvorani zbrali člani sta- novanjske zadruge »Gradi dom« zaradi 8. rednega letnega občnega zbora te zadruge. Obravnavali bodo vprašanje graditve stanovanj za delavce in nameščence na način, ki bo de- lavcem in nameščencem ob pri- merni družbeni pomoči najlažje pomagali priti do stanovanj. Glede na to, da je težavno do- seči kredite za graditev indivi- dualnih hišic, se v zadrugi bavijo z vprašanjem, da bi tudi v Ptuju po zgledu Maribora prešli na usta- novitev zavoda za stanovanjsko izgradnjo, ki bi gradil stanovanja za delavce in nameščence. Zago- tovljena stanovanja bi naj odku- pili delavci in nameščenci pod njim odgovarjajočimi pogoji. Več o teh vprašanjih na občnem zboru. TUENEllJU TENISA: »Kako ■so vaičakati, Ivar vzemite prostor !-.< VRATAll PRI KONCERTU »Moja d~aga Mic^ka, priški si prepozno. Tudi tvoja ušesa niso zrela za ta koncert. Ce setlaj odprem vrat^a, bo polovica po- slušalcev zbežala. V mesecu juliju L 1. ^e bo za- čelo na območju ptujske občine fluorografsko slikanje vseh, nad 15 let starih občanov. Fluorografija lahko veliko pripomore pri odkrivanju pljuč- nega raka, obolenja srca itd. ima pa vso vrednost šele tedaj, če cdicri'\'a obolenja v zgodnjem stadiju, zato vabimo vse občane, da se te akcije v čim večjem .številu udeleže. O pomenu in koristi fluoro- 5;rafskega slikanja bodo nasled- nja zdravstvena predavanja: 23. junija v Markovcih ob 7.30 v prostorih osnovne šole, za ob- močje Markovci; 16. junija na Grajeni ob 15. uri v prostorih šole za območje: Grajena, Grajenšak, Mestni vrh in del Krčevine; 16. junija na Vurberku ob 7.30 v datirani Kjnetijskega posestva za območje Vurberk, Vumpah, del Krčevine in del Grajene; 22. junija v Spuhlji ob 7. uri v prosvetni dvorani; 16. junija v Pacinju ob 16. uri v gostilni pri Tobijasu; 1^. junija v Kicarju ob 14. uri pri tov. Anželu; 9. junija v Domavi ob 7.30 v Zadružnem domu; 23. junija v Podvincih ob 16. uri pii tov. Korenjaku: 9. junija v I^ogoznici ob 7.30 v Zadružnem domu; 15. jiuiijn v Skorbi ob 20. uri za območje Skorba in Hajdoše pri tov. Antoniji Koštomaj; 16. junija v Hajdini ob 7.30 v prosvetni dvorani za Zgornjo in Spodnjo Hajdino; 14. junija v Slovenji vasi ob 19. tiri pri tov. Celanu; 17. junija v Kungoti ob 20. uri pri tov. Jožefu Mlakarju; 18. junija v. Dražencih ^b 20 uri pri tov. Janezu Kamplu; 13. junija v Gerečji vasi ob 2-0. uri pri Ivanu Kajzersber- gerju; 19. junija v Apačah ob 20. uri pri tov. Mirku Podgoršku; 20. junija v Njivercah ob 20. uri pri tov. Mirku Podgoršku; 16. junija v Staršah ob 7.30 v pi-o£\-etni dvorani; 16. junija v Cirkovcih ob 7.30 v prosvetni dvorani; 16. junija v Ivovrencu ob 7.30 v osnovni šoli; 10. jtuiija v Kidričevem ob 19.30 v osnovni šoli; 23. junija za Vičavo. Orešje, Krče-vino, Štuke ob 19. uri v domu Socialistične zveze. Razglas Prosimo, da se predavanj v zvezi s fluorografsko akcijo si- gurno udeležite. Štab pri Obč. LO Ptuj RoKil« so: Olga Korošec, gospodinja, Zg. Hajcii.ia — Radovana; Alojzija Bor- ko, knjigovodkinja, središče — Sonjo; Marija Žitnik, gospodinja, Rogoznica — .\iojza; Ivana Lončarič, gospodinja, .Mo- sieCno — Ivanko; Stelanija Ferlež, go- spodinja, Stopercc — Roberta; Ana Ko- žic, poštna nam., Budina — Draga; Ana Potočnik, gospodinja. Dornava — Mar- jana; Marija Sekol, gospodinja, Krtevi- na — Marjetico; Marija Prelog, gospo- dinja, Stojnci — Marjeto; Angela Pod- goršek, gospodinja, Ftuj — Danila; Ma- rija Krajnc, gospodinja, Stojnci — Ivanko; Marija Golob, šivilja, Spuhlja — Marjana; Marija Sivaljek, Šivilja, Grabe — Jadranko; Elizabeta Simenko, gospo- dinja, Pobrežje — Ivana; Hildegarda Že- rak, tovarniška del., Stogovci — Mar- jano; Silvestra Kolarič, učiteljica, Nova vas — Zdenka; Doroteja Srndojevič, go- spodinja. Vičava — Marijana; Ana Rašl. gospodinja, Placar — Zdenko; Stetantia Kostanjevec, posestnica, Grlinci — deč- ka; Ivana Obran, gospodinja. Zabovci — Ivanko; Terezija Vedemjak, gospodinja, Kidričevo — Angelo; AdeJa Porko, Pečkc — Boža; Oera Kokol. go- spodinja, Grlinci — Janeza. Ana Pigner roj. Sitar, gospodinja, Krunsvig — Antona; Koren Marija, de- lavka, Biš — Darinko; Marija Turk roj. Sitar .gospodinja, Kungota — Marjanco; .Marija Ivancič roj. Strumpf, kuharska pomočnica, Ormož — Slavka; Ana Golob, roj. Pevec, gospodinja, Zlatoličje — Lju- bo; Gaiser .Magdalena, roj. Abram, go- spodinja. Ptuj — ljuba; julijana Kumek, 10j. Stočko, gospodinja. Gornja Voča — Slavka; Matilda Jafcolič. roj. Irgl, go- spodinja, Grajenščak — Alojza; Draga Horvat, natakarica, Vičavska pot — Du- šana; Terezija Štrucl, roj. Rus, gospo- dinja, Ptuj — Ferdinanda; Ljudmila Ko- sfanjevec. roj. Kolenko, gospodinja, Stojnci — Stetana; Ivanka Tomanič, roj. Zula. gospodinja. Kungota — dečka; Matilda Galun. roj. Vinkler, ijospodinja, Stogovci — Vido: Frančiška Krainc, roj. \idovič. gospodinja. Ptuj — Milana: Ve- ronika Erhus. roj. Topolovec. gospodinja, Lovrenc na Dr. p. — Marjeto: Poročila sta se: Franc Lesjak (1927), višji gospodarski pomočnik. Kidričevo — T^arejija Selinšek (1929), strokovna uči- teljica. Ptui. Umrli se: Toma/ KutnjaK (!003), po- sestnik, Robadjc; Franc Rajšp (1885), posestnik, Vintsrovc:; Alojz Vrečko (IROo). mesarski pomočnik. Ptui. MESTNI KINO PTUJ laredvaja od 7. do 9. junija amer-ški barvni fiim »JUZNO OD SA- HARE«. od 11. do 13. junija ameriški film »PO MORILČEVI SLE- DI«. od 14. do 16. junija ameriški barvn^ film »SNEG NA KILI- MANDŽARU«. MESTNI KINO ORMOŽ pred- vaja v soboto, 8. junija ame- riški film »PAGO PAGO«; 13. junija ita'Mj:ains;ki film »TI- STI IZ SANJ«; 15. junija ameriški fihn »SOD- BA LJUBEZNI«; KINO SREDIŠČE predvaja v soboto in nedeljo. 8. in 9. ju- nija angleiki barvni film »RO- MEO IN ,IULIJA«; \ .sobato in nedeljo, 15. in 16. iimija ameriški baTvni film ..VOJNA GAUCEV.<. KINO MURETINCI predvaja v ■ soboto in nedeljo, 8. in 9. ju- nija mehišlvi film »RDECA KONGA«; v soboto in nedeljo. 15. in 16.- junija ameri-šlci voiai-šik-; film BOJIŠČE'. KINO .VEDROST« Miklavž pri Ormožu predvaja v nedeljo, 9. junija jugoslovanski voJQ'š-ki film »EŠALON DR. M«. KINO MAKOIJi predvaja v so- boto in nedeljo. 8. in 9. junija franc^^s:ki liii-n »NI MALIH GREHOV«; v soboto in nedeljo, 15. in 16. junija barvni film »BELA KOgUTA«. KINO DORNAVA predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek, 8.. 9. in 10. jimiia »ZARADI MOJE LJUBEZNI..; v soboto in nedeljo. 15. in 16. iuniia a^meriška film. »WrL- LIAMSOVA Xx\RABINSu%«. KINO VIDEM PRI PlUJU predvaja v solx?to in nedeljo, 8. in 9. junija nemšilraikse v k.njigo\Todstvu. Nastop službe takoj ali s 1. ju- lijem 1957. Plača po pogodbi s KZ Les- kovec. Prošnje s kratkim življenje- pisom in navedbo dosedanjih za.poslitev pošljite upravnemu odboru KZ Leskovec. Kmetijska zadruga Ptuj razprodaja repotiTbna osnovn ^ STcd-stva kakor MOTORNE in ROCNE SADNE ŠKROPILNICE starej- šega tipa, ROČNO SLAMOREZ- NICO in razni r-^ bi jen trgovski inventar. Licitacij si^ca prodaja bo v nedeljo, dne 9. junija, od 8. cio 11. ure pri Simonu Skazi v Krčevini pri Ptuju. — Prednost pii nakupu ima sooial. sektor in člani zadruge. Sprejemni izpit za V. raz- red gimnazije v Ptuju bo v ča- su od 12. do 14. junija. Rok za prijavo: 8. jun-^ja 1957. RavnateLjstvo HIŠO z gospoddrskim poslop- jem in nekaj zemlje ob Za- grebški cesti (takoj \^eljivo) v bližini Ptuja prodam. Po- brežje 9. PRODAM RABLJEN ŠIVALNI STROJ »SINGER«. Na^slcv v upravi. PARCELO prodaan. PM, Vi- čavska pot 7. KOŠNJA SENA SE PRODA v nedeljo. 9. junija, ob 15. uri v Ptuju, Ljutomerska c. 43. HIŠO, gospodarsko poslopje in 6 ha posestva vseh kudtu- isero- d.i!n. Toplak, Grajen."čak 13, p. Grajena. HIŠO na Ljutomersiki cesti 3 v Ptuju prodom ali zainenjam v Mariboru. — Katja Tušek, CerkvenJRk 32. OTROŠKI VOZICEK pr^dam Naslov v upfavi. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobo<^. 8. juni.ta, ob 20. uri: F. Rog?r: »TRIJE FANTJE IN ENO DEKLE«, Gostovanje v Gori.šnici.. Nedel.fa, 9. .junija, ob 18. uri; F. Roger: »TRI.rE FANTJE IN ENO DEKLE«. Gostovanje v Majšperlcu. Sobota, 9, junija, ob 20. «ri: Marica Hodge: »DEŽ. IN HAR«. Igra dramska sekcija pt,ujs;ke glninazije. V scfeolo. 1. junija, je bila okrajna telova^a akademija Partijjsna. Pro'gram je bil zelo pester in dobro pi'ipravljen. Občinstvo je imelo priložnost vicieti vse oddeilte partizjmskih društev. Sodelcrala so društva Pttci, Ormož, Markovci, Tomčtž in Dornava ter Makole. Razve- seljiv je napredek naših kmcč- kčh dn.'.i?tev, saj -so telovadci teh poka-zali prav lep uspeh in so nastopali saaiiozavestno ter svoj prograiTi izvajali lepo in dokaj uglajeno. Človeka razveseljuje, da prodira partizanska rrlisel tudi na podeželje, kjer tudi km.ečki človek spoznava vred- nost in lepoto telesne vzgoje in dopušča svojim otrokom, da se tu udejsitviEJerjo. Na a;kad«ndji .je bila zastopa- na ritmika, taina gimna.-jt.ifca in oi-odne vaje. Največ uspeha sta nam odkrili orodna in talna te- lovadba. Vaje, ki so jih izvajali mladinci in miadinil^e na bradli, mizi in visoki giredi, so rezultat redne In disciplinirane vadbe v telovadnici im ir\'m nje. Vaie so bile težke ter so zahtevale i^zredno rutino, znioglji\x>st. moč in uglajenost. In kljub težavno- i.ti je izvajanje teh vaj teklo giadko in brez posebnih napo- ro-v. Pri talni vadbi je prišla ta izurje'no.?t še bolj do izraza, sag so predvsem mladinke pri teh va;ah pokazale skoraj akrobat- ske veščine. Tudi deklitie iz Or- moža so pri talnih vajah poka- zale lep napredek. Ce bedo tako nadcci.ieva;le, bodo vsekakor do- segle v tej panogi vadbe še lepe rezultate. Ritmične vajO, ki smo jih tokrat videli, kažejo tudi v tej smeri lep liapredek. A\'tOirja vaj So razen v ti-eh piimerih v^odniki .<;ami, kar je vsekakor poiivalno. Vaje f-:o bile lepo pri- prav-Iijene in nekatere zelo lepo izvedene. Kot kmečka društva moramo pohvaliti IDornavo in Markovce ter Makole, Id so po- kazala, da se tudi s kmečko mladino da z vztrajnim delom mnogo doseči. Društvi Oimož in Ptui pa imata že \'eč ali manj izurjeoe telov*adce, zato so bi'le n;iihove to^čke kvalitetnejše od ostalih. Posebno priznanje je žela skupina mladih pod stvom tov. Zavadlalove s točko ->Valček';, saj so izvajale skraj- no precizno, lepo in občuteno. 22. julija: Mam.a je že vos teden nervozna — ker grem taborit. Pravi, da jo bom ob pamet spravil s sitnarjcnjem. Toda. grem taborit — prvič v življenju in mama me noče razumeti, ker se bojim, da ne bom ime! vsega pripravljenega. Slab tabornik je, ki gre nepriprav- ljen in slabo opremljen taborit. Tako hudo se že veselim!!! 24. julija: Jutri odhajamo ~ ob petih zjutraj. Bal s?m se, da bo mama i;aj pozabila — pa ni! Vse stvari mi je pomagal spraviti v nahrbtnik oče. Zelo sem se začu- dil, da je spravil toliko vsega v iako majhen prostor. V predsobi ml je marna rekla: »No. kaj je bilo treba toliko sitnariti in me cukati za živce?« Brez tega bi ravno tako imelvse pripravljeno! Preden sem šel spat, mi je dal oče 500 dmarjev in rekel, da ne smem po nepotrebnem zapravljati. Lepo sem se mu zahvalil in se na tihem čudil, da mi je oče dal toliko de- narja, ker je drugače zelo varčen človek. Marna se je nekaj proti vi- la, oče pa ji je na tiiiem nekaj pravil. Razumel sem: )>Bomo vi- deli, kako zna gospodariti z de- narjem.'< Ze vem, kaj si bom ku- pil. Vem, da bom danes težko zaspal. Oh, da bi bilo že jutri! 26. julija: Čisto sem še zm.ešan od včerajšnjega dne. Zdsj sem šele spoznal, da mora tabornlK res delati, preden si posuvi tabor. Tudi mi medvedki smo morali ves popoldan tekati, nositi slamnjače, vedo, drva in vse smo morali ubo- gati. Naš tabor stoji na gozdni jasi na desnem bregu Savinje. Slišal sem pred odhodom, ko je taborovodja razlagal o prekrasni Savinjski dolini, toda mislil sem si, da si bom to že pozneje ogledal. Bil sem preveč lačen. Moral sem preveč delati. Kmalu je bila tema in smo šli spat. Slamarice so bile okrogle in trde. Večkrat sem zle- zel do Ivana, ki je imel nižjo sla- marico. Potem sem moral nazaj m to se je zgodilo večkrat, dokler nisem zaspal. Danes se to ne bo več zgodilo. Napravili smo pogra- de in sedaj ne morem več nika- mor pasti. 29. julija: Naša kuharica bo go- tovo zadovoljna! Več kot tri ure smo ji štirje m.edvedki nabirali borove storže, ki jili hoče imeti za podžiganje. Pa smo ji že vče- raj nanosih kup, ki se sedaj suši na soncu. Veselili smo se kopan.ja v Savinji, pa smo morali iti po storže. Pri obedu smo grdo jedli — in m šlo brez kazni. Meni ?se ni zdelo grdo: Maio smo pač cmo- ka li in srebali juho. toda taboro- vodja sodi, da je tc neolikano in pravi, da že tri dn: vjrdo jemo. Danes pa smo res utrujen:! Morali smo krčiti trnje. Kjer stoji naš tabor, .so rastle čudne rastline z rožnatim cvetjem in ti-novimi ste- bli. Vse smo izruvaii in odnesli na smetišče. Lepo je sed,!i, se je začu- dil in vzdihnii: -;Lboga tvoja nči- teijica. .Ali zna prebrati, kaj ti .iz- pišeš?:; Čudno, da je taborovodja kot moja mama. Tudi ušesa, vrat in noge mi vedno gleda kot ona. Saj ne pišem grdo, samo top svinčnik in trde prste imam. ker moram vsak dan delati in nič ne pišem. Domov sem danes pisal, da skačemo s trimetrske skale v Sa- vinjo in da plavamo po zelo glo- boki vodi. Spodaj sem pisal, naj mama posije karto še stari marni, da ne bo treba še njej pisati. V dne\nem redu jo za nas najvaž- nejši zajtrk, kosilo, ■/ečcrja in ko- panje, najbolj zoprno pa umiva- nje. Taborovodja vedno pravi, da tabornik ne trpi nesnage. Red mo- ra biti. zato se pač moramo umi- vati. Res ne vem zakaj — ko se itak dvakrat na dan kopljemo! 6. avgu.sta: Zdaj vidijo naši, da mi medvedki tudi nekaj zmore- mo! Včeraj so nam poslali iz ma- riborskega tabora na drugi strani Savinje vojno napoved. Zvečer ob devetih smo postavili okoli tabora zasede. Tudi mi štirje medvedki smo bili v z-asedi. Taborovodja nam je povedal, da se bo sovraž- nik tiho priplazil in da je sramo- ta, če bi nam vzel zastavo. B-ti moramo čisto tiho, da bomo so- •»ražnika slišali. Nam štipm pa v dejal: ..Le glejte, vi jazbeci, da ga ne boste kaj polomili!« Drugi so se vsi smejali, da smo jazbeci. Bili smo jezni in smo takoj odšli v zasedo za grm pri plotu. In čc nas ne bi bilo, bi sovražnik goto- vo prodrl v tabor Čepeli smo za grmom. Najprej smo ga slišali, potem še zagledali, ko se je hote! splaziti pod plotom. Bila sta dva. Začeli smo se grozno dreti, da <'o vsi prileteli na kup in so jih do- bili. Eden nam jo celo reke), da smo se bali in se zato drli. Pra- vim, da ne bi dobili dveh ujetni- kov, če ne bi tako zakričali. Vsi drugi so bili čisto tiho. Taboro- vodja nas je posvaril, da nismo f-.tfiisti in smo zato z ujetnikoma lepo ravnali. Nič ju nismo zm.er- jiA. Še kakao smo jima dali od večerje, ker sta bila žejna. Nato sta lahko šla domov v svoj tabor. Pa smo se izkazali mJ m.edvedki! Danes nas bodo gotovo pohvalili pri tabornem ognju. Hura — da- nes bo taborni ogenj. — Veselim se ga že! 1;. avgusta: Zelo sem žalosten. Taborovodja nam je sporočil, da bomo jutri začeli pospravljati ta- bor in podirati šotore, po.iutriš- njem pa gremo domov. In to ravno zdaj' Večera j smo dobili od tukajšnjega domačina čoln in ri- bo smo ujeli. Takoj smo jo dali kuharici, da jo je spekla za tabo- rovodjo. Na krožniku smo mu jo nesli na mizo in je je vsak čisto malo pokusil. Jgz sem jo pri repu malo odščipnil. Drugi trije po trupu. Ko .je prišel taborovodja. je bila na krožniku vamo še ribja glava. Nismo mu nič povedali, da smo mu mislili dati tibo. Vprašali smo ga, če rad je ribe, jih bomo nalovili za naš tabor ker smo se že naučili, kako se lovijo ribe. Naj še ostanem vsaj tri dni. Ni mogoče! Mi moramo v.se ubogati, nas pa nihče ne posluša! Bo9v*e, če se me ata in mama že kaj ve- selita. Jaz se že veselim, da bom videl sestrico. Ne morem si več predstavljati njenih ličec. Ostalo mi je .še sto dvajset dinarjev. V Celju ji bom nekaj kupil: veliko čokolado. Atu in mami tudi. Škoda je, da bomo morali vse podreti. Saj sm.o vse tako !epo naredili. .Jutri ne bom mogel nič pisati, ker moramo pospravljati. Danes sem si šele nekaj zložil v nahrbtnik, pa je že poln. Kako je ata naredil, da je š!o vse vanj! Bom že nekako vse stlačil skupaj. Jutri bomo spali na' sosedoverr kozolcu. Pojutrišnjem zjutraj pa gremo na avtobus. Oziral se bom na.Lcj, dokler sc bo le videlo, kje je stal tabor! B. M.