Fr. Ks. Meško: Tedaj je Bog odiočil: »Kaj me zasmehujejo? Z vojsko, kngo in lakoto jih udarim za vse milijone krivic in hudobij, ki jih na zemlji vidim, za vse njih zasmehovanje, za vsc njih lažnive molitve. V krvi naj utonejo! Da bi jih pokončal z vodo, niso vredni. Zakaj večje so njih hudobije od hudobij ljudi ob času Noetovem. V krvi se naj zadušc!« In je poklical apokaliptiške angele, ki imajo vse gorje in vse grozote v svojih kupah shranjene. In jim jc naročil: »Poletite čez kraljestva zemlje s kupami rnoje jeze. Od morja do morja pchitite! In izlijte svoje kupe na dežele in morja! Vse sovraštvo izlijte, vso grozo, vso žalost, vse gorjupo gorje do dna! In kamor bo gorje iz vaših kup kanilo, tja udarim še jaz s svojo roko, da bo gorje in uničenje popolno.« Globoko poklonili so se angeli. Molče so se poslovili, čez svetove pohiteli, svoje kupe razlili, ^n glej, gorje! Čez noč so vstala kraljestva zoper kraljestva, ljudstva zoper ljudstva, sorodno pleme zoper sorodno pleme, bratje zoper brate. Z jezo so se rlrug zoper drugega dvi_nili. s srdom in sovraštvpm, da takega šc ni videlo solnce, odkar ga je na neba obok premogočna roka božja pripela. Prišli so pozivi od cesarjev in kraljev. In ljudstva so šla, da se moremed seboj. Šel je tudi Maiija. Čez noč je prišlo to nepričakovano in grozno. Ako bi ne bilo prišlo tako naglo, bi morda premislil, mirno in natanko 5e vse enkrat pretehtal. In kdo ve, ne bi li našel sedaj prave poti, da bi Mariji njivo vrnil. Pa je prišlo kakor nenaden vihar z neba in jih je odtrgalo od domov in jih v tuje kraje neslo, kakor trga jesenski veter listje z drevja in ga brez usmiIjenja meče na vse strani sveta, nekaj v strugo reke, in ga voda odnese, nekaj v pocestno blato, kjer žalostno segnije, nekaj na varne kraje, kjer nanj solnce posije in ga skrbno in ljubeče posuši. Tisto jutro, ko je Matija odhajal — tudi Peter bi moral iti, če bi še živel, saj sta z Matijo eno leto skupaj služila — je stala Marija z vscmi otroki pred hišo. Čutila je, srce ji je pravilo: »Danes se odloči.« Skoro vso noč ni mogla oči zatisniti. Venomer si je govorila: »Morda pa si vendar premisli, preden odide. Njivc venclar ne more s seboj vzeti. In ne ve, se li vrne ali ne.« Zato je stala tam in čakala. Ob.šestih se odpelieio iz vasi, \e bila slišala. In ie zbitdila na vse z_o- daj vse otroke. Vsi bi naj stali z njo pred hišo, vsi bi naj s svojo nedolžnostjo in svojim siromaštvom prosili: »Usmili se nas, sirot! Vrni nam, kar je naše!« Okoli polšestih je Matija res prišel iz koče. Težek kovčeg je nesel na rami. Ko je prišel do njive, ga je snel z rame, vzel ga v roko. Kakor bi se hotel še enkrat po njivi razgledati, razgledati se laže in prosteje. Tedaj je Marija opazila, da se je ozrl sem proti njenemu domu. Moral jih je videti, zakaj nenadoma je obstal. »Zdaj pride sem in poreče: ,Marija, odpusti! Vzemi, kar je tvoje.' A saj sem mu že odpustila. To Matija dobro ve!« A srce ji je zadrhtelo od presenečenja in boli, ko je Matija čez trenotek stopil naglo naprej. Hitel je, kakor bi se mu silno mudilo, ali kakor bi se bal, da bi ga vendar njegov dobri angel še pregovoril. Spodaj ob ovinku ceste se je šele ustavil in se ozrl. Marija je dvignila desnico, kakor bi ga nameravala s prosečo kretnjo poklicati nazaj. A se je že odvrnil od nje. V naslednjem trenotku je izginil za ovinkom, za hribom. Kakor od kapi zadeta se je Mariji roka povesila. »Jezus, Marija, s smrtnim grehom odhaia, In če _re morda v smrt!« X. V Karpatih. Trojica mož, ki so plezali drug za drugim na strmino, na katero bi se šc v lepem poletju celo koza s težavo povzpela, fe čutila in vedela: »Pot na življenje in smrt je.« Ne samo od topečih se snežink, bolj od telesne in duševne napetosti so jim tekle po licih vroče, umazane srage. Plezali so polagoma. Slednii naprej strleč kamsn je bilo treba najprej mehkega snežnega ovoja očistiti, poskusiti, drži li ali ne. Šele potem je bilo mogoče polagoma, previdno splezati nanj, ali naglo, z vsa silo, s skrajnim napetjem vseh roišic in vse dušne volje nanj se zavihteti. Ob enem je bilo treba paziti na vse Ftrani, z'asti navzgor, dasi se je v temi in metežu videlo le za silo korak naprej, paziti, se li ne bi kje zgenilo, pojavila se kje izza bele kučme molčečih skal sovražnikova glava, pokazala se kje sovra^nikova puška. Skoro do polnoči }e snežilo — že tretji dan. Proti polnoči je prenehalo. Ne dolgo potem se ]e izvil iz fantastično raztrganih, kakor po strelah razcefranih oblakov polni obraz lune. Še nikoli ni bila brž tako bleda kakor to noč. A se je prav kmalu spet skrila, kakor ne bi mogla teh grozot na zemlji gledati. A čudna radovednost jo je prisilila, da je Se enkrat pomolila polovico bledega lica izza temotnejja zastora na ogromnem oknu vesoljstva. Kar je videla, je bila morija. Kar je iz zemlje gor proti nji in nebu puhtelo, je bila kri, vroča, grešna in nedolžna kri. Tako se je vse te grozote prestrašila, da se je naglo spet skrila. In kakor bi samo nebo nad vso to strašno žaIostno zemljo nanovo zajokalo, so se spet vsule nahjo bele, od hladne boli strnjene solze, velike plešoče snežinke. Matiji Petku, desetniku, ki je plezal zadnji naed trojico poizvedovalcev, so se snežinke na rokah sproti tajale. Tudi na obleki. Bila je že do zadnje niti premočena. Visela je na njem, kakor bi bil zavit v premočen papir. Dva dni in dve noči je že neprestano v snežnem metežu in v o.nju. Oči ves ta čas ni za pet minut zatisnil. Užil je le nekaj skorje prepečenca, s snegom si hladil žejo. Navrh nenrestana napetost duha ob neusirriljeno vstajoči misli: »Živ ne pridenj iz tega pekla!« Odclih in okrepčilo mu je bilo, ko je dobil povelje, naj gre s praporščakom in četovodjo na poizvedovanie. Zdaj, ko leze na te divje višine, mu v glavi šumi in bobni, kakor bi drveli z vseh gorskih višin krog njega bobneči veletoki in slapi v nižine. Vmes posatnezni, še močneiši gromi, kakor bi se v presledkih krušili z vrbov offromni piazi in bi drveii z (Jroznim bobnenjem navzdol. Trese se zemlja pod njimi, gorovje poka. Matiji se včasih zazdi, da vse pod njim popušča, se pogreza, drsi v globočino, pada, pada v brezdanja brezna, v večnost. A se iz omame in prevare spet zave: »Samo veliki topovi so!« Vmes prasketa, neprestanp in naglo. Škrebeta, kakor bi naglo udarjalo ob led drobno kamenje. Matiji se za trenotke zazdi, da prihaja to živce trgajoče prasketanje izpod snega, iz globine zemlje. Kakor bi se bil zbudil duh Karpatov, Repoštev, o katerem ve četovodja, ki pleza nekaj korakov pred njim — bivši študent — toliko in tako nazorno pripovedovati. Morda ga je šum in grom po gorah iz stoletnega spanja zbudil? In zdaj hoče na dan. S svojo silno močjo se upira ob gorovja kamenite stene in svode. In se zibljejo, tresejo in pokajo na vseh koncih in krajih s tako groznim šumom, da vse telo spreletava, da skoz kri in kosti reže, reže noter do srca. A se hipoma spet zave, pomisli iz utrujenosti in meglenih sanjarij in prividov jasneje in trezneje: »Strojne puške!« »Ssss — rrrč—« zašvistne nenadoma skozi zrak, skozi tiho padajoče kosmiče, kakor bi bil nekdo z drobno, prožno palico krepko po zraku zamahnil in bi se bila palica v za«iahu s hreščečim jekom prelomila. V istem- trenotku ie Matiia začutii. da mu ie des- nica kamen izpusiila. »A!i se jVpečina, ki sera se zanjo držal, odkrušila?« ]. pomislil nekako nejasno, kakor v polsnu. »In vendar ne! Saj se je z levico še oklepam.« »Kaj pa, če sem zadel?« Primaknil je desnico tesno pred oči. Glej, vsa krvava! Zdaj čuti tudi, kako mu teče gorka kri za rokav. Pr_ti mu brez moSi bingljajo dol ob suknji. Začutil je žgočo bolečino tudi ob strani, v ledju na dcsni strani. Čutil je neprijetno, kako rau dol po ncgi polzi kri, topla, vroča kri. In nekako polzavedno je čutil, da mu tucli levica postaja slabša, mu dreveni, skalo pbpušča. »Poi_agajte!« Bolj zdihnil je, ko zaklical. Tako silna je bila moč discipline, tako ves prežet je bil s poveljem, da se mora podjetje izvršiti z največjo previdnostjo in molčečnostjo, da niti v ti smrtni nevarnosti ni upal glasnoje na pomoč zaklicati. Bilo pa ni pomoči od nikoder. Zdrknil je s skale. Drsel je po mehkem snegu. Izpočetka se skoro zavedal ni, da drči v globino. Le polagoma je spoznal, kaj se z njim godi; a še sedaj*le v nekaki omotici. Nekako polzavestno se je poskusil z levico kje opri-. ieti. da bi se ubranil te_a nevzdržnega, mehkega drvenja navzdol. A za kar je zgrabil, ni nudilo opore. Kamor je ssgel, sam sneg, mehek sneg, brez vsake trdne točke. Kakor v puh se pogreza roka vanj ali kakor v sod vode. In se niti trudil ni več. Spoznal je, da je brezkoristno. In bolj in bolj se ga je lotevala mehka omaniica, nekaka topla, prijetna lenosi, tiha želja, da bi ss peljal in bi drsel iako brez konca in kraja. Kar se mu je zazdslo, da se je ^^reznil povsem v srfeg in ne drsi več. Hoiel je pogledati, kje je. A ni mogel oči odpreti. Poskusil se je dvigniti, izkopati se. Pa se \z le globlje pogrezal. V usta mu je silil sneg, v nos, v ušesa. Prhal je, branil se z zadnjimi močmi, da ga ne zaduši. A mu je legalo na prsi vcčje in večje breme; dihal je težje in težje. Kar se mu je zazdelo, da lsži doma na njivi. Ne, ne leži na nji, zakopan je v njo! Obide ga silna groza. Hoče vstati, izkopaii se, rešiti se. A se pogreza globlje in globlje. Prst njive mu kakor mlačna voda polje krog tclesa. Tiho, tiho, nalahkp plivkaje, neprijetno ga ščegstaje, rau drsi čez noge, čez pas, čez ledja. Polze mu gor čez prsi, čez rame, čez roke, da jih ne more več gibati. Kakor z ogroranimi, jeklenimi prsti se mu oklene \rratu. Sili (Konoc prihodnjič.)