LISTEK. t Stolni prošt Lavrencij Herg. (Scnec.) L. 1885. so začeli temeljito popravljati mariborsko stolno cerkev, "ki je bila že blizu razpada, pri tem je tudi Herg marljivo sodeloval. L. 1890. in 1891. je stolni trg mariborskega mesta dobil celo novo lico. Najprej so podrli sta- rinske župnišče, Jii je stalo tesno pri stolniei in zakrivalo njeno pročelje. Kjer je bilo nekdaj staro župnišče z vrtom in gospodarskim poslopjem, je sedaj prostrana cesta in lep perin>j. Novo župnišče je mariborsko mesto pozMalo na levo od škofijske palače. Na oglu gledališke ulice in stolnega trga je pa stalo istotako grdo staro poslopje, prava pokveka za stolni trg. V tein poslopju so imeli stolni kano- niki svoje tesno in zaduhlo stanovanje. Z dovo- ljenjem knezoškofovim in deželne vlade je na mestu starega poslopja stolni kapitol 1. 1891. in 1892. po- ;idal sedanje poslopje, ki ima večje prostore in rimerno zunanjo lice, da ne kazi stolnega trga. \) nemajhno podjetje je vodil poleg Ign. Orožna anonik Herg, kar mu je prizadejalo ninogo skrbi, itnosti in neprijetnosti. L. 1894. je nagla smrt ugrabila stolnemu kaitolu odličnega moža, stolnega dekana Fr. Kosarja. Jmrl je v Iki ob Jadranskem morju, kainor je bil 1 iskat zdravja; stolni kapitol je sklenil truplo ikojnikovo prepeljati v Maribor in je to opravilo iveril kanoniku Hergu. Na izpražnjeno mesto stol- nega dekana lavantinskega kapitola je pa presvetli cesar dae 14. septembra 1894 imenoval Lavrencija Herga in dne 6. oktobra i. 1. ga je prevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napotnik slovesno inštaliral. Črez šest let t. j. 5. oktobra 1900 je po smrti stol nega prošta, zaslužncga zgodovinarja Ignaeija Orožna bil Herg imenovan od papežaLeona XIII. stolnim proštom lavantinskim, malo poprej pa je postal ravnatelj kn. šk. pisarne. Nasledojega leta 1901 dne 8. oktobra ga je Leon XIII. odlikoval s častnim naslovom napostolski protonotor". Tako je sicer skromni in ponižni Herg dosegel vse časti, kar jih ima škofija: od kapelana je postal profesor, potem župnik, duhovni svetovalec, kanonik, ravnatelj bogoslovniee, stolni dekan in naposled stolni prošt, kar je pod škofovo najvišja čast v škofiji. Med tem so leta potekla in sivi lasje so mu posuli glavo; marsikogaizmednjegovih tovarišev, znancevin iskrenih prijateljev je že smrt pokosila, najbolj občutno ga je zadela prezgodnja smrt prelata Kosarja in stolnega dekana dr. Ivana Križaniča. Prišlo je 1. 1902., ko je poteklo 50 let, kar je Hcrg v Gradcu sprejel mašniško posvečenjo. Dne25. julija, na danposFečenjaJe dolga vrsta duhovnihsobratovspremljalastolnegaprošta iz kn. šk. pisarne, ovenčanega z zlatomašniško krono in z jubilejsko palico v roki v stolno cerkev, kjer je opravil slovesno sv. mašo v zabvalo Vsemogoencmu za vse tekora dolgih lot sprejeto dobrote. 1'osebno slovcsno pa se .je vršila jubilcjska svečanost v njegovem rojstnem trgu Središču dne 10. avgusta, na praznik sv. Lovrenoa, njegovega godovnjaka. Vos trg je bil praznično opravljen in že dolgo poprcj so se delale volike pripravc. Ka- pelica Žalostne Matere božje, v kateri je nekdaj kot noFomašnik opravil prvo sv. daritev, je bila zunaj ^ in znotraj vsa prenovljena in svet okoli kapele lepo poravnan in ograjen. Ob najkrasnejšem vremenu se je ob 9. uri imenoranega dne začela pomikati dolga procesija črez 100 belo oblečeaih deklic, kakih 20 j duhovnikov, mnogo drugih odličnih gostov in ogromne ¦ množice ljudstvra od stanovanja jubilantovega skozi ; trg h kapeli žalostne Matere božjc. Slavnostni govor je imel preč. g. kanonik dr. Ivan Mlakar. Na podlagi besed sv. Pavla: Po milosti božji sem, kar sem, in njegova milost v raeni ni bila prazna, je razlagal vzvišenost in korist duhovske službe, oziraje se na zlatomašnika, ki je 50 let vestno izvrševal duhovsko službo. — Občinski zastop središki je imenoval svo- jega dičnega rojaka tem povodom za častnega tržana in mu izročil krasno diplomo. V zahralo za dopolnjenih 50 let je Herg istega leta romal h glasovitemu svetišču Marijinemu na Trsatu, kjer se je 3. septembra vršil euharistični shod. V spomin na dvojno zlato sv. mašo v kapeli žalostne Matere božje, drugo je namreč opravil dne 21. septembra tovariš in sorojak Hergov, g. Matija Šinko, je dal vzidati na pročelju te kapelice marmornato ploščo z napisom: Laurentius Herg, Matthias Hinko, expletis in sacerdotio quinquaginta annis hic iubilavere 10. Augasti et 21. Septembris. (L. II. in M. Š. dopolnivši v duhovski službi_50 let, sta tukaj obliajala jubilej.) llerg šc tudi na stara leta ni odložil peresa, ampak je zadnjih šest let še izdal več knjig. Za župnijsko urade je scstavil navodilo, kako treba voditi matice t. j. krstno, mrliško in poročuo kujigo. Leta 1900. je izdal v nemškem jeziku knjigo: Yenite, adoremus! (Pridite, molimo!) Der Verein zur bestandigen Anbetung des allerheiligsten Altarssakramentes und znr Ausstattung armer Kirchen in der Lavanter Diozese. L. 1901. je ista knjiga, nekoliko predelana in pomnožena, izšla v slovenskein jeziku. V obeh knjigah jo natančno popisana zgodovina družbe vednega češčenja sploh in zlasti v Lavantinski škofiji, zbrana so v celoto vsa letna poročila, nagovori, pregled razdeljene cerkvene obleke, odloki škofijskih sinod, navodilo, kako se napravlja eerkvena obleka itd. V slovenski knjigi sta dodani še dve molitveni uri pred Najsvetejšim in pa razlaga sv. maše. Neraška knjigaobsega 240strani, slovenska pa 244. Obe sta posvečeni drnžbinemu pokrovitelju. prevzvišenemu knezoškofu dr. Mihaelu Napotnik. Za ude družbe vednega češčenja je spisal knjižico BDružba vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa", ki je 1. 1904. izšla že v 11. izdaji; obsega sprejemnico, družbena pravila in razne uiolitve. Enako knjižico je izdal tudi v nemškem jeziku in je leta 1898. izšla v drugi izdaji. Ko se je v jeseni 1.1904. vpeljala v Lavantinski škofiji vcčna raolitev v posameznih župnijah, je Herg napisal primerno knjižico ^Večna molitev", ki jc v kratkcm času, že 1. 1905, izšla v drugi izdnji; obsega navodila za večno molitev, razpored, po katerem se vrši večna molitev v raznih župnijah in pa molitve za to priložnost. Zadnja leta si je veliko prizadeval, da bi se v njegovem rojstnein kraju pozidala nova župnijska cerkev, ker je stara žc zdavna pretesna. Po njegovem prizadevanju se je 1. 1898. v Središču usta- novila posebna družba za zidanje cerkve, katera je bila rajnemu zelo pri srcu. 0 tej zadevi je zapisal v svoj dnevnik dne 23. novembra 1898: nDanes sem služil daritev sv. maše na oltarju sv. Jožefa v čast sv. Jožefa za srečno zidanje novc cerkve sv. Duha v Središču. Priporočil sem to zadevo v priprošnjo sv. Jožefa, sv. Klementa, sv. apostolov Cirila in Metodija, da bi so dqlo skoraj začelo in srečno izvršilo." Na svoje stroške je dal tiskati pravila in posebna vabila za pristop k družbi pa spominske podobice. Ker je c. kr. centralna koinisija ugovarjala prezidavi cerkve, jc dal na svoje stroškc napraviti mnogo načrtov, da bi se cerkev povečala in dobila primerno obliko, pa da bi se ustreglo zahtevaiu centralne koinisijt1. Močno je želel, da l)i vsaj doživol čas, ko •bi se položil temeljni kamen novi stavbi, a želja se luu ni izpolnila. Mislil je pa na novo cerkcv, ko je 22. julija 1906 pisal oporoko, ker je središko cerkev imenoval svojira glavnim dedičem z izrecnim dostavkom, da se zapuščina porabi za zidanje nove cerkve. >Še 1. 1906. je zopet izdal posebno brošurico, v kateri živo priporoča svojini rojakora, naj žrtvujejo po svojih močeh, da se v kratkem postavi dostojna hiša božja. Ker je središka cerkev posvečcna sv. Duhu, je rajni zadnja leta posebno priporočal češčenje sv. Duha in izdal v slovenskem in ncmškem jeziku nVenec sv. Duha". Med tem se je pa približal večer njegovemu življenju in Gospod je svdjega delavca poklical po plačilo. Že več let je trpel na katarju v niehurju in zadnja leta je vidno hiral. Spomladi 1906 je čisto oslabel, pa se je vendar zopet opomogcl. Od 6. do 10. avgusta je še prisostoval škofijski sinodi, kmalu potom pa je stara bolezen nastopila s tako silo, da ga je položila na bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Strašae bolečine je trpel potrpežljivo in vdan v voljo božjo, sporainjajoč se svojega patrona sv. Lavrencija, ki je na živem ognju umrl mučeniške smrti. Na Jernejevo, jdne 24. avgusta je bil previden s sv. zakramenti za" umirajoče in naslednjo nedeljo, 26. avgusta, na praznik srca Marijinega, je še enkrat sprejel sv. popotnico, kmalu potem pa je začel izgubljati zavest. Ker je bil nenavadno močnih prs in je srcc bilo zdravo, je smrtni boj trajal dolgo, dokler ni v torek ob 10. uri izdihnil svoje duše. Glede pogreba je v svoji oporoki naročil: nMoje truplo naj se pokoplje na pokopališčn v Lembahu, kjer počivajo moja blaga raati. Tukaj želim počivati med svojimi nekdanjirai ovčicami, katerih dašni pastir sem bil 19 let, in mirno čakati veselega od mrtvih vstajenja." Sprevod dae 30. avgusta je pokazal, kako obče spoštovan je bil Herg. Od hiše žalosti do stolnice je sprcmil truplo prevzvišeni knezoškof sam. Vdeležili so se pogreba zastopniki raznih oblasti, stolnih kapitolov v Gradcu in v Ljubljani, kakih 60 duhovnikov, velika deputacija središkega trga in velika množica ljudstva. Onstran dravskega mostu se je sprevod razpustil, a mnogi so spremljali pokojnika, deloma na vozovih, deloma pcš, prav do groba na lembaško pokopališče. Nagrobni govor je imel v župni cerkvi v Lembahu preč. g. kanonik dr. J. Mlakar, ki mu je pred štirimi leti govoril slavnostni govor pri zlati sv. maši. Začel je s svetopisemskim rekom: ^Blagor mirnim, ker bodo otroci božji imenovani", in kazal, kako je zlasti miroljubnost dičila rajnega prošta. Miroljubnost, ljubeznivost in milo srce je bila v resnici značajna poteza v življenju rajnega gospoda Herga. Po pravici je zapisal zadnji čas v svoj dnevnik: BV svojem življenju še nikoli nisem v nemiru in sovraštvu živel, in upam, da mi bo tudi zanaprej Bog dal to milost, da bom vedno ohranil božji mir. Sam večni Bog nas varuj razdora, prepira in nepotrebnih tožb; to je za vse največja nesreča." Podlaga duhovnikovemu življenju in apostolskemu delovanju je njegova osebna pobožnost. Tadi v tem se je rajni odlikoval. Častil je posebno goreče Kristusa v prcsv. Rešnjem Telesu, delivca vseh dobrot sv. Duha in njegovo čisto nevesto, devico Marijo. Kot vesten kristjan in dober duhovnik je pa tudi prav iskreno ljubil svoj narod, ne samo v besedi, ampak v dejanj«. Bil je res zvesti učenec velikega Slomšeka. Zavzet je bil za vsako dobro stvar. Rad je podpiral razna narodna, dobrodelna in znanstvena društva; dijakom, zlasti svojim ožjim rojakom, je bil dober oče, pa tudi do ubožcev je irael usmiljeno srce; še v oporoki je naročil, naj se razdeli po 100 kron ob njegovem pogrebu revežem v Lembahu, v Mariboru in v Središču. Zaprla se je gomila nad truplom, v katerem je bilo dobro srce za Boga in domovino, dnša pa, upamo, je že sprejela ono plačilo, katero je rajnemu ob njegovi zlati sv. maši koncem prelepe čestitke zaželel prevzvišeni knezoškof sam: nKo pa napoči večer Vašega življenja, dal Vam Bog priti z veseljem pred sodnji stol večnega sodnika ter prinesti seboj prav bogatih snopov svojih dobrih del, da prejmete za to nevenljiv venec večne slavc." Slovenci pa ga ohranimo v častoem spominu.