naš tednik LETO XXXVI. Številka 9 Cena 7,— šil. (15 din) Četrtek, 1. marca 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Z demokrati v Avstriji proti apart- heidu na Koroškem! Zastopniki osrednjih organizacij so informirali naše zaupnike in učitelje Zadnji četrtek je bilo v veliki dvorani celovškega Slomškovega doma zborovanje zaupnikov NSKS in ZSO ter dvojezičnih učiteljev. Kljub zelo slabemu vremenu se je zbralo 150 rojakinj in rojakov, ki so mdr. sklenili naslednjo resolucijo: Globoko zaskrbljeni zaradi ogroženosti nadaljnjega obstoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem, apeliramo zaupniki, zbrani na zborovanju obeh slovenskih osrednjih organizacij, skupno z dvojezičnimi učitelji na vse, ki nosijo politično odgovornost na zvezni in deželni ravni, predvsem še zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlagerja in zveznega kanclerja dr. Freda Sino-watza, da z vso odločnostjo zavrnejo zahteve FPO in Heimatdien-sta po odpravi sedanjega dvojezičnega šolstva in po uvedbi ločenih razredov, ki meri v to, da bi bili potisnjeni slovenski otroci v geto šole. Od odgovornih pričakujemo, da storijo vse za ohranitev in izpopolnitev skupne dvojezične šole na južnem Koroškem. Mnenja smo, da nihče v Avstriji, ki je demokratičnega mišljenja, ne more sprejeti uvedbe sistema apartheida, ki bi razdvajal prebivalstvo južne Koroške in za vedno onemogočil enakopravno in mirno sožitje obeh narodnih skupnosti. Zato tudi pozivamo vse koroške deželane, da naj ne podpirajo referenduma KHD. Izpričujemo svojo pripravljenost in odločnost, da se skupno z drugimi demokratičnimi silami v avstrijski družbi upremo vsem protizakonitim poskusom poslabšanja na področju manjšinskega šolstva in zadolžujemo vodstvi obeh osrednjih organizacij, da se nadalje dosledno zavzemata za izpolnitev ustavnopravno zagotovljenih pravic, tudi pred mednarodnimi forumi. Ponovno moramo opozoriti zvezno vlado in javnost na dejstvo, da člen 7 avstrijske drž. pogodbe tudi 29 let po podpisu pogodbe ni izpolnjen in zahtevamo od zvezne vlade, da končno pristopi k celoviti rešitvi odprtih vprašanj člena sedem v resnih in enakopravnih pogovorih z našim zastopstvom. Štefan Cigoj obiskal Narodni svet in Zvezo slovenskih organizacij Prejšnji teden je obiskal novi predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije, Štefan Cigoj NSKS in ZSO. Cigoja je spremljala Eva Godina. Na sedežu NSKS je pozdravil visoka gosta iz Slovenije predsednik dr. Grilc. Več o obisku na strani 5. Politika STRAN ČETRTEK, 1. marca 1984 Politika Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Taktika koroških večinskih strank v manjšinsko-šolskem vprašanju je perfid-na, podobno kot v letih 1958, 1976/77: uradni predstavniki Koroške delajo tako, kot če bi bili za „kom-promisno rešitev", ki baje upošteva tudi željo manjšine. V resnici spet enkrat omogočajo Heimatdienstu veliko politično zmago. Torkova tiskovna konferenca koroške OVP je to precej očitno dokazala: Knafl in Uster sta sicer sku- Perfinda igra... šala časnikarjem dopovedati, da je OVP proti ločenim šolam/razredom, da torej njene predstave „niso identične" s Heimatdienstom. Rekla sta, da so južni Korošci proti ločevanjem med slovenskimi in nemškimi otroki. Kljub temu zahtevata spremembo sedanje ureditve, ker „je treba upoštevati pravico staršev" (Knafl). Pravico katerih staršev? O tem seveda odloča Karnt-ner Heimatdienst. Knafl je zato tudi poudaril, da bo OVP o vprašanju dvojezičnega šolstva dokončno sklepala šele po izvedbi „ljudske zahteve" KHD in sicer na posebni konferenci obmejnih občin. Z drugimi besedami: OVP čaka, koliko ljudi bo podpisalo ljudsko zahtevo, nato pa misli ukrepati. Kako? Na vsak način v škodo Slovencem. Možno je, da bo kljub torkovim trditvam podprla zahtevo po ločenih šolah/razredih. Predvsem pa se lahko zgodi, da se bo odločila za čim večjo okrnitev dvojezičnega šolskega ozemlja. Knafl in Uster sta namreč večkrat in nepreslišno omenila model pokojnega nadzornika Rudija Vouka za šole, kjer sta prijavljena k pou- ku slovenščine „samo eden ali dva" (Uster) učenca. Tako npr. v velikovški ali gre-binjski občini. Ta model predvideva pouk slovenščine kot poseben predmet po rednem pouku: torej morajo slovenski učenci sedeti še na šolski klopi, medtem ko se je za enojezične kolege pouk že končal in lahko gredo domov. Na šolah, za katere velja Voukov model, ni treba imeti vsem učiteljem izpita iz slovenščine. Učitelj, ki poučuje „enega ali dva" otroka, mora biti dvojezičen, za ostale zadostuje samo nemščina. Nekaj, na kar polaga Heimatdienst posebno važnost. Dejstvo je, da Voukov model ni zakonsko potrjen ter da predvsem ne predvideva kake številčne meje. Vprašanje števila prijav pa igra važno vlogo. Od tega odvisi namreč, ali pridejo za Voukov model v poštev šole, kjer sta prijavljena „samo eden ali dva" — ali pa tudi šole, kjer je prijavljenih 10 oz. 20 otrok. Z drugimi besedami: recimo, stranke se (po dogovoru s Kartner Heimatdienstom) zedinijo, da naj na šolah do 20 prijav velja Voukov model. Na neštetih dvojezičnih šolah bi potemtakem ne bilo več dvojezičnega pouka, večina učiteljev ne bi bila več dvojezična, slovenski šolarji pa bi morali po normalnem pouku še sedeti v šoli. Takorekoč za kazen, ker se hočejo naučiti slovenščine. Ravno to pa si dejansko želi Heimatdienst: manj-šinskošolsko območje bi se močno skrčilo, število prijav bi še bolj upadlo, večinske stranke pa bi lahko na svojih nedeljskih prireditvah govorile o „kompromisu za vse prizadete". Zares perfidna igra povojne Avstrije — z življenjem slovenskega naroda. Hitler je gotovo ni tako dobro obvladal. KOROŠKA SOLIDARNOST se je v tek^predstavila javnosti Erwin Friihbauein socialisti reagiralo nervoao in agresivno Na tiskovni konferenci v Celovcu seje v torek, 28. februarja, predstavila javnosti KOROŠKA SOLIDARNOST, skupina, ki kandidira za volitve v delavsko zbornico. Tiskovna konferenca se je začela prav burno. Tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Borut Sommer-egger je pred novinarji dejal, da je deželni tajnik koroškega sindikata deželni poslanec Hausenblas slovenskim sindikalistom odnosno KOROŠKI SOLIDARNOSTI prepovedal, da bi sodelovala na demonstraciji za mir, ki jo 11. marca organizirajo v Ljubljani sindikalisti prostora Alpe-Jadran. Fruhbauer: „Zame slovenski sindikalisti ne eksistirajo!“ „Slovenski sindikalisti, to ni nič“, je ena od osrednjih Hausenblasovih izjav. Kandidati KOROŠKE SOLIDARNOSTI, ki so bili na tiskovni konferenci, so soglasno izjavili, da bo KOROŠKA SOLIDARNOST sodelovala na mirovni demonstraciji v Ljubljani. Prvič v zgodovini kandidirajo koroški Slovenci in njihovi prijatelji na samostojni listi pri volitvah v delavsko zbornico. Štirje prvi kandidati, Gre-gej Krištof in Jozej Krasnik za delavce in Liza Hobel ter Ingrid Zablatnik za nastavljence, so predstavili program KOROŠKE SOLIDARNOSTI in njene cilje. Takoj na začetku so kandidati dejali, da je program KO- ROŠKE SOLIDARNOSTI dvojezičen in da je njeno delovno težišče predvsem na južnem Koroškem. Kajti prav te kraje so doslej stranke in merodajni organi gospodarsko najbolj zanemarjali. Delavci teh krajev morajo dnevno premostiti velike daljave, preden pridejo na delo. Zato zahteva KOROŠKA SOLIDARNOST, da se delavcem vračuna pot na delovno mesto v delovni čas in da dobijo določen prispevek za vožnjo. KOROŠKA SOLIDARNOST pa se bo zavzemala za to, da bodo delovna mesta šla k delavcu in bo tako odpadlo dnevno nihanje. Nadalje se KOROŠKA SOLIDARNOST zavzema Obisk graškega kluba pri Narodnem svetu V petek, 24. februarja, je novoizvoljeni odbor Kluba slovenskih študentov v Gradcu obiskal Narodni svet. Delegacijo kluba je vodil novoizvoljeni predsednik Toni Reich-mann. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je graške študente prisrčno pozdravil in obenem zaželel novemu odboru krepko delovanje. Predsednik Kluba je dejal, da bo novo delovno leto stalo v znamenju desetletnice Kluba in je predvidenih vrsta predavanj in informacijskih prireditev tako v Klubu samem kot za štajersko javnost. Govor je bil tudi o trenutnem šolskem položaju, kjer se bo Klub po svojih močeh priključil akcijam Slovencev. Pomembna izjava mladih avstrijskih socialistov Socialistična mladina Avstrije je zadnji konec tedna na svojem rednem občnem zboru soglasno sklenila resolucijo proti geto-šolam za koroške Slovence. Predlog za resolucijo so vložili mladi koroški socialisti. V njej mdr. poudarjajo, da obstoječa manjšin-skošolska ureditev že itak pomeni „veliko okrnitev šolske odredbe iz leta 1945“ ter da bi geto-šole povzročile „še večji asimilacijski pritisk na koroške Slovence". Mladi socialisti soglasno zahtevajo zboljšanje dvojezičnega pouka (npr. glede učnih sredstev ter izobrazbe učiteljev) na podlagi enake in skupne vzgoje vseh otrok neglede na socialno ali narodno pripadnost. Vrhu tega zahtevajo izpolnitev vseh obvez iz državne pogodbe do koroških Slovencev ter prepoved članstva socialistov v KHD! Narodni svet je v pismu mladim socialistom izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad soglasno sprejeto resolucijo. Na vsak način pa se spet enkrat vidi, kako pomembno je, da se trudimo za trajno, resno in pošteno sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami, zlasti še z mladino večinskega naroda! za postopno uvedbo 35-urnega delovnega tedna, za podaljšanje zaščitne dobe mater na 12 mesecev. KOROŠKA SOLIDARNOST zahteva nadalje stroge predpise za zaščito okolja, kajti prej sli slej bomo vsi morali plačevati za grehe, ki jih danes zganjajo na tem področju. KOROŠKA SOLIDARNOST je od vsega začetka vzela v svoj program popolno enakopravnost obeh narodnih skupnosti na Koroškem, poleg tega Pa se zavzema za enakopravnost sezonskih delavcev, ki sedaj smejo plačevati vse pri-stojnine sindikatu, so pa zme-rsj potisnjeni ob rob. KOROŠKA SOLIDARNOST zahteva zanje posebne referate, ki jim bojo na razpolago. Kot edina skupina, ki kandidira na volitvah v delavsko zbornico, je postavila KOROŠKA SOLIDARNOST na prvo mesot žensko — in to ne zaradi lepše slike. Pri KOROŠKI solidarnost so ženske z boškimi popolnoma enakopravne. Mešana podjetja na južnem Koroškem zaposlujejo trenutno okoli 1000 delavcev. Niti delavska zbornica niti OGB se pri vseh napadih nanje zanje nikoli nista zavzela. Kot so kandidati KOROŠKE SOLIDARNOSTI na tiskovni konferenci dejali, je njen program sad delavske solidarnosti. Delavci in nastavljenci so napravili program, in ne neke strankine centrale. Zato je ta program tudi tako stvaren. Tiskovne konference se je udeležil tudi predsednik Koroške enotne liste Karel Smolle. Dejal je, da smo koroški Slovenci razširili svojo bazo še za eno samostojno volilno kandidaturo. Slovenci smo partner in hkrati pozitivna provokacija v demokratični družbi. „Zaupajmo v lastno moč“ je geslo KOROŠKE SOLIDARNOSTI in to zaupanje nekaterim v de- lavski zbornici in pri sindikatu, ki sedijo na svojih stolčkih, ni po godu. Razgovor med Sino-vvatzem in Mockom Sinovvatz in Mock sta se v torek zvečer pogovarjala o našem šolskem vprašanju. Kot nam je Mock povedal, sta se on in Sinovvatz dogovorila, da bo še marca ali aprila prišlo do razgovorov med dunajskimi in celovškimi strankami. Mock je nadalje mnenja, da je treba najti „čim širši konsens". V prispevku, ki sta ga predsednika Nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije dr. Valentin Inzko in dr. Ernst VValdstein napisala za Nedeljo, ugotavljata, da bi sprememba manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 imela usodne posledice. Zavzemata se za sedanjo ureditev, ki se je v smislu mirnega sožitja obeh narodnostnih skupin na Koroškem obnesla. V stališču, ki sta ga zavzela k zahtevi koroškega Heimat-diensta in FPO po spremembi Manjšinskega šolskega zakona, so uvodoma navedene pravne podlage sedanjega šolskega zakona in njegov obseg. Prikazane so tudi posledice, ki bi jih imel predlog haj-matdinsta in koroških svo- bodnjakov: posledice bi bile geto-šole. Nanizana je tudi argumentacija nasprotnikov sedanje šolske ureditve in argumenti proti spremembi le-te. Tu se pokaže, da nasprotniki načrtujejo apartheidno politiko, ki „ st remi po tem, neko šteto manjšino zaznamovati kot manjvredno". Cilj pametne manjšinske politike na Koroškem, tako oba predsednika, je popolnoma „normalna“ integracija samobitnosti Slovencev v koroško in avstrijsko družbo, torej niti ne kot nekaj posebnega, zavestnega. Nadalje ugotavljata, da „vsak količkaj jezikovno nadarjeni lahko doseže usposobljenost za poučevanje slovenščine, s čimer je tudi trditev nasprotnikov, da smejo na dvojezičnih šolah poučevati samo slovenski učitelji, izpodbita. Prav tako ne drži trditev nasprotnikov, da nemškogovoreči otroci trpijo zaradi sedanje šolske ureditve. Že samo njihovi uspehi v glavnih, srednjih in višjih šolah kažejo popolnoma drugo sliko. Politika Po najnovejših podatkih je Velikovec dosegel 20% brezposelnih Konec oktobra je imela Koroška povprečni odstotek 6.7% pri brezposelnih. S tem vodi Koroška z Gradiščansko v žalostni statistiki brezposelnih v Avstriji. Znotraj Koroške so gotovo najbolj prizadeti: Špital, Trg in Velikovec. V teh okrajih znaša stalna brezposelnost 4%, sezonska brezposelnost pa je še veliko večja. Do 20 odstotkov delojemalcev je v gotovih mesecih brez dela: vsak peti delojemalec je brez službe. To so uradne številke, dejanska brezposelnost pa je še večja: do 2 odstotka je višja. Gospodarska kriza tudi prisili ljudi, da si iščejo poceni zaslužek na kmetiji in se tako vračajo iz industrije. Delavska zbornica pa sploh nima podlag o dejanski brezposelnosti mladih, še posebej manjkajo podlage o težavah, ki jih imajo absolventi srednjih šol ali tisti, ki so zaključili trgovsko šolo, šolo za gospodinjske poklice ali šolo za strokovne delavce. Zato trdimo, da je mladinska brezposelnost na Koroškem dva- do trikrat večja od statistike „uradnih brez službe". SPO in OVP nimata programa proti brezposelnosti. ZATO ZAHTEVAMO: • Podaljšanje obveznega šolstva za eno leto hkrati s preusmeritvijo. • Delavnice za šolanje v podjetjih in izven njih, ki jih naj plačuje centralni fond iz prispevkov delodajalcev; tako bodo tudi ti dobili vajeniška mesta, ki sedaj želijo postati vajenci pa primanjkuje ustreznih mest. • Programe za zaposlovanje mladincev je treba sestaviti skupno s prizadetimi. e Uvedbo plačanega dopusta za izobraževanje, ki omogoča poklicno napredovanje. S Odpravo mladinske brezposelnosti " \?^ !. . .isessss Gost v Našem tedniku Predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja Štefan Cigoj obiskal Koroško V četrtek in petek preteklega tedna je novi predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije Štefan Cigoj obiskal slovenski osrednji organizaciji. V četrtek se je srečal z zastopniki Zveze slovenskih organizacij, v petek pa je bil gost Narodnega sveta koroških Slovencev. Štefan Cigoj je v petek po razgovorih na Narodnem svetu, kjer ga je pozdravil predsednik Grilc in mu prikazal položaj koroških Slovencev ter mu zaželel obilo uspeha v tej odgovorni funkciji, obiskal otroški vrtec Naš otrok, Klub slovenskih občinskih odbornikov, kjer se je pogovarjal z zastopniki Kluba, Koroške enotne liste in kandidati Koroške solidarnosti. Po sprejemu pri Krščanski kulturni zvezi si je predsednik Komisije za manjšinska vprašanja ogledal Strokovno šolo za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu. Sestra Anun-ciata ga je seznanila z delom v tej šoli in bodočimi načrti. Na koncu pa je bil na sporedu še obisk Zadruge na Brnci. Štefan Cigoj je v teh dveh dneh dobil podroben vpogled v življenje in delovanje koroških Slovencev, za kar se je prisrčno zahvalil. Dejal je, da hoče biti odkrit prijatelj naše narodne skupnosti. '.......'Z'"' .T; 1. kandidat KS pri delavcih Gregej Krištof predaja Štefanu Cigoju nagelj Koroške solidarnosti Predsenika komisije za manjšinska vprašanja so otroci vrtca „Naš otrok" pozdravili s petjem in plesom V Borovljah vre zaradi kanala V Borovljah vre. To pa zaradi kanala, ki ga občina gradi. Pred leti je takratni občinski svet sklenil, da bojo gradili kanalizacijo. Sklep je bil soglasen. Ko pa so lani zares začeli graditi kanal in so bili stroški, ki prizadenejo posameznika, gromozanski, so se predvsem Doljani in Medborovničani spuntali. Nastala je ljudska iniciativa (Ferlacher Burgerinitiative), ki zahteva takojšnjo ukinitev kanalizacije. V ponedeljek, 27. februarja, je Klub slovenskih občinskih odbornikov sklical pri Bundru v Borovljah informacijski stestanek, ki se ga je udeležilo lepo število občanov. O perečem vprašanju so informirali predsednik Kluba VVarasch, tajnik Som-meregger in občinski odbor- nik Volilne skupnosti Borovlje Feliks VVieser. On je uvodoma dejal, da je ukinitev gradnje kanalizacije popolnoma nestvarna. Navzoči so dejali, da ne gre toliko za ukinitev kanala, kajti tega bo občina na vsak način gradila naprej, ampak vedeti je treba, da je kanal ljudi zelo prizadel in jih hudo udaril. In to ne glede na njihovo narodno pripadnost ali svetovnonazorsko prepričanje. Udaril jih je po socialni plati, in to pošteno. Zato so navzoči zadolžili občinskega odbornika VVieserja, da se z vso odločnostjo zavzema, da občina socialno šibkim, rent- nikom, ki dobivajo najnižjo pokojnino, brezposelnim, družinam z več otroki in drugim prizadetim občutno popusti ceno za priključek in tudi obratne stroške. V izjavi, ki je bila sprejeta, je rečeno, da nekateri skušajo izrabiti ljudsko iniciativo v strankarsko-politične in druge namene. Navzoči so tudi rekli, da ne vidijo razloga, da se Volilna skupnost priključi idejam ali ciljem katerekoli volilne stranke ali iniciative. Udeleženci zborovanja so se posvetovali tudi o napadih na dvojezično šolstvo in so podprli osrednje organizacije. Odločno so proti geto-šolam. Rož, Podjuna, Žila Umrl je velik dobrotnik koroških Slovencev Življenjske poti so nas pred tednom pripeljale do razpotja, na katerem se je od nas poslovil upokojeni geometer Ivan Kolina, predstavnik tiste generacije koroških Slovencev, katerim sta najboljša leta življenja najbolj zagrenili obe vojni. Težka bolezen, ki ga je mučila zadnja leta, mu je 6. februarja letos izčrpala zadnje moči. Ivan Kolina se je rodil konec maja 1905. leta v Rožeku v trdni slovenski družini. Že v otroških letih je občutil vse težave, ki so jih med prvo svetovno vojno in takoj po njej občutili vsi zavedni koroški Slovenci Takoj po prvi svetovni vojni je prišel — še otrok — v Kranj, kjer je v težavnih razmerah obiskoval gimnazijo in po svojih močeh pomagal še mlajšemu bratu Mirku, ki mu je sledil v Jugoslavijo. Nato je študiral še na višji geometrski šoli v Beogradu. Kot geometer je služboval pri železnici v Starem Bečeju (Bačka). Sam si ni osnoval družine, pač pa se je bil povezal z drugimi Korošci v Jugoslaviji in jim požrtvovalno pomagal pri premagovanju vsakdanjih težav. Začela se je druga svetovna vojna. Čeprav sam v stiski, je pomagal bratu in interniranim sotrpinom kot tudi drugim Korošcem, da so nekako preživeli maltretiranje nacizma. Po vojni se je preselil v Slovenijo, kjer je služboval v Ptuju in Celju. Zadnja leta službovanja Na Bistrici v Rožu je te dni praznoval 80-letnico Hanzi Inz-ko. Iskreno čestitamo! V Štebnu pri Globasnici sta obhajala te dni Pečnikova mama in atej 46 let poroke. Iskreno čestitamo! Na Korenu pri Kostanjah bo 6. marca praznovala svoj 50. rojstni dan Frančiška Dragaš-nik, pd. Rumaševa mama. in po upokojitvi je preživel v Ljubljani. Miren in tih, vendar z izrednim posluhom in razumevanjem za težave drugih, je vedno nesebično in najraje anonimno priskočil na pomoč. Tako je pred leti namenil znaten znesek, ki ga je dobil s prodajo domače hiše na Koroškem, za šolanje slovenskih dijakov v Celovcu. Pred nekaj meseci je podaril rožeškemu društvu portret svojega očeta, ki ga je naslikal akademski slikar Peter Markovič, društveni imenski patron. V Ljubljani je bil tudi član Kluba koroških Slovencev, kjer so ga za njegovo požrtvovalnost do Korošcev tu in v zamejstvu imenovali v znak pohvale in zahvale za častnega člana kluba. Ob slovesu smo vsi, ki smo ga poznali, čutili, da je od nas odšel človek, ki je pustil za seboj kljub svoji skromnosti veliko vrzel med prijatelji in znanci. Naj počiva v miru! Ivan in Božidar Limpel Čiliji in Hanziju Sablatnik iz Potoka pri Bilčovsu se je pred kratkim rodila hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Isabell. Srečnima staršema iskreno čestitamo, hčerkici pa želimo na življensjki poti vse najboljše! Anton Gabrijel, Strdenov oče iz Leš, je pranoval 92-letnico. Iskreno čestitamo! V Stari Metlovi je praznoval Marko Jež, pd. Gambratov oče 77-letnico. Iskreno čestitamo! Iščemo zanesljivega, v denarnih poslih vežbanega sodelavca z znanjem obeh deželnih jezikov ter srbohrvaščine. Prošnje z ustreznimi podlagami do 9. 3. pod šifro „Zanesljivo“ na NT. Slavljenec Valentin Čebul z ženo Ančko. Šmihel: Pašovnikov oče praznoval 80-letnico Pašovnikov oče, Valentin Čebul iz Šmihela je v sredo, 29. februarja, izpolnil 80 let. Potem takem praznuje samo vsaka 4 leta svoj rojstni dan in lahko bi rekli, da je dejansko star šele 20 let. Pašovnikova družina, prijatelji in znaci ter šmi-helska duhovščina so se zbrali v nedeljo popoldan v tinjskem domu, da so počastili slavljenca. Pašovnikov oče je najstarejši od devetih otrok, od katerih jih še pet živi. Izučil se je za zidarja. Dolga leta je bil mežnar pri Sv. Katarini, kot zaveden rojak se je vključil v politično in prosvetno ter gospodarsko delo v občini. Bil je slovenski občinski odbornik, odbornik Posojilnice in blagajnik domačega prosvetnega društva. Leta 1935 se je poročil z Ančko Žmavcer iz Štebna in svoje otroke sta vzgojila v zavedne in delavne člane naše narodne skupnosti. Hčerka Helka Mlinar vodi škocijanski otroški zbor. Čeprav je že nekaj let zaradi obolenja bolj priklenjen na dom, živo spremlja dogajanje in njegov nasvet nekaj velja. Osemdesetletnico Pašov-nikovega očeta so s petjem olepšali šmihelski cerkveni pevci pod vodstvom Miheja Sadjaka, vsi vnuku pa so staremu očetu zapeli in zaigrali. Že pri maši pa je dekan Kristo Srienc stavil vernikom vprašnje, če vejo za farana, ki praznuje 80-letnico, pa je v resnici star šele dvajset let. Pašovnikovemu očetu, ki je bil vsa leta velik prijatelj Našega tednika, želi tudi uredništvo vse najboljše. Alpski klub Obir povabil libuške pevce in boroveljske muzikante V soboto, 25. 2. 1984 je Alpski klub OBIR že drugič priredil pevski koncert. Kljub slabemu vremenu je bila Srienčeva dvorana nabito polna. Tokrat so nastopali Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" iz Libuč, Tiro O raže iz Borovelj, Obirski vižarji in Franci in Folti Pavlič. Ko so Libučani s svojimi zvonečimi glasovi zapeli, aplavza ni manjkalo, tako da se je kar treslo. Trio O raže je ravno tako presenetil kot mlada Obir-čana Franci in Folti Pavlič. Obirski vižarji pa seveda tudi niso smeli manjkati, brez njih bi bilo dosti manj prijetnega vzdušja in veselja. Tudi častnih gostov ni manjkalo: predsednik društva Rudi Mak je med mnogimi poslušalci lahko pozdravil občinskega odbornika EL Železna Kapla Franca Smrtnika z družino, dr. Ludvika Karničarja ter domačega skladatelja H. Artača. Rož, Podjuna, Žila Mlinče: Kovačev oče praznoval 75-letnico V torek, 28. februarja, je Jože VVakounig, mlinški Kovač dopolnil 75 let. Kdor ga pozna, bi mu toliko let nikoli ne prisodil. Jože VVakounig je po svojem očetu Antonu VVakounigu prevzel kovačijo in postal eden najbolj znanih in priljubljenih kovačev južne Koroške. Svojega prepričanja, da je Slovenec in kristjan, nikoli ni skrival. Že v mladih letih se je vključil v prosvetno življenje in igral pri Danici. Leta 1940 se je poročil z Jožefino Zelenik in iz tega zakona je izšlo dvanajst otrok. Osem od njih je obiskovalo Slovensko gimnazijo, kjer so tudi maturirali. Kovačevi starši so svoje otroke vzgojili v zavedne in delavne člane naše sloven- ske narodne skupnosti. Kot samostojen kovač je Jože VVakounig spoznal vse skrbi obrtnika na vasi. Veliko jih je nehalo kovačiti, a on je zdržal in bil kmetom v veliko oporo. Doživel je čas, ko so se kmetje od konjev prestavili na tehni-zacijo in temu primerno je Jožef VVakounig uredil tudi kovačijo. Že pred leti je Jože VVakounig, ki je dolga leta tudi zaupnik Narodnega sveta in odbornik dobrolske Posojilnice, oddal kovaštvo v roke najstarejšega sina Hanzeja. Jožefu VVakounigu, mlinskemu Kovaču, ob 75-let-nici iskreno čestitamo. Zvestemu bralcu čestita tudi uredništvo Našega tendika. Pliberk: začetek revije „0d Pliberka do Traberka“ V okviru 16. prireditve „Od Pliberka do Traberka" so nastopili v nedeljo, 26. februarja, popoldne v Schvvarzlovi dvorani trije zbori. Polnoštevilno je sodeloval zbor „Edinost“, tokrat pod vodstvom Jožka Kerta, kajti dolgoletni zborovodja Polti Hartman je trenutno na zdravljenju v bolnici. Jasno, da so Pliber-čani med domačini sprožili veliko navdušenja. Kot drugi je nastopil zbor Šenta-nelskih pavrov, ki ga vodi dipl. inž. Mitja Šipek z Raven. To je eden redkih zborov, ki goji petje še popolnoma na star način — zadržano, milo, zategnjeno, kot so peli že pred sto leti na naših vaseh ob vasovanju in v gostilnah ter pod vaško lipo. Občinstvo je to domače petje sprejelo zelo navdušeno. Kot tretji je nastopil Koroški oktet pod vodstvom Toneja Ivartnika. Oktet seveda šteje že med malo boljše zbore ali kot bi naš domačin dejal: so pač bolj šolani. Akoravno je ta popoldan bila igra tudi v Vogrčah in Šmihelu, se je dvorana pri Schvvarzlu kljub temu napolnila. Pesem pač naše ljudi še zmeraj privleče. Na začetku koncerta je predsednik SPD „Edinost“ Jožko Hudi vse prav prisrčno pozdravil, med drugim podžupana Mirka Kumra, predsednika Posojilnice Lipeja Kolenika, predsednika SZDL Ravne in zastopnika ravenške kulturne skupnosti, podpredsednico NSKS Valentino Kušej in člana predsedstva NSKS ter predsednika Združenja staršev na Slovenski gimnaziji dipl. trg. Janka Uranka. Predsednik „Edinosti“ Hudi je poudaril, da je društvo letos pobrateno s Slovensko gimnazijo in da ravno iz pliberške okolice in občine prihaja zelo veliko število dijakov. Naj bo tudi v bodoče tako. Ob priliki koncerta bo vozilo avtopodjetje Sienčnik takole: 12.30 Blato, 12.40 Pliberk-zadruga, 12.45 Jamnik, 12.50 Šmihel-Šercer, 12.55 Globasnica-Šoštar, 13.05 Št. Lipš-Rečnik, 13.15 Dobr-la vas, 13.30 Škocijan. Župnik Lovro Kašelj pre-jel visoko odlikovanje Za dejavno spodbujanje kulturnega življenja je v četrtek prejel prejšnji predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj Odličje svobode z zlatim listom, to je najvišje odlikovanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Odlikovanja so bila predana na letošnji konferenci ZKOS, prejelo pa jih je 34 posameznikov in društev. Predsednik ZKOS Jože Osterman je dejal, da prejema Lovro Kašelj odlikovanje za dolgoletno kulturno udejstvovanje na Koroškem in da je bistveno doprinesel k živahnemu kulturnemu utripu koroških Slovencev. Lovro Kašelj pa je povedal, da to ni odlikovanje samo njemu, ampak Krščanski kulturni zvezi, organizaciji, ki jo je enajst' let vodil. Kultura, tako Kašelj naprej, je koroške Slovence ohranila na prepihu Evrope. Med odlikovanimi društvi so med drugimi še Slovensko kultur-noprosvetno društvo Bazovica, Jezero Doberdob in Kulturno-prosvetno društvo Prosek Kon-tovel. Predaji odlikovanj je sledil občni zbor Zveze kulturnih organizacij Slovenije, na katerem so bile sprejete smernice za bodočnost in so delegati prerešetavali vrsto vprašanj. "/afra V petek, 24. 2., je bil v Delavski zbornici gimnazijski ples. Ples je bil izredno dobro obiskan, svoje pa so doprinesli ansambli »Planinski sekstet" in „New Svving Quartet“, precej pa plesni vložek, ki ga je naštudiral Gregej Krištof. Plesa sta se udeležila tudi predsednik NSKS dr. M. Grilc in predsednik KEL, K. Smolle. Rožek Kljub snežnim metežem se je zbralo lepo število domačih obiskovalcev tradicionalnega pustnega plesa, ki ga je priredilo rožeško kulturno društvo »Peter Markovič". Glavno smešno besedo je imel mag. Alekš Schuster, društvena plesna skupina pa je naštudirala poseben program, ki so ga predvajali v originalnih kostumih. Reportaža V soboto, 25. februarja zvečer, je predstavila igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva „Dobrač“ na Brnci igro, ki jo po svoji igralski dovršenosti lahko uvrstimo med profesionalno amatersko izvedene. Režijo te igre je imela na skrbi Slavica Kropivnik, ki zdaj živi v Beljaku in ki je bila po drugi svetovni vojni z možem Ferdijem motor odrske dejavnosti. Pred Kropivnikovi-mi pa je v začetku tega stoletja začel delovati Janez Miklavič iz Vogrč. Učil je mladino petja in igranja. Imel je tudi tamburaški zbor. To njegovo delo so nadaljevali Kropivniko-vi in drugi kulturni garači. Kulise na odru izžarevajo domačnost. Miza, divan in pisalna miza, bar ter telefon so rekviziti. Igralci pa vse to izpopolnjujejo v vsebinsko enoto. Trikrat se odpre in zapre zastor. Komedija je, ob kateri se je treba precejkrat na glas nasmejati. Tudi igralcu Janku Oitzlu gre kot ekscelenci in predsedniku sodišča med zelo resnim razpravljanjem na odru na glasen smeh. Igralci obvladajo dobro slovenščino in beseda jim teče. Kretnje pa potrjujejo vsak lik igralca. Zofija Debevec igra glavno vlogo. Skoraj ves čas je na odru. Njen poklic se spremeni za uro in pol. Je advokat in mati Ririja, ki ga igra Klemen Debevec. Je to raz- Mnogi so bili veseli, ni se jim bilo treba voziti ne vem kako daleč, da se lahko srečajo s slovenskimi rojaki na kulturni prireditvi. To se jim bolj poredko zgodi. Nekateri pa so bili veseli, da se lahko pripeljejo tudi z bolj oddaljenih krajev in si ogledajo odrsko predstavo Nikolaja Manzarija „NAŠI LJUBI OTROCI", ki so jo prikazali igralci Slovenskega prosvetnega društva „Dobrač“ na Brnci. Vsi pa so veseli, da se je po tridesetih letih spet poživila odrska dejavnost v kraju, kjer je sleherna slovenska beseda in slovenska dejavnost pa šele kako važna. Služkinjo advokatke igra Rezi Ožgan, ki že ob začetku igre razkrije svoje težave. Zanosila je, pa ne ve s kom. Sin advokatke pa dela z njo, kar mu le pade v glavo. Malo strelja nanjo s fičafajkami, potem ji meče kozarce na tal, da se razbijejo in ji veli, da glaževino pobere ... Za tehnično izvedbo te igre skrbi Janez Debevec. Soflerka Igralci z Brnce so se po predstavi poklonili publiki. igran fant, ki ga je mati prisilila, da nosi kratke hlače. Ona sama ga pozneje v igri označi Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na osrednji koncert KOROŠKA POJE „Naša pesem in beseda" v nedeljo, 11. marca 1984, ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu Nastopajo: MeRZ „Podjuna“ iz Pliberka, ženski oktet SPD „Obir“ z Obirskega, MeMZ Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, MoPZ SPD „Radiše“ z Radiš, MePZ SPD „Rož“ iz Št. Jakoba v R., tamburaški zbor SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč, MePZ „Rupa/Peč“ s Primorske (Italija) in MoPZ KUD „Stane Žagar" iz Krope v Sloveniji Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in zastopnikih farne mladine; v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu (tel. 04222 - 51 2528-23 ali 24) in eno uro pred koncertom. kot ..gangsterja". On pa jo vara z odnosi s sošolko. Sošolka in on sta mladoletna. Sošolko, ki hoče biti moderno dekle, igra Olgi Gallob. Marsikatero ugajanja. Kadi in kašlja. Gledalec bi si mislil, da je kašljanje nalašč, pa ni. Pove, da kadi samo pri igri. Nekaj časa navrh pa sporoči neki igralec, da je izgorela cigareta v pepelniku. Očeta sošolke igra Marjan Gallob. Njegov poklic: inženir. Ima precej težav s svojo hčerko, ki ga pač ne uboga in od katere zve, da je imela precej intimne odnose — kar pa ni res — z nekim sinom zelo znane advokatke. Inženir se napoti k njej in tam sreča svojo nekdanjo ljubljenko. Skratka komedija je polna zapletkov. Zelo težko je napisati vsebino v nekaj vrsticah. Treba jo je videti. pa je Nani. In že sem pri kraju. Potrebujem drugo „sofler-ko“, da zvem za njeno ime. Nani Komann ji je ime. Opravičuje se, da je „pozabila" in z nasmehom se obrne in vpraša, kdo da mi je to sporočil. Lepa skupščina. Igra pa je tako zapletena in smešna, da gledalcu tudi še ob ponovnem gledanju napne mišice za smeh in mu potem še po nekaj časa prihajajo v spomin razne besede in izreki. Zadonel je tudi izrek iz ust advokatke „gansterje sva rodila". Na Brnci se niso rodili gangsterji, ampak novo upanje, ki naj rodi še kje drugje v krajih zgornje južne Koroške ali kjerkoli že ..gangsterje", ki bodo postavili slovensko besedo na oder. Na Brnci je to igralcem odlično uspelo. Vincenc Gotthardt Warasch ugrabljen! Kot je postalo šele sedaj znano, so pred dvema tednoma delavci tovarne pohištva IPH v Žitari vasi ugrabili personalnega šefa tovarne Filipa VVarascha. Opazovalci so sicer zabeležili, da gospoda VVarascha v preteklih štirinajstih dneh ni bilo na nobeni seji, ker se pa to dogaja večkrat, ga nobeden ni pogrešal. Afera je postala znana šele, ko so se delavci obrnili s svojimi zahtevami na javnost. To so ugrabitelji storili preko uredništva NT in sporočili v prvem telefonatu, da že od ugrabitve naprej skušajo koga doseči, na tedniku pa nikoli nobenega ni. Zahtevajo pa preureditev tovarne IPH v TOZD ter dva milijona odkupnine — ni znano, če v šilingih ali dinarjih. Včeraj pa smo zvedeli, da NSKS menda ni pripravljen za gospoda VVarascha plačati odkupnine. Ugrabitelji so se zdaj telefonsko obrnili na KSOO. Personalni šef IPH Visoka odlikovanja za slovenske narodne voditelje VVarascha ugrabitelji še niso usmrtili, kar dokazuje naša slika .,» Pust... Pust... Pust... Beograjska tiskovna agencija „Mali korači" poroča, da so visoki predstavniki jugoslovanske manjšine VViserič, Gri-lič, VVarasch Mustafa, Jebive-ter, Smolič in Boso-novič prejeli od Zveze avstrijskih železnic zlato odlikovanje za zvesto uporabljanje železnice na Dunaj. Zveza železnic v utemeljitvi nagrade poudarja njihove posebne zasluge za vzorno pospeševanje turizma med Celovcem in Ballhausplatzom. poleg zlatega odlikovanja so zastopniki jugoslovanske manjšine prejeli od železnice dekret, v katerem piše, da se lahko v naslednjih desetih letih vozijo na Dunaj po znižani ceni za otroke. Vendar to ni edino odlikovanje. Kot poročajo ljubljanski »Naši razgledi", katerih glavni urednik Slavko Fras je o dogodkih na Dunaju posebno dobro informiran, čaka na naše nagrajence zlati ključ, ki ga jim bo podaril župan Gratz za redno ogledovanje dunajskih zanimivosti na in v okolici Ballhausplatza. K visokemu odlikovanju sta medtem že čestitala Zveza Pešič je izjavil: „Z malimi voditelji prejeli od Zveze koro-borcev za severno mejo in za koraki se pomika meja proti ških urarjev zlato uro s kukavi- ambasado SFRJ na Dunaju severu." co, da jim ne bo več treba ho- Pešič. Včeraj pa so naši narodni diti na Dunaj gledati na uro. Slika, ki sicer ne zajame vseh slovenskih narodnih voditeljev, je stara 7 let. Kljub temu se slovenski politrki še niso naveličali, gledati na Dunaju na uro. STRAN H H ČETRTEK, I U 1. marca 1984 Kratki novici • Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da sta pred kratkim Jorg Haider in Josef Feldner v celovškem in-lokalu „Hamatle“ sklenila provizorično zvezo. Čakata le še na uradno potrdilo države. S Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in zunanji minister SFRJ Lazar Mojsov sta se na zadnjem srečanju zmenila za intenzivno gospodarsko sodelovanje med NSKS-om in SFRJ. Žal pa še ni znano, kdo bo komu dajal kredite. Zvezdniki leta • Franc Rozman, ki je zapustil ZSO in šel k rebrškemu podjetju „Obir“; S Marjan Sturm, ki ne pleše več pri „Danici“, temveč v dunajskem hotelu „lntercontinen-tal“; • Jože VVakounig, ki se iz simpatij do Arabcev sedaj imenuje „Jusuf Ben Slovenica Ibn Šalom"; • Predsednik NSKS dr. Grilc, ki bo menda postal predsednik KOKS-a; • Jožko Hudi, ki bo po zadnjem občnem zboru SPZ prodajal na pliberškem jormaku v slovenski uti žage za podpredsedniške stolčke; • deželni glavar VVagner, ki je končno našel pogovornega partnerja: namesto s predsednikom KEL Smolletom se sedaj pogovarja samo še s predsednikom K DZ, Pepejem Starmanom; S Blaž Kordež, ki je, potem ko je zares odstopil kot sek-cijski vodja SAK, postal prvi predsednik slovenskih penzio-nistov; S Janez Wutte-Luc, ki zaradi stabilizacije v matični domovini ne bo več postavljal partizanskih spomenikov iz velikih kamnov, temveč le še lesene križe; • Franc VVakounig, katerega pičla kvaliteta slik je, odkar izhaja Naš tednik v malem formatu, postala še manjša. Žitara vas „Žitrajski list" v svoji današnji izdaji poroča, da je Filip VVarasch postal novi vodja obratnega sveta IPH. Zmagal je z listo „Jozej Kras-nig — Mojca Hribernik". S tem pa so Žitrajčani in ostala slovenska javnost končno tudi zvedeli, kaj sploh pomeni kratica IPH — namreč VVarschevo politično geslo ,.l Prauch Hribernik!" Ljubljana Pa sem vprašal svojega prijatelja iz Ljubljane, zakaj neki ima „VUČKO“ tako dolg nos. Pa mi je rekel, da zategadelj, ker stalno voha v Slovenijo, če imajo kaj denarja. Celovec Korošec najbolj širokih ust dr. Jorg Haider je nastopil svojo službo na celovški univerzi, kjer so ustanovili prav za njega poseben institut za pozabljanje slovenščine. Njegovi študentje bodo morali priti na predavanja in vaje brez izjeme v koroškem gvantu. Dunaj Janko Ferk, marljivi pisatelj in pesnik, bo dobil — tako sem bral v nadvse zanesljivem mesečniku — prihodnje leto literarno nagrado iz Prešernovega sklada za svoje romane v nemščini. Utemeljitev: tudi Prešeren je pisal v nemščini. Slomškov dom Pripravljalni odbor za Tischler-jevo nagrado proučuje možnost podelitve nagrade poslovodju Mohorjeve družbe, Pingpong-Toneju. Nagrada mu je gvišna v primeru, da bo obiskal prihodnje leto Prešernovo proslavo svoje lastne ustanove. Celovec Krški škof, drugi največji voditelj na Koroškem, je sklenil, odkar se uči slovenščine, spremembo svojega imena. Hipoma se je preimenoval in podpisuje v bodoče samo še: Evgen Kapelarič. Medjugorje Medjugorje sem, Medjugorje tja. Pri celovški Mohorjevi opažamo v zadnjih letih močno silo, ki sili v smer meditacije in čudežev. Čudež je tudi, da so bralci Mohorjevih knjig pri izbiri knjig tako malo izbirčni, saj se odborniki celovške Mohorjeve resno menijo o možnosti, da bi vsako leto izdali iste knjige. Tako bi bilo možno narediti več „kšefta“. Le naslovne strani bi spreminjali, pravijo. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta). Yenldj se veseliNautic-club Korotan v medarodnih vodah Slovenski mornarski klub Nautik-Korotan, kateremu predseduje mag. Janko Urank alias Venkij, je pred tednom dni odplul brez dovoljenja v mednarodne vode. Čeprav manjka članom še teoretični tečaj za mednarodno plovbe-no dovoljenje „Mornar-Motorist“ (Internationales Kii-stenschiffpatent), je koroško ladjevje odplulo z admiralom Venkijem in kapetanoma Janijem Ožbaldom in Francem Davidom iz mednarodnega vojaškega pristanišča Pula v Sredozemsko morje. Flokija Lipušnika bodo mogoče nagradili V celovški kafarni „Pri Kpstu" smo zvedeli iz navadno dobro obveščenih krogov, da misli minister Helmut Zilk-Koller našega doslej najbolj uspešnega literata ponovno nagraditi. Potem ko je Lipušnik („Die Vervvirrungen des F. L.“) dobil pred letom pospeševalno nagrado za mlade literarnike, mu zdaj menda hočejo podeliti nagrado „Osterreichischer Preis fiir Kulturpublizistik". Listino in sto tisoč šilingov mislijo našemu rojaku izročiti za članek „0 tem, kako na Koroškem doraščamo", ki ga je pred kratkim objavil v Frasovih „Naših razgledih". V članku Lipušnik ugotavlja, da je Pokrišnigg Lukej trenutno v svoji drugi puberteti in zaključuje, da je vse koroške lit-errate prehitel za celo generacijo. Uredništvo Flokiju Lipušniku iskreno čestita! PS: Če bodo Lipušniku podelili nagrado, se bo uredništvo odločilo za odtis omenjenega ref-errata. . Pri Gibraltarju se je navtiško ladjevje spopadlo s 6. brodovjem ZDA, ki je križarilo po Sredozemskem morju in je bilo namenjeno v Hormuško ožino. Z odlično vojno taktiko je admiral Venkij vodil navtiško ladjevje k prvi zmagi v zgodovini kluba. S tem je Venkij dokazal, da je lahko tudi admiral brez patenta „Mornar-Motorist“ odličen pirat. Po tej pomorski bitki križari koroško ladjevje po paci-fiku in napada trgovske ladje. Čeprav Slovence zasleduje mednarodna morska policija, se naši mornarji pod geslom „nas ne dobi nihče" še vedno uspešno izmikajo vsem zasedam in so baje slavili po peti bitki tudi že peto zmago. Kot je izjavil admiral Venkij po radijskem oddajniku ..Mrtvaška glava", namerava navtiško ladjevje konec marca pripluli do Rtiča dobre nade in se nato preko Sueškega prekopa vrniti nazaj v Sredozemsko morje in misli v zadnji bitki proti grški amaterski mornarici zadnjič preizkusiti svoje moči. O vrnitvi groznih gusarjev bomo seveda eksklusivno poročali od Jadrana. Kot smo zvedeli iz tajnih virov, hoče celovška televizija z našim ladjevjem posneti na Vrbskem jezeru bitko pri Pearl H_arbor-ju. Vse to pod geslom: „čez drn in strn po morju." Poročilo tiskovne agencije „ Načelna objektivnost “ Tiskovna agencija ..Načelna objektivnost" poroča, da je Vitez Silvester, novopečeni vodja manj-šinskošolskega oddelka, postal tudi trener naraščaja osrednjih političnih organizacij. V prvem pogovoru z agencijo ..Načelna objektivnost" si je Vitez Silvester zastavil cilj, da bo skušal na podlagi jasnih načel vzgojiti čim več radikalnih narodnih vo- diteljev. „Svoje trenerske izkušnje", tako Vitez Silvester, „sem dobil v malih evropskih državah, kjer sem ugotovil, da lahko s pomočjo tega treninga tudi najmanjši dosežejo najvišje funkcije." V tej zvezi je Vitez Silvester opozoril na prvi konkretni rezultat njegovega treninga, namreč na uspešno protestno akcijo osrednjih organizacij na deželnem šolskem svetu. EL Ferdi imel v pisarni SPZ tiskovno konferenco Na zadnjem plesu SAK je naš fotoreporter EL Ferdi (njegovo Partizansko ime se glasi Roorrr) dal posebno atraktivno nagrado: EL Ferdi je pripravljen, da poroko tistega, ki dobi njegovo nagrado, brezplačno fotografira. V svoje ve-|iko začudenje je Roorrr (ravno, ko je prepeval svoj Eva Grien „Hej Cu“) ugotovil, da je dobitelj srečke on sam. Vrhu tega je na poseb- ni tiskovni konferenci v prostorih SPZ povedal številnim fotoreporterjem, da se misli tudi poročiti. Na vprašanje Lojzeta Pušeljnaka, urednika „Nedelje“, če že ima nevesto, je EL Ferdi odgovoril: „Bast eh, reč z bobami is a komplizier-te Soche." Povedal pa je, da jo išče preko Našega tednika pod šifro „Prchl in Tevchl". Heinrich Heine član AKM? Slovenski oddelek celovškega radia je včeraj oddajal eno uro in Poj priljubljene pesmi Hanzija Ar-tača in Milke Hartmanove. Znano je, da je do te oddaje prišlo predvsem na pobudo fan-kluba Hanzi-ia Artača, ki je v obliki spontanih Pisem bralcev proglasil parolo: ..Kdor reče A, mora reči tudi H!“ Na ta val pisem bralcev je reagiral celo sloviti pesnik Heinrich Heine in Prosil Artača, ali ne bi bil pripravljen uglasbiti znano pesem „ln einer kalten VVinternacht". Nadebudni obirski skladatelj HUMPAPA-TRALALA se je takoj pozanimal pri kulturnem generalu Nužeju Tolmajerju, če je Heinrich Heine sploh član AKM. Nužej tega ni mogel vedeti in ga je zato poslal k osrednjemu tajniku NSKS Francu VVedenigu. Le-ta mu je obljubil, da bo to zadevo dal na naslednjo sejo predsedstva NSKS, ki bo o tem vprašanju globalno razpravljalo. Jeseni lanskega leta je Zveza koroških partizanov na posebni seji (vodil jo je Franc VVedenig) sklenila, da svoj zadnji spomenik izjemoma ne bo postavila na nekem zapuščenem hribu ali v kakem skritem grabnu, temveč na kraju, kjer znaša nadmorska višina malo več kot 4 metrov. V tej zvezi je ZKP odločila, da bo stal spomenik v Veselah, pred hotelom „Luc Deluksus", ki je poimenovan po znanem akcijsko-učinkovitem aktivistu koroških narodnih herojev. Spomenik (glej sliko) je v rekordnem času postavilo domače zemljogibal-niško podjetje, ki dela samo ob petkih. Na otvoritvi je bil slavnostni govornik komisar v pokoju Miško Brunec, partizanski zbor pa je zapel novo himno zveze partizanov „Hej tovariši — v turizem vsi!“ Smolleja se drži smola! Na Koroškem so mu ponujali najrazličnejša mesta in mu hoteli priti naproti. Samo to bi radi, da ne bi kandidiral. Zdaj ob obisku predsednika Kirchschlagerja v Ameriki, pa je ponudil predsednik Ronald Reagan našemu voditelju Karlu Smolletu mesto ministra za zdravje v Timbuktu (tam uraduje konzul Falap Wiriš, glej 5. številko Repka) v zameno za to, da Smolle ne bi kandidiral za mesto ameriškega predsednika letos jeseni. Slovenski znanstveni inštitut je odkril, da je bivši referent za tujski promet deželni svetnik Ferrari-Brunnenfeld pred leti odprl v rožeškem živalskem vrtu oddelek za opice. Na tej svečanosti je bil tudi Haider in je za honorarnega fotografa Kleine Zeitung Franca Wakou-niga sedel v kletko neke pra-gozdno-nacionalne opice. V njej se je odlično počutil. Takoj je spoznal, da so njegovi nemški tovariši diskriminirani, ker ne uživajo enake ločenosti. Zato tudi njegova zahteva: „Vsakemu Korošcu svojo kletko!" Prizor ob slovesnosti pričetka gradnje predora skozi Karavanke na jugoslovanski strani. Očitno je vzrok temu, da Jugoslovani nočejo začeti z gradnjo, je odkril pred nekaj dnevi Naš tednik. Objavljamo sliko — vsakemu je jasno, ki prebere napis! Vsa visoka živina, vse visoke živali so na cesti! Prepozno! Prekršek se maščuje: Jugoslovani nočejo začeti graditi predora. Kulturno-politično pismo iz Zaplankonije Že čudno, da uredništvo vašega fiktrinarinškega lista ni zmožno, da bi vsaj enkrat letno spravilo kako pametno številko v svet. Zadnja številka, ki je kaj veljala, je prišla na svet 10. februarja 1983, zdaj pa je marec 1984. Več kakor leto dni je že poteklo. Zato se kar ne smemo čuditi, če skoraj vse zamudite. Pa se še mrdate, ko vam drugi to oči-tavajo. Če ne verjamete, pa preberite vse dosedanje in vse prihodnje številke „Dlakiva — časopisa za dlakocepce in druge cepce11. Res ne vem, kje se kaj obrača in mota vaš dopisnik Podržnikov Luka, ki je pred več kot letom dni prvič in edinič v svojem življenju za — gotovo lepe — denarce nekaj napisal, potem pa ni bilo več ne brati ne čuti prav nič od njega. Verjetno je stlačil v tisto dolgovezno naštevanje celotno svojo možgansko vsebino, pa mu za druge stvari nič ni preostalo. Bodite torej bolj previdni v izbiranju svojih dopisnikov po raznih krajih sveta, kajti denarja bo tudi vedno manj. Nekaj od tu,... Skoraj vsi časopisi so na veliko poročali, da sta se lani končno le našla Meštejev Anej in njegova muza Mlekarjeva Katra. Le vaš list je vztrajno molčal, kakor molči tudi ob vseh drugih Aneje-vih podvigih in uspehih. Pa bi bili vsaj zapisali, da je postala Mlekarjeva Katra Anejeva matra. Tu moram Podržnikovemu Lukanu izkazati vsaj to priznanje, da je napisal vsaj dolg, čeprav predolg članek o nagradi „Zlato Zagorje", ki jo je Anej dobil. Tudi odhod An Lo-pova v neminljivo slavo ste popolnoma zamudili. Kako pa hočete še sploh kaj veljati, če niti o tem ne poročate, kar na dolgo in široko kažejo celo v televiziji? Ali kaj vete, da je po An Lo-povem odhodu hotel leči veliki voditelj male prijateljske stranke in ne- zmotljivi občudovalec vedno pravilne An Lo-pove misli čur Mu-ri sam v krsto? A ste že kaj čuli, da je lani avgusta, ko se je An Lo-pov tako močno in dokončno prehladil, hodil Čur Mu-ri v najhujši poletni vročini po dunajskih cestah ogrnjen v svoj najtežji zimski plašč in da je nenehno’ pokašljeval in se smrkal? So vam morda že prinesli na uho, da se bo Čur Mu-ri zdaj, ko je prevzel v Sojetniški zvezanosti oblast tovariš Črvenko, imenoval le še Črv Mu-renko. Gotovo vse to vete, a o tem niste ničesar sporočili. Tako pristranski in neobjektivni ste. To pa samo tako mimogrede. ... od tam ... Morda ste že kaj čuli pri Kosti — ondi ima menda vaše uredništvo svoje seje —, da se pripravlja Jorgl Haidrich — ime že dokazuje, da je v nekem, menda niti ne daljnem sorodstvu z Reinhardom Heydrichom — na odločilni naskok na zadnje trdnjave koroških Slovencev. Vse taktične in druge načrte je pobral iz knjige „Kein Mampf", ki jo je napisal Adolf H. Itler. V tem vsebinsko nadvse bogatem, idejno izredno velikopovednem in v globine človeških notranjosti segajočem delu je Adolf H. Itler že do zadnje nadrobnosti objasnil in — ob nasprotnem primeru — s posledicami doka- zal, da smejo otroke gosposkih ljudi poučevati samo gosposki učitelji, da otroci gosposkih ljudi ne smejo biti v istem razredu z otroki negosposkih, da se tudi igrati in pogovarjati ne smejo z njimi, da mora biti vse ločeno, torej tudi vse restavracije in gostilne pa pijače, jedače in cigarete, trgovine, zdravniške ordinacije (negosposki zdravniki ne smejo zdraviti gosposkih ljudi), javna stranišča seveda in javna prometna sredstva, ceste in poti tudi, vasi in naselja, zrak, sonce pa še vse drugo s cerkvami in pokopališči vred, navmes pa povsod veliki zidi in ploti, napeljani z elektriko, tako kakor je bilo to v kacetih in kakor je to dandanes tudi med obema Nem-čijama. Tudi vice, pekel in nebesa so ločena in ondišnje vlade tudi. Za vse pa, ki bi se v pehanju za uresničitev Itlerjevih in Haidrichovih ciljev preveč utrudili in bi utegnili kazati znake telesne omedlelosti pa umske in duševne oslabelosti, je na stežaj odprla vrata mednarodno priznana cvilovška bolnišnica Kran-ken-Haus fur Deppen, ki jo vodi znani primarij O. Tosskrintsky. Zvedelo se je tudi, da sta deželni knez karantanski Poldi I. Wanger in njegov prvi služabnik Steffl I. Kanfl že zaprosila za možnost, da bi v primeru vidnejših Haidrichovih uspehov smela stopiti vsak za mesto niže, tako da bi bil Jorgl Haidrich deželni knez, Poldi I. Wanger njegov prvi služabnik, Steffl I. Kanfl pa drugi. S tem, ko ne bi bil več prvi služabnik, namerava Kanfl končno le prehiteti VVangerja in se čisto od spodaj povzpeti na najvišje mesto. Menda v ta namen že nekaj časa redno vadi aerobiko, ko mu v akrobatiki, tudi politični, noče prav uspeti. ... in drugod Ko smo že pri veliki politiki, moram vaš način poročanja — ali naj resničneje in primerneje rečem neporočanja — znova najostreje pokarati. Že skoraj celo leto ima Kakanija novo vlado, ki se z najpoštenejšo zavzetostjo bojuje za odpravitev raznovrstnih privilegijev. V neki kavarni, ni bilo pri Kosti, sem zvedel, da se hočejo člani vlade s kanclerjem Freddyjem Nasovvit-zem in podkanclerjem Robertom Steherjem na čelu odpovedati predvsem najhujšemu privilegiju. In ta je, da zdaj še smejo plačevati davke. S tako najstrožjo rešitvijo bojo obremenili tudi vse člane državnega zbora in drugih zakonodajnih teles. Izračunali so, da bi s tako sicer zelo kruto ureditvijo razbremenili in prihranili veliko uradnikov. Te pa bi, da ne bi izgubili dela, pospešeno pošiljali na davčne preglede k tistim ljudem, ki bi zato, ker jih je največ, morali plačevati največ davkov. Predvsem upokojenci in upokojenke pa drugi s sumljivo nizkimi plačami — tako vladni strokovnjaki — utajijo ogromni del svojih dohodkov. Statistično je namreč dokazano, da s takimi nizkimi prejemki — davki se izračunajo po višini plač — sploh ni mogoče živeti. Pogrešam tudi, da niste še ničesar napisali o tem, koliko zaslužijo člani vlade. Kancler Freddy Nasovvitz zasluži npr. toliko kakor prejšnji kancler Kruno Braj-sky, dobiva pa tudi doklado za obnemogle. Ta pa bo zaradi precejšnje obnemoglosti kar visoka. Zanimivo bi bilo, če bi ga kdaj povabili kot gosta v svoj list. Za danes naj bo dosti. Pozdravite mi vse, posebej še Ble-karjevega Anzana, bratranca Mlekarjeve Katre. Blekanovemu Nužanu pa povejte, naj ne daje tako praznih in bosih od sebe. V pričakovanju vašega pobolj-šanja in vsestranskega izboljšanja vašega dela vas pozdravljam z domačimi pozdravi Pokrižnikov Luka. Kultura Drugi dve kazni pa sta bili bunker ali obešanje za roke na drevo. Iz bunkerja je bilo le malo novic, ker je malokdo prišel ven. Samo iz Koroške smo enkrat zvedeli, kaj se tam dogaja; iz bunkerja je prišel orožniški polkovnik iz Celovca, ki je povedal, kako so ga tam mučili. Nag je moral ležati na bodeči žici. Pokazal nam je, kakšna je bila koža po takem mučenju. Stranišča tam ni bilo, ampak samo vedro; ko je jetnik opravil potrebo, je moral poklicati stražnika. Ta mu je sesul vedro za vrat. . . Taboriščno vodstvo je sčasoma prišlo v roke političnih jetnikov. Nekajkrat pa so ese-sovci vodstvo zamenjali, saj so hitro dobili kakšen vzrok za to. Včasih so esesovci politične starešine blokov zamenjali s kriminalci, odstavljene politične jetnike pa so poslali v težke komande ali celo v bunker. Pred tem so morali iti še na „bok“. Že prej sem omenil, da sem čakal na nove Jugoslovane. Nekega dne so prišli Bil sem jih neizmerno vesel. Zvedel sem, v katerem bloku so in hitro sem pojedel svojo večerjo ter stekel v njihov blok. Zavpil sem, kje so. Jugoslovani so se oglasili in mi povedali, da so večinoma z Jesenic. Povedal sem jim, da sem iz Roža na Koroškem. Sicer ni bilo med njimi nikogar, ki bi ga poznal, ampak glavno je bilo, da so bili to moji rojaki. Po imenih se spominjam le še treh: Slavko Figar, Slavko Sa-račevič in Janez Perenič. Spominjam se, da so me vikali, pa sem jim povedal, da se v taborišču vsi tikamo, ker smo prijatelji in moramo skupno prenašati trpljenje. Povedal sem jim, kako je v taborišču m kako se morajo varovati pri delu, da ne bodo kaznovani. Ko sem jim povedal, da nas je v Buchenwaldu okoli 30.000, esesovske posadke pa le nekaj čez tisoč mož, so se moji rojaki čudili, zakaj se pustimo pretepati tako majhnemu številu esesovcev. Odgovoril sem jim, da bodo o tem sami kaj povedali naslednjega dne, ko bodo prišli z dela v kamnolomu. Ko sem jih drugi dan obiskal, so sedeli za mizo kot prilepljeni; bili so tako utrujeni, da se jim še govoriti ni ljubilo. V # Spomini Simeja e. Martinjaka na kacetno dobo Buchenwald Uredniški odbor Potolažil sem jih, naj potrpijo, da jih bom skušal premestiti v kakšno boljšo komando. To pa ni bilo lahko, ker bi bil sam lahko kaznovan, če bi spravil kakšnega kaznjenca s „črno piko“ v boljšo komando. Zato si moral dobro premisliti, koga in kam lahko premestiš. Po kapitulaciji Italije so začeli prihajati Jugoslovani iz italijanskih taborišč in zaporov. Ko je prišel prvi transport, sem že iz delavnice videl, da jih je prišlo precej. Poiskal sem priložnost, da sem se jim približal. Zaradi previdnosti sem jih po nemško vprašal, iz katerih krajev so. Povedali so mi, da so iz Slovenije in drugih krajev Jugoslavije. Radovedno sem iskal kak znan obraz. Ingres, zagledal sem Ribničana Žlindra, ki je nosil rešeta v naš kraj. Takoj sem odšel v pisarno vprašat, kam bodo poslali te Jugoslovane. Povedali so mi, da bodo šli vsi v Doro. Poiskal sem Figarja, ki je imel znance med mnogimi nemškimi tovariši. Skupaj sva odšla k novincem,^ da bi rešila, kar se je dalo. Žal sva jih lahko rešila samo nekaj. Bil sem srečen, če sem lahko kdaj komu olajšal trpljenje ali ga rešil smrti. Premestitev v boljšo komando pa je potekala takole: imel sem dva prijatelja, prej politična funkcionarja levih strank, eden je bil z Dunaja, drugi pa iz Linza, ki sta vodila dve večji komandi. Navadno sta me vprašala, če so jetniki, ki jih želim rešiti, politično zanesljivi. Potem je eden od njiju odšel na glavni delovni urad in tam povedal, da potrebuje določeno število ljudi, jaz pa sem mu dal številke, koga naj zahteva. Naslednjega dne jih je po jutranjem apelu poklical, naj pridejo na delo v njegovo komando. Leta 1944 nam je šlo precej laže. Propadel je Mussolini in padel je Stalingrad. Nemci so ob taborišču zgradili tovarno in v njej so morali jetniki čim bolje delati. V tovarni so zaposlili večje število jetnikov — tehnikov in inženirjev, ki jih esesovci niso več smeh maltretirati, ampak paziti nanje. Ni nam bilo več treba stati na apelu po več ur in tudi kazni so bile vse. bolj redke. Povečali so bolnišnico in vanjo poklicali vse zdravnike, ki so do takrat delali v delovnih komandah. Ker med nemškimi interniranci ni bilo nobenega zdravnika, so morali zaposliti zdravnike drugih narodnosti. Prej je bil na „re-virju" (bolnišnici) samo en zdravnik-esesovec, vse delo pri bolnikih pa so opravljali strežniki, ki so bili vseh vrst rokodelci. Esesovec je prišel na pregled samo od časa do časa in še takrat je polovico bolnikov poslal na delo. Opisal bom svoj primer: bilo je leta 1940, ko nekega dne nisem mogel stopiti na noge. Na apel so me morali nesti, potem pa so me peljali v bolnišnico. Čez tri dni me je poslal zdravnik na delo in ko- maj sem se privlekel do bloka, kjer sem se sesedel za mizo. Starešina bloka mi je rekel, da ne smem tu sedeti, ker bi me lahko dobila kontrola in bi bil še on kaznovan. Meni pa je bilo vseeno in imel sem srečo, da tistega dne ni bilo kontrole. Naslednji dan sem moral spet na delo, vendar nisem mogel delati in zame sta delala dva tovariša, sam pa sem skrbno pazil, da sem imel v roki lopato, če bi prišel esesovec. Bombardiranje tovarn v krajih okrog taborišča je po letu 1943 postajalo vedno bolj pogosto. Zato je taboriščno vodstvo predlagalo poveljstvu SS, naj ustanovi skupino in-ternirancev-gasilcev, ki bi gasila, če bi gorelo taborišče. Esesovci so na ta predlog pristali in našemu vodstvu dovolili, da je samo izbralo gasilce. Med njimi sem bil tudi jaz. Dodelili so me k straži v blokih^ kjer so bili Rusi, Poljaki in Čehi. Dobili smo bele pasove za na roko; nataknili smo jih, kadar je bil alarm in šli vsak k svoji baraki. Veliko bombardiranje Buchenwalda je bilo avgusta 1944. Bili smo pri delu, ko se je oglasila sirena v presledkih, kar je pomenilo, da se bližajo bombniki. To je bilo okrog poldne, kar je bilo nenavadno, saj so letala drugače prišla zvečer. In že so začele padati bombe. Takoj sem vzel pas in šel na svoje mesto. Pred barako je že ležalo steklo, ker so bila razbita vsa okna. Poleg tega sem videl, kako se vali proti barakam gost črn dim. Prepričan sem bil, da gorijo barake. Medtem pa je že prišel nov val bombnikov in bomb. Ko so prenehale padati, me je najprej skrbelo, kaj je z barakami v taborišču. Dim se je dvignil in videl sem, da barake še vse stojijo, gorela pa je velika delavnica onstran žice. Ogenj je bil zelo velik, ker je bilo okrog te delavnice veliko lesa. Ker je bil med bombardiranjem uničen tudi vodovod, nismo mogli gasiti. Bombe so padale tako precizno, da v taborišče ni padla niti ena, za bodečo žico pa so stolkli skoraj vse tovarne. Jetniki so imeli pri bombardiranju prav tako smolo kot esesovci. (Dalje prihodnjič) Kultura/Pisma bralcev STRAN -|4 Tinje: Dostojen kulturni večer Dom v Tinjah ni znan samo kot kraj srečanja, duhovnih vaj in različnih seminarjev, ampak bolj in bolj skuša postati tudi krepka prosvetna ustanova. 0 tem pričata galerija, ki že sodi med „dobre galerije" in pa pestrost prosvetne ponudbe. V nedeljo, 26. februarja zvečer, je bilo spet tako daleč. Na sporedu je bil koncertni večer, ki so ga oblikovali slovenski študentje glasbe. Kljub grdemu vremenu je bila dvorana do zadnjega napolnjena, publika je bila zelo pestra, nastopili pa so pevka, pevci in instrumentalisti. Kot prvo je SRD „Danica“ že lani vabila na koncert s slovenskimi študenti glasbe, tokrat pa so bili vključeni še instrumentalisti. V nedeljo zvečer so sodelovali: Danica Kežar, ki na celovškem konservatoriju študira solo-petje, Marja Feinig — igra kitaro, Andrej Feinig, študent prava in glasbe v Salzburgu — igra klavir, Bruno Petrischek, po rodu Štajerc, ki igra klavir in tudi poje, Roman Verdel, študent glasbe, slavistike in teologije v Gradcu (igra flavto), dr. Ludvik Karničar, študira v Gradcu solo-petje, in Stanko Polzer, študent glasbe in teologije v Gradcu, igra klavir in poje. Vsem nastopajočim je treba priznati zvrhano mero pridnosti in za naše razmere visoko umetniško raven, ki pa se bo s takšnimi in podobnimi prireditvami gotovo še dvignila. Repertoar je zaobjel Mozarta, Bacha, Bartoka, Chopina, Schuberta, B. Ipavca, Puccinija, Premrla, Vilharja, L. Fischerja in O. Nicolaja. Vsi nastopajoči se ukvarjajo z glasbo in pevskim izobraževanjem poleg poklica ali drugega študija, zaradi česar gotovo nimajo najbolj optimalnih pogojev. Poleg tega pa je ta zvrst kulturnega udejstvovanja pri nas še skorajda v povojih in so tako taki koncerti kot tudi odmev zelo razveseljivi. Poslušalci so navdušeni odhajali na domove. Študentom glasbe pa želimo še več tako uspešnih nastopov in da bi se jim kmalu pridružili še drugi. vvafra Bruno Petrischek, študent glasbe v Gradcu, po rodu Štajerc: kot prijatelj Slovencev se uči tudi slovenščine. PISMA BRALCEV Pojasnilo urednika Kleine Zeitung Ferdinanda Koflerja In Ihrer Ausgabe vom 23. Feber heiBt es auf Seite 3 im Artikel „Zweisprachigkeit fur Studenten eine Belastung", daB der Redak-teur der Klagenfurter KLEINEN ZEITUNG — gemeint ist der Un-terfertigte — in der Diskussion im UNI-Club Raiffeisen jKomisch ar-gumentiert hatte". Diese Feststellung kann nicht unvvidersprochen bieiben, weil es sich um vollig aus der Luft gegrif-fene Behauptungen bzw. um Un-terstellungen handelt. 1. Ich habe weder in dieser noch in anderer Formulierung be-hauptet, daB die „Zweisprachig-keit fur Schiller eine Belastung“ sei. Ich habe lediglich die Frage gestellt, ob im padagogischen Sinn der zvveisprachige Unterricht fur die Schiller eine Belastung sei. Die Frage wurde von Dr. Au-gustin Malle verneint. Dr. Malle vervvies auf Untersuchungen im frankokanadischen Raum, die zeigten, daB eine Belastung nicht vorliege. Ich habe mich mit dieser Antvvort zufrieden gegeben. 2. Die Behauptung, wonach die deutschsprachigen Kinder we-gen des Slovvenischen ihre Mut-tersprache nicht richtig erlernen konnten, ist ilberhaupt vollig aus der Luft gegriffen. Ich habe nichts dergleichen gesagt. Meine Aussa-ge, daB die vollige Trennung des Unterrichtes dazu filhren vvilrde, daB deutschsprachige Kinder in der Volksschule nicht mehr Slo-v/enisch lernen konnten (weil sie ja wohl kaum in rein slovvenische Schulen geschickt vverden wur-den) ist offensichtlich vollig falsch verstanden vvorden. Ich will nicht annehmen, daB es sich um Unterstellungen in bos- vvilliger Absicht handelt, eher vvilrde ich glauben, daB die „Bierat-mosphare“ bei dieser Veranstal-tung die Ursache war, daB sich Ihr „R. V.“ beim Notieren der Aus-sagen geirrt hat. - - Weil nicht alte Leser des „Naš tednik“ auch Leser der KLEINEN ZEITUNG sind (in der ich einen ganz unmiBverstandlichen Artikel ilber die Diskussion geschrieben habe), ersuche ich Sie um eine Richtigstellung. Mit kollegialen GrilBen Ferdinand Kofler Nove pesmi Hanzija Artača in Milke Hartmanove Bojim se, da je šla oddaja v celovškem radiu v petek, 10. februarja, kot mnogo drugih, mimo nas. Škoda bi bila. Saj je bila kulturni dogodek, ki nas je obogatil, razveselil in opogumil. Mešani študentski pevski zbor iz Kamnika je pel v krstni izvedbi nove pesmi, ki jih je uglasbil Han-zi Artač in je besedilo pripravila Milka Hartman. Mnogo pesmi iz sodelovanja obeh naših kulturnih ustvarjalcev že poznamo, priljubile so se nam in postale narodna last. Presenetile so nas v oddaji nove pesmi, da se čudimo močnemu ustvarjanju. Napovedovalka jih je takole označila: „Skladatelj Hanzi Artač je vanjo vnesel skrito občutje koroškega ljudstva in hotenje dati slovenskemu narodu na Koroškem himno veličastnega vztrajanja. To so pesmi, ki govorijo o življenju, o upanju in razočaranju, pokončnosti in padanju, lepoti in bolečini trpljenja. Pripovedujejo o ljubezni in osamljenosti velikega človeka in malega naroda Nisem strokovnjak, da bi pesmi ocenjeval. Toda meni so kot poživljajoča injekcija, ki ublaži srce, ga osrečuje in daje narodu novega poguma. Toliko lepega je zopet privrelo iz Milkinega srca in se zlilo v prijetne Hanzijeve melodije, da se mi zdi prav, da jih zagrabijo tudi naši pevski zbori, zlasti mladinski. Res ne razumem, zakaj nam mašijo ušesa z nerazumljivimi in nesmiselnimi angleškimi besedili. Naj posluša, kdor želi, toda komur je mar narodna kultura, bo gojil predvsem domačo besedo, v tem primeru oplemeniteno po pesnici Milki in oblečeno v žlahtno Hanzijevo melodijo. Mladinski zbor iz Kamnika je posvetil koncert Milki Hartmanovi ob 82-letnici njenega rojstva. Koncert je pripravil tudi v Pliberku. Prva pesem je že program: „Oj prelepa dežela Koroška si ti, naj iz srca najin ti spev zadoni Vinko Zaletel Še enkrat Sarajevo! V prejšnji številki NT išče športni reporter krivce „škandala“ olimpijskih iger. Toda ne drži, da dajemo krivdo samo avstrijskemu časopisju in drugim medijem, temveč moramo iskati vzroke vsega tega razburjenja in zasledovati to zadevo do dna. Tu brezdvomno naletimo na dve imeni: Kompajn in VVallner. Prvi je bivši hokejist avstrijske reprezentance, drugi pa je še danes aktiven in eden najboljših skakalcev na svetu. Torej dva avstrijska vrhunska športnika. In ta dva sta se pozabila obnašati, kar ne bi bilo kaj hudega, če bi bila v Sarajevu privatno. Tudi bivšega hokejista na olimpijskih igrah ne gledajo kot „privatnika“, ampak še zmeraj kot osebnost, ki je nekoč po vsem svetu reprezentirala Avstrijo. Mislim torej, da Avstrijci niso izpadli samo zaradi nešportnega žvižganja jugoslovanskih navijačev, ampak da sta jih zgoraj omenjena športnika že nekaj dni pred startom diskvalificirala. To sem moral povedati, ker še v nobenem časopisu nisem bral tovrstna razmišljanja. Za konec pa še nekaj o poročanju avstrijske televizije: zadnji dan olimpijskih iger je bil na sporedu slalom moških. Ko je bil že končan drugi tek in smo vsi videli, da je vsa avstrijska reprezentanca v tej panogi izpadla, in to zaradi nešportnega obnašanja domače publike (za kar se je kasneje Bojan Križaj opravičil), je avstrijski reporter v dunajskem studiu rekel, da je najbolje, če vsi skupaj vse to kar se da hitro pozabimo, ker to ni v smislu in duhu olimpijskih iger. Par ur kasneje pa, ko sem gledal zaključek teh olimpijskih iger in se je predsednik svetovnega olimpijskega komiteja zahvalil Jugoslaviji, Bosni in Hercegovini in prav posebno mestu Sarajevo za uspešne igre in sem sam mislil „Konec dober — vse dobro", me je presenetil avstrijski reporter Robert Seeger (on je poročal direktno iz Sarajeva). Opomnil nas je, naj ne pozabimo škandalov te olimpiade . . . Janez Pandet 9122 Škocijan 30 Razno 0 nekdanjem pustovanju v Dolnji vasi Kako smo včasih bili veseli, če smo svinjskega mesa dosti imeli, in se najedli ga do sitega in navrh napili mošta dobrega. V pustniji smo zmeraj hodili na ples, ker je večkrat zelo fletno bilo vmes. Pri plesu so vrgli povšter na tla pred punco lepo in smo gledali, kako sladko ga ona poljubila bo. In nato je postal na plešišču velik smeh, in če ga imela je rada, pa tudi ni bil greh. Nato je pa ona morala sredi plešišča stati, in ta povšter v svojih rokah držati, in gledati, kdaj bo priplesal lep fant pred njo, ki jo zopet sladko poljubil bo. In zopet z veseljem vrgla povšter je pred njega na tla, ga z veseljem objela in poljubila iz vsega srca. Prej da so pa prišle na vrsto punce vse, pa ura že zmeraj proti jutru gre. Če pa eno dekle od druge je fanta ljubila, je pa večkrat že kar na plešišču od nje klofute dobila. Nas vseh osem vižarjev se je smejalo na glas, ker to je bil pa res velik špas, ker sta skakali pri Štoparju po mizah in se klofutali, in se sramote tudi nista bali. Pestre. KATOLIŠKA MLADINA — DOM V TINJAH VABITA NA JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE Ml IN NAŠ JEZIK »Slovenščina v pogovoru, razgovoru in diskusiji" V zadnjem času nekateri krogi z močnim pritiskom nevarno ogrožajo tako in tako zelo pomanjkljivo šolsko izobrazbo v slovenskem jeziku. Pri tem se moramo tudi mi resno vprašati, koliko sami storimo za gojitev slovenskega jezika na izvenšolskem področju. Stavljajo se nam vprašanja: : • Kaj nam pomeni slovenski jezik? • Kako se pogovarjamo med seboj? e Ali se sploh lahko izražamo v medsebojnih pogovorih brez vpletanja nemških izrazov? e Smo zadovoljni z načinom, kako izražamo svoje misli, mnenja, čustva, posebno še pred publiko? O vsem tem bomo razpravljali skupno z voditeljem mag. Tonijem Schellandrom v Tinjah, v soboto, 10. marca, z začetkom ob 15. uri in zaključkom ob 21. uri (po želji prej ali pozneje). Vsi prisrčno vabljeni! NT — slovenski šport Ski tour 3 * DAN PRIREDITEV KRAJ ■ * ODPRTJE sobota Za skupno vzgojo naših otrok Kotmara vas * 10. marca Dvojezična šola včeraj — danes — jutri pri ob 19.30 Pričevanje Kotmirčanov — sogovornika: dv. sv. dr. Valentin Inzko, Mežnarju ▲ * dr. Avguštin Malle nedelja univ. doc. dr. Dietmar Larcher: Št. Jakob c 11. marca „Vsak človek je večjezičen" kulturni dom <|> ob 19.30 Predavanje z diskusijo M/ ■o. ob 19.30 Igralska skupina SPD „Bilka" Bilčovs »Poslednji mož“ pri ■■■ 0) oo Veseloigra v treh dejanjih Miklavžu 4- £ torek Spominski večer: Sveče '55 ^ 13. marca ,,40-letnica nacističnih žrtev stara šola c c g ob 20.00 iz naše občine" 0 Sl sreda dv. sv. dr. Valentin Inzko: Bilčovs >N 14. marca »Razvoj in perspektive sedanje ureditve društvena o 5? 2E ob 20.00 dvojezičnega šolstva" soba £V ji oo Predavanje z diskusijo ■■ >N ” četrtek okr. sodn. dr. Tomi Partl: Ravne, Rožek <* O i. 15. marca »Iz dnevnika okrajnega sodnika" gostilna rs 2 ob 20.00 Aktualna pravna vprašanja Na Kosi -Q - petek dr. Jože Lukan: »Franc Grafenauer Borovlje O 16. marca — ljudski tribun koroških Slovencev pri Bundru N ob 19.30 1870—1935“ — Predavanje s kratkim uvodom mmm v zgodovino koroških Slovencev sobota dr. Hans Haid: Sveče 17. marca »Nove oblike kulturnega udejstvovanja na stara šola 14.30-19.00 vasi" — Seminar za odbornike rožanskih društev ▼ ob 14.00 »Naučimo se novo pesmico" — Otroci in starši Bilčovs ♦ pojejo in igrajo ob spremljavi Orffovih instrumentov stara šola * nedelja 18. marca Dan domačih jedil Sveče pri Adamu * od 12.00 naprej obl 9.30 Odprto petje — Stari in mladi so vabljeni gostilna na večer petja v domačem vzdušju pri Adamu 1600 tekačev se je udeležilo pete „Ski tour 3“, ki vodi na 30 km od Krajnske gore preko Trbiža v Podklošter. Slabo vreme je poskrbelo za izredno težke razmere, ki so zahtevali od tekačev zadnje moči. Rezultati: 1. Gianpaolo Rupi (I), 2. Marko Gracar (Jug), 3. Rudolf Jauernig (A), 4. Tine Zupan (Jug), 5. Rudi Janach (A). Anni Miiller brez sreče Rojakinji Anni Muller iz Pod-gorij se pretekli konec tedna ni uspelo kvalificirati za evropsko prvenstvo v lahki atletiki, ki bo v Goteborgu. Anni Muller je sicer že v Budimpešti tekla 2 sek. pod limitom, toda funkcionarjem to ni zadostovalo. To je vsekakor zelo škoda, kajti s tem so vse priprave, ki so trajale mesece, zastonj. Upamo, da ji bo uspel naslednji cilj; kvalifikacija za olimpiado v Los Angelesu. Poraz za avstr, skakalce Na svetovnem moštvenem prvenstvu v Engelbergu v Švici so doživeli avstrijski skakalci ponovno poraz. Čeprav so pokazali nekaj lepih skokov, je skupni seštevek zadostoval le za 4. mesto. Avstrijci so skakali brez naših Zahomčanov Wiege-leta in VVallnerja, ki se nista mogla kvalificirati. Franci VViegele je zmagal nekaj dni poprej skakanje v West-byju in Iron Mauntainu v ZDA, in je s tem dokazal svojo trenutno dobro formo. ČETRTEK, 1. marca 1984 1. SPORED Petek, 2. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska oddaja: Možnosti upodabljajoče umetnosti — 10.15 Šolska oddaja: Glasbeni instrumenti — 10.30 Teta Klara (Anglija, 1954) — 11.50 Nepal — 12.15 Trije predarlski umetniki — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Don Kihot — 17.55 Uspavanka — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport — 20.15 Derrick — 21.15 Made in Austria — 22.20 Slab detektiv — 23.50 Poročila. Sobota, 3. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Avstrija v sliki (pon. nedeljske oddaje) — 11.00 Svet operete — 11.45 Nočni Studio: pohabljenci v družbi — 13.00 Poročila — 15.00 Pust (Nemčija 1939) — 16.30 Zlati 2. SPORED Petek, 2. marca: 17.30 Naša šola — 18.00 To je bil operni ples 1984 — 18.30 Bo-nanza — 19.30 Poročila — 20.15 Mainz ostane Mainz — 23.30 Nenavadne zgodbe Roalda Dah-la — 23.55 Poročila. Sobota, 3. marca: 15.00—17.00 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki — 17.00 Ljuba družina — 18.00—19.00 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki iz Goteborga — 19.00 Trailer — 19.30 Poročila — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Bahač — 21.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Dva slavna malopridneža (Italija, 1966) — 0.25 Poročila. Nedelja, 4. marca: 15.00—17.00 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki iz Goteborga — 17.00 Anekdote po notah — 17.45 Potovanje okoli sveta — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Poročila — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Naga ženska (Italija-Francija, 1981) — 21.55 Šport — 22.15 Dinastija — Denver-clan — 23.00 Nočna glasba — 0.00 Poročila. ptič — 17.00 Bravissimo — 17.55 Uspavanka — 18.00 2 x7 — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport — 20.15 V Avstriji je vedno sezona — 21.50 Ah, ljubi Harry — 23.10 Šport — 23.30 Poročila. Nedelja, 4. marca: 11.00 ORF-stereo—koncert — 12.30 Naša šola — 15.00 Broad-wayska uspavanka (ZDA 1951) — 16.30 Očetje smeha — 16.45 Začarani vrt — 16.55 „Schlump-fe“ — 17.10 Gibanje je vse — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje človeka z živaljo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport — 20.15 Gunter Pfitzmann: Smej se spet! — 21.15 Danes zvečer, Harald — 22.15 Poročila. Ponedeljek, 5. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 TV kuhinja — 10.00 Šolska oddaja: Organske vezi — 10.30 Broadwayska uspavanka — 12.00 3. svetovne zimske igre pohabljencev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Stara lokomotiva — 17.55 Uspavanka — 18.00 Fauna Iberica — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.10 Sled ob potoku — 22.20 Šport — 22.50 Poročila. Torek, 6. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska oddaja: varčevanje energije — 10.15 Šolska oddaja: Podoba Jezusa — 10.30 Pust (Nemčija, 1939) —_ 12.00 Lisica in zajec — 12.10 Šport v ponedeljkih (pon.) — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 Uspavanka — 18.00 Oddaja: Alpe — Jadran — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport — 20.15 Beljaški pust — 22.20 Jakob in Adele — 23.05 Poročila. Sreda, 7. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi veselje mora biti — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska oddaja: Zgo- Ponedeljek, 5. marca: 18.00 Znanje danes — 18.30 Bo-nanza — 19.30 Poročila — 20.15 Zlati čas — 21.10 Pustni koncert ORF-ovega simfoničnega orkestra — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Na, kako bi bilo z nama (ZDA, 1976) — 0.05 Poročila. Torek, 6. marca: 17.45 Šolska oddaja: Prikaz avstrijske sodobne zgodovine — 18.00 Orientacija — 18.30 Pust v alpskih deželah — 19.30 Poročila — 20.15 Filmski forum — 21.05 Dallas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Xanadu (ZDA, 1980) — 23.55 Poročila. Sreda, 7. marca: 16.45 Parlament — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Pepelnica umetnikov — 19.30 Poročila — 20.15 Šport — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 „Hirošima“ Ar-nulfa Rainerja — 22.35 Le sacre de la lune — 23.20 Poročila. Četrtek, 8. marca: 16.30 Poročila — 17.45 Šolska oddaja: Možnosti upodabljajoče umetnosti — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Priseljenci — 19.30 Poročila — 20.15 Trič-trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2. jsagasszs* sreda,A7VSmarckf 1984,' 20.15 o materi in hčerki ZDA, 1979) »-•Tsssrsrs ena _ nep°r6n^a obisk...! Toda Lucy ignorira obisk,n se ne pusti spraviti s tira. torek 6AmlrcSk?9M \ 92 20 torek, 6. marca 1984, ob 22.20 Diskusija o I šolstvu iraškem aktualni manjšinski proble-natiki razpravljajo vidne osebe :za vprašanja Slovencev - Leo-pold Wagner; — slavist Valentin Einspieler; - učitelj in sve-tovalec osrednjih organizacij koroških Slovencev, Štefan Kramer; — manekin koroške FPČ JBrgl Haider; — zastopnik dijakov na Slovenski gimnaziji: dipl. trg. Janko Urank; — vodja diskusije: Heinz Stritzl. Za uvod bo prvič in zadnjič zapel Združeni otroški zbor dvojezičnih ljudskih šol pesem H. Ar-tača in M. Hartman „Srce je žalostno". Zbor vodi dv. sv. dr. Valentin Inzko. 1 dovina nekega stola — 10.20 Grenka strd (Anglija, 1961) — 11.15 Florijan, prijatelj živali — 12.00 Priklenjen — 13.00 Poročila — 17.00 Zimski plašč — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Uspavanka — 18.00 Urad, urad — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport — 20.15 Zgodba o materi in hčerki (ZDA 1979) — 21.50 Slike v ogledalu — 22.05 Družba z omejenim upanjem — 23.05 Poročila. Četrtek, 8. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska oddaja: Jaz in moje okolje — 10.15 Šolska oddaja: Prikaz avstrijske sodobne zgodovine — 10.30 Šport (pon.) — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Mandara — 17.55 Uspavanka — 18.00 Za mizo, prosim — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila in šport — 20.15 Hotel Polan in njegovi gostje (2. del) — 22.10 Nemirni Nemci — 22.55 Šport — 23.45 Poročila. 1. SPORED Petek, 2. marca: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.00 Poročila — 17.05 Jazz na ekranu — 17.55 Modro poletje — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Turizem — možnost in priložnost — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Naselbinska kultura na Slovenskem — 20.35 Ne prezrite — 20.50 Ura z Agatho Christie — 21.40 TVD II — 21.55 Divje zasledovanje. Sobota, 3. marca: 8.00 Poročila — 8.05 Slovenske ljudske pravljice — 8.20 Ciciban, dober dan — 8.35 Meseček — 9.05 Glasba za kitaro — 9.30 Pred izbiro poklica — 9.55 Človek in zemlja — 10.20 Poročila — 16.05 Poročila — 16.10 V puščavi in goščavi — 17.00 PJ v košarki — 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Naše 30. srečanje — 21.30 Zrcalo tedna — 21.50 Vroči milijoni — 23.30 Poročila. Nedelja, 4, marca: 9.30 Poročila — 9.35 Živžav — 10.25 Modro poletje — 10.55 Pesem — 11.40 625 — 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila — 19.23 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Igmanci — 21.05 Športni pregled — 21.35 Živeti z naravo — 22.20 Poročila. Ponedeljek, 5. marca: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Meseček — 17.55 Spoznavanje naše naravne dediščine — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Mladi za mlade — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Angel — 21.10 Studio 2 — 22.10 TVD II. Torek, 6. marca: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.30 Šolska TV: Vesolje — 17.35 Slovenske ljudske pravljice — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Pisani svet — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Življenje in dogodivščine Nicholaska Nicklebyja — 20.50 Skupno — 21.35 TVD II — 21.54 Prepad. Sreda, 7. marca: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 18.05 Poročila — 18.10 Ciciban, dober dan — 18.25 Obalno-kraški obzornik — 18.40 Sava — reka, ki življenje daje — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Prekinjanje — 21.35 TVD II — 21.50 Omizje. Četrtek, 8. marca: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.45 Šolska TV: Vesolje — 17.50 Odprava zelenega zmaja — 18.25 Notranjski obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 • Šmihel PUST ZA OTROKE Na pustno nedeljo, 4. marca 1984, ob 14. uri v farni dvorani v ŠMIHELU OTROCI PRIDITE VSI MASKIRANI!! •Žvabek Otroško pustovanje pod geslom: GREMO NA KRAP! Prireditelji: KM Pliberk-Žvabek-Suha-Vogrče čas: na pustno nedeljo, 4. marca, ob 14. uri Kraj: farna dvorana v Žvabeku PRIPOROČAMO VAM SLEDEČI FILM TEDNA Ljubljanska TV 1, ponedeljek, 5. marca 1984, ob 20. uri „Naši ljubi otroci" Veseloigra je bila posneta 25. februarja 1984 v kulturnem domu na Bmci, O vsebini igre ne bomo veliko pisali, ker je najbolje, da si jo ogledate sami. Igrajo Igralci domačega društva SPD „Dobrač“. Horst Ogris novi urednik slovenskih oddaj Pri slovenskem oddelku celovškega radia je prišlo do nekaterih osebnih sprememb. V zasluženi pokoj sta šla gospa Fanika Hartman In njen mož Helmut, ki je bil do svoje upokojitve vodja slovenskih oddaj. Novi vodja slovenskih oddaj je Mirko Bogataj, doslej urednik. Fanika Hartman je doslej skrbela za čestitke. Njeno delo Ima sedaj na skrbi Danica Uršič. Na novo pa je od prihodnjega tedna naprej pri slovenskih oddajah dosedanji urednik kulture pri Kleine Zeitung Horst Ogris. 2. SPORED Petek, 2. marca: 17.25 TVD — 17.45 Pisani svet — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Tribuna — 19.30 TVD — 20.00 Zvoki Bitefa — 20.45 Mimogrede rečeno — 21.50 Nočni kino: Revolver. Sobota, 3. marca: 15.00 Sinji galeb — 16.00 Otroška predstava — 17.30 Strel — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Kva kva top — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Verdijevo življenje — 22.55 Gledališki salon. Nedelja, 4. marca: 9.00 Oddaje za JLA — 16.30 Glasbeno popoldne — 18.25 Dokumentarna oddaja — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Nicholas Nickleby. Ponedeljek, 5. marca: 17.25 TVD — 17.45 Prehodna postaja — 18.00 Ilustrirane zgodbe — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Kulturni pregled — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Raziskovanja — 20.50 Za- RADIčjLOVEC Slovensk^daje Ti, koroški zbori: ..Koroška po-— nastopajoči zbori. Petek, 2. marca: 14.10—15.00 Koroški obzor - Iz kulturnega življenje: Jeforek, 6 mama-šek in Orff — seminarja SPl. KKZ. " č—10.00 Narodnozabavna asba — 14.10—15.00 Pust. Sobota, 3. marca: . ireda, 7 mama-09.00-09.55 Voščila. ’ marca- __‘10—'15.00 Koroški obzornik Nedelja, 4. marca: h0n ll°r°fki avtorji. - k’ . 22.00 Večerna oddaja: 07.05—07.35 Duhovni nagourni cikel. - Voščila. d ■ ■■ , — ^trtek, 8. marca: Ponedeljek, 5. marca: 41n splužu“ in je tudi na tekmi Pomagal na vseh koncih in krajih. Vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspehu Prireditve, se bi rad na tej poti Prav prisrčno zahvalil. REZULTATI: športn® sanke: 1. Flori Miklau; 2. . 'II' Urschitz; 3. Erich Novotny; šolarji in dekleta: 1. Lenart Paulič; Klavdija Miklau; 3. Adolf Mi-klau; ženske: 1. Inge Karničar; 2. eronika Lučovnik; moški starost-®: 1. Erich Novotny; 2. Otto trugger; moški splošna: 1. Pepi *arni6ar; 2. Ernst Novotny; 3. Flo-' Miklau; mladinci: Milan Hribar, "!'•! 2. Izidor Karničar; 3. Rudi Kar--rlffT dvoiec: 1- Milan Hribar, ml./Izidor Karničar; 2. Erich ovotny/Ernst Novotny; 3. Miklau Adolf/Flori Miklau. Naš tednik -slovenski šport ZA NAŠE UPOKOJENCE posebni polet z NAŠIM TEDNIKOM v Sarajevo, Črno goro in Dubrovnik od petka, 6. aprila, do nedelje, 8. aprila 1984 PONUDBA VSEBUJE: PETEK, 6. aprila: Ob 4.30 uri odhod iz Celovca na letališče Brnik, nato odhod z letalom v Sarajevo (zajtrk v letalu), ob 8.15 uri prihod v Sarajevo, nato ogled zgodovinskih znamenitosti mesta. Po kosilu odhod z letalom v Titograd, od tam vožnja z busom v Virpazar ob Skardarskem jezeru in naprej v Tivat ob Kotorskem zalivu (prenočišče in večerja v hotelu Mimoza). SOBOTA, 7. aprila: Po zajtrku celodnevni izlet po črnogorski magistrali tja do reke Bojan na meji med Jugoslavijo in Albanijo. Ogled Budve, Petrovaca, Sv. Stefana, Bara, Ulcinja in Miločera. Med potjo kosilo in proti večeru nazaj v Tivat. NEDELJA, 8. aprila: Po zajtrku prevoz v Dubrovnik oz. ogled stare- Prijave sprejema turistična agencija CARTRANS, telefon (O 42 22) 51 26 80 ga mesta, nato kosilo in ob ca. 14.30 uri prevoz na letališče Dubrovnik. Ob 17.15 uri prihod v Ljubljano — Brnik, nakar je odhod v Celovec. CENA ARANŽMAJA ZNAŠA samo šil. v to ceno so vključeni: vsi prevozi oz. transferji prenočišče v hotelu kategorije B (dvoposteljne sobe); naplačilo za enoposteljno sobo šil. 160.— 2 polnopenziona in 1 dodatno kosilo vodič Šport j**H gg gg m* Trener avstrijske reprezen' tance Erich Hof na obisku pri SAK-u in ŠMIHELU Trener avstrijske reprezentance Erich Hof se je pretekli teden mudil na Koroškem in se pogovarjal s trenerji najboljših koroških klubov o bodočnosti avstrijske reprezentance. V sredo se je srečal na uredništvu Našega tednika s trenerjem SAK Francem Gostenčnikom in šmihelskim trenerjem Ra-muschem. Hof se je natančneje informiral o koroškem nogometu in igralcih omenjenih klubov, kajti ihtavo išče igralce za avstrijsko reprezentanco pod 21, ki jo namerava popolnoma obnoviti. Po pogovorih je izjavil Hof Našemu tedniku, da bo njegov asistent Schmid v naslednjih tekmah točneje opazoval moštvi. Posebno pozornost bo tukaj posvetil Lopinskemu, Blažeju, obema Gregoričema, Luschnigu in Veliku. Nadalje bo za Hofa špijoniral po koroških igriščih Blaž Kordež, ki je pred kratkim dal slovo SAK-u. „Morda bo igral v reprezentanci kmalu kakšen igralec SAK, Šmihela, Sel ali kakšnega drugega domačega kluba," je izjavil Kordež v svojem prvem intervjuju. Odgovoren bo tudi za koroške mladinske reprezentance in bo v te po last- x ' -- * nih izjavah skušal spraviti čim več Slovencev. Po informacijah iz zanesljivih tajnih virov, je prišlo do tega preobrata v avstrijskem nogometu predvsem zaradi posredovanja avstr, kulturnega atašeja v Beogradu dr. Zdravka Inzka, ki je s svojimi dobrimi stiki z najvažnejšimi funkcionarji avstrijskega nogometa omogočil ta za Koroško tako revolucionaren preobrat. Trener Erich Hof v pogovoru s šmihelskim trenerjem Ra-muschem (levo) in z novim trenerjem SAK-a Francem Gostenčnikom (desno), ki bosta s svojo izkušenostjo mnogo pomagala avstrijski reprezentanci. lil. Tradicionalni turnir za pokal KDZ/Naš tednik/PoBo v soboto, 3. marca 1984, v NOGOMETNI DVORANI V VETRINJU Tekme se začnejo ob 14. uri. Sodelujejo: KDZ/NT, PoBo, SV Justiz Salzburg, Klima Celje, DSG Vogrče, Dvor, Erdbevv. Petek Št. Lipš, NS Lena in Blaže j Podjuna. Prisrčno vabljeni!