Največji ileveniki dnevnik ▼ Zdp'i«nik državah
Velja za m leto - - •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
1
GLAS NARODA
lististorettskih idelavcevr Ameriki*
i i
The largest Slovenian Daily the United States.
laacad every day except Sunday« *nd legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLAKDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 189. — ŠTEV. 189.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 13. 1923. — PONDELJEK, 13. AVGUSTA, 1923.	VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
_TELEFON: CORTLANDT 2876.
C00LID6E NE BO SKLICAL KONGRES«
Novi predsednik zaenkrat še ne bo sklical kongresa, če bo pa nastala nujna potreba, bo to storil brez vsakega odloka. — Stališče minnesotskega senatorja Ship-setada.—Predsednik se bo preselil v pondeljek v Belo hišo. — Kabinetne seje se bodo vršile dvakrat na teden.
Washington, D. C., 11. avgusta.—Predsednik Ooolidge zaenkrat še ne namerava sklicati posebnega kongresnega zasedanja.
To je povedal danes časnikarskim poročevalcem, ko se j<* vrnil v Kapitol iz Marion, Ohio, kjer jc prisostoval pogrohu pokojnega predsednika Hardinga.
Pristavil pa je, da se ne bo niti malo pomirjal storiti to, rc se bo pojavilo kaj nujnega, kot naprimer premogar-ski štrajk.
Nadalje j«' rekel, da se bodo kabinetne seje vršile tudi zauaprej dvakrat na teden in sieer v torek in vsak petek.
< ^snikarske poročevalce 1 >«» sprejel v avdijenei vsaki kabinetni st ji. Prva kabinetna seja bo prihodnji torek.
Predsednik namerava preseliti svoje izvrševalne urade v pondeljek v Belo hišo. Kabinet se bo sestal v svojih navadnih prostorih, ki meje na predsednikovo delavno sobo.
To je bilo odločeno s popolnim priznanjem -Mrs. Harding, ki je izjavila, da sestanki in seje kabineta v dotičnih prodorih ne bodo niti najmanj motile nje pri delu s pospravljanjem svojega pohištva, ki bo v najkrajšem času odposlano v Marion, Ohio.
liečcno je. da se ta kabinetna seja v torek ne bo tikala nikakega speeijalnega predmeta, temveč, tla se bo razpravljalo !<• o splošnem položaju vseh department ill vlade.
Senator Henrik Shipstead. zastopnik države Miiine-sote, ki je bil izvoljen na Farmer-Labor platformi, zahteva posebno zasedanje kongresa.
V svojem dolgotrajajočem pogovoru s predsednikom je senator slednjemu obrazložil zahteve minnesotskih vo-lileev. ki zahtevajo v prvi vrsti takojšnje legislativne reforme in izboljšanje ekonomskega položaja med fanner j i.
Washington, 1) <11. avgusta. — M rabam, kongres-liik iz države Illinois, je podal v soboto predsedniku zagotovilo. da bo ljudstvo Združenih držav stalo trdno s predsednikom, ako bo slednji uvidel potrebo, da pod v zame kako akci jo v preprečitev premogarske stavke. Po tej konicieiiei s predsednikom, je kongresnik Graham dejal:-
k\Iaz ne nmrem ponoviti, kar mi je predsednik odgovoril, toda toliko lahko zagotovim, da sem mu predočil položaj ter- mu dejal, da ljudstvo ne mara v tem času nikakega štajka.
32 USMRČENIH PRI NEMŠKIH NEMIRIH
Delavci so oplenili več živilskih zalog. — Visoke cene so vzrok splošnega nezadovoljstva. — Na Saškem počivajo skoraj vsi rudniki.
Berlin, Nemčija. 12. avgusta. — Iz provinc i jal n ih središč Nemčije poročajo, da je poananjkanje živil povzročilo velike in resne delavske nemire.
V	Nurode. Šlezija, je bilo ubitih trinajst mseb v spopadu s policijo.
V	Glatzu se je vojaštvu posrečilo za t ret i nemire.
V	Hanovru so bili trije usmr-čeni, nad -10 pa ranjenih, ko je policija navalila na demonstrante, ki so zaceli pleniti skladišča živil.
Kolikor se je moglo dognati, je bilo tekom včerajšnjega dne us mre eni h po raznih mestih 23
Majnarji v Mousehvitzu štraj-kajo. Nadalje počivajo premogovniki po vsej Saški.
V	Frankenhaussen pri Erfurtu so oplenili delavci vse trgovine.
Komunisti v Berlinu nameravajo proglasiti generalni štrajk. Po nekaterih okrajih že sedaj nimajo niti elektrike, niti plina.
POŽAR POVZROČIL ZA &TIR1 MILIJONE DOLARJEV ŠKODE
Montreal, Kanada. 12. avgusta. Požar je uničil ves blok na Osborne in Mountain cesti. Povzročena šk»wla znaša nad štiri milijone dolarjev. Čudno je, da se pri tej priliki ni nihče ponesrečil.
PREDSEDNIK COOUDOE SE POSLAVLJA OD HARDINGA.
■ n■■■■.-. .... - i-......-..,....,........ *	i..^
Ta slika je bila vzeta malo pred pogrebom predsed. HardingaT Predsednik Coolidge je sto pal za krsto v spremstvu bivšega predsednika Tafta.
AMERIŠKI MAJNARJI POVSEM OSAMLJENI
Odbor duhovnikov in vzgojeval-cev je odločno proti temu, da bi kompanije najemale in plačevala šerife. — Vse je poa strogo cenzuro.
BANDITI SO OROPALI BANČNEGA USLUŽBENCA.
Chicago, 111., 11. avgusta. — 19-letnega uslužbenca Merchants and Manufactures Securities Co., Jeroma Morrisa je ustavil sredi c«"-te neki bandit ter mu odvzel ^27.600 v gotovini in čekih.
Par korakov vstran se je nahajala skupina ljudi, ki pa ni o ro-p.u ničesar opazila. Bandit je rekel uslužbencu, da ga bo takoj ustrelil, kakorhitro bo opazil pri njem kak migljaj, da prosi za pomoč.
LLOYD GEORGE 0 RUHR-VPRAŠANJU
Bivši angleški ministrski predsednik pravi, da bi se tako Nemci kot Francozi radi sporazumeli, pa so prepo-nosni. — Nihče ne more prisiliti Francije, da bi od stopila od svojih zahtev. — V slučaju nemškega poloma bo dobila Francija Porenje.
Poroča David Lloyd George.
London, Anglija, 11. avgusta. — Kakšna strašna zmeda je to. Francija bi se rada pobotala z Nemčijo, in Nemčija bi se rada pobotala s Franeijo, pa sta obe preveč ponosni, da bi povedali kaj takega. Boj se vsledte-ga nadaljuje, in ta boj bo skoraj v enaki meri oslabil obe stranki.
Belgija se kesa, da je šla kdaj v Rnhr okraj, pa si ne more pomagati. Kakorhitro se hoče umakniti, jo prime Francija za suknjo ter jo potegne nazaj. Svojo dolžnost mora vršiti v Essen, dočim uganja njen frank doma pravcate orgije.
Italija je pozabila, da je kdaj odobrila okupacijo Dosedaj se še ni dvignila do višine, da bi mogla pogledati preko Alj3.
Velika Britanija je nezadovoljna s Franeijo in z Nemčijo.
Svetovna vojna je popolnoma zmedla evropsko pamet. Narodi ne morejo normalno misliti. Krvni pritisk je izvanredno visok. Razburjenje vsled liulir okraja, ga ne odpravi.
Vprašanje, krog katerega se pa vse to suče, je razmeroma priprosto. To vprašanje se glasi: "Koliko more Nemčija plačati in koliko bo plačala i1*
Amerika, Anglija. Italija in Nemčija se strinjajo, naj posebna komisija strokovnjakov preštudira gospodarske razmere ter naj izdela podrobno poročilo. Tudi papež se zanima, za ta predlog.
Francija pa pravi, da se mora to vprašanje razrešiti potom topov in generalov. Francija mora predložiti svoje račune mitral ježam ter se pogajati o svojem slučaju pred žrelom francoskih topov. Svet je v resnici znorel.
Vsakdo se zanima za eno vprašanje, oziroma za dve: kakšen bo konec in kdaj bo ta konec napočil
M. Poineare je človek velikih zmožnosti in velikega patriotizma- Je pa tudi človek, ki živi v svetu predsodkov tako velikih predsodkov, da zakrivajo dejstva.
Tekom treh in pol leta, ki so potekla pred invazijo Rubra, je plačala Nemčija zaveznikom v gotovini nad deset bilijonov zlatili mark. To je dva in pol bilijona dolarjev. To je izvanredno veliko za deželo, ki je bila v vojni popolnoma izčrpana, in koje inozemska trgovina se je znižala za sedemdeset odstotokov.
V	Rliliru je bilo poslanih veliko več vojakov kot je bilo potrebno. Iz Rulira je pa dospelo manj premoga, kot se ga je z zaupanjem pričakovalo.
V	Rukrti je skoraj baš toliko Francozov kot jih je bilo pri Waterloo, ko jim je poveljeval Napoleon. V šestih mesecih so pa spravili iz Rubra toliko premoga kot ga je prej spravila sama Nemčija v enem mesecu. In baš za-strantega, ker je Nemčija dobavljala premalo premoga, so Francozi zasedli Ruhr.
Da nasuje Francija javnosti peska v oči, nakladajo Francozi odpadke v železniške kare. Premog zaplenja-jo, kjerkoli ga dobe, celo po ulicah. In general Trocquer, ki upravlja transportom, kaže ponosno na izkopano kamenje ter se postavlja, češ. poglejte, kakšna je francoska organizacija pod mojo kontrolo.
Nekje pa mora biti meja človeške strpljivosti. Ena stran mora popustiti, bodisi Francija, bodisi Nemčija
Katera bo popustila? Kdaj bo konec in kakšen bo konec
Žal mi je samo, da Anglija ni prosta odgovornosti v tem slučaju. Njeni zastopniki so bili proti tej invaziji toda ne s stališča pravice. Noben zaveznik ne more prisiliti Francije, da bi odnehala. Prisiliti bi jo zamogla edi-nole Liga narodov, oziroma točno izpolnjevanje versaill-ske mirovne pogodbe.
POGODBA Z MEHIKO JE DOVEDENA.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
N potom naie bank« izvršujejo zanesljivo, hitro ln po nizkih
eenah:
T<an) ae bde aaie mm ■Mete t Jngoelavija:
■aspcftllja ne zadnje poŠte in Izplačaj* "Kr. poStnl Čekovni vred** in "Jadrinuka banka" ▼ Ljubljani, Zagrebu. Beogradu. Kranja. Celja. Maribora. Dubrovnika. Splitu. Serejeru ell drugod, kjer Je peč n hitra IsplsčUo najugodneje.
1000 Din. .. $11.80 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.40 .. K 8,000 5000 Din. .. $58.00 .. K 20,000
I na k a k tli n. ki znaiaja manj ko« mm tlul dinarja* raAunlma eaaafcal m
ta Matov za pottnlM la *rv«a atratka.
Italija in	—edin	eseznlje:
Baapofttlja na aadnja podte ln UplaCoJe	"Jadranska banka" ▼ Trat«.
Opatiji ta Sedim.
200 lir ................$ 9.70
300 lir ................$14.25
500 lir ................$23.25
1000 lir ................$45.50
M nakazilih. M anataje manj a« M lir raCunima millj — « Mdtev aa po4tnln« ta trne« rtrakka.
le reiUJetve,Jd prtMcaJe iMMfcprtJM dinarjev all pe I iHnl Br
▼redno«! dinarjem ln Uram atdaj nI stalna, menja m večkrat ln nepričakovano; te tega razloga nem nI mogoCe podati natančne oene vnepcef. Bedunamo po ceni onace dne, ko nam flons ptrsltnl denar ▼ etika.
Denar nem Je peeled najbotye pe Dna—tla Many Order aH pa Hew *«rk Bank Draft-
FRANK flAKTVFTR STATE BANK «S OortUfcdt atmet	Www ToRfc, M. T,
Olnmo sastopsriftvo Jadranske Banke,
Washington, D. C., 12. avgusta. Po prvi si Coolidgovega kabineta je državni tajnik Coolidge formalno izjavil, da je pogodba mc<l jZdružesirmi državami in Mehiko dovršena ter da bo v najkrajšem času pod pisana.
POSKUŠEN SAMOMOR MA-
Washington, D. ('., 12. avgusta. Posebni odbor duhovnikov in vzgojevaieev je natančno preštudiral majnarske razmere v Penn--sy Ivani j i, West Yirginiji in Ala-bami ier poslal premogovni komisiji Združenih držav poročilo, v katerem pravi, da so prerno-garji po nekaiterih okrajih povsem odrezani od ostalega sveta.
Odbor je tudi odločno proti temu, da bi kompanije najemale šerife ter jih plačevale iz svoje blagajne.
Ponavadi morajo družine maj-narjev živeti po hišah in mestih.-' ki se nahajajo na kompanijski zemlji. Premogarji nimajo pravice povabiti na svoj dom človeka, s katerim se kompanija ne strinja.
Bivši šerif Jefferson okraja \ Alabarai. J. C. Hartsfield je izjavil, da je v enem samem meseeu zaprisegel 741 pomožnih šerifov. Kompanija je dala tem šerifom o-rožje in tedensko plačo.
Pomožni šerifi za vsako najmanjšo nerealnost pretepajo maj narje. dočkm majnarji nimajo nobene inšitance. kamor bi se pritožili proti nečloveškemu postopanju.
( i
NEZNANCI SO PRETEPU ŠTIRI MOŠKE.
Včeraj je Mrs. Anihony Couch, stanujoča v Elizabeth. N". J., poljubila svoja dva otroka, odšla v sprejemno sobo ter se ustrelila skozi prša. V kritičnem položaju so jo prenesl v bolnišnico, kjer je rekla zdravnikom: Moj mož me ne ljubi več. Umakniti se mu hočem.
Sosedje so povedali, da sta se z možem vedno prepirala.
Macon, Ga.. 10. av«rus*ia. — Policija je dobila danes poročilo, da je skupina nemaskiranih mož odvedla štiri belcc v gozd ter jih pretepla.
Ta čin imajo skorajgotovo Ku-klusklanci na vesti.
GLORIA 8WANSON OPERIRANA.
Slavna kinematografska igralka Gloria Swan son še nahaja t privatni bolnišnici dr. S. Gante v New York m. Pred par dnevi je bida operirana na slepem črevesa. Zdravnik je izjavil, da se njeno zdravstveno stanje vidno boljea.
ITAUANI NAPRAVILI NAJMANJŠI ZRAKOPLOV.
-*	J*
Rim, Italija. 11. avgusta. — Oblasti so završile poskuse z novim tipom aeroplana. o katerem zatrjujejo, da je najmanjši na svetu.
Aeroplan ima stroj, ki proizvaja tri konjske sHe. Pri zadnjem poekusu, ko je bH navzoč tudi ministrski predsednik Mussolini, se je dvignil žnjam letalec 3000 metrov r zrak.
Zračni department je že naročil sto takih aeroplanov.


■
c.liS'- i'', .j,, iš; #	--.»ž' -v	.>...'
NEMŠKI KANCLER CUNO ODSTOPIL
Njegov naslednik je postal dr. Gustav Stresemann. — Novi kabinet bo koalicijski. — V njem bodo socijalisti in komunisti.
Berlin, XemCija. 12. avgusta. — Predsednik nemške republike Ebert je danes odobril resignacijo kanclerja Viljema C una ter vsega njegovega kabineta.
Takoj zatem je naročil predsednik Ebert dr. Gustav« Stweman-nu. naj sestavi nov kabinet.
Ko je nastopil svojo važno služim se je Stresemann posvetoval r. zastopniki raznih strank. Največ težav ima z zunanjim ministrstvom. Ce ne bo mogel dobiti za to mesto pripravnega moža. bo sam nekaj časa posloval kot zu-
-	na ji minister.
Novi finančni minister bo naj-brže Hilferding. notranji minister bo Sellman. dočim bo državni tajnik Rheinbaben, ugleden člaii ljudske stranke.
V novem kabinetu bodo zastopniki združenih soeijalistov. klerikalcev. ljudske in demokratične stranke.
Združeni socijalisti bodo imeli v novem ministrstvu najmanj štiri sedeže.
1 Danes so komunisti v Rothau-sen trikrat postavili vislice ter obesili na vtv dva slamnata moža. Prvi je imel na prsih napis "Kancler Cuno", drugi pa "Hugo Stin-nes'\
Policija je vislice podrla ter aretirala par razgrajačev.
HASDINGOVA SLIKA BO 0A KOLAJNI.
1 Washington, D. C.. 11. avgusta.
Ravnatelj novčarne Seobev je danes objavil, da bo vlada Združenih držav izdala posebno kolajno, na kateri bo slika predsednika Hard »lga.
Kolajne bodo vlili v philadel-phijski novčarni ter bodo naprodaj po $1.52.
--I
i _ _
, M-LETNI STAREC JMA ŠE VEE
SVOJE ZOBE.
i Los Angeles, 11. avgusta. — V
| tukajšnjem mestu živi J. O. Brown, ki se je bil udeležil errB-
j ne vofne je star W let.
Najbolj značilno pri njem je,
-	da ima še vse svoje aobe. Pa tudi y splošnem je dobrega zdravja.
OTOK SOLZA JE PRENAPOLNJEN.
Parnik Holaud America črte. Veendam, ki ima na krovu 389 potnikov, je včeraj pristal v Ho-boken več kot en dan prepozno.
Ker je Ellis Island prenapolnjen do zadnjega kotička, bodo morali ostati potniki še dva ali tri dni na krovu.
ftlKiŽANKA OROPANA V PARIZU.
AMERIŠKA KOLONIJA NARAŠČA.
Tokio, Japonsko. 12. avgusta. — Dosedaj so imeli razen Kitajcev Angleži največjo kolonijo na Japonskem.
Zadnje štetje je pa pokazalo, da je na Japonskem d/isti več Amerikaneev kot pa Angležev.
NEMŠKA POLICIJA STRELJALA NA DEMONSTRANTE.
Paria» Francija. 12. avgusta. — Neznanci so ukradli Mrs. Harry HI um iz Chieaga za 15,000 dolarjev draguljev.
Vdrli so v njeno sobo ter odeli neopazen!.
Crefeld, Nemčija, 10. avgusta. Nemška policija je oddala danes več strelov na veliko skupkno demonstrantov. ki so hoteli navaliti na neko tovarno. Dve osebi sta bili mrtvi, več pa ranjenih.
Demontranti so se zatem razpršiti.
KITAJSKE ČETE STRELJALE NA AMERIŠKO LADJO.
London, Anglija, 13. avgusta. Tukajšnja Reuterjeva pisarna je dohila iz lehanfra poročilo, da so pri Fooehowu danes streljali kitajski vojaki na ameriški parnik Alice d>ollar. En potnik je bil ranjen.
Straže na parniku so odvrnile t ognjem ter usmrtile štiri, ranile [»a osem ameriških vojakov.
SING SING SE MU JE PRILJUBIL.
Včeraj so v Brooklvnu aretirali Hermana Lipschitza, o katerem pravijo, da je veteran ameriških jetnišnic. Osumljen je, da je usmrtil Louisa Francesce. Detektivu Divvcryu je rekel:
— Dajte me v Sin«r Sing. Po drugih jetnišnicah morajo delati kot črna živina. Toda v Sing $in-gu je življenje.
GLAS NARODA, 13. AVG. 1923.
r
"GLAS NARODA"
»mM an! Public**« ft*
l^nHi TmbIMMag Ooayuq|
(A Birwrrt»»l
-«LA« NARODA"
(V«N «f «• »1_-
....... iMw»<	omr	iintoy« wx rnmaw._
V« Mrf M* ................. KJil_— M K» ■t^rfiwMWw Mi
«>■»	MNMa wM <— hww« o^D w>	_
^ ^	LJUI M^R	IU-L R v
▼■■■»mint CMttaMtt IBB«__
POGREB
IN »kopali so delavca.
I Vlit it r i (lest l<-t j <* trdo delal. Njegove delovne ure mi Kil«- d«>l^<% njegova plača je bila nizka.
V	letih garanja je njegovo telo oslabelo. V sebi ni iun-lo dovolj odporne sile, da bi se ustavljalo kašlju.
V	starosti petdesetih let je umrl, star, izdelan.
Xji'govo tfio leži v priprosti krsti na mrtvaškem odru \ parlorju, <*«• se Miie tako imenovati zatebla luknja v veliki t« nement liiAi.
far polondjenih stolov, par kosov odrinjenega poli it >va je kotili.
fetnajst let delal za enega samega gospodarja, dal je vse, kar j*« imel v sebi, da je produciral in bogatil svetovno zalogo blagostanja.
Ko jr pa umrl. ni njegov delodajalec proglasil prazni-k.i. d;i I »i -<> njegovi tovariši udeležil skromnega pogreba.
Živel je in služil državi s tem, da je pripomogel k njenemu blagostanju.
Kljub temu pa ne stoje ob njegovem mrtvaškem odru vojaki, in niso pokliear.e policijske rezerve, da bi dere« l ob njegovem mrtvaškem sprevodu. Njegova vdova se strahoma ozira v temno bodočnost. X< bo dobila niti nagrade, niti pokojnine, nikogar lii-ki bi skrbel za njo in za njene otroke
<V bo hotela živeti, si bo morala poiskati delo ter se preseliti še v siromašnejše stanovati"*«
MoK-eei možje, ki delajo za pogrebnika, vzdignejo krsto. Odnesejo jo |»o temnih hodnikih in strmih stopnicah na cesto, folože jo v mrtvaški vf>z.
j*ar radovednih otrok je zbranih na ulici, sempatam se odpre okno. in radovednež pogleda za mrtvaškim vozom in tremi razbitimi k oe i jami.
<oMli)u"iie igra }>ogrebne koračnice. Nikomur se ne n rne v iM't'su solza, ko neso tega veterana industrije proti siromašnemu grobu.
< as<»pisje ne poroča o tem.
Samo knjigovodja prečrta v knjigah njegovo ime, uradnik zdravstvenega urada zapiše, da ga ni več med ži-\ imi.
IVtiniridest let je delal, pa je izginil iz življenja, kot <!n Ivi se )M>topil v ocean, in vodovje se je strnilo nad nje-
trovo irlavo.
i a i v
ma.
Italija brez tiskovne svobode.
Itali
Italija, j/ katere je včasih tako ponosno done! glas svobode, se predstavlja danes kulturnemu svetu vedno vilnejše uprežena v diktatorski jarem, v katerem u-niira sleherna smelejša beseda o delu 7.a bodočnost domovino in ti ietjega ljudstva. V Rimu živi <! ktator. ki misli 7J& vso deželo in 7.1!.reva. da se vrši vsepovsod sa-Tim nje<_r<*va volja. Kjerkoli se po-i U;ik odpor, pra zaduši po svo-j h ljudeh. ako le mojroee takoj, 8ko n«» jrre tako hitro, pa si po-isee polagoma sredstva, a katerimi sn mu odstrani s pota vse, kar je zanj ^potltakljivo. Mussolini je v svojih naTrtih dosegel že ve-l.ke uspehe. S«iaj je sprejeta nje-pova volilna reforma in v bodo-eem parlamentu bo odločevala izključno le "erna tjrajea". V popolno podkrepitev svoje pozicije je posegel še po Časopisju, katero bo moralo odslej biti docela poslušno željam fašizma. Te želje bodo ukaz. in ako bi se kateri list vsprotivil kaki želji m ukazu, bo moral popiniti. V rokah fašistov-skepa pokrajinskega prefekta je usoda italijanskega časopisja. On stori lahko s <-a*opisom. kar hoee. Od-dej ne bo treba nič več faši-stovnkih pohodov za kaznovanje njim nevačenih listov; kazen in ustavitev lista odredi prefekt, kadar se mu zljubi. Italijansko časopisje se že od tedaj, odkar je fašizem na oblasti, ne more kretati,

kakor bi hotelo, ker visi nad njim maščevalna roka fašistovskih or-panizaeij^ nove dispozicije za tisk pa proze italijanskemu novinarstvu s smrtjo, ako se ne uda popolnoma trdi pesti diktatorja Mussolini ja.	1
Zakonski načrt za omejitev tiskovne svobode deloča, da mora biti odgovorni urednik lista ali njepov ravnatelj nam ali eden izmed urednikov. Senatorji in posla nci -so izključeni. Lastnost odgovornega urednika izgubi oziroma je ne more prevzeti oseba, ki je bila dvakrat obsojena zaradi kaznjivih dejanj, zagrešenih potom tiska. Pokrajinski prefekt ima. brez predsodka za kazensko postopanje, kjer je to na mestu, pravico, da posvari odgovornega urednika, ako dotieni list z neres-ničimi aH tendencijoznimi vestmi otežkočuje diplomatično delovanje vlade v odnosa jih z inozemstvom, ali oškoduje kredit države ali pa vzbuja neopravičeno vznemirjenost v ljudstvu in moti javni red. ako dalje podžiga ljudstvo h kaz-n ji vi m dejanjem, k nepokorščini do oblasti ali ovira javno službo, podpira korist tuje države ali morda zaničuje domovino, kralja, kraljevsko družino, papeža, državno vero. Prefekt zasliši komisijo, v kateri so: en sodnik, en namestnik kr. prokuratorja in en novinar, potem s predpisanim odlokom lahko odstavi odgovornega
urednika in odkloni priznanje novega pri listu, pri katerem je bil urednik ali so bili uredniki obsojeni za kako kaznjivo dejanje potom lista tekom dveh let, ali pa so bili tegom enega leta dvakrat posvarjeni v prej navedenem smislu.
Na prvi hip bi kdo sodil, da so nekatere nove odredbe povsem dobre, pa če tudi bi bile, skazi morebitni trenotni delno ugodni vtis samovolja prefekta, ki se pojavlja iz zakonskega načrta. Bre* odgovornega urednika ne more noben list izhajati. In kako lahko je prefektu, da spravi list ob odgovornega urednika, to se pra\*i: da ustavi list! Nova naredba govori o kazenskem postopanju, kjer je to umestno, ali prepušča pre fektu takojšen nastop proti listu. Gotovo pa ni težko, list dvakrat posvariti in ga ustaviti! Seveda posluje najprvo komisija, ki izda svoj parere, potem pa odloči prefekt, pač kakor baš hoče. Neresnične ali tendencdjozne vesti! Kaj vse se lahko spravi v okvir vesti s tako označbo! Ako bi na pr. kak list zapisal, da Italija nima denarja, da bi plačala svoje zunanje dolgove, se lahko smatra tako trditev za neresnično in ten-deneijozno, ki škoduje njenemu ugledu v svetu, pa sledi svarilo in ustavitev lista.
Milanski "Corriere della Sera", ki se bavi obširno z zakonskim načrtom za omejitev tiskovne svobode. izvaja med drugim ironično: "Malo dobre volje in tekom enega leta, enega meseca ali enega tedna pa bo mogel biti u/tav-Ijen tudi "Corriere della Sera". Potem piše: "Mi nikakor ne rečemo, da bi se ne smela zloraba trjska pobijati in zadušiti; nihče se ne drži tako strogo, kakor m>, koncepcije dolžnosti in odgovornosti dnevne žurnalistike. Pa naj se stvorijo novi zakoni, ako ne zadoščajo sedanji; naj bodo strogi, kakor treba, ali zakoni morajo biti, tako da se listi podrejajo razsodba in ne samovoljnim odlokom".
Dvigajo se z qjv^inarske strani protesti, ki pa ne bodo nič izda-f li. Italijansko Časopisje se priveze v službo fašistovske vlade; kateri list bi potegnil malo v stran, bo strogo posvarjen in hitro odstranjen, ako ne bo lepo pokoren. Tako je danes v Italiji, katera sicer neprestano kriči o svoji dva-tisočletni kulturi in se baha, da načeluje delu za napredek v Evropi. Fašizem se dviga kvišku po oporah, ki slone na nasilju. Vsako nasilje rodi odpor. To je večna resnico, ki se izkaže brezdvorano svojeeasno tudi v Italiji. To bo polom, kadar odpor podere stebre, na katerih sedaj vedno pre-šernejše kvišku kipi Mussolinijev diktatorski fašizem!
V Jugoslaviji uživamo polno tiskovno svobodo. Vsak poštenjak se veseli tiskovne svobode in pričakuje, da se uporablja v dobre svrhe, da se moremo odkrito pogovoriti med seboj, povedati si povedati brez pridržka, kaj hočemo in po čem stremimo v svoji državi, da jej ustvarimo temelje, ki bodo stali nemajno za vedno. Lepa je tiskoo-na svoboda in njena korist je lahko neizmerna, kakor pa je tudi lahko neizmerna škoda, ki jo prinese zloraba tiskovne svobode! In kje v Evropi se tiskovna svoboda zlorablja hujše kakor v Jugoslaviji? Strašno je zlo, ki je narastlo iz te zlorabe. Nrhče se ne more zavzeti za tako omejitev tiskovne svobode, kakršno je zapovedal Mussolini italijanskemu časopisju, ali gotovo je to, da vsaka država, ki hoče živeti in uspevati, se brani in se čuva pred svojimi nasprotniki \ notranjosti in zunanjosti. Kdor v tisku ruje in deluje proti državi, tega ima državni zakon prijeti in žnjim obračunati. Ne pred samovoljo kakega posamnega državnega činovnika ampak pred redno sodišče spadajo tiskovni pre-gre&ki in prestopki, sploh morajo biti v vsaki moderni državi vse dispozicije za tisk urejene zakonito in tako se imajo tudi izvajati. Svoboda tiska naj živi, vsaka zloraba tiskovne svobode pa naj se zaduši, in sicer takoj in i korenito. FH nas r Jugoslaviji je to zelo nujno potrebno!	*
Vlada ruske federativne zveze.
Po poročilu iz Moskve je bila sestavljena nova vlada sovjetske federacij takole:
Predsednik V. J. Lenin; podpredsednik: Kamen jev (Rosen-feld), Rikov, Curjupa Čubar in Ochelašvil. Komisar zunanjih del je Čičerin. vojske Trocki, zunanje trgovine Krasin, železnic Dzerdžinskij (obenem šef črezvi-čajke), pošt in brzojava Smirnov (bivši šef sibirske vlade), finanG Sokolnikov, državne kontrole Kujbyšev, javnih dei Smidt, prehrane Brjuhanov in vrhovnega narodnogospodarskega sveta Ky. kov. Prvi skupni sovjet ljudskih somisarjev RSFSR, ki tvori sedaj samo še del federacije, na ozemlju srednje in severne evropske iusije, je bil izvoljen v sledečem sestavu: predsednik je zopet Lenin, namestnika Kamenjev in Curjupa, notranji komisar Belobaro-dov (morilec carske rodbine v Jekaterinburgu), državne kontrole Kisiljov. javnih del Bachu-tov, prehrane Kalmanovič, finane Vladimirov, zemljedelstva Smirnov, justice Kurckv, rosvete Sma-čarsky, zdravstva Semaško, soci-jalne politike Jakovenko, predsednik sovjeta za narodno gospodarstvo pa je Bogdanov. Tako vidimo, da Lenin še ne namerava u-mreti, pač pa je šef dvojne vlade — vrhovnega organa vseh federativnih. republik in predsednik prvotnega ta ljudskih komisarjev. Tudi nekateri boljševiki prvaki so dobili po. dva komisarska port-felja.
Peter Zgaga
Madžarski zunanji minister polemizira.
Na seji parlamenta je minister vnanjih zadev Daruvary obžaloval opozicijonalne govornike, ki se sklicujejo pogosto na očitke vnanjih neprijateljev, da bi s temi oslabili moč vlade in Ogrsko" prediitavili kot najbolj protide-mokratično državo na svetu. V resnici ^e pa Ogi a bolj demokratična kakor njene sosednje države. Do dobrega razmerja med Ogrsko in med sosednjimi državami ne more priti ne po krivdi Ogrske, ampak po krivdi sosednjih držav. Tudi očitanje militarizma ni utemeljeno. Sosednje države so mnogo bolj militaristiČ-ne. Kar se tiče Nincičeve Lzjavt glede internaeijskik taborov, očitanja niso utemeljena. ker se v njih ne nahaja 140 Jugoslovanov, ampak samo 39, a tudi zaradi teh se že vrše razgovori z jugoslovanskim zastopnikom, da bodo izročeni jugoslovanskim oblastem. Do-čim se je dal doseči sporazum z velesilami razmeroma lahko, je sporazum s sosednjimi državami jako težaven.
Z Rumunijo in z Jugoslavijo se pogajanja do dane-s niso niti pričela. S Češko se pogajanja nada ljujejo. Kar se tiče vnanjega po-sopjila. je upanje, da bodo tudi Čehi uvideli, da je konsolidacija Ogrske brez vna<njega posojila nemogoča.
Žrtve neznosne vročine.
Pretekli teden je po uradnih podatkih umrlo v Holandiji radi silne vročine 250 ljudi. Na Dunaju je doslej registriranih 76 slučajev solnearice. Radi deformacije tračnic vsled velike temperature je brzovlak pri Portaiteliere v Franciji skočil iz tira. Dva potnika sta bila ubita, mnogo pa ranjenih.
Blagoslovljena neumnost.
Iz Londona prihaja vest, da se je tekom enega tedna napravilo na božjo pot v Lurd na Francoskem 150 prebivalcev iz lancashirske pokrajine. Reveži verniki pričakujejo od Lurd a zdravje, lurški ho telirji pa od njih denarja.
BeJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLA* NARODA', NAJVEČJI 1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Pravijo, da Jugoslavija boleha.
Pravijo, da ji ni prav in da ji ni dobro ter da isna od vse sile zdravnikov.
Ta svetuje to, ta svetuje ono,
pomagati pa nihče ne more. * « *
Skoda punce, če se izpridi, pred-no bo godna za kaj boljšega in
vzvišenejšega.
• • •
Kam jih bo pač to privedlo: Praznovati, pesmi peti, govoriti, gobezdati, vse kupiti, vse prodati; in v mislih sproti imeti, kaj se pilo bo in jedlo l JS tem pogin se bo pospešil; narod s tem ne bo se rešil. Delo, delo, bratje, delo —■ to bo enkrat sad rodilo, sad rodilo in imelo. Žep zaprt, pesti odprte, več pšenice, manje trte, pa bo delo bolj veselo. V vsa dejanja vso odločnost,
pa krasnejša bo bodočnost 1 # • #
Z Bleda poročajo, da so odprli tam igralnico po vzgledu Nice in Monte Carla.
Krasna dvorana. Vse v blesku in luči. Krog okrogle mize sede veljaki in igrajo za milijone.
Milijone izgubljajo, milijona dobivajo. Izgubo plača davkoplačevalec iin isto; tako dobiček.
Saj je že itak preveč hazarda v parlamentu in na belgrajskem dvoru. Igralnica na Bledu je povsem odveč.
* . «
On jo je ljubil, in ona je vedela, toda ni bila zadovoljna.
Poročil se je ž njo. Dal ji je vse, po čemur je zahrepenelo srce, toda ona ni bila zadovoljna.
Ločil se je od nje; dal ji je na mesec dolarjev, kolikor jih je hotela.
Ona ni bila zadovoljna.
, Bila je namreč ženska ... # * *
So ljudje, katerim sladi življe-' nje ljubezen, nekaterim ga sladi vino, drugim tobak, tretjim navdušenje.
Brez te ali one vrste pijanosti
res ni življenje sladko . . • * * *
Nabolj tišče čevlji tistega, ki jih nima.
• • *
Poljub je podoben zamašku v steklenici.
S težavo ga dobiš ven, toda ko ga enkrat dobiš; vse drugo gladko teče.
# • •
Ni dovolj, če je človek neumen. Od tega bo imel presneto malo dobička.
Da se mu bo dobro godilo, mora hiti pametno neumen.
* « *
XajslabSi so tisti ljudje, ki pri kupovanju ničesar drugega ne pott a jo kot ceno.
* * *
Nekdo me je vprašal, zakaj so sedaj tako stroge priseljeniške postave.
Skoraj bi rekel, da zato, ker je nekoč, pred dolgimi leti, priseljeniški department pomotoma spustil patra Škazo v deželo.
ihupslmmtmka
Ustanovljena L 1898
Satiri, ifofctuita
Inkorportnina 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki; Presodnlk: KtJDOl.F rERDAX. 933 EL 1R5 St.. Cleveland, Ot Podpredsednik: LOUTS ISA LA NT. Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHL.ER. Ely, Minn. Zaeasni blapajnik LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MUVEH.N, «iz — 11th At*. DuluLh, Minn.
Vrhovni xdravnlki	*
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldff.. «00 Grant St. At Sixth Ave.. IMttaburgh. Pa-
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 20« Bake well Bid*., cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 13 Street. Chicago. 111.	_
FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver, Colo. > :
Porotni odbor.
LEONARD SI. A BO D NIK, Box 4K0. Ely. Minn.	• T
GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wash.	" j 1	"
FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland.	O. t J 7
Združevalni odbor:	*
VALENTIN PIRC. 7S0 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAPLINE BRMENC, t30 — 3rd Street, l^i Salle. III. ' JOSIP STERLE. 404 E. Mena Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELiARC, 63S Market Street. Waukegan. IU. *
-	Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda'*.	-
Vk« stvnrl tikajoCe se uradnih zadev kakor tudi denarne poBiljatv« naj »e pogiljnjo na glavnega tajnika. Vse pritožbe nsj se poSllja na predsednika porotnega odbora. PmSnJe za sprejem novih članov ln bolnlika ■priCevala na.1 se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoCa vsem Jugoslovanom ma. obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev ee pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druftvo se lahko vstanovt z 8 člani ali Članicami.
Diieyne vesti.
NESRAMNI TRIKI PR0HIB1-CIJSKIH AGENTOV.
New York, N. Y. 9. avgusta. — Prohibicijski agenti se poslužujejo najnesramnejših trikov, (la zalotijo gostilničarje, ki prodajajo \ svojih prostorih opojno pijačo. — Peter Reager, prohibicijski agont, je šel včeraj skozi Brooklyn kot voznik, ter je poganjal konje, sedeč na vozu, naloženem s premogom. Ustavil se je v enajstih po-.stilnah in povsod se je delal tako, kakor da mu je slabo in da se mora vsak trenotek zgruditi. Nato je prosil za požirek vvhiskevja, in ko mu je gostilničar ali natakar prinesel žganje, pra je aretiral ali mu pa izročil sodnijsko povabilo. Zvečer je imel zaznamovati deset aretacij.
Pozneje pa je požiral tu kot igralec, šel je v neko delikatesno prodajalno, kjer je kupil dva pinta žganja za $S.r>0. Nato pa je aretr-ral posestnika trgovine ter njegovega pomočnika.
POSTOPANJE S KAZNJENCI.
Atlanta, Georgia. 0. avgusta. —-Z ostrimi bt*se<lami je orisal poslanec Benni-t iz l)od«e County včeraj zvečer tekom preiskave ko-biteja legislature razmere in kazenski sistem države Georgije. — Izjavil je, da v mnogih okrajnih jetnišnieah obešajo jetnike za palce, da jih s težkimi železnimi verigami vežejo k drevju ter jih Se na druge načine mučijo.
Ta način kaznovanja je bil na ukaz governerja Thomas Ilard-•\vicka prepovedan, toda posurove-li pazniki in uradniki jetnisnic so
vpeljali še grozovite jše metode. Druge priče so izpovedale, da misli jo oblasti izročiti kaznjence državi. ker so mnenja, da se brez biča pri kaznjencih ničesar ne o-pravi.
SUHAŠKI ŠEF JE RESIGNIRAL
Chicago, 111., 10. avgusta. — Resijmiral je -John Kjellander, suhaški ravnatelj za državo Illinois. V svoji resignaciji je izjavil. da je imel pri izvrševanju svoje službe na razpolago samo dvajset mož ter tla s tako ''silo" ne more izvesti prohibicije v llli-noisu.
_ V ij V
VILL0VEGA ATENTATORJA SO PRIJELI.
Mexico City, Mehika, 1. avg. Policija je danes aretirala v Monterey nekega človeka, ki se piše •lesus Salas, Baje je on pisal predsedniku Obregonu pismo, ter priznal v njem. da je ustrelil l*Van-cisea Villo dne 20. julija v bližini Pa rrala.
ZAVEZNIKI H0CEJ0 ZAPLENITI MAJNE.
Coblenz, Nemčija, 10. avgusta. Medzavezniška visoka komisija bo zaplenila vse majne v zasedenem nemškem ozemlju, ker N>mei ne dobavljajo dovolj kuriva soglasno z določbami mirovne }>ogodbe.
Majnam bo upravljala p°sebna kontrolna komisija.
Nemški kancler Cuno je odsto-pil.
To pa ne bo izboljšalo ruhrskc-ga položaja.
Odstopiti mora še kdo drugi.
pa ne v Nemčiji, pač pa v Franciji. * • *
Neki učenjak je dognal, da je vzrok" blaznosti v prvi vrsti lenoba.
Ko bo doitičnik sestavljal svojo balistiko glede zveznega glavne-ga mesta, naj v prvi vrsti U[|>-števa število poslancev in senatorjev,
• ♦ *
Državni zakladničar je izračunal, da pade v tej deželi na vsakega člotveka, tudi na dojenca po $96 javnega dolga.
Zadnjič sem slišal kričati otroka v Downtownu. Kričal je tako kot da bi imel na se{)i dolg očeta in matere, bratov in sestra.
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
02 Cntlanlt St., Ntw York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.

... ■'■■*...
; fc.fe&L y " i-'ihiife:...•■■ i.«iU,/.. .:


■
GLAS NARODA. 13- AVQ. 1923.
Ne savno obraz človeka ne le njegovo govorjenje in obnašanje, njegova hoja in frizura, ampak tu«h njegova obleka nam more odkriti pogled v njegovo notranjost v njegov značaj in njegovo čustvovanje. Odtod izrek, da obleka dela človeka in ptiča spoznamo po njegove«! perju.
PršproatoNt in lepota. hrhkost in snaznost, zanikrnost in nečistost, dober in slab okus. prevzetnost in poniInn*t so lastnosti, ki jih gotovo razkriva obleka. Tudi barva, kroj in moda, posebno skladnost v poedinih delih so kara kteriKtič na znamenja za človekovo notranjost in njegovo mišljenje. Zlasti vladajoča moda poočr-tuje kaj živo duha in značaj svo-
Ko 1 j ud ki se lepo oblačijo rato da hi ugajali drugim in zopet so taki ki we o-blačijo zanemarjeno savno, da obračajo po«ornosv drugih na.v.
S**ve so ti poslednji gotovo tudi v važnejših stvareh zanikrni In zato nerabni. Izvzeti pa moramo ono takozvano nehotno zan^nar-jeno*t v obleki in n«»ši. *ki jo tu-patain *rv<"uje»© pri umetnikih in velikih učenjakih. Zato velja v Rusih pregovor: Človeka sprejmemo po njegovi obleki in pa odslovimo po njegovi razsodnosti o-
Tudi barva obleke ima važno vlogo, Gospodiijoči barvi pri slove* noivt i h .sta bela in črna. Bela govori bolj o veselem prazničnem razpoloženju. eraa pa predstavlja bolj r-ast. resnost rn žalost. O pomenu raznih barv pri nMeki je izrazil se ve be I j .sa-rkast ično, Honor* de Raizac nekoč pri grofici Tat-m-orit idedeče: — Vsak značaj si izbere barvo ki mu je pri lična, ft precejšnjo gotovf«stjo morete pri Ženskah, ki se oblačijo v oranžno, amarantno ali granatno barvasto, rumeno ali aolnčno zeleno obleko, sklepali na zdražljiv in prepirljiv značaj. N«- zaupajte onim .ki ljubijo vijoličasto barvo, »e manj 11-ktim, ki norijo uvetJe klobuke, in ogibajte se črno oblečenih. Ta barva se zares imenuje ka bal isti«'-na (spletkarska ). zakaj ženska, ki st iišpa s čmhn pajčolannm in pentljami i, se prerada udaja najtemnejšim in najne^ren'nejsim mi>Iim. H<-La je barva onih. ki s<» brez zna -čaja; ženske, ki se talco oblačijo, so skoraj v^e kokete. Opomnite se na to. kar pri poved uje»j<» o cesarici Jožef ini. o madame Tallien in o gospej Recanuer — bile so vedno belo oblečene. Rožnato harvn ljubijo one, ki štejejo svojih petindvajset let in čez. Mlade deklice s petnajst pomladmi volijo prav redko to barvo; ljubša jim je temnejša. in *.ieer iz edinega vzroka, ker še ne {»nznajo plemenitega tona in ker mladina brez premisleka in izkušnje gleda svet v napačni luči. Splošno so ženske, ki ljubijo rožno bolj neg« druge barve. čile. duhovite, nadvse ljubeznive, življenja vesele in priljudne, družabne in so brew <inih grdih muh, ki »o nam pri črnobiečenih tako odurne. Nebesna barva barva lepe žen*ke; vsaka starost jo ljubi in ona pristoja tudi vsaki starosti. One, ki jo volijo, so če**n krotke in preudarne. Kadar pa ao te ženske žalostne in nesrečne, se norijo blsenvwivo. Rožnordeča in višnjeva barv* je barva za dneve »reče. otožnoaiva pa za dneve žalosti. Slednja ugaja trpečim dušam, kadar so žive, smejoČe s* barve izgubile zanje ves čar in je njih nrav wi čut še prenežna. njih obraz šet presvež, da bi a« zavile od nog do glave v črnino, Siva barva je prehodna; približuje se že tolažeči nebemu višnje ▼osti. Lilasto obleko nosijo skorr le ženske, ki so bile nekdaj lepe in niso več, ali pa, ki ostanejo vednr lepe. Ta barva je nekaka "poko-ninska" barva za one žene, ki s* ae umaknile v tiho življenje p< doseženih velikih triumfih. —
Pritrditi se ve ne moremo vse mu, kar trdi tu imenitni franco »ki puatHi. zakaj vsaka izobra lena ženedca ni bo rabrala baa mm Iwwrvo, ki najbolj pr isto j i njen
zunanjosti, njeni naravi, njeni polti, očem in njenim lasem. Večkrat pa ženske, zlasti mlade, le posnemajo slepo to, kar vidijo pri drugih.
Kakor barva, tako sta tudi kroj in oblika značilnega pomena. Toda zapeljalo bi nas predaleč ,ako bi navajali vse posameznosti različnih, zlasii v asnji modi skoro dnevno 'se menjajočili oblik. Omenjeno bodi le, da ima dolga obleka nekaj častitljivega, starosti odgovarjajočega na nebi. kratko oblačilo pa oenačuje vedno le mladino, k ije kratke pameti in lahkomišljena.
Po obleki lahko torej spoznamo mišljenje in značaj posameznika; ker pa posamezniki tvorijo cele rodove in človeške dobe, tedaj moramo tudi te soditi po oblekah. ki so bile takrat v navadi. Zato lahko upravičeno trdimo, da tudi oblek agovori o onem, ki je nosi, in o dobi, v kateri vlada.
Radič izdajalec.
Italjamki novinar Vittorio Fas-eetti je te dni posetil Stjepana Radučn in /*1 njega prejel za list "frioruHle di R^ma"' daljši interview, iz katerega posnemamo v •n format ivne s vrhe nekatere mar-kantne »»dstavke. Takoj v začetku prVle neizbežni izipad proti vladarju: 44Kako naj priznamo avtoriteto vladarja, ako tega vladarja odklanjamo in ako smo razglanili »vojo republiko?" Dalje je Radie tolmačil ital jdji,«keniu novinarju, '■cako «o Hrvati mojsli za časii ver-vailUke mirovne konferenee govo-liti Kvropi «*amo preko italjanske dclegac'je, ki edina je razumela položaj na Hrvatskem in kako so mogli edino preko te delegacije (l'ist»\-iti mn-oviii k**nf«-renci spo-; metlieo s sto tisoč jxwlpisil. v kateri i «> zahtevali neodvisno Hrvatsko. « Tudi o revoluciji je Radič bleknil itaJjauskemu novinarju: "Ako l*i i •** hoteli pot)iuiki. bi to mogla sto-j»-;ti. Vojnikov nam ne bi manjka-i o. Z nauii jc velika masa naroda ! [»o mestih Ln »dih. Kakor so nasi ; pristaši. »koro eela Hrvatska, z nami v obrani naši* nezavisiosti, tako hi brli-z nami tudi ua bojnem pi<4ju, T"da tega ne st(M'imu, ker ; "kolnoNti niso povoljne m ker ne j moremo ojiUHtiti temeJja našega ' -tiHiraziuua, ki je bitno mirotvo-rtti," l>alje je Radie dal istrskim ! Hrvatom in primorskim Sloven-eeui to-le pljiEtko: "Popolnoma { razumem •stremljenje Italije, da si , zavaruje s-voje stratewke frraaikrc." j In tako dalje. Na ta način se je Radič razgovarjal z italjanskim novinarjem in ga na koncu še prav debelo potegnil, ko mu je zatrjeval, da je hrvatska ljubezen do Italije mnogo večja, nego tra-dieijonHna srbska, iti da je si«bski militarizem mnogo Opawiejsi, ne-prirski. katerega bi se mt»gla Italija Italija ubraniti samo, ako ua svojih zapadaih mejah ustan<>-vi mi rot v orno nezaveno, nevtrai-no hrvatsko seljaško in človečan-?.ko republiko.
Tudi v tem novem intervjuvu je toliko zlobe, pmtidrža%nega mišljenja, k I m jen ja našemu najhujšemu s/)vražmku Italiji, <blate-nj» jugoslovanske države, da človek ne ve, ali spada Radič pred «od1*če ali pa v S t en je v ae oarrcwiia naš Studene»*.
Cirkuška karijera carske ičere.
Londoska 4 * Westminster Gazette" poroča, da nastopa najmlajša hči Aleksandra II. Romanova, Katarina Jurevskaja v ne kem londonskem varijeteju. kjei nastopa z dresiranimi živalmi.
Kje se nahaja moj oče ROK LESAR in moja sestira FRANCI ŠKA LKSAR! Pred 17. leti sti se nahajala v Ringham Canyon i I't ah. Za njun naslov bi radi zvedela hči oziroma sestra MarrA '; Lesar cm ozena Javomik. Aki kateri rojakm- ve, kje ne naha jata, naj mi folagovoti naznaniti ali pa ako oče in sestra citata U vrstiee, naj pišeta na: Mrs. Ma ► | ry Javora2k. 4G50 DeJganv Rt. i Denver, Cofe.	(10-13—8J
Odmev bolgarskega prevrata v Rusiji.
Kakor poroča Ruskulta. je na zadnji seji centralnega odbora komunistične stranke v Moskvi nastopil predsednik ukrajinske sovjetske vlade Petrovskij z obširnim govorom o posledicah, ki jih morajo upoštevati sovjeti v zvezi z diktaturo Stambolijskega v Bolgariji. Pri nas, je dejal govornik, jo še mnogo stare buržuazije, ki se je združila z "rdečo buržuazi- ' jo" in podeželskimi bogataši. Ti elementi sedaj samo čakajo ugodnega trenutka, da sežejo v roko srednjim kmetom in onemu prole-tarijatu Rusije in Ukrajine, I:i nu pripada komunistični stranki skupno nastopijo proti delavsko-kmetski vladi. Pouči ji vi primer diktature Stambolijs-kega seveda ziMeva od nas da brez oz*ra na načine in sredstva čim prej sto- , pjmo v kontakt ne samo s siromašnimi sloji po deželi, marveč tudi z omenjenimi delavskimi masami. kajti edino nanje se lahko v sedanjih razmerah opremo. Zadnji referati državnega političnega urada nam jasno kažejo, od kod gre proti nam nevarnost. Svoje- > časno nismo dovolj upoštevali skrite sile izven strankarskih, bodisi delavskih ali kmetskih n.as. V tem pa so sto in stotisoči nezaposlenih in milijoni gladujočih kaker deževne kapljice korak ra korakam uničili oni kamen na katerem smo bili po vašem mišljenju že definitivno utrdili svjo oblast. Ne preostaja nam drugega, kakor poslati najboljše ljudi v vasi. tovare in rudnike in približati se čim bolj vsem prolelar-skim elementom, ki še omahujejo Dalje ne smemo prezreti tudi inteligence. ki jo moramo v »kupnem delu proučiti čeprav samo v imenu sreče domovine. Na vsak način je treba likvidirati razpad državnega gospodarstva in obrtništva ter pospešiti pomoč nezaposlenim in gladujočim. Samo m ta način je mogoče odvrniti posledice eventuelne .proti nam naperjene zveze naših sovražnikov ? kmeti in izvenstranskarskiin pro-letarijatom.
Vesti iz Rusije.
Na nekem shodu v Moskvi so komuiiwti vprašali Stalina, zakaj v!a<la ne poklice na odgovornost 'n- : -reškega emigrantskega tish-i ki zavedno prinaša lažnjive informacije o sovjetski Rusiji Stalin je odgovoril, da prvič za me.io ni proletarskega sodišča, drugič pi bi povzročil nastop sovjetske vlade kot tožitelja pri inozemskih sodiščit nasproten nas'. io eviepske buržuazi je proti boljševikom. kar bi ne bilo ugodno,
—	V Ekaterinoslavski gubernf-ji je toča uničila 16 tisoč oralov rodovitnega polja. Iz mnogih krajev prihajajo poročila, da so kobilice in povodenj uničile večino letošne setve in pašnikov. Prebi^
|valstvo teh krajev se preselil Je ' drugam. Kmetje so ostali brez ži-1 vine an žita.
—	Rusija bo dobila v zadnjem času še eno republiko. Po sklepu osrednje vlade se združijo avto-nimne pokrajine mongolskih Bur-jatov v Sibiiji in na Daljnem izhodu v enotno avtonomno burjat-sko-mongolsko sovjetsko republiko.
—	V Odesi je od 12 tisoč mestnih hiš 2700 pokvarjenih tako. da ni mogoče stanovati v njih. Tekom letošnjega leta jih nameravajo popraviti 200. Tako bo Odesa obnovljena šele v 14 letih.
Smrtna kosa.
Umri je na počitnicah v Kov orni pri Tržiču Janez Klemene k, višji poštni kontrolor v pokoju iz Ljubljane. Pokojnik je bfl izvrsten uradnik, narodnjak in na-prednjak starega kova, ki je užival splošen ugled in »spoštovanje ne samo v krogu svojih stanovskih tovarksev, marveč v vsej nasi javnosti.
V Za vod ni je ttmrl po daljm bolezni jetniski paznik pri cdjdtetn okrožnem aodiSeu Koeijan.
Mussolini v škripcih.
Italjanakemn ministrskemu predsednika povzročajo velike skrbi protifašisti na jugu države. — Ustanovila se je organizacija "Soldins".
Seton Watson o razmerah v Rumuniji.
Izdajanje paspertov v Jugoslaviji.
Rim, 17. julija.
VcJlilna reforma je v glavnem odglasovana. Popolari so po svoji ^tari navadi, ki je lastna klerikalnim strankam povsod pod soln-cem, skrili gla\x> v pesek, in Mus-, »lini je zmagal. Sedaj se v zbornici pretresajo posamezni členi novega volilnega reda. lirup se je polegel, kajti fašisti so spravili prtpolare pod klop ter so s tem zadeli bridek udarec njihovi oportu-uistični politiki.
Zato pa ima Mussolini druge •krbi. Preglavice mu povzroča protifaiistovisko gibanje na jugu države, kjer ruje proti njemu organizacija "Soldxno''. Člani tega društva norijo v »poznanje njihove politične opredeljenosti v gumbniei takozvaaii soldo", novec od 5 centesimov. Proti fašiz-■11» nakopajo radi absolutističnih metod, katerih se poslužuje. V političnem oziru inu zoperstavljajo iimgram demokracije in ustavnega vladanja, solidnega parlamentarizma, kar bi pomenilo potlitičen kuiz v smeri bi\*«ega ministrskega predsednika Nittija.
S 41Soldinom'' se je obširno ba-vil veliki fašistovski »vet, ki se je 12. julija sestal v petič. Na tem sestanku so se zbrali faSiwttmski komisarji iz cele Italije. Predložili so poročila o politični situaciji v deželi in ugotovili, da je fašizem že dokaj trden, da pa mu na ju-gu države preti re^ria opasno&t. Iz tega razloga je MussolLui v Nea-pe! j in -ic^dne kraje "poslal posebno komisijo, .ki mora preiskati razmere in ugotovitfi vzix>ke, radi katerih se v ljudstvu pojavlja odpor proti fašistovski ideji in njeni vladi.
Imenovana konferenca velefaši-stovskih l:omisa.rjev je zanimiva tudi vsled k^u-statacije, da štejejo fasistovske vrste okolu en miljon mož. Razmerje vladajočih napram podrejenim je torej 1:39. In (potem s«11 fašisti še upajo tixiiti. da je njihova vlada izraz ljudske volje! Snj bi vendar boljše povedaili, ko i>i dejali, da je ona pravi izraz ukonite šibkostii itaJjanskega naroda !	-a
Mnogo prahu je te dni zbudila v javnosti Mussodinijeva odredba j>roti časopisju. 1 jaiLski tisk jej je bil doslej r<»s svoboden. Cenzorjev svinčnik se je malokdaj maščeval nd njim. Ako se jc kdo nad teni ali onim listom hotel zne-tti. je kratkomalo itajel dinahal in uničil tiskarno rn uredništvo lista z ognjem in podobninu sredstvi. Vlada je te vrste početja podpirala a tem, da je stala indoientno ob strani. Mussolini je tudi na tem polju nastopil kot al>solutični reformator. Povezal je tisik svoje1 dežele v verige m uiu s ključavnico zaklenil usta.
Odpor proti tem ukrepom se je jx>javil zlasti v boljšem časopisju, ki je vedno skušalo Ohraniti mirno kri in treznost pri presojanju dogodkov, k: oblikujejo politično življenje Italije. Tako je pod fa-■š^ti prišel na indeks celo milanski iA(V>rriere della Sera*\ poleg "'Seeola"' gotovo eden najrevnejših italjaiiskih-listov. "Corrierov" glavni urednik je moral odstopiti m prepustiti svoje mesto drugemu možu. ki ho poslej namakal žoleljivo pero svojega prednika v umazano vodo nevtralitete.
Sploh nastnpajo za vladno opo-zcijo sedaj težki časL Odstopi vsi vodja 4'' *Oorriera'senator Al-iKTtini. je moral vsled preganjanja od strani fasistovske zalege pregnati v Švico. Tudi socialistu Turattiju in Amendoliju. vo<lite-l ju poslancev Nittijeve skupine, ki »e za nobeno eeno noče vdati Murs-rtiniju, prede. trda. Fašisti nadzirjo vsak njaftiov korak. Ita-Ijan^a "svoboda^ je torej na <*kolu pracma. v sredi pa je ni nič.
Značilne za razpoloženje v faši-stovfki stranka so tudi številne izključitve dosedaj odličnih predstavnikov fa«stovwke ideje. Iz fa-šistov^kih vrst je Mussolini jeva struja vrgla dosedanjega komisarja za provinco Lucijo, kom. CaJza-Binija. Mož je 4'delal" fašizem na lastno pes*,. ,Na njegovo mesto so MiiABoimijevci postavili poslaoiea ParmaCcija. Tz podobnih razlogw je bil izključen te straci-
Na svojem potovanju po Balkanu se je mudil znani angleški publicist Seton Watson (Scotus Vilator) tudi med erdeljskimi Ru-muni. O tam danes vladajočih razmerah je izjavil uredniku lista "Patrie" sledeče:
"Današnji položaj v Rumuniji se ne da imenovati drugače kakor politična in upravna anarhija. Vsa vladna politika gre za tem, da z nasiljem uduši glasove narodnega nezadovoljstva. Še hujše pa je, da vlada tepta vsako svobodo z izgovorom "boljševizma in revolucionarstva". Za Rumunijo sta dani dve možnosti: Ali naj se povrne k odkritemu absolutizmu ali pa naj si postavi res parlamentarno vlado, ki bo izšla iz poštenih in čistih volitev. Z ozirom na splošni položaj v Evropi in zlasti v Rusiji je prva možnost izključena. Preostane seveda le druga možnost. Nihče pa ne more trditi, da odgovarja današnji režim v Rumuniji drugi možnosti. Sedanja liberalna vlada Bratiano-va je prišla do vlade na način, ki daleko nadkriljuje terorizem grofa Tisze. Grof Tisza je izvajal terorizem proti narodnim manjšinam, liratianu pa ga izvaja napram Rumunom v Erdelju. S pomočjo četnikov po madžarskem vzoru so prišli liberalci do večine in s falcificiranjem volivnih listkov in s tatvino volivnih žar. Narodno rumunsko stranko, ki jo vodita Maniu in Vajda, prega«ja-jo^bolj kot so jo Madžari, čeprav je program zelo zmeren in zahteva le zdravljenje notranjega po-"jložaja v Rumuniji. ker današnja ' Rumunija. ki jo Rumuni sami ime-1 nuje jo "deželo bakšiša" drvi ne-
" izogibno v svojo propast".
j
raapis v domovini izdan 15. junija in da se je medtem začelo z izda*-janjem izseljeaiiskili potnih listov v onem številu, ki odpada po mesečni kvoti na Jugoslavijo.

ti._
Pet razredov evropske valute.
Minister za notranje aadeve je sporazumno z ministrom sociaine politike odločil, da se ihorajo vse kompetentne oblasti pri -predlaganju prošenj za ]x4ne liste za izseljevanje v Združene države držati sledečega reda:	1
1.	Prošnje oseb, ki so se hotele izseliti, pa so jih naseljenimie oblasti Združenih držav vrnile, ker je bila kvota za leto 1922—2:J že izčrpana
2.-Prošnje	oseb, ki so z namenom, da-se izselijo, razprodale svojo posest m vložile prošnjo do konea decembra 1022;
• i. Izdani, ampaik ne porabljeni polni listi za Združene države iz leta 1922, ki so predloženi generalnemu izšeljeniškemu komisari-atu za klavzulo. Ti potni listi s klavzulo bodo v najkrajšem času poslani kompetentnim instancam, da jih hitro izroče prosilcem;
-4. Izdana dovoljenja za bedanje potnih listov leta 1922, ki so bila
predložena generalnemu izšeljeni-škemu komisariatu in ki bodo tudi razposlana nadlestvom za nujno izdan je izseljenskih potnih listov prosilcem.
Omenja se. da je treba pri uva-ževanju novih prošenj računati tudi si prošnjami, ki so 'bile lani odklonjene, ker je bila kvota izčrpana. in katerih je posebno mnogo v Sloveniji in Dalmaciji.
Razpis ministrstva za notranje zadeve naglasa, da iznaša po kvoti dovoljeno število komaj četrtino oseb, ki so bile prej sprejema-nc iz Jugoslavije, medtem ko je potreba za emigracijo z ozirom na dosti slabe sedanje gospodarske razmere neprimerno večja fxl fak-tične možnntiti, da se zadovolji.
Iz tega si bodo mnogi v Združenih državah živeči Jugoslovani lahko napravili odgovor na vprašanje. zakaj ne prihajajo pričakovani .sorodniki ali prijatelji.
Treba je omeniti, da je bil ta
Poroka,
Ivan Mulaček, učitelj jezikov v Ljubljani, se .ie poročil z Rozalijo Bizjakovo. učiteljico iz Primorja.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom "Glas Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Up ravni štvo
NAUAXIL0 IN FftlPOKO&LO.
Cenjanim naročnikom "Glasa Naroda" ▼ državi Ohio nam an jamo, da jih bo obiskal naš patoval-oi aaatepaik
Mr. AJTTON SIBSOli, kateri J« pooblaSSan nabirati na* roSnino la nai list, za to rt j p rešimo rojake, da m« bodo kolikor
mogoče naklon j eml.
Blt^mie Publiahinv ftrt
R0LE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edino pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 GreeTe St„ Conomaush, P«u
PIŠITE PO CENIK.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda1'. S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
V	Evropi je vedno neznosnej- i že. Ako vzamemo za podlago de- I narnega preračunavanja ameriški dolar, ki je po letu 1914 tudi veliko izgubil na vrednosti, pridemo do sledečih zaključkov:
Evropa se danes deli na pet razredov. V prvo kategorijo spadajo: Anglija. Š veti ska, Holand-ska. SSviea. Te države imajo dober denar.
V	<lrugri razred računajo: Norveška. Danska in Sipanija. — | V tretjo kategorijo spadajo Franci ja. Belgija in Italija. — V četrtem razredu so: Češkoslovaška. Jugoslavija, Romunija. Bolgarska. Grška. Albanija, Finska, Esto nija. Litva, Letska in Portugalska. Peta kategorija oblega Rusijo. Xemčrjo. Avstrijo. Poljsko. Madžarsko in Turčijo.
Prva kategorija se nahaja kljub dobri valuti v nenormalnih razmerah. Polomi sicer niso na dnev nem redu. a tudi niso redki pojavi. Davčni vijak je v Angliji. Švici in Švedski velik in pritiska s silo na davkoplačevalce. V državah druge kategorije je depresija manjša, toda je v njih draginja vendar večja kot leta 118. — vsled česar trpe največ srednji sloji. V državah tretjega reda pa znaša depresija 50 do 70 odstotkov. V teh državah trpijo vsi sloji. Četrta kategorija, v kateri je Jugoslavija, trpi na depresiji 75 do 99 odstotkov. Poslednji razred valutarno zlomljenih držav naro rtudi sliko denarnega bankrota, lakote, bede in splošnega pomanjkanja.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
ke poslanec Enraco Ferri. Faši-stovski absolutizem hudo gospoda »-i.
Veliki fašistovski »vet je končno imenoval celo vrsto novih zaupnikov. Jugoslovane 'bo posebno zanimalo imenovanje grofa prof. Gianlanda Passerindja za zaupnk ka v Zadm.	m
Tako ima fašizem tudi tedaj, k<r je navidezno zavarovan pred zunanjimi ,sovražntk i, opravka dovolj .s svojimi laHtnimi priMaši. Različne struje, ki "se pojavljajo med njimi, vladi gotovo dbe-tajo rožnate pnihodnowti. Mussolini jev "Impero'* leži na trnju.
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. T Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovee. ^ Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima % 263 strani,	| 73
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.	/ tar
Splošno priljubljeni" ljudski pisatelj nam tu slika £ J v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami tter nam predočuje ljudstvt : ^ resnično tako, kakršno je.	'j
Knjiga vsebuje 157 strani,	wj- -
Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma.	L. f
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest, f » Vsebuje 170 strani,	j T
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovee. I., /
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- 4 i sestavljen. Vsebuje 239 strani,	f' .65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	j
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- / sčanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. « Vsebuje 149 strani,	, 7 .45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje V rl slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po ^ * živo in resnično slikanih domačih značajih. — -i* Vsebuje 231 strani,	/ 7 .55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista r ^ Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po-ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	,50
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Globočutna in pretresljiva slika znanega in pov« aod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-ai očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gnbec, nadalje kmet Elija Gregorič in drngi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti.	. Vsebuje 378 strani, ,79
postni na prosta
"GLAS NARODA"
82 CorUandt St, New York

Zagonetno, toda resnično.
Nekaj o obleki.

$8 vedno jt CIS.
Tudi četrti duhovnik-ulopljenec najden.
16	(Nadaljevanje.)	/
Izvežbani zagovornik vam bo povedal, da to niče-ir ne dokazuje, ker je bila strihnina tako mala množina.
Gospoda moja ! Navzočnost strihnina je izvanredno redka stvar. Njenega namena ni tiko upa ni t i. M i lahko preiščemo vso to dvorano, vse navzoče, vse predmete, a lahko stavim, da ne bomo našli niti praška t«-«ra nevarnega strupa. Vincent Rousset je pa imel ta strup v svoji sobi in sicer istega večera, ko je njegov brat umrl na posledicah strihnina. Umoril ga je brat, ki je hrepenel po njegovi ženi.
G< spod je. priznali boste. da je lo jasno znamenje njegove krivde. Spoznajte ga krivim z velikodušno odločnostjo, kajti edinole on je morilee, krvosramni morilec svojega brata. Nikdar ni bila njegova krivda jasnejše izčrpana, nikdar ni še stal pred sodiščem zločinec, ki bi bil vreden takega zaničevanja. Ker je tako strašno trmoglav. r\p zasluzi milejše sodbe. Njegova krivda je temvečja, ker je skušal osumiti nedolžne ljudi.
Obdolžil je čestilega lekarnarja iz Chatenay, zvesto služabni-štvo pokojnega go^peda, vdovo Lavro in nebroj drugih. Kaj mu je bilo juar za druge glave, ko jc šlo za njegovo lastno.
Gospodje porotniki, vi ste zato tukaj, da razrešite veliko uganko družbe. C'e kaznujete merilea v tem človeku, kaznujete žnjim vred nesramnosti in hinavžčino. z eno besedo, najnižje strasti, kar se jih more pojavki pri defreneriraneu.
Prav lahgo bi navedel ves govor državnega pravdnika. Toda ta del naj zadostuje, da boste, častiti gospod, izprevideli, kako zelo se mi je bil vti>nil v spomin.
Pozneje se mi je zde.l ta govor večkrat smešen, ni se mi pa zdel sm»-««-n, ko sem ga moral poslušati pred porotniki, dočim me je navdajal z nevojjo in j«-zo. O bi .se mi nudila prilika, usmrtiti govornika, bi storil to br«*z najmanjšega obotavljanja.
1'ničiti me je hotel. O tem ni bilo niti najmanjšega dvoma. V njegovih vuokodoneeih frazah je bila neizprosna logika, neizprosna
ostrina in prepričevalnost.
Toda zavest, da sem videl svojo usodo zapečateno, me ni mo^la uničiti.
Vzravnal ><*m se ter za pičil svoje oči v usta svojega nasprotnika.	V ' «
<T'asoyJsje je pozneje poročalo, da -sem bil podoben tigru. Nekateri !»o pa občudovali moj stoični mir.
Eno je pa ge.tovo. Ce bi me rabelj takoj po govoru državnega pravdnka od vedel na morišče bi Sel mimo in pogumno v smrt, samo da bi kljuboval onim, ki ko me obkoljevali.
Ko je končal državni pravdnik, sem se obrnil k svojemu zagovorniku Viretu, rekoč:
—	Gospod zagovornik, prosim vas. nakra.tko. Kaj morete na: praviti proti temu groznemu obrekovanju? Vse govori proti meni. Malo manjka, da samega sebe ne vprašam, če se res ni vse tako zgodilo, kot je državni pravdnik povedal. Jaz sem obračunal z vsem »vetom. Bodite kratki.
—	Moj dragi, vi ste čuden človek — se je zasmejal Viret.
Nikdar ni bil bolj prepričan o moji krivi kot v trenutku, ko
je pričel govoriti.
Ko je pa prenehal govoriti, je bil prepričan, da sem nedolžen.
Kljub temu. da sem se smatral že pokopanega v grobu, sem ga poslušal in sem se mu čudil. Zdelo se mi je, da zagovarja nekoga drugega, ne mene.
Kako malo sem bi! podoben krasni sliki, ki jo je napravil o meni.
Za«Vl je govoriti o moji mladosti, da sem bil vedno zamišljen sanjar, kot so vsi tisti, katerim je življenje namenilo dosti hudega. Pozneje sem se zadovidjil s skromno ded&čino, začel sem delati in študirati. Hrepenel da sem po znanosti, ne pa po diplomi.
—	G os pot je porotniki. — je rekel s tajinstvenim glasom — nastane vprašanje, če je ljubil svojo svakinjo. Te skrivnosti mi ni hotel v svoji skromnosti izdali. Toda če pomislim, da je kmalo po Pavlovi proki odpotoval na dolgo potovanje, se mi skraj rxli, da bi se bil rad poročil žnjo. Tf da bil je mož časti in zato je hotel po-tel pozabiti nanjo. In pozabil jo je. Fraze, da jc ljubezen večja, je čitati samo v romanih. Izkazalo se pa je, da so bili oni, ki so pisali romane o večni ljubezni. jako veliki vefernjaki. Vincent Rousset je odpotoval na Špansko. Na pot seboj je vzel svojo žalost. Kasti-ljanke in Andalučanke so blagodejno vplivale na njegovo srce. Po poldrugem letu se je vrnil ozdravljen, objel je svojega brata in s v jo svakinjo ter jima dokazal, da je napram obema pošten in nežen.
—	Nesrečni Pavel Rousset je bil pameten človek. Tako pameten je bil, da bi gotovo ne trpel svojega brata v svoji hiši, če bi le količkaj domneval, da zalezuje njegovo ženo. Sporazumela sta se zato tako popolnoma, ker je bil Pavel prepričan, da je bil Vincent popolnoma ozdravljen in da ni gojil napram gospe Lavri nobenih ljubavnih čustev.
—	Na tem mestu, gospodje porotniki, se moram dotakniti de-likatnc točke ženskega dušeslovja. Pri tem bom pa izvanredno previden.
Težko mi je praviti užaljeni vdovi bridke resnice. Ker pa gre pri tem za življenje mojega klijenta. moram govoriti, Četudi nerad.
To, kar bom povedal, ne velja samo gospe Rousset, pač pa ženskam v splošnem. Ženske, gospodje porotniki — skoraj vse ženske brez izjeme, rade vidijo, da so ljubljene. Ce jim napravite poklon, muli.Kj, da ste jim povedali nekaj prijetnega. Vsak pogled, vsak smehljaj pa že smatrajo za izzivanje. Če jim pa obrnete hrbet, si domišljajo, da ste to storili z strahu, da bi vas ne vjele s svojimi čari. In če .so bile enkrat ljubljene, se le s težavo privadijo misli, da niso ljubljene več. Gospo Sennevov sta oboževala oba brata, oba »ta se ji laskala. Namesto ljubezni je Čutila v sebi gotovo zanimanje do onega, ki je šel zastran nje v prostovoljno pregnanstvo. Ob misli na solze. ki jih morda ona pretaka, je začela še bolj ceniti svojo zakonsko srečo. Ali si nismo v tem oziru skoraj vsi podob ni f Vihar nam ugaja, ee ga opazujemo iz dobroza varovane sobe. Ko se pozimi prebudimo v gorki postelji si rečemo nehote: Tukaj ae boljše počiva kot bi se zunaj ns snegu. Razlika med našo usodo in usodo vagabunda zadaje našim udobnostim večje pojmovanje in nehote jih višje cenimo.
—	Vem, da bodo te moje besede zadele na velik odpor pri plemenitih in pobožnih dušah, vem pa tudi, da večina ljudi ni plemenita, in da «o skoraj vse ženske — skoraj vse — sem rekel, že po rojatvn koketke.
j	(Dalje prihodnjih.)
HIJ&r'tLm TULajJt V. 4	" • A. *""" -
neprevidnost enkrat krvavo maščevala nad nami samimi.
Značilna je pa tudi zadeva '*Deutehes Haus*' v Celju. Ta stvar se vleče že več let. skoraj od prevrata sem. Naša oblastva so imovino tega nemškega društva j zaplenila, kar je bilo pravno utemeljeno. Odbor društva je tožil, i sodišče pa je raziaodilo državi v j prid. "Deutehes Haus"' je vložil priziv in drugostopensko sodiščei je potrdilo razsodbo prvega sod- i nika. Sedaj se je odbor obrnil v Belgrad in zahteval revizijo raz-' sodbe. Svoj korak utemeljuje s tem. da se je konfiskacija izvršila — protizakonito in da ima pokrajinska uprava svoje prste vmes. V Belgradu pripovedujejo Nem-' ci na merodajnih mestih, da je pokrajinska uprava za Slovenijo vsega kriva in da bi se zadeva morala že zdavnaj rešiti da pa se v Ljubljani umetno zadržuje; in končna rešitev zavlačuje. In še mnoge, druprih lepih stvari vedo povedati, ki pa so seveda ne-i resnične. V utemeljevanju svojega prizna v tretji instanci i*osta-jajo naravnost nesramni. Ne spada na to mesto, kaj so vsi izmislili, samo da bi dosegli revizijo razsodb dveh sodišč in s tem do-; bili svoja kulturno- in pol:tično-| bojna sredstva zopet v svoje ro-! ke. Omenjamo le. da nas dolže na-
i ravnost nelojalnosti.
-
Tatvina na Belokranjskem.
• . ■ -
; Paivlu Malnarju v Dobličah pri i Črnomlju so tatovi odnesli 23,400 i krem denarja in raznega blaga v vrednosti 44.140 kron.
Dne 20. julija, približno ob času. ko t*? je vršil pogreb župnika VoK-iča. so našli blizu Fale tudi četrto žrtev, pogrešanega Držeč-nika. Propyl jali so ga v Ribnico, kjer se je vršil pogreb 22. julija.
N1ZNAHILO.
Naš stari zastopnik JANKO FLSUO, ki je svoječaano poto val ca naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš poaeL Re-jakom ga topio priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
e Kretanje parnikov - Shipping News
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
T7BLTO ralnosd ss potnika Je,
V da je natanko poučen o potnih listih, prtljagi Ja dragih stvareh.
ki so v sveti s potovanjem. Vsled dolgoletne iakuSnJe nam Je mogoče o vsem tem dali	pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnlke, ki Imajo kabine v IH. tmsredn.
Ako ste se aamsnlll potovati v stari kraj, nam plut« kar io to
▼ Vašo korist. Tudi sni, ki le nlao smeriikl tria«.
■Jani, smejo potovat! v stari kraj ne obisk In ti m Ja dovoljeno vrniti as. Na isljo dajemo vsakemu Ko-ca davna pojasni«.
Kdor ieU dobiti nnihn, al] "■■o * rtaieea kraja, naj nam pl-
» navodila, kajti Sterllo priseljencev Je omejeno.
Za potne atrofike lxplstoje pe našem naroČila Jadranska banka tod!
v dolarji*.
Frank Sakser State Bank
« Certlandt Street	New M
aiavne »estepstve /adrenake banka
IZPUČUAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom r Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to Je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslorljenec za 1*-
plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali
nam pa na novo naroČi izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Sploffno mnenje vlada, da se čeki,
ki se glase oa dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa fti res, ker.
kot že zgoraj omenjeno* je v Jugoslav i ji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso prlpiavnt za ljudi na
deželi, ker to banke oddaljene In Izplačajo take čeke v dinar jib Bele potem, ko dobe ls Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem ▼ dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprllllc.
Tudi za nabavo potnega lista ■— (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni Ust nI potrjen od ameriškega konzula.
ne more potnik dvigniti dolarjev. JStrofike ca rame listine In potni Ust se pa lahko plača tudi s dinarji.
V Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter labko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska, če je pa namenjen denar le sa potovanje,
je na nakaznici označit! vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraSčujočIh stroSkov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino zs dolarska Izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 75 centov; od f25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznici naj be vidne SOb
{eno: Izplačati r dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna sa dolarska izplačila v Jugoslaviji In itaUJL
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaadt St, New York City
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z na* sveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsegi sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANtiLEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja.
a Vse angleške besede so navedene, kako se pile« Jo in kako so pravilno angleško izgovore. Iz t« knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
knjiga j« trdo rasna, Tsebija 250 strast, V| 50 eens z poštnino-	™ H
Slovenk: Publishing Company
|*S Oortlandt Street	Mew York, V. T]
šE
Hamburg: Olympic. Cherbourg: Ityndam. Boulogne; Maria. Washington. Trst.
11.septembra
Aquitania. Cherbourg, Bremen; America. Cherbourg: Canopic, Cherbourg Bremen: Col*>mbo, Genoa.
12.	septembra
Tyrrhinia, Cherbourg. Hamburg; Pari* \ Havre: Sierra Ventana. Bremen: President Adams, Cherbourg; Zealand. Cherbourg.
113. septembra
i Thurineia. Hamburg: Finland. Chsr-• bourg. Hamburg. 14. septembra
Muenchen. Bremen. 115. septembra
Saxonia. Cherbourg. Hamburg; Rocham-beau. Havre; President K«>»eeveU, Cherbourg. Bremen: Ohio. Cherbourg, Hamburg: Homeric, Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Conte Verdi. Genoa.
18.	septembra
Mauretania. Cherbourg: Suffren Havre; President Fillmore, Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg.
19.	septembra
France. Havre; President Monroe, Cherbourg. Lapland, Cherbourg.
20.	septembra
Hansa. Hamburg: Moi.golla, Cherbourg, Hamburg; Bremen, Bremen. 21 septembra
America, Genoa. 22. septembra
President Harding. Cherbourg. Bremen [Orbita. Cherbourg, Hamburg; Majestic, Cherbourg: Veendam. Buuiogne.
i25. septembra
Derengarta Cherbourg.
'I 26. septembra
f L&cnnla. Cherbourg. Hamburg: Pre«. Van Buren. Cherbourg. St. Paul, Cher, bourg: Oiulio Cesare. Genoa.
27. septembra
Minnckahda, Cherbourg. Hamburg. 29. »eptembrj
Albania. Cherbourg: I-affayetle. Ilnvra
! Olympic, fhcrlmurit: Itotterdam. Boulogne; Columbuis. Bremen.
l> 2. oktobra
llttsburgh, Cherbourg. Bremen.
I 3. oktobra ;.1 BrlgenlHiid, Cherbourg.
14. avgusta:	f:
Berengarla, Cherbourg; Pre«. Fillmore,
Bremen.
If. avgusta:
Paris. Havre; Zetland, Chsrbourgh Pres. Monroe, Cherbourg.
II. avgusta: Mongolia, Cherbourg, Hamburg.
It. avgusta:
Albania. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Orbita. Cherbourg. Hamburg: — Leviathan, Cherbourg; Veendanm. Bou-1
logne.
21.	avgusta!
Aquitania, Cherbourg; Reliance, Cherbourg, Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg Bremen.
22.	avgusta:
France Havre: Laconla, Cherbourg. Hamburg; Lapland, Cherbourg; President Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bremen.
23.	avgusta:
Minnekahda, Cherbourg. Hamburg; — Westphalia, Hamburg; President Wilson, rrst.
25. avgusta:
Homeric. Cherbourg: Orca. Cherbourg. Hamburg; Taormlna. Genoa: Rotterdam. Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg. Bremen.
28.	avgusta:
Rousaillon. Havre; Mauretania, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg, Bremen.
29.	avgusta:
Pres. Polk. Cherbourg; Beidllta. Bremen; Conte Roeso. Genoa.
30.	avgusta:
K ro on land. Cherbourg. 1. septembra.
Laffavette. Havre; Georgp Washington.
Cherbourg, Bremen; Majestic, Cherbourg
Volendam, Boulogne.
4.	septembra
Berengaria, Cherbourg; Resolute Cherbourg. Hamburg.
5.	septembra
President Garfield, Cherbourg; Belgen-
land, Cherbourg; York, Bremen.
4. septembra
Albert Ballin, Hamburg; Manchuria, Cherbourg. Hamburg.
8. septembra
La Suvole, Havre; Orduna, Cherbourg
S S LEVIATHAN
M
Svetovni šampijonski parnik najhitrejši, največji, najfinejši
Veliki parnik Leviathan h? je sedaj izkazal kot najhitrejši lN>tniSki i«irnik na morju- Presegel je svetovni hitrostni rekord s tem, da je napravil v 1'-o
urah «87 navtičnili milj.
IVxlajte se v staro domovino na tem mogočnem pnrniku. Njegova velika obsežnost omogoča velike kabine. prostorna družabna zbirališča ter prostoren krov. Glede cen tretjega razreda se (»glasile takuj pri svojem lokaln«'iu agentu ali pa pišite na:
United States Lines
45 Broadway Lokalni zastopniki v vseh mestih.	New York City
Canadtlti urad: 79 Queen« Str.. W., Toronto
UNIT ED STATE S*V'SHIPPING BOARD
C^SSc^SR^^®
V Jugoslavijo u 9 dneh.
Vsak torek edpisje edea aerskik velikanom
AQUITANIA ................ 45.647 ton.
MAURETANIA ............ 30,704 tone
BERENGARIA .............. 52,022 ton
RarkoSne kabine 3. razreda z 2-4-6 posteljami. Prekrasne Jedilnice, kadilnice In počivališča. Pokrit krov za fietanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brez-skrbnost.
Nakaznice denarja potom Cunard. 1»-plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno, zaupno. Za karte in nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju.
CUNARD-ANCHOR LINE IS Broadway New York
Harmonike
Ako Selite Imeti res dobro In trpežno slovo*isko, nemško ali krom atlčno harmoniko, obrnite se na znano tvrdko sa pojasnilo ali pa pridite osebno.
LUBASOVE
Harmonike vseh vrst Imam tudi v zalogi ln sem sedaj edini zastopnik teb PiAlte po cenik.
8« Tam uljudno priporočam.
Anton Mervar
M21 St. Clair Avenu« Cleveland, O.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
▼ "Glas Naroda".
Produkcija sladkorja v Kumnniji.
Iz Bukarešte poročajo, da je letos pričakovati pridelka 75,000 vagonov sladkorne pese, kar bi dalo 8500 vagonov sladkorja. Za domači konzum bi zadostovalo.
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
s rogom ali breg roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dealer
24 Main St., Conem&ugfa, Pi Cenike zastonj, pilite ponj.

^ v.- -iX. • -	-■
KAJN.
•--—'
Francoski spisal: Stanislas Menniar. . \
--
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
*4Slov. Narod" piše:	fn
Naši Nemei so postali zadnje čase kaj bojevit L Prvrat jik je zalotil nepripravljene. To se pra-vi, da je prišel polom Avstrije za- >1 nje nenadoma. Ni jim šlo v glavo, p da bi mogla tako velika in stara u država, kakor je bilo avstrijsko & cesarstvo, razpasti in da bi se m o- n gli nenemiki narodi, ki so jih pe-stili in politično in gospodarsko p izkoriščali, osamosvojiti in se po- r staviti Tja lastne noge. Mislili so. j' da se Cehoslovaki ali mi Jugoslo- j n vani ne znamo scami vladati in E tla nismo zreli za lastno državo.; » Zaradi tega so jih dogodki prebi-it* teli in v polomu si popolnoma iz- — gubili glavo. Bili so popolnoma ( j poraženi in niso vedeli, kaj bi. i ^ Zato so postali koj po prevratu, c «ila ponižni in se kazali nam pri- i T jazne. Ne samo to. hiteli so izka- v zovati lojalnost do nove države ; d Srbov, Hrvatov in Slovencev, ka- -s tere člani so mahoma postali, se- i-veda proti svoji vcjji.	, š
Toda le na videz. Kmalu so se j ^ opomogli od prve osuplosti in tu-1 r di strahu, so začeli zopet dvigati S glave in samozavestnejše nasto- i j pali. Spomladi leta 1919 so celo c napadli Slovence v Mariboru, ta- s ko da je moralo nastopiti voja- ^ r štvo, napraviti red in za\-rniti nji- ■ ^ hovo predrznost. In kmalu potem, | \ ko ni imela naša prva akcija na ' l Koroškem zaželjivega uspeha in t
koroški Heimwehrovci vpadli! na Štajersko, seveda le za prav kratko dobo, jam je zrastel greben in so očitno kazali simpatije , in celo sporazum z oboroženimi nemškimi tolpami, ki so perirale ' ob koroško-nemški meja. Ko smo | ^ potem zavrnili z močnejšimi četami nemške tolpe !in napravili red na južnem Koroškem, je na- I šim Nemcem zopet upadel pogum I za javno kazanje svoje bojevito- I sti in za izražanje misli, da hočejo I odcepiti Štajersko od naše države in jo spojiti z Avstrijo.
Napravili smo veliko pogreško, ki nam postane še lahko usode-polna, ako je pravočasno ne popravimo. Zanaši smo se preveč na videz. Prepričani smo bili in smo večinoma še, da so naši Nemci postali pohlevni ill da so se sprijaznili z danimi prazmerami. Vse prej kot to! Organizirali so se, kakor se znajo tako imenitno samo oni>; vsakega svojega človeka imajo v evidenci, bodi jo okoli n joga in ga obdelovajo toliko časa. da je popolnoma njihov in da se morejo nanj popolnoma zanašati. Toda pravih Nemcev je v Sloveniji malo. Gre skoraj vedno le za odpadnike, renegate, ljudi sloven-i ske krvi. ki so se dali zapeljati in so postali hujši od Nemcev sa-. mih. In teh se moramo čuvati v ■ prvi vrsti.
i Druga naša slaba stran je pre-* tirana politična strast in stran-
-	karska zagrizenost, ki cesto po-> zabija na vse narodne svetinje in t celo na vitalne narodne interese, i samo da se za hip okoristi in zada političnemu nas-protniku, Ju-
-	goslovanu, udarec. Ta naša za-1 slepljenost gre tako daleč, da s<< i se celo delale kombinacije z nem-
-	škimi glasovi. Da Nemci niso sle-
-	pi in da so hitro »poznali priliko, ki se jim je nudila da se zopet
-	postavijo na politične noge in se . uveljavijo v parlamentarnem življenju naše države in s tem poka-
z žejo svetu, da so tu in da so močna manjšina, ki jo celo najmoč-. nejše stranke v Jugoslaviji upo-e števajo — se je pokazalo bas pri i, zadnjih volitvah. Nemci so bili ta-i koj za take kombinacije, stavili i pa so seveda zahteve, ki poleg te-i ga, da so bile naravnost nesramne, ogrožajo naše narodne interese na severni meji. Poskus se m _ obnesel. zakaj, to je postranska >. stvar. Biti pa nam ora svarilo za i bodočnost, da ne napravimo več . takih poskusov in da ni doibro
braniti se z Beleebubom. j Nemci so zahtevali razne kon-□ cesije za svoje glasove. Zahtevali e so stvari, ki jim* jih je absolutno ne smebro dovoliti, ako aoeome, •- da nam naši Nemci lepega dne zrastejo čez glavo in da nam zo-o pet zagospodujejo. Zato naj bodo naši politiki previdni in naj ne gredo v svoji strankarski zsalep-lejiMtoti predaleč, ker bi se sicer
New York. Plymoulli. Havre. I*aru
PARIS .. 15. avg.; tZ. sept.; 3. okt. FRANCE 22. avg.; 19. sept.; 10. okt. LAFAYETTE 1. sept; 29. sept; 10. nov. Now York. Havre. P»rl»
ROUSSIL.L.ON ........... 30. avgusta
CHICAGO .............. 6. septembra
LA SAVOIE ............ 8. septembra
ROCHAMBEAU ...... 30. septembra
New York. Vigo {Spain], Bordeaux LA BOUR DONNA 18 18. septembra. Pifite ta enfii Uh«la— aaaata iB aa dani 1» STATE STREET.	NEW YORK