Knjiga Slovenska V XVIII. veku. X. Iflarka Polilin — P. Marcus a S. Antonio Paduano, Augustinianus Discalceatus, inter Academicos Operosos dictus Novus — r. v Ljubljani 13. aprila 1735, u. 5. febr. 1801 v Mariabrunnu poleg Dunaja. Pisaril je mnogo, na dan spravil do XX knjig, do X jih zapustil v rokopisu. Opisal sem ga sicer vže 1. 1876 v XIV. Jezičniku, iniz istega se vidi dokaj, kako je otec Marko pisal latinski, nemški in slovenski, in tudi, kolike vrednosti je njegovo jezikoslovje ali jezikobrodje, ter v kteri razmeri se nahaja s pisatelji slovenskiini prejšnjimi in naslednjimi. Ker se v pričujočein letniku opisuje nKnjiga Slovenska XVIII. veka", se Pater Marka popolnoraa v nemar vendar ne more pustiti; naj se torej, kakor drugi tega stoletja, pokaže v nekterih izgledih, prepisanih v Gajici. Njegovo lastno črkopisje na pr. je: e, e, e, S, §; o, 6, 6, 6; i, y; v, w; c, q; 11, ss; s, sh, shzh (f, fh, fhzh t. j. s, š, šč); f, fh (s, sh t. j. z, ž), pa malo dosledno. 1. Kraynska Grammatika. Laybach. 1783. S. 226. 227 (Namen einiger Gotter etc. welche in der Poesie vorkommen): Slftaeon, Jelovc. Steolu§, Viharnek, Fertunc. SlpoHo, Belin, Jason. S3ad)u§, Pust. SeHona, Torka, Sere§, Sejvina. 6f)arite§, Družice. _upibo, Lubičk, Serfiek. ®iana, Marena, Nočlica, Triglav. (Sd)O, Ogglasuvavka. glora, Rožnecvitarca. 5°rtuniJi Sreča. gurien, Drazona, Dražnica, Strašnice. @eniu§, Bratek. §au§go|, Zidek. §au§geniu§, Skrytek, Škratel. §efate, Vila, Vilna. 3uno, Bogina, Slavina. Supiter, Beron, Kraylomoč. 9JJar§, Ladon, Tor, Tork. SJJerlur, Šilon, Selon. SKtneroa, Modrica. 2Ku§en, Marlivke. šfteptun, Muran. 9t^mpf)e, Nymfe, t§h Bogov Gospodične. ^5an, Pan, Travnepan. ^orjen, Sodice, Živice. Puto, Meroth. ^rolerpttta, Ninga, Hudina. ©attjrt, Dovji možji, lgsni Bogovi. @eid)gott, Tribek. XobSgottinn, Smert, Rebreneca. 2Mfan, Hromek, Zlornek. Safuna, Namarneca. Uible Suft, Pohvizt. S8enu§, Čistlika, Ziba. 2Bettergta§, Uremenek. ©otttnn be§ fdjotten 2Better§, Pahoda. ©ottinn bež itblen SBetterž, Grumina, Močirna. SBinbgotttnn, Fertuna. §errtt>ageit, Burovž. ^5olftern, Hervor. §aufftern, Šmarn križ. ©lucf^enne, Gostosgjčeči. 2. Mathia Scboenberga Oppravk tcga Zhloveka, katirega je is Nemshkega na Kraynsku prostavel Novus Lublansko teh d^lovneh Modrine Tovarsh. V Lublani, na utrato Mihelna Prorabergerja Ginajninejstnega Buklarja. 1781. 8°. 316. Izgled bodi str. 31 — 36 : BOsm celeh lejt je nekedej en velik visokošolc Boga za to gnado prosil, enega človeka viditi, od katirega be se imel to narložejše pot zveličanu, ali srečnu živiti naučiti. S' to resnično mislejo je on enkrat po gasi per eni cirqui memu šl, kjer je rajmuo en is revneme cujname, inu capame kumej na pol obd§t, inu od dovel is oggnusnem gnojatn napolneneh ran ottekle berač sedgl, katiremu je on is velikega usmilenja en dober dan vošil. Berač se je njemu is jaenu vesglem obličjam zahvalil, inu je djal, de se naspomine, de be bil kedej en hud dan imel. — ,,Tok vošem tebi tedej veliko srečo", je ta visokošolc rekl. — MJest nisem še nekol nasrečn bil", je un odgovoril. Poč res ena žgvčna viža od enega peklarja, toku govoriti! si je ta Visokašolc mislel, ter si je naprejuzgl eno probo sturiti, aku be tu resnica bla, ali pak šala, kar je on govoril. On je tedej še enkrat svoje poprejšenu zupetuval rekoč: nBuh daj tebi use perjatl! kar si sam vošeš". — Natu ta berač: BJest se niraam tukej čez neč tožiti; zakaj jest imam uselej use, kar, inu koker si vošem". — Al koku je ta Visokošolc dalej rekl: ,,Seli ti sam med usemi mertlivemi toku srečn, koker de be se nad tabo nablu zares isšlu, kar per S. Jobu (14. 1) stojy: Ta od žeue rojen človek živy malu dny, ter bo is dosti revame obložen? al si ki ti sam usem zlegam tega nadležnega živlenja tok srečnu odjiti mogl? — za gvišnu, jest nazastopem, kaj otšcš ti z' tem reči". — BVonder ni dergači, je berač naspruti odgovoril: tu ni dergači inoj Gospud! koker pravem; jest sem odrekl, de sem kedej le en hud dan imel; zakaj, ke Bogu služem, tok sem is uso pergodnostjo, kar raeni moj Buh odloče, popolnema zadovoln, ali kontent; inu dukler uselej le letu otšem, kar Buh, inu koker Buh otše, tok meni uselej po moji vošyi, inu voli gr§. Skuz tu samu seui jest uselej srečn bil, inu sem še. Nobena sreča tega svejta namore mene preuzeti, ter tudi nobena nasreča ni v' stanu myr, inu pokoj mojega serca meni motiti, ali oduzeti. — Kader sem lačn, ali mene zgbe: kader sem boln, ali zapušen, tok hvalem tega previdnega Očeta visokch nebes, katir je glad, lakoto, inu mraz, bolečino, inu potrebšeno lih toku koker druge rečy k' svojemu dobremu naprejuzetju stvaril. Kader bom zanečuvan, zmirjan, ali izžalen tok zupet mojega Boga hvalem, brez katirega vgdeza, inu vole se namore nekar ta narmajnše reč is useh tgh zgoditi, inu katirega dobruta napusty neč čez svojega služabDeka pridti, samuč kar je dobru. — Sturiti kar Buh otše, inu oteti, kar Buh stury, tu je moj usakdane oppravk, v katiremu se jest popoluema zadovoln znajdem. Jest se poč dostikrat čez te v' oppravkeh zapledene ludy smejara, katiri tega navedo, ali vediti notg; ke si is stu nečemerneme skerbmy, is velike hojo, inu tekam, čudu! de si use petg naiskrešejo, vse noge naozžulejo, use stopale naishodejo, svojo srečo dergači koker toku narejati, yšejo; per usi svoji sreči pak le vonder nasrečni ostanejo." Visokašolc je ostermel čez eno tako modrust, katira je v' enemu toku porednemu stanuvanju svoje prebivalše uzgla. On je na to misl zapadl: če ni lih rajmno leta človek, katirega viditi je že zdavnej od Boga prosil. Skuz tu so ble njegove žele še bel unete še dalej is njitn se pogovarjati. Tedej je on njega is erznejšem obliejam poprašal: Odkod be on bil? Berač je odgovoril: nJest pridem od Boga, katir je mene na temu svejtu stvaril, de be lih skuz to pot, katiro sem zdej povedal, k' njemu koker k' raojemu sarauedinemu srečnemu cilu, inu koncu zupet nazaj se vernil." — Ti sš meni poč res en čudne človek; zakaj ti nagovoriš, koker drugi ludji, je une na tu rekl. — nGdur inu kokerkole sem jest (je bil odgovor tega mvožeca) tok sem is svojo srečo toku popolnema zadovoln, de be s' tem narvekšem Kraylam tega svejta namejnal; zakaj tudi jest sera en Krayl, doklej Bogu služem, inu čez svoje terpečnoste kraylujem.u — Kje je tedej tvoje krajlestvu? je njega ta druge prašal. — ,,Tamkej gori, je uni na tu odgovoril: ter je z' perstam pruti nebesam pokazal." — Kedu je pak tebe toku misliti, iau govoriti učil? je Visokašolc naposled rekl. — nGospud! je berač odgovoril: Buh, inu moje serce; le lety so mene take rečy učili; zakaj letu moje serce je blu poprej useskuzi v' napokoju, doklej sem is drugerne rečiuy bres Boga oppraviti imel. Sedej pak sena jest mojega Boga nešl, inu v' temu najdem jest tudi uso svojo zadovolšeno (gl. Drexelius . . Tauler etc.)." 3. Jannesa Nepora. Tschupicka s. pisma doctarja, cesarskega, kraylevega dvora pridegarja iz Nemškega na Slavenske jezik prestavlene Pridege na Nedele čez celu lejtu. Perve buque. Collectis oritur Novus Academicus Operosus Labacensis. Na Duneju. Per Kristianu Groserju na Teinfaltskeh ulecah Nro. 76. 1785. 8°. 644. — Predgovor teh Nemškeh vondajavcov. Tukej dama med ludy pridege enega moža, katir si na use viže zasluže, de be nigdar nekol pozablen nabil .... Tu, kar je rnojega G. Brata, inu njegovega za veče čast Božjo, inu za zveličanje svojega bližnega unetega tovarša premoglu, te pisane pridege kopiti, inu v' nemškemu jeziku, koker so ble povedane, utisneti pustiti: lih rajmno tu je tudi rnene obudilu, inu pergnalu za rnoje lube Slavence, de be brez tega šaca Evangelskeh naukov od čednega zaderžanja, inu Christijanskeh dolžnust dalej zapušeni naostali, te pridege is njeh vgdezam v' slavenski šprahi vondati, iau usem is njeme postreči — Teh prideg Tolmač. — Izgled bodi iz pridige nna XIX. nedelo po Troyaceh: Misit servos suos vocare invitatos ad nuptias, et nolebant venire. Matth. 22, 3." — iz vpeljave in sklepa (str. 570 — 581): nTa Evangelske Krayl vabe svoje gosty na ženituvanje, na gostje: inu Kristus Krayl večne časty vabe svoje Kristijane k' Božji mizi, k' tiisti mizi, kjer sam svoje telu za špižo goripoložy. Obojnemu vablenju se enaku gody. Nolebant venire. Ondi notg ti povableni svatji, inu gosty k' ženituvanju pridti, inu tukej se notg Kristijani per mizi Božji videti pustiti: ali ony pridejo cel poredkem. Eni ostanejo nazaj; ke se njim utraga: druge uleče en gvišn častite strah, katirega prov nazastopejo, nazaj. Ony nignejo, de S. Sakramentu veliku veče čast skažejo, aku se te špiže naurgdni spoznajo, inu toisto cel poredkem užyvajo. En tak častite strah je ena boječnost, katire prov navzamejo, nazastopejo: zakaj ta dela zuper temu, kar je Kristus noterpostavel; on dgla zuper duhu Cirquc Jezusa Kristusa — Pustite meni, de vam tu dans enmalu bel is fundamenta skažem, ter pokažem, de pogostnu S. Obhajilu se narbel perrajma I. is tem, kar je Jezus Kristus noterpostavel. II. is duham Kristusove Cirque . . . Če nam je tedej Kristus toku dobru skuz vižo tega noterpostavlanja koker skuz svoje Ss. besgde pogostnu Obhajilu perporočal: če je Kristusova Cirkuv od njenega začgtka noter do sedaneh časov uselej na tu pogostnu Obhajilu gnala: čez redku perstopanje k' mizi Božji useskuzi zdihuvala, inu v' to zapovd, le enkrat v' lejtu S. Rešne Telu prejeti is težavo, žalostjo, inu zupervolo pervolila: inorejo poč uni pravega duha našega Kristijanstva imeti, katiri se ali is utraglivoste, ali is enega ne prov uzetega, ali zastoplenega spoštuvanja toku dolgu od mize Božje odmikujejo. Inu kedu so tiisti, katiri se per mizi Božji toku redku, toku malukedej znajdejo? Nej bo meni dapušenu, čez tu moje žaloste britkust zastopiti, inu na znanje dati. Rajmno taiste spol, katir be imel svojemu Bogu narbel stanovitnu zvgst biti, je ta perve, katir njega per njegoveh oltarjeh zapusty. Kaj nam je tu zen špot, de med kupam andohtliveh Kristijanov, katiri okrog inu okrog oltarja na špižo večnega živlenja čakajo, dostikrat skorej neč drugega videti ni, koker zgol žgnske spol? Al be nas naimelu po celemu obličju čez srarn biti? Naš spol je, katirega je Kristus v' svojemu mesupostauju posvgtčel. Naš spol jc, komer je on naperveč svoje mesu, iuu kry vondejlil. Je leta čast mordej kaj malega? Per zadni večirji je on lcta Sakrament noterpostavel, inu komu je on njega narpoprcj dcjlil? Ne tem brumnem ženam, katire so njega potem na unu raestu teh mertvaškeh glav spremile: ne tem trem andohtlivem ženam, katire so potem njegovu S. truplu is dragemi uiazilami mazale; ja! ne enkrat svoji divične Materi, ti žegnani med useme žename, temuč samu svojem Apostelnam, inu Jogram. Inu mi Mašneki, kader be mi imeli leto špižo na Kristusovu povele njegovem otrokam na jezik položiti, tok akorej neč drugega pred nami navidemo, koker žgnske spol, komer be njo imeli dajati. Možji, so toku govoriti, ti pervi Kristusovi otroci, ti pervi per njegovi niizi v' peršoni teh Apostelnov ti pervi irbi njegovega mesa, inu kryvy; seli mi sami sebe otšerao te irbšene fprwegati, inu svoji pravici radovolnu odpovedati V Rajnino leta spol otše skorej pousod to pravico terditi, inu obderžati. Leta spol sam ima to pravično inu vikše oblast čez otroke, čez hišno družino, čez blagu. V useh teh rečeh so ony pozirlivi na svoje pravice, le pravico na telu, inu kry Jezusa Kristusa otg otiy temu slabšetnu spolu česspustiti. Kaj je tu zenu sprebračanje te vorenge. Ti pervi, katiri so viro oznanuvali, ti pervi, katiri so za pogostnu S. Obhajilu stali, so nekedej možji bili; dan današne pak se bojg, ter weiž§ pred Božjo mizo, ter kažejo zadosti, de ta špiža po njeh žinahu nf. 0 de be poč ta dobrutlive Buh zupet use v' pravo vorengo nazajpostaveti otl! de be poč v' obeh spoleh taiste ajfr k' usakdanemu Obliajilu zopet oživeti pustil, katirega Kristus pojirije, inu katirega je Katholška Cirkuv ob useb časah dagajnala, inu še dau današne is cglega serca voše. Amen."