CELJE, 29. MARCA 1979 - ŠTEVILKA 12 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Jutri bosta izpred zgradbe SLG v Celju odpeljala dva Izletnikova
avtobusa v Rovinj in tako bomo beležili že sedmi tradicionalni tednikov
izlet 100 kmečkih žensk na morje. Prijav je bilo veliko, toliko, da je žreb
lahko »ustregel« le majhnemu delu.
Toda, tudi ostali ne bodo razočarani. V številnih pismih ste nam, dragi
bralci, predlagali, da naj organiziramo še druge izlete. V uredništvu smo
imenovali akcijsko skupino in jo zadolžili za pripravo takšnega izleta.
Več o tem na 16. strani. Upamo, da boste zadovoljni.
MILAN SENIČAR
Predaja zvezne štafete mladosti na celjskem območju med mladimi iz žalske in celjske občine je bila v Levcu pred novo
poslovno stavbo Lesnine. Pozdrave mladih iz žalske občine je kot njihov zadnji nosilec prinesel Igor Pungartnik (levo),
predsednik Krajevne organizacije ZSMS na Polzeli, sicer zaposlen v TGO Gorenje v Velenju ter jo z najboljšimi
željami tovarišu Titu in po nadaljnjem plodnem sodelovanju med mladino obeh občin izročil prvemu nosilcu v celjsko
občini Rihardu Majcnu, predsedniku Občinske konference ZSMS. Ta jo je ponesel do Butajevega mosta, kjer so jo
potem vse do hale Golovec izmenično sprejemali številni mladi iz šol, delovnih organizacij, društev in krajevnih
skupnosti.
Foto: TONE VRABL
STRAN 2
CINKARNA IN OKOLJE
STRAN 7
ŠTAFETA MLADOSTI NA
CELJSKEM
STRAN 7
ANICA KUMROVA-
MEDITERANSKA IGRIVOST
STRAN 10-11
OBISKALI SMO ŠMARTNO
OB DRETI
STRAN 16
POJDITE Z NAMI NA
SOBOTNI IZLET!
ZVEZNA ŠTAFETA MLADOSTI NA CELJSKEM:
ZDRUŽENI OKOLI TITA
V vseh srcih ena sama žel/a — srečno, tovariš Tito!
v soboto, 24. marca, je okoli pol-
dneva startala v prostorih ravenske
železarne letošnja zvezna štafeta
mladosti, ki se bo v dveh mesecih do
25. maja spletla v izjemno bogat ve-
nec naših skupnih najlepših želja to-
varišu Titu ob njegovem letošnjem
rojstnem dnevu. Štafeta je startala
ob plavžu, tam, kjer vre, tam, ker se
Poraja močno, lepo in sigurno. Kot je
niočna naša država, katero tako
uspešno vodi Tito.
Prav zaradi starta na Ravnah smo
letos tudi na širšem celjskem območju
pozdravili zvezno štafeto mladosti
prej, kot je bilo to v prejšnjih letih. V
osmih občinah celjskega območja se je
f^udila v nedeljo in ponedeljek, ko so
si svetlo, veliko in simbolično okraše-
'io palico podajali iz rok v roke številni
'^ladi od Slovenskih Konjic do Šmarja
pri Jelšah, Šentjurja pri Celju, Laške-
pa po obhodu zasavskih občin in
domžalske preko Zalea, Celja, Velenja
Mozirja. Povsod so bila srečanja
'Sta, občutki pa tudi. Prostori, kjer je
Potovala zvezna štafeta mladosti, so
oili okrašeni z zastavami in transpa-
''^nti, mladi so imeli v rokah cvetje, na
^^brazih smeh in v grlih pesem ter
Vzklike z vsem najboljšim, kar lahko
'zrečemo ob tako lepem in pomemb-
•^^iTi trenutku, kot je štafeta, namenje-
na našemu najljubšemu človeku, tova-
išu Titu.
Napačno pa bi bilo, če bi menili, da
so se ob dolgi trasi čez celjsko območ-
je zbrali samo najmlajši in mladi. Ne,
bili so zbrani vsi, ki so želeli tudi na ta
način izkazati svojo odločnost, da so
združeni okoli Tita. Tako je bilo pred
šolami pa delovnimi organizacijami,
trgovinami, skratka povsod. V konji-
ški občini je bila osrednja prireditev v
Slovenskih Konjicah, v šmarski v
Šmarju, v šentjurski v Šentjurju, laški
v Rimskih Toplicah, žalski na Polezli v
Tovarni nogavic, v celjski v hali Golo-
vec, v velenjski v Velenju in mozirski
o Nazarju.
V celjski občini so mladi prevzeli
štafetno palico v Levcu in to od pred-
stavnikov žalske občine. Skozi prak-
tično vso mesto so jo ponesli do delov-
nih prostorov Aera, kjer so pripravili
lep kulturni praznik in kjer je pismo
tovarišu Titu prebrala ' Breda Seme,
mladinka iz OO ZSMS tozd kemija Ae-
ro Celje. Po obhodu novih delovnih
prostorov za AC papir je štafeta nada-
ljevala pot med vse gostejšim špalir-
jem navdušenih mladincev in občanov
proti hali Golovec, kamor se je že spu-
stil s padalom in z lokalno štafetno
palico član Aero kluba Celje Boris Bla-
žič. Kot zadnji je zvezno štafetno pali-
co pred odhodom v halo prevzel odlič-
ni atlet AD Kladivar Rok Kopitar ter jo
mimo nabito polne dvorane in med
pesmijo ter fanfarami ponesel na oder,
za katerim je bila velika Titova slika s
preprostim, vendar človeško najto-
plejšim in najiskrenejšim stavkom:
»Tito, radi te imamo!«
O pomenu zvezne štafete mladosti in
praznika, ki ga bomo slavili čez dva
meseca ali natančneje 25. maja, je go-
voril sekretar Občinske konference
ZKS Stane Seničar, nato pa je ob mo-
gočnih zvokih mladih in skandiranju
»Tito, Tito« odnesla štafetno palico
mladinka iz Ingrada Slavica Kolšek.
Svetel simbol je ponovno romal v rok
v roke na poti skozi Vojnik in Dobrno
do Vinske gore pa po velenjski in mo-
zirski občini, kjer se je na Cernivcu
končala letošnja pot zvezne štafete
mladosti po širšem celjskem območju.
Do 25. maja, ko se bo štafetna palica
ustavila v rokah zadnjega nosilca na
stadionu JLA v Beogradu ter bo nato
izročena Titu, skoraj ne bo kraja in
občana, ki v tej mogočni akciji ne bi
sodeloval. Težko je v tem zapisu zajeti
vse, ki so in ki bodo sodelovali pri
edinstveni štafeti, ki združuje pozdra-
ve za prvega človeka Jugoslavije. Ven-
dar naj velja še enkrat: ta štafeta je
edinstvena, kot je edinstven tovariš Ti-
to. Torej srečno zvezna štafeta mlado-
sti za Tita, ki je glavni kreator za to, da
živimo srečno mladost, v miru in lepo.
Je pa to tudi obveza, da smo vedno
združeni okoli Tita!
TONE VRABL
NA OBMOČJU SO KRITIČNO
OCENILI DELO
Akcija v zvezi z obravnavanjem in sprejemanjem zaključ-
nih računov je na celjskem območju široko izzvenela med
delavci. Tako namreč kažejo ocene in obenem dokazujejo, da
so delavci še kako zainteresirani za dobro grospodarjenje in
za vprašanja pridobivanja in delitve dohodka. Razsežnost in
globina razprav delavcev zato daje tudi jasen odgovor vsem
tistim, ki so trdili, da pomeni akcija v zvezi z obravnava-
njem zaključnih računov le nalogo več, ki jo je treba hitro,
zgolj površinsko uresničiti.
Seveda pa je aktivnost pri obravnavanju in sprejemanju
zaključnih računov pokazala tudi na marsikatere slabosti v
delovnih organizacijah. V celjski občini so tako delavci v te-
meljnih organizacijah temeljito obravnavali vzroke ponekod
slabe produktivnosti dela, nedoseganje izv oznih ciljev, vpraša-
nja politike zaposlovanja. Precej pozornosti pa so namenili
tudi vprašanjem izpolnjevanja obveznosti do sprejetih samou-
pravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pa čeprav v
sindikatih menijo, da bi morali temu vprašanju nameniti še
več pozornosti. V velenjski občin so delavci naravnali svoje
razprave predvsem na vprašanja delovne discipline, visokih
staležev, pomanjkljivega dela strokovnih služb, slabe organi-
zacije dela, izkoriščanju delovnega časa in še nekaterim dru-
gim. Dosti kritičnega pa so izrekli tudi na račun izvajanja
programov in kadrovske krepitve interesnih skupnosti. V ob-
čini Šmarje ugotavljajo, da so razprave dobro tekle, med slabo-
sti pa prištevajo dejstvo, da so delavci pogosto zelo zavzeto
razpravljali o delitvi, premalo pa o ustvarjanju skupnega pri-
hodka. Tudi v žalski občini ocenjujejo, da so razprave o zak-
ljučnih računih izkazale velik interes delavcev za boljše gospo-
darjenje. Obenem pa menijo, da bi morali v detovnih organiza-
cijah nekoliko več razpravljati tudi o dohodkovnih odnosih t»-
o nagrajevanju po delu. Podobno ocenjujejo tudi v Šentjurju
ter poudarjajo, da bi morali predvsem delavci v kmetijstvu
naglasiti vzroke in posledice, ki so povezane s ceriami živine,
mleka in repromateriala. V laški občini so v delovnih organiza-
cijah obravnavali ves sklop vprašanj, ki so íxjvezana z gospo-
darjenjem, obenem pa so v razpravah o zaključrrem računu
naglasili, da želijo biti tudi v bodoče nadrobno seznanjeni z
vsemi vprašanji gospodarjenja. Tudi v občini Mozir^ so de-
lavci načeli vrsto vprašanj pri obravnavi zaključnega računa,
izrazito kritični pa so bili do vprašanj kmetijstva. Porast stro-
škov, cen in drugi problemi namreč povzročajo nezadovoljstvo
delavcev tako v družbenem, kot tudi za.sebnem sektorju kme-
tijstva. V konjiški občini so podobno kot drugod kritično
pretresli rezultate gospodarjenja ter se še posebej omejiU na
vprašanja produktivnosti, rasti stroško\', nedoseganje planov
in druga.
O poteku razprav v zvezi s sprejemanjt-m zakijućnih računm-
so na zadnji seji spregovorili tudi člani sekretariata medobčin-
skega sveta ZKS, ki so se je udeležili tudi vodilni sindikalni
delavci na našem območju. Na seji so med drugim poudarili,
da bi morali v delovnih organizacijah nemudoma izdelati
ocene o gospodarjenju v prvih mesecih letos ter se dogovcKiti
kako o doseženih rezultatih izpeljati široko razpravo med de-
lavci.	DAMJANA STAMEJClC
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 12 - 29. marec 1979
GRB CELJA ZA
KOMORNI
MOŠKI ZBOR
Tokrat odločitev ni bila
težka. Člani Izvršnega
sveta celjske občinske
skupščine so brez zadrž-
kov sprejeli odločitev, da
podelijo Komornemu
moškemu zboru za tride-
setletnico uspešnega dela
še eno občinsko družbe-
no priznanje ^ Celjski
grb. Komorni moški zbor
je namreč že pred leti
sprejel Slandrovo na-
grado.
V obrazložitvi tej po-
membni odločitvi so zno-
va ugotovili, da gre za
zbor, ki je z nastopom do-
ma in v tujini dosegel po-
membne uspehe in tudi
tako ponesel ime celjske-
ga mesta in njegov ugled
v širši svet.
Komorni moški zbor je
v teh letih dosegel enajst
visokih jugoslovanskih in
mednarodnih priznanj.
Prvo mednarodno je priš-
lo 1957. leta, ko je s svo-
jim nastopom v angle-
škem Llangollenu prese-
netil pravzaprav ves svet.
In potem so si sledila od-
ličja iz Arezza, Gorice,
švicarskega Montreuxa
itd. Iz domačih krogov pa
sta po dve srebrni in dve
zlati plaketi mesta Mari-
bora itd.
Slovensko in jugoslo-
vansko narodno ter umet-
no pesem je poleg tega
ponesel v številne evrop-
ske države: Italijo, Avstri-
jo, Zvezno republiko
Nemčijo, Nizozemsko,
Belgijo.
Tridesetletnico svojega
uspešnega kulturnega
poslanstva bo zbor poča-
stil v petek, 6. aprila s
slavnostnim koncertom v
dvorani Narodnega do-
ma. Pred tem, v soboto,
31. t. m., pa bo zapel v
Krškem.
M. B02IC
POGOVOR V
SZDL
Ob volitvah v krajevnih
konferencah SZDL so v celj-
ski občini izvolili tudi nova
telesa - sekcije ter obnovili
članstvo v koordinacijskih
odborih krajevnih konfe-
renc. Da bi se skupaj dogo-
vorili o delu in nalogah, je
občinska konferenca SZDL
v Celju organizirala v torek
pogovor z vsemi predsedniki
sekcij v krajevnih konferen-
cah, včeraj pa je bil še razgo-
vor z vsemi predsedniki
koordinacijskih odborov. Na
razgovorih so se dogovarjali
o vlogi novih teles ter o bo-
dočem delu in nalogah.
DS
CELJE
CINKARNA IN OKOLJE
Predračun za ekološko sanacijo znaša 151,000.000
dinarjev
Pestro in zanimivo je delo
izvršnih svetov občinskih
skupščin. Tako tudi celjske-
ga. V hipu, ko končuješ raz-
pravo o usmerjenem izobra-
ževanju, se preseliš na eko-
loško sanacijo Cinkarne, in
potem na turizem pa na
znanstvenoraziskovalno de-
lo itd. V specializaciji raz-
prave tudi izreden mozaik
problemov, vprašanj, na-
log. To je dejstvo.
S približno takšno vsebino
je potekala tudi zadnja seja
celjskega Izvršnega sveta.-
Zanimiv je bil začetek dela,
ki je veljal turističnemu ra-
zvoju celjske občine. Slo je
pravzaprav za dokument, ki
je dal hvaležno osnovo za za-
četek razprave in za začetek
priprave končnega načrta.
Ta naj bi bil pripravljen v
dveh mesecih. Odgovornost
za to delo je prevzela Poslov-
na skupnost, seveda ob so-
delovanju vseh, ki delajo v
občini na turističnem po-
dročju.
Več kot kritična je bila raz-
prava o znanstvenorazisko-
valnem delu in inovacijah v
občini. Kritična zato, ker je
znova ugotovila, da na tem
področju zaostajamo. V tej
zvezi je hvaležna pobuda o
ustanavljanju in delu tako
imenovanih raziskovalnih
svetov v delovnih organiza-
cijah, ki naj bi bdeli nad to
dejavnostjo, jo usmerjali,
spodbujali. Na vsak način pa
gre pri tem tudi za spremem-
bo odnosa poslovodnih orga-
nov do aktivnosti, ki nam je
potrebna, če hočemo korak
naprej. Izvršni svet je tudi
predlagal, da naj bi v združe-
nem delu posvetili večjo po-
zornost ustreznemu nagraje-
vanju kreativnih kadrov.
Na dnevni red je prišlo tu-
di poročilo o izvajanju ekolo-
ške in ekonomske sanacije
Cinkarne. Gre za poročilo, ki
bo prišlo tudi na dnevni red
zasedanja delegatov občin-
ske skupščine. To je infor-
macija, ki mora dobiti svojo
širino. Zato so jo v Cinkarni
tudi pripravili, da bi bil z njo
seznanjen sleherni delovni
človek in občan v celjski ob-
čini.
V izdelavi je dolgoročna
razvojna usmeritev Cinkar-
ne, program izgradnje nove
tovarne za proizvodnjo žve-
plove kisline je izdelan, izde-
lan pa je tudi program za na-
daljevanje proizvodnje tita-
novega dioksida in seveda za
ekološko sanacijo. Predvide-
no je, da naj bi poskusna
proizvodnja v novi tovarni
žveplove kisline stekla okto-
bra prihodnje leto. Gre pa za
naložbo, ki bo veljala okoli
311 milijonov dinarjev.
Končni predračun stro-
škov za ekološko sanacijo
Cinkarne znaša zdaj po zad-
njih izračunih nekaj več kot
151 milijonov dinarjev, od te-
ga odpade na ekološko sana-
cijo temeljne organizacije za
proizvodnjo titanovega diok-
sida skoraj 115 milijonov di-
narjev. V tem znesku ima
»ustrezen delež tudi partner iz
Nemške demokratične repu-
blike.
Gre torej za velika sred-
stva, in predlog dogovora o
njihovem združevanju je že
pripravljen. Razumljivo je,
da kolektiv Cinkarne vztraja,
da bo dobil ta sredstva pod
obljubljenimi pogoji, torej
pod pogoji, ki so navedeni v
programu za ekonomsko in
ekološko sanacijo, ki ga je
sprejela tudi celjska občin-
ska skupščina.
Priznajmo, prizadevanja
za rešitev zahtevnega celj-
skega vprašanja so očitna.
Na vseh straneh.
M. B02IC
BORCI: REGIJSKI POSVET
DRAGOCENI SO DNEVI
Pomanjkljivo je zdravstveno varstvo
Priznavalnine urejene do-
mala povsod. Ponekod teža-
ve s stanovanji. V zdravili-
ščih nanje ne gledajo tako
kot na ostale paciente, vsaj
povsod ne.
»Preden pridem do zdrav-
nika - in tega potrebujem
večkrat -, se mi zdi, da mo-
ram znova prehoditi vso voj-
no pot!«, je nekoliko ironino,
toda z občutno grenkobo pri-
pomnil eden borcev na regij-
skem posvetu o problemati-
ki socialne varnosti borcev
NOV in drugih borcev ter
vojaških invalidov, sklica-
nem na pobudo medobčin-
skega sveta SZDL v začetku
tedna v Celju. Tudi sicer je
bila zdravstvena problemati-
ka osnovno gibalo posveta.
Pokazalo se namreč je, da v
večini občin nimajo borčev-
skih ambulant, da so čakalne
dobe izredno dolge, da pone-
kod sicer imajo denar pa ni-
ßo ustrezno organizirani, po
drugi strani pa kar vse po
vrsti muči kadrovski pri-
manjkljaj v zdravniških kro-
gih.
Borci tudi niso zadovoljni
-	in to so tudi dovolj jasno
povedali prisotnim pred-
stavnikom borčevske orga-
nizacije iz republike ter re-
publiške konference SZDL
-	z nekaterimi posebnimi
oblikami zdravstvenega var-
stva, kar še posebej velja za
zdravljenje v zdraviliščih.
Občine imajo sicer na voljo
čedalje več sredstev za to-
vrstno zdravljenje, vendar se
vsa stvar čestokrat zaustavi
pri zdravniških komisijah, ki
postavljajo izredno stroge
norme. To je sicer ponekod
urejeno - v Celju - vendar se
dogaja, da ne morejo poslati
v zdravilišča niti tistega šte-
vila borcev, za katere imajo
sredstva.
Stanovanjska problemati-
ka se je v zadnjih letih izre-
dno popravila, spet pa so na
repu manj razvite občine, ki
za svoje borce pač ne morejo
storiti tistega, kar lahko v ra-
zvitejših.
Borci so na ponedeljko-
vem posvetu nanizali vrsto
problemov, od katerih pa so
omenjeni le najpomembnej-
ši. Slo je za podružabljanje
ne le tradicij NOB pač pa tu-
di skrbi za borce, pri čemer
so ugotovili, da bi bilo moč
veliko več narediti, če bi se v
občinah ustreznejše organi-
zirali, kar pa gre odločno
prepočasi. Nekoliko več re-
da bodo vnesle nekatere za-
konske spremembe, ki jih
pripravljajo na nivoju repu-
blike.
•	M. STRASEK
FRANCI
RIZMAL
Franci Rizmal se je ro-
dil leta 1950 v Žalcu. Po
končani srednji glasbeni
šoli v Ljubljani je študiral
violino na Visoki šoli za
glasbo na Dunaju, kjer je
leta 1976 diplomiral v ra-
zredu profesorja Michae-
la Frischenschlager ja.
Istega leta je dobil štipen-
dijo sovjetske vlade in se
izpopolnjeval nâ konzer-
vatoriju P. I. Čajkovskega
v Moskvi pri prof. Eliza-
veti Grigorjevni-Gilels.
Obiskoval je tudi letne
violinske tečaje v Sal-
zburgu leta 1973 (prof
Franz Samohyl) in v Ei-
senstadtu leta 1974 in
1975. Imel je številne kon-
certne nastope, recitale in
snemanja za radio in tele-
vizijo tako doma kot na
tujem.
To je kratek, skorajda
suhoparen tekst iz njego-
vega umetniškega bil-
tend, iz katerega naj na-
vedemo še nekaj kritik:
-	dunajska muzikal-
nost in moskovska težnja
k sproščeni profesional-
nosti sta elementa, ki ju je
združil med obema glas-
benima središčema kot
svoje umetniško načelo,
ki mu zaupa...
-	Mozartov koncert za
violino in orkester v G-
duru je bil resnično vr-
hunsko izdelan in inter-
pretiran ...
- z nastopom je izre-
dno navdušil številne po-
slušalce, saj je bilo njego-
vo izvajanje prvo-
vrstno...,
Franci Rizmal je zapo-
slen na RTV Ljubljana,
kjer igra v njihovem orke-
stru. Pred kratkim se je
predstavil tudi poslušal-
cem Radia Celje, kjer je
med drugim dejal: »Igra-
nje violine zahteva ogro-
mno dela, da ne rečem ga-
ranje, če želimo, da iz nje
dobimo to, kar nam lahko
nudi.« Če za koga velja
pregovor, da vaja dela
mojstra, potem je to vse-
kakor pri Franciju Ri-
zmalu. Ure in ure prestoji
pred notnim stojalom,
kjer poskuša najti čim-
bolj ši, lepši in muzikalen
violinski izraz.
Ko sem ga pred nedav-
nim vprašal, kakšna je
pravzaprav razlika med
njegovim študijem na
Dunaju in v Moskvi, je
med smehom dejal, da ga
je na začetku študija vio-
line na obeh šolah prese-
netilo to, da je moral pov-
sod začeti znova. To je s
preigravanjem lestvic in
vsem tistim, kar nekateri
smatrajo za začetek študi-
ja violine. Seveda pa so
pri tem razlike. Na Duna-
ju je bilo čutiti v igranju
razigranost, skorajda lah-
kotnost, medtem ko je
pristop v Moskvi popol-
noma profesionalen.
Franci Rizmal je mlad
glasbenik, ki je v razme-
roma kratkem času veli-
ko dosegel na glasbenem
področju. Pa vendar sma-
tra, da je treba iskati ve-
dno nove in nove izrazne
možnosti. Ravno zato se
je letos odločil še za študij
dirigiranja v Grazu. Gle-
de na njegov resen in pro-
fesionalen pristop k štu-
diji in delu smo prepriča-
ni, da mu bo to tudi
uspelo.
FRANCEK PUNGER-
CIC
OBRAZI

DOKLEJ UVELJA VLJANJE
UDELEŽBE V NOV?
Do lanskega julija je novelirani zakon o možnosti
dokazovanja aktivne udeležbe v NOV s pričami dajal
možnost, da to storijo vsi tisti, ki več kot trideset let po
končani vojni tega niso storili. Na tako dolgo obdobje
razvlečena zakonska možnost je imela svoje dobre in
slabe strani. Gotovo je bilo precej ljudi, ki so aktivno
sodelovali v NOV, ki se dolgo za priznanje niso pobri-
gali zato, ker pač niso čutili potrebe, oziroma niso
videli v tem praktične koristi. Ko pa so bivši borci in
aktivisti NOV bili vedno bliže upokojitvi, ko je postal
pomemben vsak mesec, ki se y mladosti ni zdel tako
važen, je veliko število nekdanjih borcev in aktivistov
le želelo uveljaviti svoje pravice. Zlasti to velja za
borce-kmete, ki dolgo iz tega naslova niso imeli no-
bene materialne koristi.
Da bi do svojih zakonitih pravic prišli v^i, ki so nanje
upravičeni, je bilo prav, da je bil rok predpisanega
dokazovanja podaljšan. Slaba stran tega razvlečenega
obdobja pa je, da je po tolikih letih bistveno zbledel
spomin vseh tistih, ki so bili vabljeni na komisije kot
priče. Brez dvoma se je dogajalo, da nekateri pričevalci
niso več mogli zagotovo vedeti ali so navedbe prosil-
cev, oziroma navedbe v zahtevkih, točne. Nekateri so
to odkrito priznali in prosilcem niso bili v pričakovano
pomoč, drugi pa so, zanašajoč se na poštenost prosil-
cev pričevali potrdilno. Ni izključeno, da na tak način
ni kdo neupravičeno dosegel priznanje v enojnem ali
dvojnem štetju, saj neredko naletimo na očitke, da
imajo borčevska priznanja ljudje, ki nanje niso upravi-
čeni, vsaj ne za tolikšno dobo, ki jo v zahtevku nava-
jajo.
Potem ko je ugasnila možnost prvega uveljavljanja
priznane dobe v enojnem ali dvojnem štetju s pričami,
se delo pristojnih komisij ni nehalo. Enojno ali dvojno
štetje lahko še vedno in časovno neomejeno uveljavlja
vsak, ki ima v rokah veljavni dokument, kot je vojaška
knjižica. Odprta pa je ostala možnost za vsakega, ki že
ima uveljavljene določene pravice iz tega zakona, želi
pa v svoje dobro uveljaviti določene spremembe. Te
spremembe so lahko: ali sprememba enojnega štetja v
dvojno, ali pa časovno podaljšanje priznane dobe ude-
ležbe v NOV. Tu gre predvsem za prekoračitev majnih
obdobij, ki pomenijo diferencirane pravice udeležen-
cev NOV glede na njihov vstop v osvobodilno gibanje.
Na občinskih odborih Zveze združenj borcev NOV
beležijo še veliko število takih vlog in zahtevkov. Ne-
kateri so po odklonitvi priglašajo znova, celo po tri in
večkrat.
Zveze združenj borcev NOV se zategadelj vse bolj
nagibajo k temu, da bi kakršnokoli dokazovanje ude-
ležbe v NOV s pričami moralo prej kot slej ugasniti.
Veljalo naj bi le še dokazovanje z veljavnimi doku-
menti. Gre namreč za problem, da je dokazovanje,
oziroma pričevanje za tolikšno dobo nazaj vse bolj
vprašljivo. Obstoja tudi možnost, da bi kdo, ki je uve-
ljavil svoje pravice z dokaj majavimi dokazili, rade
volje storil uslugo nekomu s pričevanjem, ki bi ne
izviralo iz prepričanja o resničnosti navedb prosilca.
Končno je petintrideset let po vojni bilo dovolj časa.
Zakaj bi v nekaj primerih nekritičnega reševanja za-
dev razvrednotili priznanja in uzakonjene pravice vseh
tistih, ki so si oboje nedvomno zaslužili?
JURE KRASOVEC
NOVA SOLIDARNOST ZA ŠOLC
V	BISTRICI OB SOTLI
Sedem občin celjskega območja se je odločilo pomagati
šmarski pri dokončni zgraditvi in ureditvi okolja nove
osnovne šole, ki bo nosila ime po materi predsednika Tita
Mariji Broz.
Gradbena dela so tik pred zaključkom, investitorju paje
zmanjkalo denarja za zunanjo ureditev. V tej akciji in do
končni ureditvi velike naloge v okviru spominskega parka
Kumrovec-Kozjansko prihajajo zdaj na pomoč ostale občin«
celjskega območja. Njihovi predstavniki so se na svetu ob-
čin dogovorili za sorazmerne denarne deleže od treh do
petindvajset starih milijonov, da bi tako skupaj zbrali se
demdeset starih milijonov za ureditev okolja nove šole, v
katerem bo stal tudi kip Marije Broz.
MB
PRED ZBOROM BRIGADIRJEV
V	CELJU
Občinska konferenca ZSMS občine Celje in Odbor briga
dirjev-veteranov bosta 6. aprila, teden dni po Dnevu mladin
skih delovnih brigad, organizirala srečanje brigadirjev *
Domu železarjev na Teharjih. Srečanje bo imelo delovnj
kulturni in družabni značaj. Ob tej priložnosti bodo ocenil-
dosedanje uspehe na delovnih akcijah, razpravljali o pr"^
gramu mladinskih delovnih akcij v letošnjem letu.
Na pobudo brigadirjev-veteranov bodo udeleženci to srf
čanje sami financirali, saj bo vsak prispeval ob prihodu H'
prireditev 150 dinarjev za stroške. Prireditelja sta že razp^*;
slala vabila, kar pa ne pomeni, da se srečanja ne more]^^
udeležiti tudi tisti, ki vabila niso dobili, pa bi se srečanja raíj
udeležili, seveda če so sodelovali v mladinskih delovni'
akcijah.
Brigadirsko srečanje bo 6. aprila z začetkom ob 17. uri
V VSAK DOM
NOVI TEDNIK
§t. 12 - 29. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
OPD SVOBODA UBOJE
ŠIROKA AKTIVNOST
Ob jubileju 50 let kar 50 prireditev
Na redni letni konferenci
so se zbrali prizadevni člani
DPD Svoboda v Libojah. Ob
tej priložnosti ni šlo za obi-
čajni pregled bogato oprav-
ljenega dela v prejšnjem ob-
dobju, ampak še bolj za ra-
zložitev programa, ki bi ga
naj izpeljali letos, ko slavi-
jo 50 let delovanja. Program
je bširen, saj zajema za vsa-
ko leto po eno prireditev,
kar pomeni 50 let in 50 pri-
reditev. V Libojah se zave-
dajo težavnosti pri realiza-
ciji lepo zastavljenega pro-
grama, vendar zatrjujejo
»na realnih tleh«, da bo pri-
reditev - najrazličnejših -
prej več kot manj.
Delovna letna konferenca
se je začela na moč slovesno,
pa čeprav v dvorani ni bilo
mnogo ljudi. To pa je tudi
razumljivo, saj skoraj vsak iz
tega rudarsko-keramičnega
kraja sodeluje v eni izmed
kar devetih sekcij v društvu.
In večina teh sekcij se je
predstavila s skrbno izbra-
nim programom. Ko so vsi
končali z nastopi se je dvora-
na domala napolnila, besedo
pa je prevzel predsednik
DPD Svoboda Liboje Darko
Suler, samo letno konferen-
co pa je vodil Franc Kovač,
sicer vnet dolgoletni vodja li-
bojske godbe na pihala. Po-
tem so sledila poročila vodij
posameznih sekcij kot god-
be na pihala, pevske, tambu-
raškega zbora, »Obvezne
smeri« in drugih. Vsi so izra-
žali upanje, da bodo tudi v
bodoče tako delovali, kot do-
slej. Torej uspešno. Seveda
niso pri tem pozabili na vse-
stransko pomoč Krajevne
skupnosti. Keramične, Mon-
tane in Mirosana pa šole,
društva upokojencev, skrat-
ka vseh, ki v Libojah skrbijo,
da je kulturno življenje več
kot samo dobro.
Letošnji program obsega
50 prireditev, med njimi so
tudi vse občinske revije, ki
bodo tokrat v Libojah. Do-
slej, pa čeprav smo šele v
marcu, so izpeljali že 16 pri-
reditev! Največji problem
jim predstavljajo prostori, ki
so za takšno razvejano dejav-
nost, kot jo imajo, premajni,
neustrezni in nefunkcional-
ni. Upajo, da bodo v prihod-
njih letih končno le prišli tu-
di morda s širšo pomočjo do
ustreznejšega hrama kultur-
nega in sploh krajevnega živ-
ljenja.
Ob letošnjem jubileju pri-
pravljajo tudi knjigo o 50-let-
nem delovanju društva, izda-
li bodo značke in druge pri-
ložnostne dokumente, pred-
vsem pa bodo jubilej prazno-
vali delovno s številnimi pri-
reditvami v domačem kraju
in izven njega. Letni konfe-
renci je prisostvoval tudi se-
kretar Kulturne skupnosti
Žalec Vanek Centrih, ki je
pohvalil ter sploh ugodno
ocenil delo društva v žalski
občini in seveda obljubil tu-
di v bodoče vsestransko po-
moč.
TONE VRABL
ZAŠČITA PROMETA Z NEPREMIČNINAMI
v današnjem sestavku posežimo še
na področje dela javnega pravobranil-
stva, ki je ponavadi v javnosti manj
poznano, zadeva pa tisti del našega
pravosodja, ki ščiti družbeni interes in
zakonitost pri prometu z nepremični-
nami med zasebnim in družbenim sek-
torjem.
V	skladu s posebnimi republiškimi
predpisi je torej javno pravobranilstvo
dolžno nadzorovati promet z nepremič-
ninami med zasebnim in družbenim
sektorjem. Družbene pravne osebe šo
mu dolžne predložiti vse pogodbe, ki jih
sklepajo z občani ali .civilno-pravnimi
osebami in s katerimi kupujejo ali pro-
dajajo zemljišča in stavbe.
V	kolikor pride do tega, da je na pri-
mer skupina za nepremičnine v družbe-
ni lastnini nižja od prometne varnosti
oziroma, da je cena pri nakupu od obča-
nov višja od te vrednosti, vloži tedaj
javno pravobranilstvo t.i. intervencijo
na spremembo ali celo razveljavitev
^kšnih pogodb.
Lani je na primer celjsko Javno pra-
vobranilstvo interveniralo na opisan na-
čin stopetdesetkrat. Razumljivo je, da je
največji pripad pravobranilskih zadev iz
celjske občine. Pa količinski podatki o
tem niso tako zelo zgovorni. Bolj zgo-
vorne so najpogostejše nepravilnosti, ki
se v prometu z nepremičninami pojav-
ljajo in žal prepogosto ponavljajo.
Tako se na primer investitorji za
gradnjo raznih objektov ne brigajo do-
volj, kako bodo pridobili zemljišče, na
katerem bo stal takšen ali drugačen
objekt oziroma, kako bodo odkupili
objekt, ki ga bo potrebno porušiti zara-
di nove gradnje. To delo ponavadi
opravijo šele nazadnje, zato se kaj po-
gosto dogaja, da lastniki zemljišč, ki
sprevidijo časovno stisko investitorja,
kaj radi izsiljujejo, tako da postavljajo
nesprejemljive cene.
Večina investitorjev pri tem meni, da
ni zadržkov za plačilo tudi pretirane ce-
ne, če le-ta npr. pri tem niti ne pomeni
ne vem kakšnega deleža v celotni pre-
dvideni investiciji. Pa ni tako, ker je pač
treba pri tem vedno upoštevati širše
družbene interese, poleg tega gre za spo-
štovanje zakonitosti. Če tega ni, prihaja
do neopravičenega okoriščanja posa-
meznikov na škodo družbenega premo-
ženja, pa tudi do umetnega zviševanja
cen nepremičnin v prostem prometu.
Tako so npr. zabeležili tipičen primer,
ko je nek kmet dal 1 ha zemlje za grad-
njo in dobil v neposredni bližini v zame-
njavo 2 ha skoraj enakovrednega zemlji-
šča in še 9 milijonov starih dinarjev go-
tovi"^-	MITJA UMNIK
CELJE: UPRAVIČENA
KRITIKA
Negodovanje ne prihaja samo iz vrst turističnih de-
lavcev, zatem ljudi, ki prebivajo na območju Slomško-
vega in Tomšičevega trga, iz kolektivov, ki imajo na
tem območju svoje poslovne prostore, zlasti trgovine,
marveč tudi iz vrst delegatov na zadnji seji skupščine
Občinske komunalne skupnosti.
Gre za kritiko del pri urejanju Slomškovega in Tom-
šičevega trga (podobno je bilo tudi s kritiko del na
spodnjem predelu Stanetove ulice), za ugotovitev, da
ta dela predolgo trajajo in da neprimerno vplivajo na
ljudi, ki tod stanujejo in na poslovne rezultate organi-
zacij, ki imajo tu svoje poslovne enote.
Na seji skupščine Občine komunalne skupnosti so
zavlačevanje in dolgoveznost teh del negativno ocenili
zlasti zaradi počutja ljudi na tem predelu. Vprašali so
se, zakaj je bilo treba s temi deli pričeti že novembra
lani, saj je bilo na dlani, da bo gradbišče čez zimo več
ali manj mirovalo. In potem še zamude, ki nastajajo pri
izvajalcih del. Očitno je, da tudi penaliCdenarne kazni
zaradi zamud) ne prispevajo svoje. Kaže, da so tako
nizke, da jih skupna kalkulacija del z lahkoto prenese.
Sicer pa, kdo jih potepi izterja, zahteva?!
Na vsak način gre za prakso, ki je po zgledu preureja-
nja Stanetove ulice na pohodu, za primer, ki pa se ne
sme več ponoviti. Ce kje, bo treba zlasti pri komunal-
nih delih pohiteti. Zaradi zamud so ta dela dražja,
zaradi zavlačevanja so prizadeti poslovni rezultati enot
na teh območjih (Fotolik se bo pritožil zaradi-tega),
slabo pa se počutijo tudi občani, ki na takih predelih
stanujejo. Prizadeti so zaradi hrupa, zaradi dostopa,
dovoza blaga in še zaradi česa.
M. BOŽIC
CELJE
TEDEN UPOKOJENCEV V MAJU
Od simpozija do velikega srečanja pevcev
Na pobudo celjskih upo-
kojencev, skoraj 9000 jih je,
bo letos v Celju od 12. do 19.
maja Teden upokojencev.
Teden bodo pripravili in
izvedli kot sestavni del ak-
cije Človek naj ne bo nikoli
sam. Tako so v občini že za-
čeli uresničevati sprejeta
družbena stališča, dogovor-
jena na problemski konfe-
renci OK SZDL Celje, o na-
logah na področju socialne
politike in socialnega var-
stva.
Gre za vseslovensko in po-
membno družbenopolitično,
družabno, kulturno in inte-
resno akcijo celjskih in slo-
venskih	upokojencev.
Osrednji namen Tedna upo-
kojencev je, da naglasi in
vnovič izpostavi nenehno ži-
vo, dejavnost in ustvarjalno
prisotnost upokojencev in
vseh starejših občanov na ra-
zličnih področjih družbene-
ga življenja in dela. Nekateri
pozabljajo na minulo delo in
delež, ki so ga upokojenci
vložili v rast celjskega go-
spodarstva in družbenega ra-
zvoja. Potemtakem akcija
Teden upokojencev ne pri-
staja na nekakšno lažihuma-
nistično skrb za starejšega
človeka in občana. Nasprot-
no. Podčrtuje odgovornost
vsakega človeka za uveljav-
ljanje lastne socialne varno-
sti, za razgibano družbeno,
delegatsko in politično delo
in za neprekinjeno tvorno
vključenost, povezanost z
delovnim in družbenim oko-
ljem. V ospredju ni le mani-
festativnost ali dokazovanje
živahne prisotnosti celjskih
upokojencev v družbenih
dogajanjih občine.
Teden upokojencev bo
problemsko razkril vpraša-
nja, ki močno prizadevajo
starejšo populacijo. To pro-
blematiko bodo osvetlili na
simpoziju o gerontologiji, na
pogovoru o zdravstvenih, so-
cialnih, ekonomskih, psiho-
loških in drugih vidikih sta-
rostnikovega življenja. Od-
prta bo priložnost za temeljit
kritični razvid, kakšen je po-
ložaj starejšega prebivalstva
v celjski občini. Gerontolo-
ški simpozij bo imel poseb-
no vrednost zato, ker bo
združil vse vede, strokovne
ter družbene dejavnike, ki so
odgovorni za reševanje pro-
blemov starejših oseb.
Simpozij bo uvedel Teden
upokojencev, veliko republi-
ško pevsko srečanje zborov
upokojencev pa ga bo skle-
nilo. 19. maja bo v hali Golo-
vec sodelovalo tisoč pevcev-
upokojencev iz vseh sloven-
skih regij. To bo praznik slo-
venskega petja, pevske kul-
ture in ljubiteljstva.
V programu je še marsikaj
več - tekmovanje žensk v
kvačkanju, pletenju in se-
stavljanju ikeban, otvoritev
doma upokojencev v Vojni-
ku, kegljaško, strelsko in ša-
hovsko tekmovanje upoko-
jencev, srečanje ribičev in
gobarjev iz celjskih društev
upokojencev in še marsikaj
zabavnega, družabnega in
prijetnega.
V osnovnih in srednjih šo-
lah bodo pisali spise na temo
Moj odnos do starejšega člo-
veka. Otroci, mladina, social-
ni delavci in terenski aktivi-
sti bodo obiskali vse nepo-
mične občane, stare nad 70
let. Teh je v Celju okrog 400.
V vseh krajevnih skupnostih
pa bodo učenci iz osnovnih
in srednjih šol pripravili kul-
turne in družabne prireditve
za vse upokojence. Sindikati
pa se bodo z delovnimi orga-
nizacijami dogovorili, da pri-
pravijo srečanja z upokojen-
ci, če tega doslej niso uspeli
opraviti v zadnjih treh, štirih
letih.
Za Teden upokojencev bo-
do izdali tudi brošuro. Skrat-
ka - zares bogato, vsebinsko
in množično srečanje upoko-
jencev.
Predsednik pripravljalne-
ga odbora za Teden upoko-
jencev je Kari Šmauc.
J. V.
KAKŠEN BO
ITALIJANSKI
SOCIALIZEM?
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENIČAR
12
V PARIZU O
SODELOVANJU
Italijanske komuniste čaka v na-
slednjih dneh izjemen napor. Njego-
ve rezultate pričakujejo z največjim
zanimanjem sami italijanski komu-
nisti in drugi italijanski državljani,
prav tako pa seveda tudi delavsko
gibanje v svetu v celoti in - še pou-
darjeno tisti - ki mu nasprotujejo.
Od 30. marca do 3. aprila letos bo
petnajsti kongres komunistične par-
tije Italije. Nanj se Italijani priprav-
ljajo že mesece. Od decembra so zna-
ne tudi obsežne »teze« za razpravo in
odločanje na kongresu. Posamezne
teze so vzbudile v italijanski javno-
sti, pa tudi med samimi komunisti
veliko vročih diskusij, opredeljevanj
za in proti, tako da bo kongres brez
dvoma zelo živahen, po usmeritvah,
ki jih bo sprejel, pa najbrž tudi zelo
pomemben. Italijanska komunistič-
na partija je danes druga najvpliv-
nejša stranka v deželi, takoj za kr-
ščanskimi demokrati, ki vladajo v
Italiji že več kot 30 let.
Italijanska komunistična partija je
bila ustanovljena 21. januarja v Li-
vornu. Ustanovili so jo člani levega
krila italijanske socialistične stran-
ke. Med ustanovitelji sta bila Grams-
ci in Togliatti. Že na volitvah leta
1924 so dobili komunisti 19 manda-
tov. Od 1926 so italijanski komunisti
delovali v ilegali. Leta 1934 so skleni-
li s socialistično stranko (Nenni) spo-
razum o akcijski enotnosti. Po kapi-
tulaciji Italije v drugi svetovni vojni
so vodili gibanje odpora proti Hitler-
jevi Nemčiji. Od okoli 350.000 itali-
janskih partizanov jih je bilo okoli
210.000 komunistov. Zaradi tega ni
čudno, da je njihov ugled po vojni še
porastel. Od aprila 1944 do maja 1947
so sodelovali v vseh italijanskih vla-
dah, potem pa so to pravico brez svo-
je krivde izgubili. In čeprav so zdaj
druga najvplivnejša partija, še vedno
niso v vladi. Tudi to je eden od razlo-
gov za tako pogoste politične krize v
Italiji. Italijanski komunisti imamo
svoje ideje, kako in kakšen sociali-
zem zgraditi v Italiji. Prav o tem pa
bodo govorili na kongresu.
Med Francijo (547.026 kv. kilome-
trov in 52,9 milijonov prebivalcev} in
Jugoslavijo so stiki dokaj dobro ra-
zviti. Predsednik Tito je obiskal Pa-
riz oktobra 1977 in francoski predse-
dnik Valéry Giscard d'Estaing je bil
pri nas decembra 1976. In pred dnevi
je obiskal Francijo naš zvezni sekre-
tar za zunanje tadeve Josip Vrhovec.
Zaradi medsebojnih stikov obeh de-
žel in položaja v svetu je obisk še tem
bolj pomemben.
V razgovorih o mednarodnem polo-
žaju sta Vrhovec in njegov francoski
gostitelj pregledala vse tisto, kar je
najbolj pereče. Za obe deželi - in za
svet - je izredno pomembno popušča-
nje napetosti, saj zastrupljeno ozrač-
je onemogoča politično, gospodarsko
in drugo sodelovanje v svetu. Pri tem
je za nas in Francoze še posebno ak-
tualna Evropa, in še posebej Sredo-
zemlje, ki naj bi bilo morje dobrih
stikov obalnih dežel, ne pa kotel kon-
fliktov, kot je še vedno Bližnji vzhod.
Da bi dosegli to, je potrebna razoroži-
tev. Jugoslavija podpira francoski
predlog o evropski razorožitveni
konferenci. Francozi so izrekli priz-
nanje Jugoslaviji in predsedniku Ti-
tu za pozitivno vlogo v svetu, poseb-
no pa še za pomen gibanja neuvršče-
nih.
Glede gospodarskega sodelovanja
je marsikaj v redu, problem pa je v
tem, da Jugoslavija v Franciji več
kupuje kot proda. V letu 1978 smo
izvozili tja za 121 milijonov dolarjev,
uvozili pa kar za 492 milijonov. Pri-
manjkljaj v višini 371 milijonov
obremenjuje nas, pa tudi medsebojne
odnose. Na 9. seji mešanega komiteja
za gospodarsko, industrijsko in te-
hnično sodelovanje v začetku fe-
bruarja je bilo to - tako kot zdaj v
Parizu - zelo močno poudarjeno. Ta-
ko bomo zdaj najbrž razširili indu-
strijsko kooperacijo na področja ke-
mije, energetike, aluminija. Obe de-
želi naj bi več pozornosti posvetili
tržiščem v deželah v razvoju. Skle-
njenih je že deset sporazumov o sode-
lovanju Francozov pri investicijskih
delih pri nas, na primer pri plinovo-
du. Računamo tudi, da letno obišče
Jugoslavijo okoli 370.000 francoskih
turistov. Za nas pa je pomembna tudi
vloga Francije v EG S, s katero se
zdaj pogajamo za nove pogoje sodelo-
vanja.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 12 - 29. marec 1979
METKA CELJE
DOBRO PRODAJAJO
Prevzeli so predilnico v Biogradu
še pred nedavnim je bila
celjska tekstilna tovarna
Metka ena od tistih delov-
nih kolektivov, ki so poslo-
vali z izgubo. Sedaj je dru-
gače. Lansko poslovno leto
so v Metki zaključili z do-
brimi rezultati in s tem po-
novno ustvarili temelje za
hitrejši razvoj.
Tako je celotni prihodek
lanskega leta znašal v Metki
čez 330 milijonov in za četrti-
no več kot predlani. Zaključ-
ni račun je pokazal tudi več
ostanka čistega dohodka in
seje povzpel na 11 milijonov
dinarjev, kar je znatno več
kot v letu 1977.' Iz teh poka-
zateljev je moč ugotoviti, da
so v Metki uspešno zastavili
in uresničili cilje sanacije.
Spremenili so proizvodni
program in se tako skorajda
čez noč pridružili vodilnim
proizvajalcem posteljne, te-
hnične in modne tkanine pri
nas. Seveda pa v Metki niso
dosegli uspehov le z jasnejšo
proizvodno usmeritvijo.
Marsikaj so morali obrniti
drugače tudi znotraj delovne
organizacije, predvsem pa
zagotoviti višjo kakovost
svojih izdelkov, boljšo orga-
nizacijo dela in zaostriti de-
lovno disciplino. Tako obo-
roženi pa so kaj kmalu moč-
no razširili krog svojih kup-
cev, ki vedno bolj segajo po
njihovih modnih tkaninah.
Videti pa je, da imajo v Met-
ki načrtov še veliko in da ne
želijo zaostajati za dosežki
mode v svetu. Zato bodo že
letos nadaljevali z moderni-
zacijo strojnega parka, ki jim
bo omogočil še kakovostnej-
šo izdelavo tkanin.
Čeprav je težnja po kvali-
tetnejših izdelkih v Metki že
dolgo prisotna, pa je niso
mogli kar tako uresničiti.
Metka namreč ni imela svoje
predilnice, ki bi izdelovala
kvalitetno prejo za nadaljnjo
obdelavo in zato je od različ-
nih proizvajalcev mnogokrat
dobivala slabo in nekvalitet-
no prejo. Posledica tega pa je
bila, da je kolektiv letno iz-
gubil tri do štiri milijone di-
narjev zaradi slabe kakovo-
sti tkanin. Letos, pred ne-
davnim, pa so se v Metki od-
ločili, da bodo usposobili
predilnico v Biogradu. Ta
predilnica je delovala v sklo-
pu tovarne mrež in se že od
leta 1973 otepala s silnimi te-
žavami in precejšnjimi izgu-
bami. Jasno je bilo, da pre-
dilnica sama ne bo mogla
več obstajati. Zato sta bili
možni le dve poti: ali predil-
nico priključiti neki novi de-
lovni sredini, v okviru katere
bo našla poln proizvodni
smisel, ali pa ugasiti njeno
proizvodnjo in razprodati na
licitaciji vse stroje. Kolektiv
se je v brezizhodni situaciji
odločil za slednjo rešitev. In
čeprav se sliši kot pravljica,
se je res v zadnjem trenutku
pojavila v Biogradu Metka s
svojimi načrti. Vodilni de-
lavci celjskega kolektiva so
se hitro sporazumeli s kolek-
tivom predilnice in dobili
podporo tudi celotne občine
Biograd. Njihovi načrti so v
tem, da bodo usposobili pre-
dilnico, ki se odlično ujema s
proizvodnim programom
Metke in organizirali v Bio-
gradu svojo temeljno organi-
zacijo.
Metka je torej na dobri ra-
zvojni poti. Dragoceno pa je
tudi, da se ta dolga leta pro-
blematična tovarna že uvr-
šča med gospodarsko stabil-
ne delovne organizacije Ce-
Ija.
OBMOČJE
SLABA TOVARNIŠKA GLASILA
Ustanavljanje svetov za informiranje obeta izboljšave
Komisija za obveščanje in
politično propagando pri
medobčinskem svetu ZK
celjskega območja je raz-
pravljala o informativni de-
javnosti v organizacijah
združenega dela v občinah
območja. Analiza razširje-
nosti glasil v združenem de-
lu je pokazala razen v neka-
terih občinah, kjer imajo
več težav, zadovoljivo po-
dobo. Zato pa je bila ocena
vsebinske naravnanosti teh
glasil enotna. Glasila so sla-
ba, izhajajo neredno in le
malo prispevajo k izpolni-
tvi svoje temeljne naloge,
ta pa bi morala biti obve-
ščanje za delegatsko odlo-
čanje v organizacijah zdru-
ženega dela.
Večina glasil izhaja nere-
dno, v njih pa prevladujejo
poročila o že sprejetih skle-
pih, izvršenih akcijah in po-
dobno, mnogo je tudi pri-
spevkov, ki delovne organi-
zacije in delavcev, zaposle-
nih v njej, sploh ne zadevajo.
Člani komisije so zato meni-
li, da je takšno stanje nespre-
jemljivo, še posebej, ker so
glasila v združenem delu za-
radi svoje naklade in obseg
izredno pomemben vir obve-
ščanja. Menili so, da mora
postati sindikat skupaj z zve-
zo komunistov glavni nosi-
lec aktivnosti za uveljavlja-
nje vsebinske naravnanosti
tovarniških glasil.
Vse občinske komisije za
obveščanje pri konferencah
ZK so zadolžili, da v krat-
kem skupno z ustreznimi
sindikalnimi komisijami
vnovič ocenijo stanje in do-
govorijo operativni načrt za
izboljšanje informiranja v
delovnih organizacijah. Nuj-
no je tudi izdelati mikrosi-
steme obveščanja in način
njihove povezave v celovit
sistem delegatskega obve-
ščanja v občini. Izraženo je
bilo tudi stališče, da praksa,
ko skušajo ponekod z izdaja-
njem občinskih glasil zapol-
niti vrzel pri obveščanju v
delovnih organizacijah, ni
sprejemljiva. Zveza komuni-
stov in sindikati morajo, na-
dalje, posvetiti več pozorno-
sti kadrovanju v uredniške
odbore in sploh izpolnjeva-
nju sprejetih vsebinskih za-
snov glasil v delovnih orga-
nizacijah. Komisija medob-
činskega sveta ZK za infor-
miranje in politično propa-
gando je močno podprla pri-
zadevanje v Celju, kjer bodo
v prihodnjih mesecih v vseh
delovnih organizacijah usta-
novili svete za informiranje.
Ti lahko postanejo temeljne
celice celovitega sistema ob-
veščanja v združenem delu.
B. S.
DOM UPOKOJENCEV V VOJNIKU
Društvo upokojencev v Vojniku dela
že 27 let za področja krajevnih skupno-
sti Vojnik, Frankolovo, Strmec, Skofja
vas in Šmartno v Rožni dolini. Šteje
okoli 600 članov.
2e dolga leta si upokojeni želijo več
aktivnosti na kulturnem in družabnem
področju. Zal, zato niso imeli ustreznih
prostorov. Lani pa so dobili v upravlja-
nje že močno dotrajano hišo na Celjski
cesti 17. Odločno so se lotili dela, čeprav
je bilo na dlani, da bo adaptacija stala
okoli 900.000 din. Pričeli so s prostovolj-
nim delom in zbiranjem prispevkov.
Vrednost doslej opravljenega d"la je
okoli 280.000 din, čeprav je bilo zbranih
sredstev šele 230.000 din.
Glavno pomoč so jim doslej nudili:
Zveza društev upokojencev Slovenije,
Občinski sindikalni svet Celje, Krajevni
skupnosti Vojnik in Frankolovo, neka-
teri obrtniki, občani ter sami upokojen-
ci, ki so prispevali okoli 160.000 din.
S prošnjami so se obrnili na vse delov-
ne organizacije, kjer so bili nekoč sou-
stvarjalci dobrin, na žalost pa je bil do-
slej iz te strani slab odziv.
Dom v Vojniku bodo odprli v času od
12. do 19. maja, torej v Tednu starejšega
občana v celjski občini. Ob tej priložno-
sti bo v domu tudi razstava ročnih del.
Ce bodo imeli na voljo predvidena sred-
stva, bodo ob tej priložnosti odprli ob-
novljeni dom v celoti, sicer bodo morali
nekatera dela preložiti na poznejši čas.
Problem je zdaj ureditev pročelja, za kar
bi potrebovali 210.000 din. Večina hiš v
Vojniku ima urejena pročelja, le dom
upokojencev je še v stari, razdrapani.
Zato upokojenci pričakuj'^jo pomoč
prav zdaj. In hvaležni bodo'
IVAN SESEL
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
ŠTIPENDIRANJE ' METODA USMERJANJA
IN PRIDOBIVANJA KADROV
V	zadnjih štirih letih smo v občini
Celje na področju štipendiranja dose-
gli precej pozitivnih premikov. OZD
so namreč ob kroničnem pomanjka-
nju kadrov in resnih težavah pri prido-
bivanju kadrov spoznale potrebo po
aktivni vključitvi v kadrovanje mladih
že takrat, ko se le-ti odločajo za izobra-
ževanje in usposabljanje. Tako smo
danes v razmerah, ko lahko vsak mla-
dinec po uspešno končani osnovni šoli
dobi ustrezno možnost za usposablja-
nje kot učenec na učnem mestu ali
dobi materialno pomoč za šolanje na
srednjih strokovnih in drugih šolah.
V	občini Celje letno uspešno zaklju-
či osnovno šolo povprečno 850 učen-
cev. Samo v letošnjem letu pa so OZD
razpisale 1051 učnih mest in 351 šti-
pendij za šolanje na srednjih strokov-
nih šolah. Ob teh sicer ugodnih razme-
rah pa se pojavljajo tudi problemi, ki
jih praviloma zasledimo v vseh okoljih
ekstenzivnega zaposlovanja. Kljub
pripravljenosti OZD za štipendiranje
in velikim možnostim za zanesljivo za-
poslitev teh štipendistov, predvsem
večje OZD ne morejo dobiti dovolj
kandidatov za izobraževanje in uspo-
sabljanje predvsem za proizvodne in
nekatere tehnične poklice. Mladi se ob
številnih možnostih šolanja odločajo
najpogosteje za upravno-administra-
tivne poklice in tehnične poklice na 4-
letnih srednjih šolah, medtem ko pra-
viloma vsako leto zmanjka kandidatov
za izobraževanje in usposabljanje v
proizvodnih poklicih, predvsem pa:
gradbenikov, metalurgov, kemikov,
kovinarjev, elektrikarjev, monterjev
centralne kurjave, stavbnih kleparjev,
monterjev klimatskih naprav in po-
dobnih poklicev. Pomanjkanje kandi-
datov za te poklice in dela pa resno
ogroža uresničevanje proizvodnih in
delovnih načrtov. OZD so zato pogo-
sto predvsem pri pridobivanju učen-
cev za te poklice usmerjene na tista
območja v SR Sloveniji in drugih re-
publikah, kjer je še relativno več kan-
didatov za uk kot znašajo razpoložljive
možnosti za uk in potrebe po kadrih.
Na tem področju pa se v prihodnje,
ko se bo na celotnem območju SFRJ
uveljavilo usmerjeno izobraževanje,
kažejo ugodnejše možnosti pridobiva-
nja kandidatov tudi za stroke in dela,
za katera na našem območju že več let
stalno primanjkuje ustreznih kandida-
tov. Z uresničitvijo načela, da mora
biti usmerjeno izobraževanje pred-
vsem v prvi fazi dokaj poenoteno, bo-
do naše OZD vključile v izobraževanje
in usposabljanje za svoje potrebe mla-
dino po uspešno zaključeni prvi fazi
usmerjenega izobraževanja. Takrat bo-
do mladinci praviloma že stari 17 let in
bo to pozitivno vplivalo na odpravlja-
nje težav, ki se sicer pri kadrovanju
mladincev takoj po končani osnovni
šoli pojavljajo.
V tem trenutku potekajo v SR Slo-
veniji in posameznih občinah intenziv-
ne razprave o spremembah in dopolni-
tvah družbenega dogovora in samo-
upravnega sporazuma o* štipendij ski
politiki. Osnovna značilnost teh doku-
mentov s področja kadrovske politike
pa je v tem, da ustvari združeno delo
za mlade generacije vse materialne in
organizacijske ter druge pogoje za nji-
hovo izobraževanje in usposabljanje v
skladu s poklicnimi interesi mladine
in v skladu s potrebami združenega
dela po kadrih. Uresničevanje teh ci-
ljev pa mora predvsem voditi k zmanj-
ševanju neskladij med izobraževa-
njem in usposabljanjem kadrov na eni
strani in potrebami po kadrih v zdru-
ženem delu na drugi strani. Načrtna in
dolgoročno opredeljena štipendijska
politika pa na tem področju lahko da
pomembne pozitivne rezultate.
JANEZ KAPUN
ŽALSKA AVTOBUSNA POSTAJA
ŠE VEDNO...
Deljena mnenja, kot pred časom
Kar precej je bilo tistih,
ki so že pred samo gradnjo
in med njo bili prepričani,
da žalska avtobusna posta-
ja ne bo urejena tako kot je
treba. Predvsem je bilo v to
prepričano precej šoferjev
avtobusov. Avtobusna po-
staja sedaj že dobro leto in
pol kraljuje v savinjski me-
tropoli, tik zraven velebla-
govnice Nama. Zanimalo
nas je, kaj sedaj menijo o
njej nekateri Izletnikovi av-
tobusni šoferji. Preberimo
si, kaj so nam povedali.
VILI JANKOVIC: «Natan-
ko takšno mnenje imam kot
takrat, ko so postajo gradili.
Pravzparav je še slabše kot
sem pričakoval. Predvsem je
treba neznansko paziti pri
vzvratni vožnji. Mislim na
potnike, ki so izstopili iz av-
tobusov in na avtobuse, ki
prihajajo in odhajajo na po-
stajo. Pri vzvratni vožnji bi
sicer morali pomagati tudi
sprevodniki, vendar je kljub
vsemu mnogokrat vse odvi-
sno od sreče.«
STANKO TRŽAN: »Bolje
je, kot smo mislili takrat, ko
so postajo gradili. Ce pa po-
mislimo, koliko je stala, po-
tem sem skoraj prepričan, da
bi lahko arhitekti ,pogrunta-
li' kakšno bolj pametno va-
rianto. Največje težave ima-
mo pri vzvratni vožnji, ko za-
puščamo postajo. Težko seje
vključevati v promet na ce-
sto Maribor-Ljubljana, ker
semaforji, odkar pač stoje,-še
nikdar niso delali, ali pa le
nekajkrat. Sicer pa je postaja
še kar dobra.«
FRANC PUNCUH: «Pre-
cej slabše je vse skupaj kot
pa sem pričakoval. Problem
zase je vzvratna vožnja. Tudi
zaradi tega, ker pešci ne upo-
števajo pločnikov, ki so jim
namenjeni in še sreča, da se
doslej ni pripetila kakšna ne-
sreča. O semaforjih in vklju-
čevanju na glavno cesto pa
tako ni, da bi človek govoril.
Zgodi pa se tudi, da nekaj-
krat na dan pripelje na po-
stajo po nekaj avtobusov
hkrati, ki bi morali ustaviti
pod isto številko in takrat
nastane prava zmešnjava.«
FRANC GORISEK: «Mo-
ram reči, da je postaja kar
dobro urejena. Skoda le, da
je treba uporabljati vzvratno
vožnjo. Skoda tudi, ker so
sedaj namestili še cementne
posode za cvetlice in je zapu-
ščanje postaje še bolj kom-
plicirano. Prednost je pa v
tem, da so potniki, seveda,
če upoštevajo predpise, tu
kolikor toliko varni. Bolj kot
na mnogih drugih avtobu-
snih postajah.«
Po toči zvoniti bi lahko re-
kli ob koncu je prepozno.
Šoferji so povedali svoje. Po-
vedali so kar jih teži in ni
vzrokov, da jim ne bi verjeli.
Zanimivo je, da svojega miš-
ljenja niso spremenili in da
so pred in med gradnjo pri-
čakovali to, kar se sedaj do-
gaja. Morda pa bi bilo čisto
prav, ko bi tu in tam za mne-
nje povprašali tudi ljudi, ki
jim bo objekt namenjen in
imajo bogate izkušnje. Iz
prakse. Ne le iz papirjev in
risb. Konec koncev tudi za-
to, ker takšni objekti precej
stanejo. Sicer pa - počakaj-
mo na dograditev obvozne in
priključne ceste. Morda bo-
do potem svoje mišljenje tu-
di šoferji spremenili.
Besedilo:
JANEZ VEDENIK
Slike: TONE TAVCAB
VAM JE VŠEČ
NOVA OBLIKA
IN OBLEKA NT?
§t. 12 - 29. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
OBMOČJE
ZAGOTOVITI SREDSTVA
Za redno in večje delo Celjske turistične zveze
Osmi redni občni zbor
Celjske turistične zveze, v
petek, 23. t. m., je več kot
uspel ne samo zaradi ude-
ležbe delegatov, marveč še
predvsem zaradi vsebine
dela. Bil je to delovni zbor.
Iti je opozoril ne samo na
stanje in naloge, marveč
prav tako ali še bolj na pro-
bleme. Nekaj teh je že v
uvodnih besedah nakazal
predsednik Marjan Ašič.
Najbrž ni naključje, če je
na prvem mestu izpostavil
obstoj območne družbene
turistične organizacije ter
njeno financiranje. V tej zve-
zi tudi financiranje turistič-
nih društev. Poznejša raz-
prava je potrdila, da je obstoj
zveze več kot utemeljen in
nujen in da v tem primeru bi
ne smelo iti samo za zagoto-
vitev sredstev za njeno delo,
marveč za toliko sredstev, da
bo delala še v večjem obse-
gu. Zato ni vzdržno stanje,
da je financiranje Celjske tu-
ristične zveze odvisno od do-
bre ali slabe volje občin ali
ljudi na odgovornih položa-
jih v njih. Financiranje ob-
močne turistične organizaci-
je oziroma vseh takšnih zvez
bi moralo biti rešeno sistem-
sko. Ker smo se zanje odloči-
li, ker so nujni povezovalci
in usklajevalci zelo zahtev-
nega dela.
Marjan Ašič je v nadaljeva-
nju opozoril na delo turistič-
nih društev. V večini dobro
delajo, toda, ne glede na to je
menil, da bi moralo vsako
društvo uresničiti vsaj tako
imenovani minimalni delov-
ni program, sicer bi težko go-
vorili o dejavnosti in prizna-
nju.
Kritične besede je namenil
ekološkemu stanju in dejal,
(Ja si ni mogoče zamišljati
nadaljnjega razvoja turizma,
če bomo še naprej uničevali
naše naravno bogastvo.
Zaključni del uvodnega
govora pa je posvetil turistič-
nim investicijam, ki so tudi v
razpravi dobile ustrezen od-
mev. Se zlasti, ker smo dobi-
li nekatere nove objekte, ho-
tele in podobno, za katere je
vprašljivo dobro poslovanje.
Skratka, ne investicije za
vsako ceno, pomembna je
tudi njihova lokacija, celotna
opredelitev in še kaj.
V razpravi na zboru se je
slej ko prej uveljavila zahte-
va, da bo treba za turistično
propagando napraviti več
kot doslej in da bo nujno te-
snejše sodelovanje vseh de-
javnikov na tem področju, še
zlasti Celjske turistične zve-
ze. Gospodarske zbornice in
Poslovne skupnosti za turi-
zem. V teh prizadevanjih
mora dobiti svoje mesto tudi
kmečki turizem, ki se dobro
uveljávlja na tem območju.
Sicer pa je tudi na tem zbo-
ru prišla do veljave želja, da
bi Poslovna skupnost za tu-
rizem čimprej zaživela.
Živahna razprava je opozo-
rila še na prireditve, njihovo
financiranje'in podobno. Tu
so težave. V društva bo treba
vključiti tudi več mladih lju-
di. Upravičena je bila zahte-
va, naj se turistična taksa v
celoti vrača turističnim druš-
tvom za njihovo osnovno de-
javnost.
Na zboru so izvolili člane
novega upravnega odbora,
predsedstva in vseh komisij.
Za predsednika Celjske turi-
stične zveze so znova izbrali
Marjana Ašiča. Podpredse-
dnika bosta Stane Cujež
(Rog. Slatina) in Jože Prušek
(Mozirje), glavni tajnik pa tu-
di v naprej prof. Zoran Vud-
ler.
M. BOZiC
Marjan Ašič
Zoran Vudler
SLOVENSKI
VRTNARJI
Na povabilo celjskega
Hortikulturnega društva so
v soboto mesto ob Savinji
obiskali slovenski vrtnarji in
predstavniki nekaterih vrt-
narskih delovnih organiza-
cij, med njimi je bil tudi
predsednik Vrtnarskega
društva Slovenije, Janko Je-
mec. Dogovorili so se o sode-
lovanju slovenskih vrtnarjev
ne samo na cvetlični razstavi
in povorki, marveč tudi za
ureditev nekaterih gredic v
starem Mestnem parku, vse
to v okviru republiške akcije
Hortikultura 80.
DOBRNA
USPEŠNO DELO
Lani 17.000 nočitev — Več prireditev
Očitno je, da je Anton Mo-
gu, ki je bil skoraj deset let
na čelu Turističnega druš-
tva Dobrna dobil v Petru
Rošerju dobrega nasledni-
ka. O tem govorijo tudi
uspehi, ki jih je društvo do-
seglo lani. Tradicija se torej
nadaljuje in društvo tudi
zdaj tvorno živi s svojo kra-
jevno skupnostjo.
Turistično društvo Dobrna
povezuje okoli 170 članov, si-
cer pa se društvena aktiv-
nost kaže tako pri vzgoji čla-
nov, prirejanju predavanj in
izletov, v skrbi za urejeno
okolje, kot tudi na komunal-
nem področju in reševanju
skupnih krajevnih proble-
mov. Zato je tudi društvo ti-
sto, ki nenehno opozarja na
ureditev nove trgovine v kra-
ju, na neprimerno gostinstvo
in na še kaj.
Dosti dela letos in prihod-
nje leto in potem vsa leta na-
prej, saj ne gre za enkratno
akcijo, jih čaka na račun
Hortikulture 80. Dobrna se
zaveda odgovornosti, ki jo
ima do te republiške horti-
kulturne akcije, pa ne zaradi
prireditve, temveč zaradi
njenega namena. Skrb za
urejeno in lepo okolje naj bi
postala stalna tudi v zdravili-
škem kraju. To je ra-
zumljivo, saj jih zlasti po
otvoritvi novega hotela čaka-
jo na tem področju še večje
naloge. Pa tudi sicer bo pri-
nesel novi hotel nov turistič-
ni utrip.
Na zboru so se dogovorili
tudi o letošnjih prireditvah.
2e v maju bodo pripravili tu-
ristični piknik, v juliju Noč
pod kostanji in pozneje še
Lovsko-turistični dan, ki bi
naj postal tradicionalna turi-
stična prireditev v kraju.
Beseda je tekla tudi o
družbeni samozaščiti. Tudi v
turizmu. Gre za aktualno
vprašanje in za prav takšne
naloge, ki jih čutijo in jim
želijo posvetiti vso skrb.
Zanimiva in značilna hkra-
ti je ugotovitev, da so svojo
pomoč pri urejevanju okolja,
parka in zelenic prvi ponudi-
li upokojenci.
Ko so govorili o turističnih
sobah pri zasebnikih, cenah
za letos, so ugotovili, da so
imeli lani 17.000 nočitev, kar
za 300 postelj, kolikor jih
imajo domači na voljo, ni
malo.
Na koncu zbora so podelili
tudi priznanja najbolj marlji-
vim gojiteljem cvetja. Dobili
so jih: Cveta Seničar, Edi
Podpečan, Fani Žemva, Mira
Drvar, Bernarda Mastnak,
Marjeta Jurko, Marta Justin,
Terezija Pohajač, Slavica
Slavs in Marta Gabrič.
M. B.
CELJE
541 ČLANOV RD CEUE
Skrb za zmanjšanje koniunalnih odplak
v Domu JLA je bila pretekli
teden volilna konferenca Ribi-
ške družine Celje. Poteklo je
prvo štiriletno obdobje samou-
pravljanja po delegatskem si-
stemu in člani so ocenili svoje
delo, katero je bilo zastavljeno
smelo, s polno zaupanja v sle-
hernega člana.
Poročilo o preteklem obdobju
je podal predsednik družine
Franc Vitanc in poudaril, da so
bila osrednja vprašanja ribiško
gojitvena dejavnost, športno-re-
kreacijska, gospodarska, SLO in
DS, delo z mladino, samouprav-
no sporazumevanje in družbeno
"^Ogovarjanje ter krepitev dobrih
Odnosov z drugimi ribiškimi dru-
žinami. V sestavi Izvršnega od-
bora je uspešno delovalo deset
•^ornisij, predvsem pa gospodar-
eča, katera je dosegla veliko
^lspehov.
V Ribiško družino Celje je
^<^lanjenih 489 članov, 20 članic
in 32 mladincev. Izvolili so 52 de-
legatov iz krajevnih skupnosti,
mladinsko sekcijo-pa bodo zasto-
pali trije delegati.
Največji sovražnik voda pa so
zastrupitve. Katastrofalna je bila
maja 1977 v Savinji. Poleg večjih
zastrupitev je prihajalo pogosto-
krat do manjših zastrupljanj, ki
iniajo trenutne in dalekosežne
posledice. Vsekakor je ribiška
družina pred stalno bojaznijo, da
izgube del tako dragocenih vod,
ki jih poleg vsega še tako vzorno
oskrbuje z ribjimi vložki.
Naslednjim prizadevnim čla-
nom so podelili Red za ribiške
zasluge III. stopnje: Jožetu ing.
Smodili, Maksimiljanu Samcu,
Milanu Mihelinu in Vladimirju
Tomšiču.
Red za ribiške zasluge IV. stop-
nje pa so prejeli: Franc Polak,
Rajko Kokalj, Aleksander Erja-
vec, Karel Golob, Ivan Kranjc,
Gabrijel Pinte, Marjan Jakše in
Viktor Podergajs.
Aktualne naloge, katerim bodo
morali ribiči posvetiti največ ča-
sa in pozornosti letos pa so na-
sledrlje: Skrb za zmanjšanje ko-
munalnih odplak, izterjava škod
zaradi zastrupljevanja voda,
ukrepom za učinkovito kontrol-
no službo ob vodi, realni izdelavi
ribiško gojitvenega načrta, samo-
upravnemu sporazumevanju z
Ribiško zvezo Slovenije, Zvezo
ribiških družin Celje in družina-
mi porečja Savinje za poenoten
ribolovni režim. Izvedli bodo tu-
di očiščevalne akcije, pri katerih
naj bi sodelovali vsi člani druži-
ne. Dne 3. junija bo osrednja pri-
reditev - tekmovanje za naslov
»Ribiški car 1979« pod pokrovi-
teljstvom ITC Celje.
FRANJO BOGADI
ï'ranc Vitanc
RD VOOLAJNA:
RIBIŠKI DNEVI
Ni naključje, če so člani Ribi-
ške družine Voglajna v Storah na
redni letni konferenci največ ča-
sa posvetili onesnaževanju voda.
Saj je to problem, ki jih najbolj
tare. Vse več je namreč zastrup-
ljanj in postopek za pridobitev
odškodnine je včasih tako zaple-
ten, da se večkrat pojavlja vpra-
šanje - kako naprej.
Ko je predsednik družine Boris
Malee na zboru govoril o dejav-
nosti, je opozoril tudi na izredno
gojitveno aktivnost. Člani druži-
ne so namreč v Slivniško jezero
in potoke vložili na tisoče in de-
settisoče mladic. Pomembna je
odločitev o gojitvi rdečega krapa
v jezeru, sicer pa so se zaradi
smuča odločili za nadaljnjo nje-
govo zaščito. Prav tako za rdeči
krap.
Ribiški dom na obali Slivni-
škega jezera bo še vedno potre-
boval prostovoljce. Zlasti zaradi
ureditve okolja in za druga nujna
dela. Odločili so se tudi za stalne
ribiške dneve, vsak petek popol-
dne, ob Slivniškem jezeru. V tem
tudi pobuda za večjo družabnost
med člani. Na voljo bodo tudi
čolni, sicer pa so še druge prilož-
nosti, in ne samo ribolov, za pre-
živitev prijetnih uric.
Člani štorske ribiške družine
se s svojim delom navezujejo tu-
di na Krajevno skupnost Slivni-
ca. Zato so pozdravili pobudo, da
naj bi s primernimi prireditvami
in tekmovanji sodelovali tudi v
programu v počastitev krajevne-
ga praznika (15. julija) in prav ta-
ko praznika šentjurske občine,
18. avgusta.
Nekaj kritičnih besed pa je bilo
izrečenih tudi na račun dela Ribi-
ške zveze Slovenije. Pravijo, da
njene aktivnosti ni čutiti v osnov-
nih organizacijah.
M. B.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 12 - 29. marec 1979
SAMOUPRAVNE PRAVICE
PRIPOMBE NA DELITEV
V šempetrskem Sip so bili delavci oškodovani
274 vlog, izjav in pobud je
lani prejel družbeni pravo-
branilec samoupravljanja v
žalski občini. Postopek je
uvedel za 139 primerov, od
tega 27 na lastno pobudo, na
pobudo organa samouprav-
ne delavske kontrole en pri-
mer, na pobudo organizacij
združenega dela 17, na po-
budo skupine delavcev 83
ter en primer na pobudo or-
gana v KS. Zanimiva je tudi
struktura posameznih za-
dev. Kar polovica stvari se
nanaša na delitev osebnih
dohodkov in delovna ra-
zmerja.
K temu bi lahko prišteli še
zadeve s področja uporabe
in delitve sredstev skupne
porabe in stanovanjska ra-
zmerja. Vidimo lahko torej,
da se kar 70 odstotkov vseh
zadev nanaša na pravice, ob-
veznosti iñ odgovornosti iz
delovnih razmer v širšem
smislu. Ostale zadeve pa se
nanašajo na pravice delav-
cev do samoupravnega orga-
niziranja, na pridobivanje in
delitev dohodka, kršitev
družbene lastnine ter na
drugo.
Zanimivo je, da se kar de-
vetnajst zadev nanaša na po-
bude glede sprejema sred-
njeročnih načrtov TOZD, de-
lovnih organizacij in SOZD.
Temeljne organizacije zdru-
ženega dela pravzaprav
sploh nimajo sprejetih sred-
njeročnih načrtov. Torej je
delavcem v TOZD onemogo-
čeno izvajanje funkcije druž-
benega planiranja. Zlasti v
večjih delovnih organizaci-
jah (Hmezad, tekstilna tovar-
na Prebold, tovarna nogavic
Polzela) v DSSS opravljajo
dejavnosti, ki bi jih morali v
TOZD skupnega pomena.
Pri pregledu samoupravnih
splošnih aktov o delitvi
osebnih dohodkov je druž-
beni pravobranilec ugotovil
precejšnje neskladnosti z za-
konom o združenem delu.
Marsikje se je dogajalo, da se
osebni dohodki niso bili
odvisni od ustvarjenega do-
hodka. Ugotovil pa je tudi
družbeni pravobranilec, da
je postalo osebno ocenjeva-
nje bolj ali manj formalnost,
ki ne stimulira prizadevnih
ali manj prizadevnih delav-
cev. Predvsem zaradi neob-
jektiviziranih meril, in nači-
na ocenjevanja.
Sicer pa so se delavci pri-
toževali tudi nad tem, da je
njihovo delo premalo ovre-
dnoteno glede na enaka ali
podobna dela, da osebni do-
hodki niso bili pravilno
obračunani, zaradi nezakoni-
tega odtegovanja od neto
osebnih dohodkov, pravice
do osebnega dohodka po
zaključnem računu in še bi
lahko naštevali. Zanimiv je
primer prizadetosti delavcev
v šempetrskem SIP, ki niso
imeli urejenega nadomestila
osebnih dohodkov za praz-
nične dni. Manjkajoče števi-
lo ur so morali opraviti med
prostimi sobotami. Precej je
bilo tudi primerov nezakoni-
te vselitve v stanovanja. Res
je takšen način nesprejem-
ljiv, marsikje pa do tega ne
bi prišlo, če bi bil odnos sa-
moupravnih sredin, kjer tak-
šen delavec dela, boljši, če bi
imeli konkretnejše progra-
me za razreševanje stano-
vanjskih potreb delavcev in
če ponekod ne bi imeli praz-
na stanovanja več mesecev
skupaj.
JANEZ VEDENIK
NOVA KULTURNA STREHA V LAŠKEM
V Laškem vse bolj dozoreva pobuda, da bi poslopje starega Zdravstvenega doma, ki bo \
kratkem izpraznjeno, namenili kulturnim potrebam v občini in v Laškem kot kraju.
Nekdanji dvorec je sam po sebi kulturni spomenik, ki si vsekakor zasluži tudi ustrezne
vsebino in namen. S preselitvijo ambulante v nove, modernejše prostore, naj bi po predlogu
občinske kulturne skupnosti, krajevne skupnosti in laških delovnih organizacij, bil prene-
šen v lastništvo kulturnega društva v Laškem. Po ustrezni adaptaciji naj bi v nekdanjem
Weichselbergerjevem dvorcu našli streho in večjo možnost za razvoj: Laška muzejska
zbirka, ki bi se obogatila še z oddelkom NOV in povojne izgradnje. V eno od etaž bi preselili
tudi knjižnico, ki bo v kratkem reorganizirana v občinsko matično knjižnico. V obokanih
kletnih prostorih pa bi s časom uredili prostor za stalne razstave.
Za ureditev je primerna tudi okolica dvorca, kjer naj bi v parkovni obliki uredili lapidarij
na prostem, kar bi se estetsko in funkcionalno vključevalo v že urejen Zgornji trg.
E. C.
DANES V ŠENTJURJU VSI
TRIJE ZBORI
Enajsto sejo bosta imela danes zjutraj zbor združe-
nega dela in zbor krajevnih skupnosti (prvi pod pred-
sedstvom Sergeja Šešerka in drugi pod predsedstvom
Ivana Centriha), ter deseto sejo, tudi danes ob 15. uri,
družbenopolitični zbor pod predsedstvom Francke Vi-
dovič.
Vsi trije zbori občinske skupščine bodo razpravljali
o oceni dela delegacij v šentjurski občini. Oceno je
podal občinski komite ZK Šentjur in smo o njej pred
časom že obširno poročali.
Posebno pozornost bodo delegati vseh teh zborov
nedvomno posvetili analizi poslovno-gospodarskih re-
zultatov v občini za lansko leto, razpravljali pa bodo
tudi o predlogu za občinski predračun za tekoče leto.
Vsi trije zbori bodo prejeli tudi informacijo o obramb-
nih pripravah v občini.	D. M.
INVALIDI V LAŠKEM RAZVILI PRAPOR
DARILO OB PETLETNICI
Dvorana »Dušna Poženela« je bila pretesna
V nedeljo je društvo inva-
lidov laške občine ob me-
dnarodnem dnevu invali-
dov in ob svoji petletnici
obstoja nadvse slovesno
praznovalo. Društvo, ki je v
petih letih zbralo nad 1600
članov v svojo aktivnost, je
imelo na slavnostni dan go-
ste iz več kot polovice slo-
venskih občin, udeležil pa
se je je tudi predsednik Zve-
ze društev invalidov Slove-
nije STANE LAVRIČ.
Dvorana kulturnega doma
»Dušana Poženela« v La-
škem je bila tokrat pretesna.
Ne samo zaradi velike ude-
ležbe gostov, marveč tudi za-
radi velikega števila članov
domačega društva in gostov
iz občine.
Uvodno besedo ob tej sve-
čani priložnosti je imel pred-
sednik društva invalidov ob-
čine Laško FRANC ŽGAJ-
NAR, ki je ob petletnici ob-
stoja društva imel , na voljo
dovolj dokazov o društveni
in družbeni aktivnosti invali-
dov, o njihovem vključeva-
nju v družbeno in gospodar-
sko življenje in o njihovi izo-
streni solidarnosti, ki jo kra-
si veliko zglednih primerov.
O vsestranski aktivnosti
društva, o meddruštvenem
sodelovanju, o skrbi za inva-
lide, za njihovo družbeno,
kulturno in zdravstveno po-
čutje, govori zgovorno tudi
razstava o društveni dejav-
nosti, ki so jo na predvečer
praznika odprli pod isto
streho.
Vrhunec svečanosti je bilo
razvitje prapora. To dolžnost
je opravila predstavnica ko-
lektiva laškega zdravilišča,
ki je bilo pokrovitelj razvitja
prapora. Za njo so se zvrstili
darovalci za trakove, ki so na
koncu živopisno zaljšali oder
dvorane po vsej njegovi širi-
ni. O veljavnosti in priljub-
ljenosti "društva govori tudi
drog prapora, ki je od vrha
do tal obložen z zlatimi in
srebrnimi žeblji. To je vseka-
kor bil dokaz velikega priz-
nanja prizadevnemu druš-
tvu.
Svečanost razvitja prapora
je bogatil tudi izredno pester
in kvaliteten kulturni pro-
gram. S svojimi točkami so
nastopili: Godba na pihala iz
Laškega, moški pevski zbor
»TIM«-Laško, recitatorka in
avtorica Vera Ciglec, folklor-
na skupina KUS »Vita Zu-
pančič« iz Ljubljane, ki
vključuje slušno prizadeto
mladino, folklorna skupina
KUD »Podkoren«, ki deluje
v sestavi društva invalidov
na Jesenicah, nadalje fol-
klorna skupina z osnovne šo-
le v Laškem ter glasbeni an-
sambel Društva invalidov iz
Slovenske Bistrice.
Bila je res lepa in po-
membna proslava, ki je
kljub izredni dolžini priteg-
nila udeležence, tudi vse ti-
ste, ki so v vencu obkrožali
sedeče v dvorani.
JURE KRASOVEC
INFORMACIJA
O OBRAMBNI
VZGOJI
MLADIH
Na drugi seji občinske-
ga odbora za pripravo
proslave	30-letnice
obrambne vzgoje mladi-
ne, ki ga je vodila Sonja
Ocvirk, so določili vse,
kar je potrebno za izved-
bo občinskega tekmova-
nja ekip osnovnih šol v
orientacijskem pohodu z
različnimi teoretičnimi in
praktičnimi nalogami.
Doslej je večina osnov-
nih šol že izvedla v okviru
šolskih obrambnih dni
interna tekmovanja, kjer
so sodelovali vsi ^učenci
sedmih in osmih razre-
dov, do konca tedna pa
bo tekmovanje verjetno
speljano povsod. Občin-
sko tekmovanje bo naj-
verjetneje 13. aprila s pri-
četkom ob 8. uri zjutraj in
to na naravnem poligonu
s startom pri strelišču Pe-
čovik v KS Pod gradom v
Celju. Proga bo dolga 6
km z različnimi nalogami.
Vsako osnovno šolo za-
stopa ena ali največ dve
najboljši ekipi s šolskega
tekmovanja. Za vse so
pripravljene značke, za
najboljše pa še medalje
ter ekipne nagrade
TONE VRABL
ZZB NOV
VELIKO NALOG
Še vedno stanovanja
Na G. redni seji Občinske-
ga odbora Zveze združenj
borcev NOV Celje so člani
odbora potrdili sklepe s
prejšnje seje in sprejeli zak-
ljučni račun prihodkov in
odhodkov občinskega odbo-
ra ZZB NOV. Ugotovili so,
da so bili člani ZB NOV ak-
tivni v delegatskem siste-
mu, tako v svoji organizaci-
ji, kot izven nje. Strinjali so
se, da je potrebno podpreti
prizadevanje, da se zdrav-
stvenemu stanju borcev po-
sveti še večja skrb. To bo
doseženo v okviru Dispan-
zerja za borce in Temeljne
organizacije združenega de-
la Zobozdravstvo v letu
1979.
Prav tako so se strinjali, da
je treba na klimatsko zdrav-
ljenje poslati večje število
upravičencev. To bo lažje,
ker je cenzus za upraviče-
nost zdravljenja v kopališčih
in klimatskih zavodih povi-
šan od 3000 na 3900 din na
družinskega člana, upošte-
vajoč samo dohodek zakon-
ca, ne pa ostalih družinskih
članov. To gre iz sredstev
proračuna občine Celje. Pri-
zadevati si je, da bi bil cen-
zus v prihodnje, to je v do-
glednem času ukinjen. Ena
važnih nalog je skrb, da do-
bimo posebnega zobozdrav-
nika za zobozdravstvene sto-
ritve članov ZZB NOV. Po-
sebna skrb je bila in bo seve-
da tudi v prihodnje posveče-
na bolnim, osamelim, ostare-
lim članom naše organiza-
cije.
Kot že rečeno, bo ta skrb
zavzemala važno mesto v
programu organizacije za le-
to 1979. V ta namen se je po-
vezati s Krajevnimi organi-
zacijami ZB NOV. Le-te pa
bodo tesno sodelovale v pro-
gramu Krajevnih skupnosti
in Krajevnih organizacij
SZDL, v akciji, ki poteka le-
tos pod parolo: Človek naj
ne bo nikoli sam.
V	programu za letošnje de-
lo je tudi včlanjevanje »ukra-
denih otrok« v ZB NOV; nji-
hova problematika bo na-
mreč reševana kot za ostale
borce, čeprav nimajo prizna-
ne posebne dobe iz NOB, ker
so bili takrat pač še otroci.
V	teku je akcija, da se re-
publiško vodstvo ZZB NOV
poveže z zdravilišči in dose-
že, da ne bi jemali člane ZZB
NOV na zdravljenje samo v
pred- in posezoni.
Ciani ZZB NOV morajo bi-
li vključeni v vse dejavnosti
v Krajevnih skupnostih, v
vseh organizacijah in druš-
tvih. Posebno zaznavno pa
mora biti njih delovanje v
ljudski obrambi, v Družbeni
samozaščiti in v Narodni za-
ščiti. Letos še zlasti ob 30-
letnici Ljudske obrambe.
Zavzeto naj pomagajo pri ka-
drovanju za obrambne pri-
prave.
Ob praznovanju velikih ju-
bilejev: 60-letnice ZKJ in
SKOJ, 40-letnice druge kon-
ference KPS v Joštovem
mlinu in 40-letnice Zveze de-
lovnega ljudstva morajo čla-
ni ZZB NOV prispevati izda-
ten delež pri pripravah in
izvedbi. Prav tako bodo tvor-
no sodelovali pri prireditvah
ob občinskem prazniku, pri
Kurirčkovi pošti in ob
»obrambnem dnevu« pa v
povezavi s šolami in ZRVS.
Seveda bodo borci iz celjske
občine sodelovali tudi pri re-
publiški proslavi ob 1. maju
v Bohinjski Bistrici in 4. juli-
ja pri Sv. Duhu nad Ostrim
vrhom.
V programu dela občin-
skega odbora ZB NOV Celje
je tudi stalna skrb za načrt-
no, čim ugodnejše reševanje
stanovanjskega problema
borcev, oziroma družin bor-
cev NOV.
Razumljivo je, da bomo
poskrbeli za čim večjo ude-
ležbo, ko bomo pričakali in
pospremili nosilce Titove
štafete.
Pri vsem tem pa bo težišče
dela na Združenjih borcev
NOV v Krajevnih skupno-
stih, ki že imajo pripravljene
letne programe dela.
R. U.
NAMA V LEVCU
Kot nam je zatrdil načel-
nik oddelka za gospodarstvo
pri žalski občinski skupščini
Jože Cerovšek, je tako rekoč
že vse dogovorjeno za grad-
njo velikega nakupovalnega
centra v Levcu, zraven bla-
govnice Lesnina. V njej bo
mogoče dobiti vse živilske
izdelke in vse tja do konfek-
cije. Blagovnico bo gradila
ljubljanska Nama in bo men-
da celo nekoliko večja kot
žalska. Se zlasti pomembno
je to, da bodo kupcem na vo-
ljo velika parkirišča za avto-
mobile.	J v.
LO IN DS V SINDIKATU
DODELAVA NAČRTOV
Zavzeto, saj nas »nič ne sme presenetiti«
Na vseh ravneh že dalj ča-
sa pospešeno in konkretne-
je govorimo o ljudski
obrambi, varnosti in druž-
beni samozaščiti ter letoš-
nji slovenski akciji »Nič nas
ne sme presenetiti«. Tej ak-
ciji so se v torek pridružili
tudi člani komisije za ljud-
sko obrambo in družbeno
samozaščito pri Občinskem
svetu ZSS v Celju, kjer so
razpravljali predvsem o
treh bistvenih aktualnih
nalogah.
Predsednik komisije in tu-
di predsednik ObS ZSSSta-
ne Mele je govoril o izvaja-
nju programa odbora za ljud-
sko obrambo in družbeno sa-
mozaščito s posebnim pou-
darkom na normativnih ak-
tih v združenem delu. Ome-
nil je, da je bilo že veliko na-
rejenega, vendar so še vedno
pomanjkljivosti, ki jih je tre-
ba odpraviti. Gre za vzpod-
buditev tudi vseh tistih, ki
delajo v sindikatih, da se pri-
pravljajo za primer vojne ne-
varnosti ali vojne. Treba je
doseči večjo učinkovitost in
dodelati obrambne načrte.
Gre za podružabljanje ob-
rambnih priprav in družbe-
ne samozaščite. Zal je ta po-
membna tematika še vedno
premalo prisotna v internih
glasilih, saj bi lahko ugodno
vplivala na delavce.
Martin Andrejaš je govo-
ril o pripravah in nalogah za
letošnjo jesensko akcijo
»Nič nas ne sme preseneti-
ti«. V vseh osnovnih organi-
zacijah sindikata je treba ta-
koj izdelati podrobne pro-
grame in jih konkretizirati. V
akciji bo sodeloval prav
vsak, zato se mora na to pri;
pravljati tudi sindikat, ki
igra na tem področju po-
membno vlogo. Dejstvo je-
da mora danes biti povsod
prisotna ljudska obramba in
družbena samozaščita, saj bo
tudi od tega odvisno, kako
bo uspela akcija »Nič nas ne
sme presenetiti«.
Koncem aprila oz. v začet-
ku maja bodo za vse predse;
dnike osnovnih organizacij
sindikata pripravili tudi eno-
dnevni seminar, kjer bodo
obdelali dve tèmi in sicer
družbenopolitično situacijo
varnosti v celjski občini ^^
kako bo z akcijo »Nič nas ne
sme presenetiti«. T. VRABL
§t. 12 - 29. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
ŠTAFETA MLADOSTI NA CELJSKEM
Mladi iz žalske občine so sprejeli zvezno štafeto mladosti na Trojanah ter jo ponesli
preko Vranskega do Polzele, kjer so jo sprejeli v Tovarni nogavic. Nosilec je bil Branko
Turnšek.
Lokalna štafeta je »potovala« po zemlji, zraku in vodi, kjer so jo iz Šempetra do Celja
peljali mladi kajakaši Nivoja. Pred halo Golovec pa'jo je prinesel padalec Boris Blažič.
V Celju se je povsod zbralo ob sprejemu štafete veliko ljudi, zlasti mladih. Največ jih je
bilo seveda ob šolah (na sliki ob gimnaziji), kjer so za trenutek šolske klopi zamenjali s
pozdravi Titu, državniku sveta.
Na moč slovesno je bilo tudi pred delovno organizacijo Aero oz. novim obratom za AC
Papir. Poleg delavcev so se pridružili tudi mladi iz dveh bližnjih osnovnih šol. Nosilec je
bil Dani Kores.
Foto: TONE TAVCAR. TONE VRABL
ANICA KUMROVA
MEDITERANSKA
IGRIVOST
Kroki portreta nagrajenke Prešernovega sklada
Upravni odbor Prešernovega sklada
je na temelju člena 2 Zakona o Prešer-
novem skladu ter člena 1 in 6 statuta
Prešernovega sklada sklenil na seji
dne 22. januarja 1979, da prejme nagra-
do Prešernovega sklada v letu 1979
Anica Kumrova za vlogo Jacinte v Po-
hujšanju v dolini Šentflorjanski in za
Tosco v Tosci. Utemeljitev: Anica Ku-
mrova je v omenjenih vlogah pokazala
izjemno rast odrske umetnosti ter v
vsaki od njih izpričala nedvomno in
presenetljivo prodornost. Že dlje časa
je bilo mogoče spremljati skokovit ra-
zvoj, ki ga je Anica Kumrova dokazala
tudi v mnogih drugih stvaritvah -
medtem, ko pa so vloge Jacinte in Tos-
ce pa tudi Nataše v Treh sestrah in
Lene v Pindarovi Odi segle v sam vrh
trenutnega igralskega snovanja na
Slovenskem.
Rodila se je v Drnišu pri Splitu. Topli-
na mediteranskega sonca je najbrž zase-
jala v njene gibe in ob nasmehu v jamice
na licih tisto njeno značilno igrivost, ki
je ne more v nobenem trenutku zatajiti.
Takoj po vojni so njeni prišli v Podče-
trtek in tam je Anica Kumrova tudi kon-
čala osnovno šolo pri tedanjem ravnate-
lju Jožetu Brileju. 2e takrat je kazala
vnemo za nastopanje in danes se jo v
Podčetrtku s ponosom spominjajo. Ob
njeni zadnji in doslej najpomembnejši
nagradi so ji tudi takoj poslali telegraf-
sko čestitko in s tem dali nedvoumno
vedeti, da jo imajo še danes za svojo.
Potem so se preselili v Celje in tu seje
Anica spoznala z Delavskim odrom. To
je bilo pravzaprav usodno, saj je njena
misel in njeno delo bilo vedno bolj po-
vezano z odrskimi deskami, vse dotlej
ko je povsem profesionalno prestopila
vrata Slovenskega ljudskega gledališča
v Celju in kjer na njegovem odru danes
dela s polno zavzetostjo igralke s člove-
ško radoživostjo in poklicno odgovor-
nostjo.
V vsaki vlogi nosi igralec del sebe, kar
seveda še ne pomeni, da če igra zločin-
ca, mora biti potem tudi zasebno neka-
ko zločinski. Je pa res, da občinstvo, ki
leta in leta spremlja «svoje« igralce na
odru v domačem gledališču, opaža, ka-
ko igralec v vsaki vlogi nosi majčkeno
tistega svojega, ki ga izdaja, da je to ta in
ta.
Delo na odru je zanimivo. Razlikuje se
že od režiserja do režiserja. Včasih mora
igralec več kreativnosti zaupati' lastne-
mu notranjemu odzivanju, manj režiser-
skemu vodstvu. Leta dela, izkušnje in
strokovnost naučijo igralca, da zna do-
bro ločevati prave meje pri upodablja-
nju določene vloge, da ne gre čez ali da
ni prekratek. Posebnega recepta za to
seveda ni. Vse pač prinaša delo samo,
seveda pa tudi posluh vsakega posa-
meznika. Za vsako delo mora imeti člo-
vek posluh, za oder še posebej.
Rada ima celjsko občinstvo. So bili
časi, ko so se igralci bali nekaterih,
predvsem mladinskih abonmajev. Da-
nes je drugače. Stiki so tesnejši. Poseb-
no radi imajo igralci Kozjanski abonma,
zaradi neposrednosti gledalcev, ki imajo
radi gledališče četudi jim kakšna pred-
stava ni všeč ali jim ostaja nerazumljiva.
Anica Kumrova je ustvarila v Sloven-
skem ljudskem gledališču mnogo vlog.
Nekaj najpomembnejših smo že našteli.
Toda igralčeva rast se meri po vseh
stopničkah, tudi tistih, na videz manj
pomembnih a nepogrešljivih. Vsaka
predstava, vsaka vloga ali vlogica je po-
membna. Dober igralec tudi v najmanjši
vlogi lahko pokaže, da je na svojem me-
stu in potreben tudi tam, kjer ni dolgih
in velikih besed ali mogočni kretenj.
Seveda bi bila informacija o naši na-
grajenki pomanjkljiva, če ne bi beseda
zapisa omenila tudi njenega vztrajnega
in vidnega sodelovanja v celjski skupini
Grupa poetica, ki je z mnogimi nastopi v
najrazličnejših krajih in na najrazličnej-
ših mestih dokazovala, da živa in topla
beseda sočloveka, stara slovenska pe-
sem, balada ali romanca še živi in s tem
tudi občutek bližine človeka. In ta bliži-
na človeka je prav gotovo osnovno vodi-
lo pri delu Anice Kumrove, tako na odru
kot v vsakdanjih srečanjih z mnogimi,
ki jo poznajo in jo na ulici pozdravljajo
in tistimi, ki je na odru še niso videli, pa
vedo za njeno ime. Morda tudi zaradi
nagrade, kajti ta dvigne prah in zgane
publiciteto, potem pa delo teče v svojem
vsakdanjiku dalje od dviga do spusta
gledališke zavese.
DRAGO MEDVED
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 12 - 29. marec 1979
REVIJA PEVSKIH ZBOROV V DOBRNI
VIDNA RAST KAKOVOSTI
Sedem zborov v višji ifakovostni razred
Zveza kulturnih organi-
zacij v Celju je priredila v
soboto, 17. marca, v Dobrni
revijo moških in mešanih
pevskih zborov svojega po-
dročja. Sodelovalo je 15
zborov, zato so razdelili pri-
reditev na dva dela: prvi ob
17. uri, drugi ob 16,30, oba v
akustični zdraviliški dvo-
rani.
Vsak zbor je imel možnost
izbire ene obvezne pesmi od
treh predpisanih, poleg tega
je izvajal po prosti izbiri še
dve. Tročlanska strokovna
žirija, ki so jo sestavljali prof.
Branko Rajšter, Peter Lipar
in Egon Kunej, je ugotovila,
da je bil program pretežno
dobro izbran. Predpisane
obvezne pesmi so pripomo-
gle k enotnemu kriteriju oce-
njevanja, k primerjavi do-
spelosti posameznih zborov
(tudi s strani pevcev in zbo-
rovodij) in k boljši program-
ski usmeritvi. Očitno je, da
so se vsi zbori na revijo zelo
skrbno pripravljali. Kvalite-
ta petja je bila zato na prese-
netljivo lepi ravni; komaj bi
mogli reči, da je bil kak zbor
izpod kakovostnega povreč-
ja, nasprotno, kar 7 zborov
od 15 se je uvrstilo v višjo
kvalitetno skupino. Ob izva-
janju se je pokazalo da veči-
na zborovodij že s pridom
uvaja dihalno tehniko in gla-
sovno izobrazbo. Ta je sicer
ponekod še šablonska in ne
dovolj sistematična, toda za-
četki so tu in ob izvajanju je
napredek očiten. Točnemu
naštudiranju skladb bo treba
posvetiti vso pozornost, ob
tem pa stalno izboljševati in-
tonacijo. Poleg drugih ele-
mentov lepega petja je tudi
ritmična preciznost važna. V
tem pogledu vlada še mar-
sikje površnost. Jasno je, da
se zbori, ki ne upoštevajo os-
novnih elementov muzicira-
nja, ne morejo uvrstiti v višjo
skupino.
Strokovna žirija za ocenje-
vanje zborov (ocene bodo
prejeli zbori pismeno v enem
tednu) je imela še nalogo
predlagati uvrstitev nastopa-
jočih zborov v eno od treh
kvalitetnih skupin. Zbori, ki
bodo uvrščeni v II. ali v I.
skupino, imajo legitimacijo
za nastop na medobčinski
reviji, ki bo meseca novem-
bra letos v Velenju. Tudi na
tej reviji bo moral vsak zbor
izvajati eno obvezno sklad-
bo, ki bo seveda nekoliko za-
htevnejša od teh, ki so bile
predpisane za občinsko re-
vijo.
V I. kvalitetno skupino
spadata Komorni moški
zbor (zborovodja Vid Mar-
čen) in mešani zbor ZPD »F.
Prešeren« (zbor. Edvard
Goršič), v II. skupino se je
uvrstilo 5 zborov; moški
zbor »Kajuh« iz Dobrne
(zbor. Emil Lenarčič), moški
zbor »I. Cankar« Celje (zbor.
Marjan Lebič), mešani zbor
»Kovinotehna« Celje (zbor.
Milan Kasesnik), moški zbor
DPD »Svoboda« Celje (zbor.
Vid Marčen) in moški zbor
PD »T. Tomšič) iz Strmca
(zbor. Peter Selčan). Nasto-
pili so še: moški zbor PTT
Celje (zbor. Bojan Gorič),
mlad zbor z lepimi perspek-
tivami za napredek, moški
zbor DPD »Svoboda« iz Za-
grada (zbor. Emil Lenarčič),
mešani zbor Društva upoko-
jencev, Celje (zbor. Tone
Tržan), 12-članski moški
zbor iz Smartna v R. d. (zbor.
Jože Dimec), ki je presenetil
s svojim ubranim petjem,
mešani zbor PD »Kajuh«,
Dobrna (zbor. Emil Lenar-
čič), ki bo moral boljše obli-
kovati ženske glasove, mo-
ški zbor PD »Prešeren« iz
Vojnika (zbor. Tone Vola-
sko), moški zbor Avto Celje
(zbor. Ciril Vertačnik) in mo-
ški zbor PD »A. Bezenšek« iz
Frankolovega (zbor. Marjan
Lebič) z mladimi, svežimi
glasovi, ki je zelo perspekti-
ven, je pa interpretacija zgre-
šena ter bi nujno rabil dobre-
ga mentorja.
Med naštetimi zbori je to-
rej nekaj takih, ki imajo lepe
možnosti za boljši razvoj, kar
pa je največ odvisno od zbo-
rovodij, od njihove volje za
poglobljenim	študijem
skladb in sistematičnim de-
lom z zborom. Ugotovili smo
namreč, da so pevci povsod
disciplinirani, da radi sode-
lujejo, če imajo stimulacijo,
to se pravi, če jim zborovo-
dja vcepi veselje do lepega
petja, smisel za točnost in še
kaj. Finančnih problemov ni
več, oziroma ne morejo biti
ovira za rast zbora.
Strokovna žirija, pa tudi
zborovodje so soglasno ugo-
tovili, da je bila organizacija
revije na zavidljivi višini od
začetka do konca. Začetek je
bil obakrat točen, zbori so
disciplinirano nastopali in
prireditev se je odvijala teko-
če, brez nepotrebnih zasto-
jev, kar je mnogo pripomo-
glo k dobremu ozračju v na-
bito polni dvorani.
Za tako razveseljivo
skrbno pripravo revije ima
predvsem zasluge strokovna
služba ZKO Celje, prav tako
pa tudi PD »Kajuh« Dobrna,
ki je poskrbelo za tehnične
podrobnosti, in ne naradnje
uprava Zdravilišča. Dobrna.
EGON KUNEJ
PISATELJ NA
OBISKU V
LAŠKEM
Na povabilo Kluba pri-
jateljev knjige, ki uspeš-
no deluje na osnovni šoli
Primoža Trubarja v La-
škem, nas je obiskal pisa-
telj Karel Grabeljšek.
Pisatelja prej še nikoli
nisem videla, spoznala
sem ga le po njegovih ve-
drih zgodbicah iz parti-
zanskega življenja.
Prijeten smehljaj se je
risal okoli njegovih ust,
ko je stopil med nas.
Člani Kluba so izvedli
kratek program, v kate-
rem smo slišali odlomke
iz njegovih najbolj znanih
del. Sledili sta še glasbeni
točki. Zatem pa so vpra-
šanja kar deževala. Pisa-
telj je odgovarjal in nam
posamezne dogodke opi-
soval tako živo, da so se
nam prizori kar sami od
sebe risali pred očmi.
Na željo vseh nam je
dal še avtograme.
ALENKA BARTOL
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEGA
MUZEJA V CEUU
LISICA BRIJE LOVCA
Motiv panjske končnice »Lisica brije lovca« je ver-
jetno vzet iz resničnega življenja in smeši slabe lovce,
ki so zaspali na lovu.
Na končnici je upodobljen lovec, ki sedi pod dreve-
som. Nanj je naslonil puško ter na vejo obesil klobuk.
Verjetno je pod drevesom zaspal in v tem času so se
okrog njega zbrali njegovi sovražniki: lisica, volk in
medved. V sredini slike sta prikazana lovec in lisica, ki
z eno nogo stoji na tleh, z dr ugo pa lovcu na kolenu. S
sprednjo levo nogo drži lovca za glavo, z desno pa ga
brije. Lovec se skuša neljubega brivca otresti, vendar
lisica vstrajno nadaljuje z delom. Prizor se dogaja v
gozdu, ki je nakazan s tremi drevesi. Na levi strani stoji
volk in gode na violino, medtem ko stoji medved na
desni in igra na bas. Ker na sliki vidimo, da lisica ni
preveč prijazna z lovcem, saj ga s silo potiska k dre-
vesu, lahko sklepamo, da mu oba godca verjetno igrata
mrtvaško koračnico.
Ker so bile panjske končnice v času uporabe izspo-
stavljene različnim vremenskim vplivom (sonce, dež,
veter itd.), je ponekod barva odpadla ali zbledela. Na
naši končnici se dobro vidijo konture živali in lovca ter
fragmenti tanke plasti barve, ki so še ohranjeni. Sličica
je bila naslikana leta 1980.
VLADIMIR SLIBAR
24. JUGOSLOVANSKE GLEDALIŠKE IGRE NOVI SAD
TOKRAT BREZ CEUANOV
Dve ljubljanski gledališči, dvakrat Jovanovič
24. jugoslovanske gledali-
ške igre ali Sterijino pozorje
v Novem Sadu bodo tudi le-
tos pod visokim pokrovi-
teljstvom predsednika repu-
blike Josipa Broza Tita. Po-
tekale bodo od 11. do 21.
aprila, 7 gledaliških predstav
bo sodelovalo v tekmovalni
konkurenci za Sterijino na-
grado in sicer: Cankarjev
Kralj na Betajnovi v režiji
Dušana Jovanoviča in v
izvedbi Mestnega gledališča
ljubljanskega, Slobodana
Šnajdera »Kamov, smrto-
pis« v režiji Ljubiše Rističa
in v izvedbi Hrvatskog naro-
dnog kazališta iz Zagreba,
zatem Miroslava Krleže, »Le-
genda« v režiji Slobodana
Umkovskega in izvedbi Na-
rodnog pozorišta iz Zenice,
Radoslava Pavloviča »So-
dobnik« v režiji Srboljuba
Božinoviča in v izvedbi de-
lovne skupnosti združenega
gledališkega dela »Pod raz-
no« iz Beograda, »Kenguru-
jev skok« avtorja Zivka Cin-
ga v režiji Branka Sta vreva
in v izvedbi gledališča Make-
donski naroden teater iz
Skopja in dve uprizoritvi
Osvoboditve Skopja in sicer
najprej v režiji Ljubiše Risti-
ča in izvedbi Centra za kul-
turnu djelatnost SSO Hrvat-
ske (Radna zajednica »Oslo-
bodženje Skopja«, Zagreb)
in predstavo, ki jo je režiral
Ljubiša Georgijevski in v
izvedbi Slovenskega naro-
dnega gledališča iz Ljublja-
ne (Drama). Tako se pojavlja
Dušan Jovanovič na letoš-
njem Sterijinem prozorju
kar trikrat. Dvakrat kot av-
tor teksta in kot režiser.
24. jugoslovanske gledali-
ške igre prinašajo na oder tu-
di dve gledališki predstavi
izven konkurence in sicer
prvonagrajeno z 20. festivala
malih in eksperimentalnih
scen v Sarajevu in prvona-
grajeno predstavo s 7. festi-
vala monodrame in pantomi-
me v Zemunu. Ob gledali-
ških predstavah bo v času
24. gledaliških iger tudi
mnogo tako imenovanih
spremnih prireditev, med
njimi tudi Okrogla miza kri-
tike. To so že tradicionalni
javni pogovori gledaliških
kritikov o posameznih upri-
zoritvah. Predsednik odbora
Okrogle mize kritikov je le-
tos Milosav Mirkovič.
Na 7. srečanju mladih bo
letos govora o Cehovu. O
njem bo predaval Anatolij
Efros, režiser iz Moskve.
Mala tribuna Sterijinega
pozorja prinaša letos javno
razpravo na temo Mesto in
vloga dramaturga v našem
gledališču. Med razpravljalci
je napovedan tudi Igor Lam-
pret, umetniški vodja Slo-
venskega ljudskega gledali-
šča iz Celja.
To je seveda le majhen del
prireditev, saj celoto sestav-
ljajo tudi številni drugi pogo-
vori, razstave in javne tribu-
ne. Selektor letošnjih 24. JGI
je Vladimir Stamenkovič,
umetniški direktor Sterijine-
ga pozorja, žiriji predseduje
beograjski književnik Eli
Finci, člani pa so Marin Ca-
ric, dr. Mirjana Miočinovič,
Goran Stefanovski in Zvone
Sedlbauer.
Brez dvoma pomenijo Ju-
goslovanske gledališke igre
v Novem Sadu osrednji ju-
goslovanski gledališki dogo-
dek, saj ob Bitefu, ki širi me-
dnarodna gledališka obzorja,
daje Sterijino pozorje teme-
ljito podobo domačega, ju-
goslovanskega odrskega
snovanja in seveda tudi pri-
ložnost za strokovno pa tudi
poljudno razmišljanje o vlo-
gi in mestu gledališke umet-
nosti v naši družbi. Sloven-
sko ljudsko gledališče iz Ce-
lja je doslej sodelovalo na
Sterijinem pozorju kar de-
vetkrat in to nekaj let zapo-
red. Letošnji premor nika-
kor ne pomeni koraka nazaj,
ampak čisto navadno delov-
no sliko določene faze
ustvarjalne in repertoarne
kontinuitete. Je pa zanimi-
vo, da je slovenski delež na
letošnjem pozorju dovolj
močan in dejansko opozarja
na vlogo sodobnega gledali-
šča v Sloveniji, kjer Celje po-
meni pomembno mesto. Po
dolgem času smo dočakali
tudi nastop ljubljanske Dra-
me v Novem Sadu. Sicer pa
več o samem Sterijinem po-
zorju v mesecu aprilu.
DRAGO MEDVED
ČRNO - SIVE TONALITETE
V Likovnem salonu se je predstavil s svojim najno-
vejšim ciklusom del akademski slikar Bard lucundus.
Slikarsko znanje si je pridobil na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani, izpopolnjeval pa na Academie
des Beaux-Arts v Parizu. Pri njegovem ustvarjanju ne
zasledimo samo študijskega znanja, ampak tudi lastna
hotenja in dognanja, ki so ga v tako kratkem času
oblikovala v zrelo umetniško osebnost.
lucundus je eden redkih med množico mladih likov-
nih ustvarjalcev, ki se je vsebinsko naslonil na tradi-
cijo evropskega slikarstva. Prevzele so ga široke in
svobodne poteze čopiča, poudarjeni vsebinski mo-
menti in značilne osebne izpovedi največjih predstav-
nikov špankega in holandskega baroka. Galerijo zna-
nih obrazov je prenesel v današnji čas in jih močno
obogatil z osebno slikarsko noto.
Pomembno vlogo v njegovem slikarstvu ima risba,
ki ni samo likovna beležka hitrih in svobodnih črt,
temveč dosega polnovreden umetniški izraz. Ne samo,
da je pomemben faktor pri vrednotenju likovne kvali-
tete njegove slikarije, ampak je postala tudi najnepo-
srednejši zaris vidnega in občutenega zaznavnega mo-
menta ter se razvila v samostojno umetniško zamisel.
Izredna risba vodi luciindusa od povsem umirjenih
potez do vihrave upodobitve znanih ali samo zgolj
namišljenih obrazov, pri čemer se kaže umetnikov
temperament.
Za edino možno obliko izražanja, si je lucundus
izbral figuro (celopostavno ali doprsno), konkretneje
rečeno portret, pri katerem išče trenutni gib in izraz, ki
je »robustno vitalen« ali pa »feminilno eleganten«.
Poleg čutno utipljive telesne stvarnosti, zaznamo tudi
ubranost psihe in fizisa, miselnega in čustvenega pro-
cesa, ki postane zanimiv tudi za dušeslovca.
S tem, ko govorimo o slikarski tradiciji španskega in
holandskega baroka, pa to ne velja za barvno kompozi-
cijo. Le-to je slikar omejil na sivo-črne tonalitete, jo
obogatil z rahlimi rožnatimi, belimi ali oranžnimi barv-
nimi vložki, ki vsak po svoje okarakterizira upodob-
ljeno figuro. Kljub izredno skopi barvni skali, je dose-
gel zavidljive barvne efekte in svetlobne kontraste, ki
razgibajo celotno figuralno kompozicijo, spregovorijo
o posamezniku in njegovi usodi, o resnici človekovega
življenja, ki je lahko ne samo presunljiv izraz preteklo-
sti, ampak tudi današnjega časa.
ALENKA DOMJAN
ARZEN IN STARE
ČIPKE
Amatersko gledališče Zelezar Celje-Štore
je pripravilo v petek premiero komedije Jo-
sepha Kesselringa Arzen in stare čipke. De-
lo, po katerem sicer radi segajo amaterski
pa tudi poklicni gledališčniki je režiral Ja-
nez Starina, igralec SLG Celje, asistent reži-
je je bila Ika Jurak, sceno je izdelal Joži
Ipavec, glasbeno opremo pa je prispeval
Dušan Petek. Nastopili so Anica Tomažin,
Miko Jurak, Milan Ramšak, Polde Oserban,
Dominik Tomažin, Truda Tomažin, Tanja
Stritar, Sandi Jekl, Franc Jontez, Franc
Kerznar, Tone Vidic, Franc Mirnik, Jože Za-
goričnik, masker je bil Vinko Tanjšek, luč je
usmerjal Rudi Posinek ob pomoči Braneta
Vrtovca, šepetalka je bila Zdenka Pikelc,
odrska dela pa so izvajali Franc Jontez, Sta-
ne Jezernik, Ivan Golež, Zivko Lončarič,
Ivan Jazbec, Rasti Florjančič.
Predstava je pokazala živo amatersko gle-
dališko ustvarjalnost in polno režiserskih
domislic, kar je tudi potrdilo pravilnost
izbora dela glede na zmogljivost ansambla,
ki tokrat svojo nalogo opravil zelo korektno
m tudi povsem gledališko ter izrazno druga--
če od njihove lanske predstave Veronike
Deseniške. Vsekakor vzpodbudno gledali-
ško dejanje.
D. MEDVED
ČDKIMA KONČNO
SVOJO SKUPŠČINO
Stalni seminar Človek, delo, kultura je
končno dobil svoje osrednje samoupravno
telo, skupščino. V začetku tega meseca so se
zbrali delegati v Razvojnem centru (od 36
vabljenih 22 prisotnih) in z javnim glasova-
njem izvolili za predsednika skupščine Iva-
na Seničarja, za predsednika izvršnega od-
bora pa Slavka Sotlarja. Člani IO so: Štefan
Zvižej, Dane Debič, Franc Sredovnik, Franc
Kerznar, Janko Hartman, Bernard Cizelj,
Aleksa Gajšek-Krajnc, Roman Boben, Alojz
Lesjak, Zdenka Strozak in Ivan Seničar.
Skupščina še ima štiri komisije in sicer pro-
gramsko, statutarno, finančno in kadrov-
sko.
Skupščina naj bi imela svoje naslednje
zasedanje v začetku meseca junija, kjer bi
obravnavali oceno na osnovi ankete slušate-
ljev, akcijski program za naslednje študij-
sko leto, predlog statuta in programe dela
posameznih komisij.
V nobeno škodo ne bi bilo, če bi na na;
slednje skupščinsko zasedanje povabili tudi
predstavnike javnega obveščanja. D. M.
§t. 12 - 29. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
SPET
ANONIMNO!
četudi smo letos že nekaj-
krat na tem mestu zapisali,
opozorili in še kaj, da bomo
objavljali samo tista pisma,
katerih avtorji se bodo pol-
no in seveda čitljivo podpi-
sali in navedli natančen na-
slov, kaže, da so naše želje
in tudi zahteve ter običaji
lepih odnosov med ljudmi
za nekatere le prazna be-
seda.
Zato tovarišica Pepea Bo-
žičnik iz Celja na plan. Piši-
te še enkrat ali pridite sami
v uredništvo. Napišite nam'
zlasti poln naslov. To, da
ste iz Celja, je premalo. Ce-
lje je precej veliko in pi-
smonoša bi vas težko našel.
Tudi Jana, po vsej verjet-
nosti iz Šempetra v Savinj-
ski dolini, ki ste opisali do-
godek v obratu LIK Savinje
v tem kraju, ste se pozabili
podpisati. Saj imate tudi
priimek, pa naslov. Vse to
nam posredujte, potem bo-
mo ukrepali dalje. Prej pa
ne, ker se ne poznamo in ne
vemo, kdo se »skriva« za Ja-
no ali morda Jasno.
Pa ne zamerite. Lepo je, če
vemo, s kom sodelujemo.
Radi imamo tiste prave,
človeške odnose, da človek
ve, s kom govori. Zato proč
anonimnost, proč krinko!
UREDNIŠTVO
NIKOLI NI
PREPOZNO
Minule dni smo dobili ali
ste prinesli v uredništvo več
pisem, ki se nanašajo na
praznovanje osmega marca.
2e ob sprejemu smo poveda-
li, da je težko poročati o ne-
kem dogodku, praznovanju
s tako veliko časovno zamu-
do. Tudi vi si želite svežih
novic, čeprav si jih v Novem
tedniku v resnici težko pri-
voščimo, ker izhajamo pač
samo enkrat na teden. Nav-
zlic temu se zavzemamo, da
smo s poročanjem dogodkov
bolj na tekočem.
In ker gre v teh pismih v
glavnem za zahvale organi-
zatorjem in nastopajočim,
smo jih zbrali pod tem skup-
nim naslovom in v kratkem
povzeli njihovo vsebino. Ta-
ko le niso romala v koš, če-
prav bi so to skoraj zaslužila.
Drugič pa bolj pohitite.
Tako nam Romana Veber
iz Migojnice 56 pri Grižah pi-
še o praznovanju, ki ga je pri-
pravilo Društvo upokojen-
cev Griže za svoje članice.
Bil je tudi lep kulturni pro-
gram, na katerem so nastopi-
le učenke osnove šole Griže.
Zapel je tudi ženski pevski
zbor Svobode iz Griž. In po-
tem sprejem za vse članice in
darila za najstarejše.
Zanimivo je tudi pismo
Marije Belak iz Dramelj, v
katerem prav tako omenja
proslavo, na kateri so nasto-
pili pevci iz Dramelj in Celja
ter učenci domače osnovne
šole. Zatem pa je mladinska
organizacija povabila na
sprejem in zakusko vse nad
60 let stare občanke. Bilo jim
je prijetno.
Eiza Golob iz Ulice franko-
lovskih žrtev 30 v Celju nam
je prinesla kar dve pismi. V
prvem opisuje lepo proslavo
osmega marca v Krajevni
skupnosti Hudinja, na kateri
so nastopili domači mladinci
in gimnazijci. Tudi folkorna
skupina iz šole Franja Vrun-
ča. Po programu so hudinj-
ski mladinci povabili na
sprejem vse ženske in jim
pripravili zares lep praznik.
Elza Golob pa v drugem
pismu opisuje izlet, ki ga je
pripravila turistična agencija
TTG in sicer v Podčetrtek in
Kumrovec. Tudi ta izlet je bil
v počastitev osmega marca.
Zlasti prijetno je bilo v hote-
lu v Atomskih Toplicah,
prav tako pa tudi v Kumrov-
cu: Med udeleženkami je bi-
la tudi 86-letna Urška Praž-
nikar, ki je v Kumrovcu med
prvimi premagala 240 stop-
nic do spominskega doma.
Avtorica se je v pismu tudi
zahvalila turistični agenciji
TTG za lepo organizacijo
izleta, za pozornostna darila
in značke.
UREDNIŠTVO
POVEJTE Ml,
KAJ NA
NAREDIM
Za nami je že kar nekaj dni
po prazniku dneva žena. Mo-
ram priznati, da je bil ta dan
resnično lep. Prav ta dan je
bila v tovarni EMO otvoritev
nove jedilnice. Tudi na dari-
la niso pozabili. Vsaka tova-
rišica, zaposlena v EMO, je
sprejela garnituro posode.
Mislim, da ta dan ne bomo
hitro pozabili. Seveda, tudi
oddajo v živo, ki je bila na-
menjena predvsem ženskam
v »Metki«, je presenetila. Ko
je ena izmed tovarišic pove-
dala, da se sodelavka od-
pravlja v pokoj, da se srečno
počuti med sodelavci in vo-
dilnimi. To je nekaj najlepše-
ga, tudi, če je bolan, pozabi
na težave.
Želela bi, da bi bila podob-
na oddaja še za EMO. Morda
bi mi kdo odgovoril in poma-
gal pri mojem problemu.
Sem tudi invalid in se pogo-
sto zdravim doma pa tudi v
bolnici. Ko se po dolgotraj-
nem zdravljenju vrnem na
svoje delo, mi še kar ustreza,
ker ni prenaporno. Delo ni
na normo, ampak je v skupi-
ni. Tu je še ena ženska, sta-
rejša in po težki operaciji ter
ni več sposobna opravljati
vseh nalog. Obe sva močno
prizadeti zaradi sodelavke,
ki nama stalno očita bolezen,
denar, ki ga že tako malo do-
biva itd. Najhuje me je priza-
delo, ko mi je oponašala Voj-
nik, kjer sem se morala zdra-
viti zaradi depresije. Vsak
dan nekaj najde, da naju mu-
či in dostikrat me je zaradi
tega že onesposobila za delo.
Vsa obupana se vračam po
štiriurnem delu domov. Pa
tudi doma se ne počutim naj-
bolje. Vse to me preveč
muči.
Nikoli nisem o tem tožila
predpostavljenim. Dostikrat
me oblijejo solze ali pa sem
raje tiho.
Zato bi rada vprašala in tu-
di dobila odgovor, če je do-
voljeno, da dokaj zdrava, če-
prav starejša sodelavka, naju
muči, ne glede na to, da vse
delamo enako.
Ko vam že pišem, naj ve-
ljajo slednje misli še radij-
skemu sporedu. Prosim vas,
uvrstite v program kdaj še
domače pesmi Dobrih znan-
cev. Pesmi, kot »Sumijo goz-
dovi domači« in druge me
spominjajo na lepe, mlade
dni, ko sem bila še zdrava in
polna veselja.
Drugič pa mogoče kaj bolj
zanimivega.
Vedno vaša bralka in po-
sluââlkâ
ŠTEFANIJA TIMPRAN,
Klane 49. Dobrna
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo. Veseli smo ugotovi-
tve, da ste se ob prazniku
osmega marca dobro poču-
tili. Vaš namig glede oddaje
v živo iz EMA bomo skušali
uresničiti. Morda bodo za to
tudi vaši sodelavci in sode-
lavke.
In vaš drugi del pisanja.
Ta ni razveseljiv, ker govo-
ri o čudnem odnosu med so-
delavkami. Morda je prav,
da niste »tožarili«, toda, če
temu nadlegovanju ni ko-
nec, bi se vendarle z nekom
v delovni sredini pogovori-
li. Menimo, da je najprimer-
nejše mesto za ureditev te-
ga vprašanja osnovna sindi-
kalna organizacija, morda
tudi lepa beseda koga
izmed članov sindikata ali
delavskega sveta tovarišici,
ki meni, da vas ima pravico
nadlegovati. Poskusite z le-
po in mirno besedo. Ta lah-
ko bolj zaleže, kot pa pritož-
ba na merodajno mesto in
še kaj podobnega. Pravijo,
da lepa beseda vedno pravo
mesto najde. Morda in želi-
mo, da bi tudi v vašem pri-
meru!
NAVDUŠIL ME
JEZA VAŠO
DEŽELO!
Iz novega Ulma v ZRN
smo dobili pismo Giorgia
Passigattija, ki se je nedavno
zdravil v Rogaški Slatini.
Tam se je spoznal z Juretom
Sarlahom, ki ga je popeljal
na ogled galerije Antona Au-
gustinčiča v Klanjec, mu raz-
kazal lepote in zanimivosti
Celja in mu vrh tega bil v
pomoč pri ureditvi formal-
nosti okoli prometne nesre-
če, ki jo je imel v Sloveniji.
Pisec nam sporoča, da je
sklenil svoj naslednji dopust
spet preživeti v Sloveniji, za
kar je gotovo velika zasluga
Jureta Sarlaha. Njegova pri-
jaznost, poudarja, je gotovo
pomemben prispevek k
ugledu dežele, katere držav-
ljan je.
ZAME JE
ZADEVA
KONČANA
z datumom 19. marca smo
sprejeli v uredništvo kopijo
pisma, ki ga je Manja Brinar
iz Latkove vasi 42b, Prebold,
naslovila na primarija dr.
Staneta Jurka, Očesni odde-
lek Bolnice Celje. Takole se
glasi:
»Spoštovani: V zvezi z od-
govorom, ki ste mi ga posre-
dovali v Novem tedniku dne
15.	marca želim še enkrat
osvetliti vso sporno zadevo.
Tokrat malo bolj natančno.
Spor je dobil kaj čudno
luč, ker odgovora niste po-
slali meni osebno, čeprav je
od takrat že mesec dni, tem-
več ste to storili šele na po-
sredovanje Novega tednika
(kateremu sem poslala kopi-
jo pisma) in odgovorili le
preko časopisa.
Vse besede, izrečene dne
16.	februarja v ordinaciji
zdravnika okulista Isse Kis-
sed, kot so razvidne iz moje-
ga pisanja, so resnične, ne
glede na poznejšo izjavo
udeležencev (zraven so bili
še sestra in neznana tovariši-
ca z odraslo hčerjo).
Res je, da je bil prvi pre-
gled 15. februarja korekten,
vendar ne gre spregledati, da
so se takrat okrog sina vrtele
tri sestre, da so ga zamotile.
Naslednji dan pa ga je hotel
zdravnik sam pregledati, sin
pa je tudi že vedel, kaj ga
čaka (kapljice in maža v
oko), zato je bil njegov upor
razumljiv.
O kakršnikoli razburjeno-
sti strank ni govora, vsaj z
moje strani ne.
V končni epilog naj dodam
še to, da bi zdravnikovo ob-
našanje ne smelo biti odraz
njegovega osebnega počutja.
S spoštovanjem.«
V spremnem dopisu nam
je še zapisala, da je zanjo ce-
lotna zadeva tako zaklju-
čena.
IMELI STE
SREČNO ROKO!
Zelo sem se razveselila no-
vega romana. Moram prizna-
ti, da ste pri izbiri imeli res
srečno roko. Sicer je malo
predolgo trajalo, ampak bodi
vam odpuščeno, ker ste se
odločili prav za tega pisate-
lja, Savinjčana J. Kača.
Mi starejši se ga še dobro
spominjamo in vedno sem
rada brala njegove knjige in
vse, kar je napisal. Kljub te-
mu bom roman še rada brala
in ga bom tudi izrezovala.
Obenem se vam tudi zah-
valjujem za poslano nagra-
do: izid žrebanja novembr-
ske številke križanke Kovi-
notehne. Križanke so pač
moj konjiček, samo, da jih
malokdaj pošljem.
Se nadalje vam želim dosti
uspehov pri izdajanju Nove-
ga tednika.
Tovariški pozdrav!
Vaša bralka
NEZIKA FRISKOVIC, upo-
kojenka
Grajska vas, Gomilsko
UREDNIŠTVO: Hvala za
priznanje. Veseli nas, da ste
z romanom veseli. Križan-
ke, rešene seveda, pa nam le
večkrat pošljite. Morda se
bo še kdaj nasmehnila
sreča.
LIKOVNI SVET
OTROK V
ŠOŠTANJU
v soboto so, čeprav nekoli-
ko pozno, odprli na osnovni
šoli Karla Destovnika-Kaju-
ha v Šoštanju enajsto razsta-
vo »Likovni svet otrok«. Na
njej so zbrana dela nekaj sto
učencev iz osemdesetih os-
novnih šol. Tudi letošnja raz-
stava ima tematsko obeležje.
Tokrat je v glavnem posve-
čena varstvu okolja.
V. KOJC
KRAJEVNO
GLASILO V
DOBRNI
čeprav sta uredniški od-
bor in izdajatelj ostala v ano-
nimnosti, je najbrž na dlani,
da je glasilo Krajevne skup-
nosti Dobrna »Dobrčan« re-
zultat skupnega dela krajev-
ne skupnosti in krajevnih
družbenopolitičnih organi-
zacij.
Namen je vsekakor odli-
čen. Gre za željo, kako doma-
čega človeka na čim bolj ra-
zumljiv način seznaniti z do-
gajanji v Krajevni skupnosti,
s problemi, delovnimi nalo-
gami in drugim.
Prva številka posreduje se-
stav skupščine Krajevne
skupnosti, njene svete in ko-
misije. Prav tako delovni
načrt skupščine in sveta
skupščine Krajevne skupno-
sti. In potem Hortikultura
80, pa delovna predstavitev
organizacije Rdečega križa,
pomen gradnje novega hote-
la in ne nazadnje zapisa o
osnovni šoli ter turistični de-
javnosti.
»Dobrčan«, vsekakor hva-
ležen poskus na področju in-
formiranja v krajevni skup-
nosti, bo izhajal dvakrat na
leto, po potrebi tudi večkrat.
MB
SREČANJE
NAJSTAREJŠIH
OBČANOV V
ANDRAŽU
v nedeljo je bilo v Andra-
žu nad Polzelo srečanje kra-
janov starih 70 in več let.
Srečanje so pripravile vse
krajevne družbenopolitične
organizacije.
V kulturnem programu.so
sodelovali učenci osnovne
šole in moški pevski zbor.
Povabljenci so bili nad izvir-
nostjo in prisrčnostjo navdu-
šeni, saj so se tako najmlajši
kot starejši potrudili, da bi
svojim dedkom in babicam
pripravili nekaj res lepih tre-
nutkov.
Po tem uvodnem delu so
vse pogostili še s kosilom, ki
se je zavleklo v večer. Zenice
in možakarji so namreč to
srečanje izkoristili za prijet-
ne klepete, saj sicer nimajo
priložnosti, da bi se srečali.
Obujali so spomine na svoja
mlada leta, ki so v jeseni živ-
ljenja vedno najlepši. Obrazi
so bili srečni in nasmejani,
po prenekaterem zgubanem
licu pa se je potočila tudi
solza.
Ob tolikšni pozornosti svo-
jih mlajših sokrajanov so
izrazili zahvalo in tudi željo,
da bi se nanje tu še večkrat
spomnili.
T. TAVČAR
ROJSTVA
Rojenih je bilo 27 dečkov
in 33 deklic
POROKE
Poročilo se je 12 parov, od
teh:
Slavko VARGA, krznar iz
Celja in Milica BOJIČIč, de-
lavka iz Dublja;
Franc ZUPANC, elektri-
čar iz Stor in Marija ROBIČ,
uslužbenka iz Šentjurja;
Rajko BAJČETIČ, mesar
iz Celja in Zorica MIRiC, go-
spodinja iz Sivaca.
SMRTI
Berta ZAGORC, 53, Za-
grad; Josipina RIBARIČ, 82,
Trnovo; Marija SETINA, 90,
Sevnica; Olga DOBNIK, 50,
Polžanska gorca; Terezija
PLANKO, 54, Jazbin vrh;
Ivan BELINC, 65, Zeče; La-
dislav NAJZER, 69, Celje;
Cvetka HUDEJ, 14, Skofja
vas; Janez NOVAK, 71, Ce-
lje; Franc MANFREDA, 50,
Celje; Konrad LESNIK, 50,
Celje; Julijana PIVEC, 73,
Celje; Rafko REDNAK, 81,
Celje; Frančiška JAKLIČ,
86, Celje; Ana SINKOVIČ,
46, Vrhovo; Justina SPES,
65, Smiklavž; Anton LE-
SKO VAR, 51, Perovec; An-
gela DROFENIK, 77, Laško;
Marija DOLSAK, 52, Stojno
selo; Antonija TOPLISEK,
64, Brezno; Marija ROMIH,
67, Zagorje; Milena STOZiR,
58, Celje; Marija PODPE-
ČAN, 86, Straža pri Dolu; Jo-
hana ZUPAN, 90, Celje; Ne-
ža TREMPUS, 85, Zagrad;
Elizabeta RAJOVEC, 71, Mi-
klavž; Tatjana DANČEViC,
32. Zagreb.
SPORED
OD 29.3. DO 4.4.1979
Četrtek, 29. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V
ZIVO (vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 30. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda.
15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in poz-
dravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Re-
zerviran čas, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sobota, 31. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Nedelja, 1. 4.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Kekčevi prijatelji, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Med
prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 12.00 Čestitke in
pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30
Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek spo-
reda.
Ponedeljek, 2.4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30
Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi,
16.45 Zabavni globus 17.00 Kronika, 17.15 Glasba, ki je
ne poznamo, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek
sporeda.
Torek, 3. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30
Obvestila, 15.45 Reportaža, 16.00 Poročila, 16.05 Če-
stitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Lestvica domače zabavne glasbe, 17.30 Iz
arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 4. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
Pod tole fotografijo bi morali takole zapisati: kmečki turi-
zem na pohodu. Tudi po zaslugi Franca in Marije Zagožen
iz Vologa 11...
OBISKALI SMO ŠMARTNO OB DRETI
SOLIDARNOST,
NAJMOČNEJŠE
OROŽJE DOMAČi
Obisk po štirih letih je pokazal,
da se ¡e v Krajevni skupnosti veliko spremenilo
Ozka in lepa je dolina ob Dreti. Nekako na pol poti med
Nazarjem in Gornjim Gradom je Šmartno ob Dreti. Vas in
sedež krajevne skupnosti, ki ima okoli 745 ljudi. Sicer pa
sestavljajo to krajevno skupnost poleg Šmartnega ¿e
Spodnje Kraše, Volog, Rovt in Brdo.
To je kmetijsko področje, na katerem prevladuje živi-
noreja. Nekoč so pridelali veliko krompirja. Samo za-
druga ga je v letih po vojni odkupila tudi po 400 ton. Zdaj
veliko manj.
Preusmerjanje kmetij je tu dobilo svoje mesto, v zad-
njem času tudi kmečki turizem. Sicer pa mnogi domačini
odhajajo na delo v Nazarje, Velenje in celo v Litostroj v
Ljubljano.
V	vasi in krajevni skupnosti ni industrijskih obratov.
Tudi obrt je več kot skromna. Le v enem primeru žagar-
ske usluge, preparator in potem nekaj popoldancev.
Sicer pa stika, ki več ali manj velja za vso mozirsko
občino. Usiužnostnih dejavnosti ni.
V	vasi sta dve gostilni in dve trgovini, šola, gasilski in
zadružni dom, lepo športno igrišče in seveda ljudje, ki se
zavedajo svojega današnjega in jutrišnjega dne.
Vojna vihra je tu pustila močne sledi. Nemci so vas,
tako kot nekatere druge ob Dreti in gornjem toku Savinje,
24. oktobra 1944. leta, požgali. Zgorelo je 64 stavb. Veliko
domačinov je dalo življenje za svobodo.
Po vojni so vas obnovili, sicer pa je v njej vsako leto
nekaj novega. Hitijo naprej, čeprav se zdi tistim, ki delajo
te korake, da gredo prepočasi. In vendar, razvoj gre
svojo naravno pot naprej...
Spet smo bili v Smartnem
ob Dreti. Tako kot pred štiri-
mi leti. Pa ne zato, ker nam
bi bilo Šmartno še posebej
pri srcu, marveč zategadelj,
da smo napravili majhno pri-
merjavo. Kaj se je spremeni-
lo od tistega časa. V teh ne-
kaj letih. V tem zelo kratkem
času.
In odgovor?
Veliko novega, čeprav živ-
ljenje teče tudi zdaj mirno
naprej, čeprav na cesti, ki re-
že vas na dva dela, ni veliko
prometa. In sploh, če dopol-
dne zaideš v ta predel, se zdi,
kot da ni ljudi. Da, ni jih na
cesti, zato pa so doma, na po-
ljih in v hlevih. Tudi v gozdu.
Tu je njihovo delo, tu je pra-
vo življenje. Seveda zai tiste,
ki ostajajo doma, ki so se za-
pisali kmetijstvu, gospo-
dinjstvu. Drugi, in teh je kar
veliko, odhajajo na delo dru-
gam. Tudi v belo Ljubljano,
sicer pa največ v Nazarje,
Mozirje, Gornji grad in v
druga mesta, industrijska
središča.
Toda, navzlic temu, je tudi
v Smartnem živahno. Razgi-
bano je življenje v društvih,
kolikor jih sploh je, razgiba-
no tedaj, kadar stopi na čelo
pomembne skupne akcije
Socialistična zveza, ko se je
treba pogovoriti o skupnih
nalogah. Tedaj se v resnici
najdejo in takrat završi. Res
je, ni vse idealno, toda, na
koncu koncev je le tako, kot
je dejala aktivna družbeno-
politična delavka Ivica Ko-
zovinc, da stopijo skupaj in
napravijo tisto, za kar so se
dogovorili.
Frontna Socialistična zve-
za prihaja v takih primerih
do svoje veljave. Tu je njena
vloga. In takrat se okoli nje v
resnici zberejo vsi. Ne samo
Krajcîvna skupnost s svojimi
organi, tudi člani drugih kra-
jevnih družbenopolitičnih
organizacij, društev. Tedaj
so eno in v takih primerih ni
vprašanje sodelovanja ali ne.
Solidarnost je najmočnejše
orožje prebivalcev te krajev-
ne skupnosti. Solidarnost, ki
večno živi in ki zaživi tedaj,
ko je znova treba prijeti za
krampe ali lopate, prispevati
v denarju ali lesu in kako
drugače.
cesta, telefon.
Ni naključje, če so tudi v
tem minulem obdobju po-
svetili veliko pozornost ne-
katerim komunalnim vpra-
šanjem. S samoprispevkom,
predvsem neposrednih ko-
ristnikov, so asfaltirali del
ceste v Vologu. Sicer pa se
celotna cestna bilanca v tem
pogledu glasi na okoli štiri
kilometre. Torej, toliko na
novo asfaltiranih cest.
In potem mrliška veža. De-
lo tu še ni povsem končano,
toda v primerjavi s stanjem
pred nekaj leti, je zdaj druga-
če. Zdaj je to prostor, ki v
resnici lahko služi svojemu
namenu. Tudi nov mrliški
voziček govori o tem.
V tem času je pod Rovtom,
na idiličnem kraju, zraslo no-
vo športno igrišče (za nogo-
met), poleg njega pa strelski
dom in strelišče. Zdaj streli-
šče širijo. Zgradili bodo lopo
za streljanje z zračno puško.
To je čas, v katerem so ure-
dili odvoz smeti. Kupili so
tudi kontejner za večje od-
padke.
In potem telefon. Pred pri-
bližno tremi leti je dobilo te-
lefonsko zvezo petnajst na-
ročnikov. Odprli so pot v
svet. Ta je bila pomembna
odločitev, ki za kraj in ljudi
niti ni bila tako poceni. Ne-
kateri so morali prispevati
tudi po dvanajst tisoč dinar-
jev.
Mimo tega so zbrali sred-
stva za postavitev televizij-
skega pretvornika. Toda, s to
pridobitvijo niso zadovoljni,
kajti sprejem je zdaj slabši,
kot je bil.
Lani so uredili tudi dvora-
no v gasilskem domu. Na ču-
dovitem terenu nad vasjo so
v zimskem času postavili
dve smučarski vlečnici.
Smučanje je naenkrat dobilo
še več pristašev.
In ko so vsa ta in druga
dela ovrednotili, so ugotovi-
li, da so v zadnjih štirih letih
namenili zanje okoli 1,6 mili-
jona dinarjev. In ne samo to.
Ta bilanca je tudi pokazala.
da so domačini prispevi
skoraj tretjino vseh stroški
ali blizu 500.000 dinarjev!
»Sam odbor Socialističn
zveze ali Krajevna sku¡
nost,« je v delovnem poro¿
lu zapisala Ivica Kozovíd
«pa naj bosta še tako delav
na, ne moreta nič, če ne
bili skoraj vsi naši krajani
ko pošteni, homogeni, dej
voljni. Ce tega ne bi bilo, '
tudi uspehov ne bilo!«
To so pozneje v razgovori
in srečanjih potrdili še dmi
delavci v krajevni skupnost
in drugih družbenopolitič
nih organizacijah, zlasti Í
najvidnejša predstavniü
krajevne skupnosti Ivan Zi
gožen in Stanko Cajner.
letošnje naloge
Niso majhne. Veliko jih i*
Tako nameravajo povse'
končati obnovo mrliške
že. Caka jih popravilo moS''
v Smartnem. Precej sredste
bo šlo za vzdrževanje cej
Prav tako za obnovo vodovj
da, oziroma za postopno ^
menjavo dotrajanih cevi. T'
koče vzdrževanje javne ra*
svetljave bo tudi zahtevali
svoje.	J
Gasilci bodo postavili
stolp, strelci strelišče za гтШ
no puško, največ dela pajj
čaka pri grednji prizidka ^
li. Kaže, da bodo samo za Pj
zidek potrebovali okoli 1
milijone dinarjev. Vendar!
Podružnična osnovna šola ima oseminsedemdeset otrol
skupnosti. Sicer pa se šolsko delo odvija v štirih oddelt
skem času
Takšna je slika, če prideš v Šmartno ob Dreti z gornjegrajske strani. Poleg krajevne table, te pozdravi še gasilski dom
in osnovna šola...
jajo kar iz treh krajevnih
ik imajo samo v dopoldan-
tsek ne bo v celoti breme-
' krajane. S prizidkom bo-
pridobili prostor za var-
'0 predšolskih otrok, učil-
S), knjižnico in seveda
fnamenski prostor, ki bo
sti za prireditve, proslave,
deli naj bi pričeli v krat-
il Zato naj bi šolski del
izidka (vrtec, učilnica...)
flared že do letošnje jese-
vse ostalo pa do septem-
' 1980. leta. Tedaj naj bi
ä tudi proslava občinske-
Praznika prav v Smart-
ob Dreti.
*	tem pa seveda nalog ni
Odprtih problemov je
•	in zadevajo tako na urba-
kot na pošto, Rdeči
^ in na še kaj. Mrtvilu, ki
'ladalo v organizaciji Rde-
'f križa bodo napravili ko-
Prav tako se zavzemajo,
'^зј bi bila krajevna pošta
tudi v popoldanskem
Potem bo imela več
»meta.
na področju distribu-
■ ^iektrične energije je ne-
, Pi;oblemov. Tako tudi z
^Пко v Malem Rovtu.
da je rešitev v postavi-
.Poniožnega transforma-
jj^'^ija za povečanje števila
J ^nskih naročnikov se bo
J^Oevala, seveda ob okre-
' ^ístreznih avtomatskih
ijonskih central. Caka jih
čiščenje vodnega rezer-
Morda bo treba še kaj
"^^viti s trgovino.
Tudi urbanizem je vpraša-
nje, ki jih moti. Res je, da
doma, vsaj zaenkrat, ni veli-
kih pritiskov po gradnji no-
vih hiš, toda, navzlic temu, je
to vprašanje, ki čaka. Morda
že predolgo.
delavne
delegacije
Ni kaj reči. Delegatski od-
nosi so se uveljavili, utrdili.
V Krajevni skupnosti imajo
tri delegacije po devet čla-
nov za interesne skupnosti
ter delegacijo za zbor krajev-
nih skupnosti Občinske
skupščine. Vse dobro delajo
in pozna se aktivnost mlaj-
ših.
Četudi se je SZDL utrdila
kot frontna organizacija, ti-
sta, ki povezuje celotno de-
javnost v skupnosti, združu-
je in usklajuje interese, jo ča-
ka še nekaj dela pri uveljav-
ljanju sekcij. Tudi potrošni-
ški svet bi lahko imel dovolj
dela.
Med društvi sta vsekakor
na čelu športno, gasilsko in
strelci. V športnem društvu
Lipa je dobila zlasti rekreaci-
ja svoje mesto. Zato ni nak-
ljučje, če se njenih TRIM ak-
cij, kot hoje, kolesarjenja in
drugih udeležuje tudi po bli-
zu 200 krajanov. Samo lani je
v petih, takšnih akcijah sode-
lovalo 545 ljudi. Zares uspe-
hi. Zato ni naključje, če bo
Krajevna organizacija SZDL
predlagala športno društvo
za občinsko priznanje OF.
Zaslužilo bi si ga!
Z lepimi uspehi se ponaša-
jo tudi gasilci, ki imajo tudi
pionirsko ter mladinsko de-
setino.
Problem zase pa je Pro-
svetno društvo, ki nikakor
ne more zaživeti
tudi kmečki
turizem
Zdaj je kmečki turizem na
pohodu tudi v Smartnem ob
Dreti. Dolgo je bilo treba ča-
kati nanj, in zdi se, kot da so
bili zgledi tisti, ki so vplivali
tudi na tri kmetije na tem
območju (Jože in Anton
Basti ter Franc Zagožen), da
so se odločili za novo pot.
Tudi za nove obveznosti in
veliko dela. Da, za veliko de-
la, ki ne pozna osemurne ak-
tivnosti, marveč...
»Glejte, da nas ne boste
preveč hvalili,« je bolj očita-
joče dejala mlada gospodi-
nja, Marija Zagožen.
Sicer pa v tem primeru res
ne gre za hvalo, za pretirava-
nje. Na tej kmetiji, ob vijuga-
ti cesti skozi Volog, se pozna
delo pridnih rok. To ni hvala.
In zato je bilo kar težko pri-
praviti Franca in Marijo za
pomenek. Njo smo morali
poiskati v hlevu, ker ni mo-
gla stran od molže. In potem
le nekaj besed. Skopih sicer
in vendar takšnih, ki so go-
vorile same od sebe.
Z gozdom vred imajo okoli
štirinajst hektarjev zemlje. V
specializaciji kmetijske pro-
izvodnje so se odločili za
mlečno smer.
»Zadrugi dajemo okoli tri-
deset tisoč litrov mleka na
leto. To je seveda le del naše
proizvodnje, kajti nekaj po-
rabimo tudi doma.
V hlevu je dvaindvajset
glav živine. Imamo tudi kure
nesnice. Sicer pa kaže, da
bomo to delo v določeni me-
ri opustili. Tudi cene niso
takšne, da bi spodbujale to
zahtevno delo,« je med dru-
gim dejal Franc Zagožen.
Zdaj stopa Zagožnova
kmetija tudi na pot kmečke-
ga turizma. Imajo lepe pogo-
je. To ni hvala. Lepo hišo, v
katero so se pred kratkim
preselili. V njej prevladuje
les. Zato toplina, prijaznost.
Poleg prostorov zase so ure-
dili tudi šest sob za goste.
Petnajst postelj. Zaenkrat še
niso povsem opremljene, to-
da do poletja, ko bodo spre-
jeli prve goste, bo vse nared.
»Naši prvi gosti bodo Ni-
zozemci. Zaenkrat bomo nu-
dili polpenzionske usluge, se
pravi poleg prenočišča še
zajtrk in večerjo. Morda bo-
mo pozneje uveljavili poln
penzion,« je dejala mlada in
odločna gospodinja.
Pri Zagožnovih so priprav-
ljeni na nove obveznosti. Go-
spodinja je obiskovala tudi
kuharske tečaje in vse tiste,
ki jih je pripravila Zgornje-
savinjska kmetijska zadruga
zaradi uveljavitve kmečkega
turizma.. Pripravljeni so tudi
sicer, saj ne gre samo za hra-
no in spanje. Gostom bo tre-
ba približati tudi okolico, jim
priporočati izlete, povedati o
kraju in njegovi zgodovini in
nuditi še marsikaj drugega.
Franc in Marija Zagožen
sta se zavestno odločila za
novo pot in novo obveznost.
Zato bosta tudi uspela. To ni
hvala.
Tekst in foto:
MILAN BOŽiC
IVICA KOZOVINC, vodja
podružnične šole in dolgo-
letna predsednica Krajevne
organizacije SZDL: Smarča-
ni sicer godrnjamo in se jezi-
mo, v nobeni akciji pa potem
ne odpovemo, ampak nare-
dimo tako, kot je prav. Ra-
zen tega moram poudariti,
da je sodelovanje med šolo
in starši otrok postno, dobro
in da zato na tem področju
ne poznamo težav.
STANKO CAJNER, pred-
sednik Sveta skupščine Kra-
jevne skupnosti: Naše delo
ni lahko. Gre za dejstvo, da
mnogi združujejo svoje delo
v organizacijah zunaj naše
krajevne skupnosti in da pri-
hajajo domov le popoldne
oziroma proti večeru. In ven-
dar se lahko pohvalimo, da
ne capljamo za razvojem. O
tem govorijo uspehi, ki smo
jih dosegli tudi v zadnjih le-
tih.
IVAN ZAGOŽEN, predse-
dnik Skupščine Krajevne
skupnosti in predsednik ko-
munalne komisije: Pozna se,
da nimamo ekonomskega
zaledja. Na našem območju
ni industrije ali drugih orga-
nizacij združenega dela, od
katerih bi lahko pričakovali
več pomoči za reševanje na-
ših problemov. Imamo pa
srečo, da so tu ljudje, ki v
vsakem primeru pomagajo,
sodelujejo.
TONE GLOJEK, tajnik
Krajevne skupnosti in tajnik
Športnega društva Lipa: Na-
še društvo, ki povezuje nekaj
nad sto članov, dela že šest
let. Naš ponos in ponos vse
skupnosti nost predvsem na
rekreativnem področju. Zato
imamo vsako leto tudi več
TRIM akcij z nekaj sto ude-
leženci.
VIKTOR PURNAT, tajnik
Gasilskega društva: To je
društvo, ki ima 196 članov,
od tega okoli šestdeset aktiv-
nih. Imamo tudi svoj dom, v
katerem smo lani s pomočjo
Krajevne skupnosti in Pro-
svetnega društva uredili
dvorano, letos pa nas čaka
gradnja novega stolpa, za kar
bomo potrebovali okoli tri-
najst milijonov starih dinar-
jev.
RUDI KOZOVINC, sekre-
tar Osnovne organizacije
Zveze komunistov: Naša or-
ganizacija ima enajst članov,
sicer pa je v KS več komuni-
stov, ki pa so vezani na orga-
nizacije v združenem delu.
Značilno je, da smo edina or-
ganizacija v občini, ki pove-
zuje tudi kmete. Med našimi
člani so trije kmetje. Sicer pa
je treba reči, da v njej pred-
njačijo upokojenci.
MOJCA SPORIN, učenka
4. razreda osnovne šole in
predsednica Pionirskega
odreda: Naše delo se odvija v
več krožkih, ki jih vodijo
mentorji oziroma mentorice.
Delamo uspešno, čeprav
imamo mnogi otroci do šole
in potem nazaj proti domu
tudi do sedem kilometrov v
eno stran. Sicer pa na sejah
našega odreda razpravljamo
o vseh nalogah, ki jih ni
malo.
JOŽE ZIDARN, tajnik
Strelske družine: Družina
ima sto deset članov, med
njimi tudi pionirje, ženske.
Pomembna je ugotovitev, da
so med člani tudi vsi rezerv-
ni vojaške starešine. Sicer pa
dobro sodelujemo tudi z lov-
ci in drugimi. Zdaj smo se
lotili gradnje strelišča za
zračno puško. Odprli ga bo-
mo za dan vstaje letos.
MOJ DOM
V četrtem razredu podružnične osnovne šole Šmartno ob
Dreti so pisali nalogo »Moj dom.« Mojca Sporin ga je takole
opisala:
»Moj dom stoji v Rovtu. Stoji bolj na hribu. Obdaja ga
voda Volžnica, travnik in sadovnjak. Blizu je gozd.
Hiša je stara. Je kmečka. Blizu hiše stoji hlev in nedokon-
čana hiša. Cez cesto je drvarnica, kjer je polno drv. Tam je
tudi mnogo opeke. Hiša ima prag. Najprej stopimo v vežo.
Na tleh so ploščice. Tu je veliko stensko ogledalo, hladilna
skrinja in polno - rož. Iz veže vodijo tri vrata. Ce gremo
naravnost, pridemo v kuhinjo. V kuhinji imamo omarico za
sklede in krožnike. V kotu imamo štedilnik in pralni stroj.
Ce greš na desno, prideš v bratovo sobo. Ta soba je velika.
Prej sta bila v njej dedek in babica. Na levo prideš v spal-
nico. V spalnici imamo televizijo, zakonsko posteljo in kavč.
V spalnici so še ena vrata. Ta vodijo v sestrino sobo. Tam spi
sestra. Jaz spim na kavču v spalnici. Imam svojo omarico za
knjige in zvezke.
Najraje sem v sobi, ker me tam nihče ne moti. Dom imam
rada, ker mi nudi zavetje. Tam imam tudi ata, mamo, sestro
in brata. Rada sem doma.
Ponos krajevne skupnosti in seveda članov športnega društva Lipa je prav gotovo novo
nogometno igrišče. Ob njegovem robu je tudi strelski dom s streliščem za malokalibrsko
in vojaško puško, poleg njega pa so že stekla dela za gradnjo strelišča za zračno puško.
Sicer pa je igrišče vedno polno zasedeno...
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 12 - 29. marec 1979
100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE
VROOE ŽELJE IN
BESEDE UPANJA
Samo nekaj pisem od 920, ki so prispela na naš
naslov
Vsako leto se srečujemo s številno
pošto naših zvestih bralk, ki nas v pi-
smih rotijo, naj jih vzmamemo s seboj
na mojre. Nekatere so odkrite in piše-
jo, da niso naročeni pri njih doma na
Novi tednik, pa čeprav to ni merilo za
možnost udeležbe izleta. Vsem seveda
ne moremo ustreči. Nekaj je takih, ki
se večkrat prijavijo in nekaterim je
celo uspelo, da so dvakrat potovale z
nami na morje. To seveda ni pošteno.
Nekatere nas pridejo rotit kar v ure-
dništvo, nekatere celo grozijo z odpo-
vedjo časnika. Nekatere pa pišejo, da
če same ne bodo imele sreče, jo privo-
ščijo drugim in vneto čakajo na na-
slednje leto. Tako je tudi prav. Naša
akcija ni enkratna. Doslej smo popelja-
li na naše sinje morje že 600, letos torej
700 kmečkih žena. To je že kar lepo
število in še ga bomo povečali. Zato
velja korajža in upanje, da sreča ven-
darle ne obrača samo hrbta, ampak se
zna tudi nasmehniti. Poglejmo nekaj
pisem, ki smo jih zbrali z različnih kra-
jev, polnih imen pa ne bomo podpiso-
vali, iz razumljivih razlogov.
pozdravljeni!
Zopet je leto naokoli in sem se zopet
odločila, da vam pošljem kupone, če
bom imela več sreče kot dosedaj. Srčno
rada bi videla, če bi me žreb enkrat dolo-
čil, da bi lahko potovala na morje z va-
mi. Nisem ga še videla, čeprav že nisem
več mlada, saj si bom kmalu naložila že
šesti križ na svoje utrujene rame. Res
imam veliko dela, a so mi otroci odrasli,
tako da me bodo že pogrešali za dva dni,
seveda če bom imela toliko sreče, da bi
potovala z vami. Želim vam še naprej
mnogo sreče in delovnih uspehov pri
vašem delu. Skoraj bi vam pozabila na-
pisati, da sem kmečka žena. Imamo
kmetijo s 16 ha zemlje, tako da dela mi
ne manjka ne pozimi, še manj poleti,
čeprav so nam stroji v veliko pomoč.
Tako, zdaj pa vas prisrčno pozdravljam
in če bo mogoče na svidenje
Antonija.
spoštovani!
Zopet je prišlo leto naokoli, kar je
možnost marsikateri kmečki ženi iti na
morje a seveda, če jo žreb najde, da je ne
izgubi kakor mene že štirikrat. Tudi to
pot me bo morda izgubil, saj žreb išče
samo okrog Savinjske, nas na Pohorju
pa ne najde. Torej mi menda ne boste
rekli, da sem črnogleda, to pa niti naj-
manj ne, če mi ni sreča naklonjena pač
ne morem nič.
Lepo vas pozdravlja Francka!
spoštovani!
Zopet je prišel čas, ko boste počastili
kmečke žene. Vesela bi bila, ko bi bila
med tistimi, ki jih boste izbrali za izlet,
da vidijo morje. Saj na kmetih ni mož-
nosti da bi sami lahko kam šli. Nič ni-
smo navajeni po svetu in denarja nima-
mo toliko. Tu še pa vi pomagate in pri-
spevate. Rada bi se z vami razveselila,
ko pač doma ni drugo ko trpljenje.
Lepo vas vse pozdravim in želim srečno
pot na morje. Marija.
dragi uredniki in
sodelavci novega tednika!
Nisem vaša naročnica, vendar vaš list
redno kupujem v trgovini in tako sem z
njegovo vsebino ter raznimi nagradnimi
igrami vedno seznanjena. Tako sem tudi
pred leti zapazila v vašem listu, da orga-
nizirate izlet 100 kmečkih žensk na
morje.
Pred dvema letoma sem se odločila,
da bom prvič poskusila srečo. Vendar
na žalost nisem bila izžrebana. Tudi lani
sem poskusila a izžrebančeva roka ni
našla mojega pisma. Tako kot vidite,
letos že tretjič pošiljam kupone za izlet
na morje, ki si ga močno želim videti.
Čeprav se sedaj na pomlad začne delo
na polju, bi se, če bi bila izžrebana, že
kako odtrgala za dva dni od dela in skrbi
in se z veseljem udeležila izleta na mor-
je. Tako sedaj končujem to moje pisanje
in si želim, da bi se videli na morju.
Vas lepo pozdravlja Marija!
spoštovano uredništvo!
Ne bom iJisala na dolgo in široko, ker
me že tako poznatp od lani. Spomnite
se, kako sem bila žalostna, ko nisem bila
izžrebana in ste^ mi zato obljubili, da
letos pa pridem čisto sigurno jaz na
vrsto. Obljuba dela dolg! Sem kmečko
dekle, iz Kozjanskega, res obupana, saj
nikamor ne grem, še televizije nimamo.
Želim si res videti naše lepo morje. Ze
vnaprej najlepša hvala in na veselo sni-
denje. Lep pozdrav od vaše lanske ža-
lostne Anke!
spoštovano uredništvo!
Pošiljam vam kupone in se prijavljam
za vaš izlet. Vsa leta sem se prijavljala za
izlet, vse kaže, da nimam sreče pri žre-
bu, čeprav bi tudi jaz rada šla z vami na
morje, saj še nisem nikoli bila. Z možem
sva naročnika Novega tednika že več let
živiva na deželi kot se temu reče. Mož je
starejši upokojenec, meni pa je 52 let.
Imam dve hčerki, ki pa sta že obe poro-
čeni in sta precej daleč od doma. Leto in
dan gospodinjim in nikamor ne grem.
Je nam ženam na deželi tako usojeno?
Tako sem upala in upam, da mi bo uspe-
lo vsaj z vami na izlet, da bi se vsaj
enkrat malo razvedrila v veliki družbi.
Ne vem, mogoče sem vam napisal pre-
več, mogoče pa tudi premalo. Sprejmite
mnogo lepih pozdravov in upam na svi-
denje!
Terezija
Tako. Vsako pismo smo skrbno pre-
brali. Nobeno ni romalo v koš. Nobena
od teh tovarišic, ki so nam pisale, ne
potuje letos z nami. Tudi tokrat jim
žreb ni bil naklonjen. In takih pisem je
ostalo še 800! Zato ne kaže izgubljati
upanja, saj naša želja je, da bi vas lah-
ko vse naenkrat popeljali do Jadrana.
Toda to je zahtevna in velika, pred-
vsem pa odgovorna naloga, ki je ne
moremo prevzeti, vsaj zaenkrat ne. Da
pa vemo, kako si želite na morje, pa
najbrž dokazuje tudi naša odločitev,
da smo s to akcijo začeli in jo že sedmo
leto izvajamo. Že sedmič ob pomoči
Izletnika, letos pa pod pokrovi-
teljstvom žalske Name.
Ne obupajte, leto bo kmalu naokoli, z
njim pomlad in naš izlet na morje!
UREDNIŠTVO
OBISK NA KMETIJI SERDONER
ŽIVINOREJA IN HMEU
Še vedno neugodne cene mleka
Kmetija Petra Serdonerja
iz Pariželj pri Braslovčah je
ena izmed srednjih kmetij v
Savinjski dolini. Ker je za
današnje razmere sodobno
usmerjena in opremljena,
smo jo obiskali. Ob tej pri-
ložnosti nam je gospodar Pe-
ter svojo kmetijo predstavil
takole: »Naša kmetija sodi
med srednje velike, imamo
okrog devet hektarjev obde-
lovalne zemlje. Ukvarjamo
se pretežno z živinorejo in
hmeljem. V hlevu je od 15 do
20 glav živine, od tega je de-
set krav mol.-'nic, ostalo pa
so pitanci. To mi omogoča,
da oddam letno okrod 25 ti-
soč litrov mleka in od pet do
šest pitancev. Na hmeljiščih
gojim vrsti atlas in aurora.
To sta dve novi sorti in pred-
vsem aurora je zelo donosna.
Sicer pa je pridelek odvisen
od vremenskih razmer. Tako
je bilo lani za nas, ki imamo
prodnata zemljišča, vreme
zelo ugodno in temu prime-
ren je bil tudi pridelek. Hek-
tarski donos je bil po dvajset
in več stotov na hektar.
Dohodek kmetije pa je
med drugim odvisen tudi od
odkupnih cen in te so se v
zadnjem letu tako za meso
kot za hmelj nekoliko popra-
vile. Seveda bi glede na ve-
dno dražji reprodukcijski
material morale biti še višje.
Težave imamo z mlekom.
Cene niso ugodne, poleg te-
ga pa ne moremo zaupati
ocenitvi tolšče po vzetih
vzorcih. Zgodi se namreč, da
je odstopanje med enim in
drugim vzorcem v desetih
dneh pri isti živini, enakem
krmljenju in enakih krmilih
tolikšno, da nikakor ni v me-
jah normale.«
In kakšno je sodelovanje z
vašo zadružno enoto v Bra-
slovčah: »S sodelovanjem
smo lahko zadovoljni. Ima-
mo namreč razumnega
upravnika, zadovoljni pa
smo tudi z ostalimi sode-
lavci.«
Ali sodelujete tudi v
kakšnem društvu na vasi?
»Sem član gasilskega druš-
tva Parižlje-Topovlje pri ka-
terem že vrsto let aktivno de-
lam, poleg tega pa mi je v
veliko veselje in razvedrilo
tudi sodelovanje pri braslov-
škem moškem pevskem zbo-
ru. Seveda mi oboje vzame
precej časa.«
T. TAVČAR
Peter Serdoner
80 LET JOŽETA PLANKLA
V	sredini februarja je Jože Plankl, kmet v Stenici ,10 pri
Vitanju, slavil svoj osemdeseti življenjski jubilej.
Se vedno gospodari sam s svojo ženo. Pomaga mu tudi sin
Albin, ki ga bo po poroki tudi nadomestil pri delu.
Navzlic letom ima lepo urejeno kmetijo. Po zaslugi trdega
in vestnega dela lepo živijo.
V	zakonu je bilo trinajst otrok. En sin je umrl, ko mu je
bilo petindvajset let in tedaj, ko je oče že mislil, da mu bo
prepustil svojo vlogo. Pa je bila smrt hitrejša od želje.
Otroci radi prihajajo domov. Zdaj z vnuki in vnukinjami,
ki jih seveda ne manjka. In ne samo, da prihajajo na obisk, v
poletnih mesecih tudi pridno pomagajo pri delu na kmetiji.
CELJE: PREVEČ
LUKENJ
Izvršilni odbor Občinske
komunalne skupnosti Celje
je sprejel program vzdrževa-
nja ulic, trgov in lokalnih
cest. Po domače povedano,
gre za spomladansko krpa-
nje lukenj, ki jih je v celoti,
na vseh cestah ulicah in
trgih, ki jih upravlja Občin-
ska komunalna skupnost,
več kot za 3000 kvadratnih
metrov.
Samo na lokalnih cestah,
se pravi v obrobnih predelih
občine, so v enajstih prime-
rih namerili površin, ki jih
bo potrebno zakrpati, za
okoli 1180 kv. metrov. Dosti
večje pa so luknje na mest-
nih ulicah. Spisek je dolg in
na seji so ga močno dopolni-
li. Tu bo šlo v celoti za okoli
2000 kv. metrov.
Dela torej ne bo manjkalo.
Pravijo tudi, da bodo s krpa-
njem, tem vsakoletnim spo-
mladanskim opravilom na
naših cestah, pohiteli. ]y[ g
RAZISKOVALNO DELO
VAERU
Praksa kaže, da je tudi za nadaljnji
razvoj delovne organizacije Aero nuj-
no potrebna razširitev raziskovalne
dejavnosti. Tako se odpirajo pota te-
snejšega sodelovanja in povezovanja z
znanstvenimi ustanovami v Sloveniji
in drugje.
Aero je že v preteklem obdobju na-
vezal takšne stike z Institutom »Jožef
Stefan« v Ljubljani. Da pa bi v nasled-
njem obdobju takšna in podobna so-
delovanja vsebinsko oplemenitili, bo-
do z znanstvenimi ustanovami sodelo-
vali na kompletnejših raziskovalnih
projektih. V tem smislu so navezali
tudi stike z Institutom »Boris Kidrič«
v Ljubljani, z oddelkom za kemijo in
tehnologijo polimerov ter z njim pod-
pisali samoupravni sporazum, v kate-
rem so zastavili način sodelovanja
med obema organizacijama.
Delo, za katerega so se dogovorili,
bo potekalo v mešanih skupinah.
Ze v marcu so podpisali dodatek
sporazumu, ki še bolj konkretizira za-
stavljene raziskovalne naloge.
JANJA ZAVRSNIK
MOZIRJE: OBČINSKI
PRORAČUN
Jutri, v petek, 30. t. m., se bodo na osmi
samostojni seji sestali delegati zbora krajev-
nih skupnosti in zbora združenega dela Ob-
činske skupščine Mozirje.
Prva razprava in prav tako odločitev bo
veljala sprejemu letošnjega občinskega pro-
računa. Letos bo v občinski blagajni nekaj
nad 35,6 milijona dinarjev, kar je za 38% več
kot lani. Ce pa pri vsem tem upoštevamo
nekatere večje in nujne izdatke, kot so priz-
navalnine borcem (1,8 milijona), sredstva za
pravosodne organe (444.000 din) in za pro-
storsko planiranje (800.000 din), bo ostalo v
proračunu okoli 32,5 milijona dinarjev ozi-
roma le 26% več kot je bilo v občinski bla-
gajni lani.
Sicer bodo jutri odločali o spremembah
odloka o davkih občanov, razpravljali o po-
ročilu o delu upravnih organov Občinske
skupščine, o delu Javnega pravobranilstva
v Celju in ne nazadnje o varstveni proble-
matiki v minulem letu.
Po predlogu dnevnega reda gre tudi za
nekaj kadrovskih sprememb v izvršnem
svetu ter v oddelku za gospodarstvo.
M. B.
§t. 12 - 29. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 13
ONCERT CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA
lOBER DOSEŽEK
gsnično zadovoljstvo v dvorani
P^ed nedavnim se je v Ce-
I načela sezona koncertov
pastopov celjskih ama-
^kih glasbenih skupin,
paradi harmonikarjev se
v četrtek 22. marca v Na-
gnem domu predstavil
,Hski godalni orkester
^ vodstvom Valterja Ra-
јд.
v začetku je treba pou-
čiti, da je ta tradicionalni
istop celjskih godalcev tu-
tokrat presenetil tako v
jjoru programa kot v izva-
nju in ne nazadnje tudi v
[joru solistov. Za uvod je
Icester predstavil znano
ozartovo Salzburško sim-
inijo, iskrivo klasicistično
5I0, ki zahteva od posamez-
¡)(ov precej tehničnega zna-
ja in muzikalnosti. Orke-
gr je zlasti v izvajanju dru-
5ga in tretjega stavka po-
seru opravičil izbor tega de-
la v svoj spored. Preseneče-
nje za poslušalce je bil v dru-
gi točki sporeda Vivaldijev
koncert za kljunasto flavto
in orkester s solistom Kle-
menom Ramovšem. Izvrstni
igri solista, ki je predstavil
sicer »otroški« instrument s
konoertantne plati se je pri-
družila še diskretna sprem-
ljava orkestra, ki je bila ra-
zen v skupni igri vseskozi v
pravem razmerju do solista.
In če kje, je ravno s tem delu
orkester izkazal polno mero
discipline v podrejanju diri-
gentovemu konceptu. Po od-
moru se je predstavil še en
solist, klarinetist Andjelko
Ramuščak iz Zagreba. Rossi-
nijeve Variacije za klarinet
so bile izvedene profesional-
no korektno z lepim solisto-
vim tonom in tehničnim ob-
vladanjem instrumenta. Na
tem mestu je treba vsekakor
opozoriti na pomemben ele-
ment v koncertnem večeru
Celjskega godalnega orke-
stra. To pa je sodelovanje
med glasbeniki - ljubitelji in
glasbeniki - profesionalci.
Takšno sodelovanje je za
prve prav gotovo velika sti-
mulacija, za druge pa mož-
nost, da tudi na tak način po-
magajo pri dvigu kakovosti
amaterske glasbene dejav-
nosti. Precej trd oreh, ki pa
ga je orkester zadovoljivo re-
šil je bila v zadnji točki spo-
reda Lipovškova II. suita -
delo s sodobnim glasbenim
izrazom. Pri tem je treba
omeniti vsakokratno izvaja-
nje tudi kakšnega slovenske-
ga dela, kot posebno kvalite-
to Celjskega godalnega orke-
stra. Po burnem aplavzu je
orkester prispeval k pisane-
mu sporedu še originalen
»pizzicato« dodatek in kon-
cert je bil končan.
Ocenjevati amaterske do-
sežke ni lahko, saj vsi predo-
bro vemo s kakšnimi proble-
mi se taki ansambli ubadajo.
Pa vendar je človek posebej
zadovoljen, ko vidi, da kljub
ljubiteljskemu pristopu in
pogojem, le ni vse tako dile-
tantsko, kot bi si človek mi-
slil. Nasprotno. V koncert-
nem večeru Celjskega godal-
nega orkestra je bilo marsi-
kaj, kar je bilo daleč od dile-
tantizma. ' Viden napredek v
intonaciji, v izraznosti ter
predvsem v muzikalni obde-
lavi tvarine je bil prisoten in
tega ne gre spodbijati. Prese-
neča tudi precejšnja pomla-
ditev ansambla. Žal pa samo
v vrstah violinistov, medtem
ko v vrstah ostalih instru-
mentov tudi v perspektivi ne
kaže najbolje. Zlasti še, če
opozorimo na to, da je bila
po koncertu v garderobi
krajša slovesnost, pri kateri
se je orkester poslovil od
dolgoletnega člana, violon-
čelista Konrada Korenta. Po
tem bo orkester ostal prak-
tično brez čelista, saj tudi v
sami glasbeni šoli, od koder
je ves mladi kader orkestra,
ta instrument ni primerne
zaseden. Sicer pa so to ka-
drovske težave s katerimi se
srečujejo tudi mnoge druge
amaterske skupine. Pa ven-
dar jih z mnogo dobre volje
premagujejo in vedno znova
in znova dokazujejo, da je ni
kulture brez ljubiteljstva.
Upamo in vemo, da bo to v
prihodnje dokazoval tudi
Celjski godalni orkester.
E. G
m INVALIDOV
! VELENJU
Tudi ob letošnjem medna-
)dnem dnevu invalidov, ki
! vsako prvo pomladno ne-
eljo, je Društvo invalidov
elenje priredilo za svoje
^e dvodnevni izlet na
lorje. Okoli sto invalidov je
reživelo konec tedna v Me-
ulinu, obiskali pa so tudi
ulj.
V petek pa je društvo pri-
ravilo sprejem, na katerem
) najbolj aktivnim članom
I poverjenikom podelili po-
sbna priznanja. Tudi v okvi-
i desete obletnice društve-
lega dela.
V. KOJC
Mentor lutkovne skupine Pedagoškega šolskega centra v Celju prof. Alenka TACOL, ki
ima gotovo največ zaslug za uspešno delo te skupine, v krogu »svoje (druge) družine«.
Posnetek je bil narejen med pripravami na uprizoritev igrice MEDVEDEK TRMOGLAV-
ČEK, ki si jo je ogledalo nekaj tisoč najmlajših po otroških vrtcih v Celju in drugod po
Sloveniji.	Foto: J. TERČEK
PŠC CELJE
»LUTKARJI«
Sodelovali na srečanju v Kranju
Med mnogimi krožki in
društvi, ki delujejo na Peda-
goškem šolskem centru v
Celju, zavzema pomembno
mesto tudi lutkovna skupi-
na, ki jo vodi prof. Alenka
TACOL. Deluje že tretje leto
in je v tem času uprizorila
vrsto lutkovnih igric, s kate-
rimi je razveselila najmlajše
v številnih otroških vrtcih,
redno pa sodeluje tudi na re-
publiških revijah. To je hkra-
ti tudi potrditev kvalitete
njenega dela.
Tokrat so sodelovali tudi
na reviji oziroma IX. sreča-
nju slovenskih lutkarjev, ki
je bilo organizirano v Kranju
pred nekaj dnevi. Sodelova-
lo je 17 lutkovnih skupin iz
domala vse Slovenije, kot
gost pa tudi Lutkovna skupi-
na Koroške dijaške zveze iz
Celovca, prireditev je bila or-
ganizirana ob Mednarodnem
letu otroka.
Lutkarji celjskega PŠC so
se predstavili z zanimivo
igrico KRTACKA ZOBAC-
KA avtorjev Burger-Hrau-
sky-Kos-Tacolove. Lutke in
sceno je izdelal akad. slikar
Milan Lorenčak, kostume iz-
delala prof. Milica Herman,
mentor skupine je prof.
Alenka Tacol, za glasbo pa je
poskrbel prof. Marko ŽI-
GON. V glavni vlogi PIKE
NOGAVIČKE sta nastopili
učenki Marija Repenšek in
Janja Arčan, v ostalih vlogah
pa J. Požežnik, M. Jagrič, B.
Korbar, M. Breznik, V. Šu-
štar, M. Kučer in M. Žagar.
Po dolgoletnem zatišju je
tako to lutkovna skupina, ki
ponovno razveseljuje naj-
mlajše v Celju in okolici.
Spomnimo se, da smo pred
mnogo, mnogo leti v Celju že
imeli lutkovno gledališče, ki
pa je - žal - delovalo le krajši
čas.
Sicer pa se delo lutkovne
sekcije vključuje v delo sa-
mega pedagoškega šolskega
centra, saj center usposablja
učence za delo z mladini in
najmlajšimi, kar zlasti velja
za bodoče varuhinje.
J. T.
Dolgoletna tradicija, sodobna tehnika'®'
poslovanja in vrsta predstavništev po svetu
ter poslovnih enot v Jugoslaviji, so naše in
vaše prednosti.
JANKO KAČ:
GRUNT
se uštel Tona. Tri tedne je brnela od svita do mraka pri
')oiencu mlatilnica že prvo leto in je prislužila toliko žita,
l^ga je Tona komaj s parom konj peljal Bohaču v Nazarje,
' г njim zalagal gorogranske splavarje. Vesel je spravil
^^na štiri zelene stotake. Ko pa ga je vprašala debela
¿'¡^inatelka, kje je napajal konje in si ga privoščil merico,
je tabernal, je vzel Tona ogorek viržinke iz ust in
^'ПаћпП malomarno z roko: »Se že sili.« Na tihem sije pa
sfl ■	strojev je že plačana. In je še naročil polič
«ЗДе, ki je ni bilo kmali take vse do Zadnikove gostilne
^^oblji, kjer je bila zadnja postaja splavarjev.
Ja t ^^ ^^ Tonu po spominu, ko je mazal in čistil vitelj
^ skedenj. Ves je bil zaverovan v svoje misli in delo in ni
^^'dei, da je zavil po zavrteti orjaški možak šestdese-
'^Jet. Še slovitega Martina Krpana, ki je norca bril iz
ajda Brdavsa, bi oblila kurja polt, ko se je kovač
^hh' ^^ mislil, da se je oblak pritegnil čez sonce. V
.ybi, da se ne bi napravilo za dež, je dvignil glavo in
fj^dal pred seboj kovača.
"Ga že?« je ogovoril Tona kovača.
treba, da se delo naprej spravi.«
Kofi^ sem mislil, da bi mi spustil ječmen skozi,
ićif^^^^ Arure so drevi in davi v njem kakor najeti mla-
^^^^Ji^trišnjem bi ga kar lahko vi. Kar k oču stopite, « se je
pripognil in polnil oljnike z gostim bučnim oljem,
tos^^ лателЈел. Petroleja primešaj, da ne bo več
S3 že, pa se ne jemljeta dobro. Bom moral kupiti
Nalašč za mašine. Davi se nisem spomnil.«
»Sem čul, da si bil v mestu... «
»Bil!« je Tona odrezal pogovor s takim naglasom, kakor
da je rekel kovaču:' »Idi!«
Kovač je brž uvidel, da je nevedé nekam dregnil, pa sije
šel v zadregi preko ščetinastega obraza. Drobne rjave oči so
mu sočutno zamežikale. Dobrega in mehkega srca je bil,
kakor so pač dobričine po večini taki orjaki.
»Je v hiši.« je vprašal po očetu, samo da je nekaj rekel in
mogel naprej.
»Bo že menda,« je zagodel Tona in zavrtel vprežno drevo
vitlja, da je zaklepetal jekleni jeziček: rt-rt-rt-rt-...
Ko se je ozrl proti hiši, je stopil kovač baš na prag in
zaklical v vežo:
»Kje pa ste kaj,« je izginil v veži.
»Kar noter stopi, Anza, kar noter, « je zaklical Matija iz sobe
ter se naglo dvignil z zelene odeje, kakršne še danes nosijo
splavanji na svojih plovbah s seboj. Ponudil je kovaču stol
pri mizi.
»Zavoljo mlačve si prišel, jeli. Jutri bomo mi, pojutriš-
njem pa si lahko ti na vrsti. «
»Sem te res mislil prositi, če bi mi ustregel. Midva z
Nejcem nabijava, od zore do mraka v kovačnici, pa kar ne
utegneva na pod. Ženske imajo pa tudi dela več ko dovolj. «
»Za pridnega bi bilo komaj, da bi mu zrasel še po en par
rok in nog. Posebno Micika je urna kakor želo. Davi sem jo
gledal. Radnja je prišla na perišče in je bila gotova hkrati z
drugimi, ki so prale že cele ure,« je pripravljal Matija pot
svojemu sinu.
»Bolj jim gredo jeziki kakor roke. Saj so morale tudi
Miciki kaj natvesti. Vsa je preč, odkar je prišla s perišča.
Kar priteknila se ni kosila. Meni seveda ne pove nihče
ničesar. Mimogrede sem le ujel, da gre nekaj zaradi tvojega
Tona. Tudi Tona je bil videti revkast, ko sem zdajle govoril
z njim. Ali ga ženiš, ka-li?« je kar oblo vprašal kovač.
»Res, pogodil si!« je pokazal prazne dlesni Matija, ki je
brzo uvedel, da mora dobro pripraviti pot, še preden izve
Anza za nezaželjenega Tončka, in zaklical v kuhinjo:
»Polona, Polona! Prinesi majoliko najinega iz kota!«
»Saj ni sveti dan, da bi kar nosila,« je zagodla žena v
kuhinji.
»Tak ne bodi taka, Polona! Poglej vendar, gosta
imamo...!!«, je poglasil Matija naglo ženino besedo.
»A, ti-i si Anza. Lej, lej! Po redko se oglasiš«, si je v
zadregi brisala Polona roke in lica s predpasnikom, nato pa
odhitela po pijačo.
«Stara sva že postala s Polono«, je pletel Matija naprej
svojo mrežo. »Tona pa je tudi sprevidel, da se bo treba
vpreči v jarem, če hoče prevzeti grunt«
»Pa ima že kaj izbranega?« je tipal Anza s svoje plati.
»Z vašo Miciko ga nekaj ženijo, kakor čujem, « je ponudil
besedo Matija, ki je prav dobro vedel, da ima Anza precej
pod palcem in da zaradi dote ne bo umazan, Micika je pa
zdrava ženska in bo razumna in delavna gospodinja.
»Babje marnje. Kdo bi vola z žabo ženil. S Kolenčevino se
pač ne more meriti moja kočarija,« je poniževal Anza sebe,
da bi ga Matija pohvalil.
»Kočarija pa kočarija! Da bi šlo le nam tako vkup; kaj ti
ne poje vse dni naklo cvancgarca, cvancgarca... Čemu bi
se v nič deval« ga je zagovorila Polona in postavila majo-
liko na mizo, vzela ročno iz omarice prt, kozarce in zadnje
kose požinjavke na lesenem pladnju.
»Če se ti ne zdi za malo, Anza, deni v usta. Od žetve je, « je
ponudila kovaču gospodinja in prisedla.
»No, ne rečem, da bi bih brez božjega,« je povzel besedo
Anza in založil grižljaj potice.
»Kakih dvoje bo pa imela...« je koval Matija mehkega
kovača, ki je bil naravnost počaščen s tako snubitvijo.
»Za Kolenčevino tudi štiri! Berači pa tudi nismo,« je
zrasel Anza in položil svoje medvedje tace na mizo.
»Če je taka,« je udaril Matija Anzu v roko,« se pa lahko
pomenimo. «
»Na dobro srečo!« je dvignila Polona kozarec.
»Bog daj!« sta odgovorila moža in so izpraznili kozarce
vsi trije, da bo bolj gotovo držala beseda.
«Že glihajo!« je rekel sam pri sebi Tona, ko je šel pod
oknom. »Pametneje je res tako. Micika je pa tudi zastavna
in pametna.
Stopil je mimo vrat v hlev, kjer mu je zarezgetala prama v
pozdrav. Potapljal jo je po bedrih in pogladil po mehkem,
mokrem podbradku še rjavca, da ne bi zameril.
Dobre volje se je vračal domov kovač, vesel, da bo tako
dobro preskrbel svojega otroka. V duhu je meril Kolenče-
vino: črne njive, sočne travnike in košate gozdove. Vsega
tega polovico na njegovo Miciko. Ne bo ji slabo.
Doma so sedeli ženski in sin že pri večerji. Kašo je pa
zajemal iz rjave, glinaste sklede le N če, dočim sta ženski
čemerili predse.
»Kaj pa vidve, kisli nevesti? Mislita, da bosta lepši, če ne
bosta jedli. - Pojutrišnjem nam bo omlatil Tona ječmen, « je
dejal Anza in sedel k skledi.
Pri Tonovem imenu si je zakrila Micika s predpasnikom
obraz in krčevito zaplakala.
»Kaj ti je kdo mlade požrl, da tako neusmiljeno jočeš,« se
je pošalil oče, ki se ga je malce prijela Kolenčeva starina.
» Tona, Tona bi bil pač potreben, da bi mu jih kdo!« mu je
planila v besedo mati.
»Kadar jih bo imel, ne boš tako govorila. Lena, posebno
če jim boš babica, « se je nežno razvnemal Anza.
»Ce bi bila mati Balantove capavoznice ali pa Kolenka, bi
bila že danes babica. Kovačica pa ne bo nikoh. ..«je živo
zagostolela Lena.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 12 - 29. marec 1979
PLANINSKI RAJ
ureja janez vedenik
pohod na porezen
V nedeljo se je već kot 160
planincev, med njimi mnogo
mladih, podalo na spomin-
ski pohod na Porezen. Sode-
lovali so planinci PD Pre-
bold, PD Polzela, PD Zabu-
kovica in PD Žalec.
pd radeče:
Da je zanimanje za planin-
stvo tudi v Radečah veliko,
se je znova pokazalo na ne-
davnem občnem zboru, kjer
se je zbralo kar precej ljubi-
teljev gora in med njimi kar
polovica pionirjev in mladin-
cev. Planinsko društvo iz
Radeč šteje danes že 871 čla-
nov, sicer pa deluje v okviru
društva tudi mladinski od-
sek skupaj s pionirskim na
osnovni šoli. Letos so usta-
novili tudi planinski odsek
cicibani-planinci, ki je med
prvimi v Sloveniji. Pionirji
in mladinci opravljajo doma-
čo trim pot, i-nrejajo skupin-
ske izlete v okolico, pa tudi
na druge vrhove naših Julij-
cev. Dva nrdadinca sta letos
prejela značko za prehojeno
pot s slovenske trasverzale.
Skupaj pa je iz Radeč to pot
opravilo že osem članov.
Vse tri planinske postojan-
ke, ki jih oskrbuje PD Rade-
če, so bile tudi letos dobro
obiskane: visokogorska Pre-
hodavci je zabeležila kar
5200 planincev, med njimi
215 iz tujine, Gašperjevo ko-
čo je obiskalo 1315 ljudi, za-
vetišče na Lovrencu pa 2400.
Gre pa seveda le za tiste, ki
se vpišejo v knjige, tako, da
je bilo na vseh treh postojan-
kah verjetno še mnogo več
ljudi.
Na občnem zboru, 27. po
vrsti, so za predsednika PD
znova izvolili Staneta Kose-
Ija, Ciril Adam pa je prejel
zlato značko PZJ, pet pa jih
je prejelo srebrne značke.
Občnega zbora so se udele-
žili tudi predstavniki sosed-
njih planinskih društev.
STANKO SKOCIR
orientacijsko
tekmovanje na
homu
V soboto je PD Zabukovi-
ca, kot smo p)oročali tudi na
radiu, organiziralo orienta-
cijsko tekmovanje v počasti-
tev odhoda Titove štafete z
Raven. Tekmovanja se je
udeležilo deset pionirskih
ekipi JK z griške osnovne
šole, tri ekipe osnovne šole
Polzela in ena z osnovne šole
Prebold. Skupaj je tekmova-
lo 46 pionirjev iz Griž, 12 s
Polzele in trije iz Prebolda.
Udeležba je bila sorazmerno
skromna, ker PD Žalec in
PD Vransko nista poskrbeli
za udeležbo svojih članov.
Ekipe sodelujočih PD so bile
dobro pripravljene in so do-
segle lepe rezultate, največ
uspeha pa so imeli domači
pionirji. Poleg pionirjev so
tekmovale še tri članske sku-
pine PD Zabukovica, od te-
ga ena iz Sigme, ena članska
ženska ekipa PD Zabukovi-
ca ter dve mladinski ekipi iz
Zabukovice.
več denarja
planincem!
Na seji meddruštvenega
odbora savinjskih planin-
skih društev so ugotovili, da
nekatere TKS oziroma
ZTKO omalovažujejo porto-
roške sklepe in se zelo mače-
hovsko obnašajo do planin-
skih društev, ko jim odrejajo
denar za njihovo dejavnost.
Letos so programi planin-
skih društev še bolj bogati
kot prejšnja leta, saj morajo
vsebovati akcijo Nič nas ne
sme presenetiti, treba je skr-
beti za izobraževanje kadrov
ter vzdrževanje objektov, na-
kup potrebnih rekvizitov ter
organizacijo večjih pohodov
in izletov z obujanjem tradi-
cij NOB.
Pri vrednotenjih v progra-
mih telesnokulturnih skup-
nosti je treba dajati prednost
vsem tistim aktivnostim, ki
zagotavljajo množičnost,
večjo usposobljenost stro-
kovnih kadrov in še posebej
tistim, ki v svojih programih
načrtujejo in izvajajo naloge
za krepitev obrambnih pri-
prav in varnosti naše družbe.
FRANCI JEŽOVNIK
Lestvico zabavnih melodij vam po-
klanja KONUS TOZD BLAGOVNA
HISA CELJE s prodajalnami v Celju,
Rogaški Slatini in Slovenskih Konji-
cah
LESTVICA
ZABAVNIH
MELODIJ:
1.	ANA - SREBRNA KRILA
2.	MEXICAN GIRL - SMOKIE
3.	HANGING AN THE TELEPHONE
- BLONDIE
4.	SUMMER NIGHTS - J. TRAVOL-
TA in O. N. JOHN
5.	IF I SING YOU A LOVE SONG -
BONNIE TYLER
KUPON
za lestvico zabavnih melodij
Glasujem za pesem .................................
izvajalec ....................................................
Ime, priimek, naslov...............................
Plošče in kasete melodij, ki ste ji;
izbrali, so vam na voljo v prodajni;
enotah KOVINOTEHNA - TOZD TJ
HNICNA TRGOVINA Celje.
LESTVICA
DOMAČIH
MELODIJ:
1.	PO KLANCKU GOR, PO KLANC.
KU DOL - AVSENIK
2.	KRKA SANJAVA - SLAK
3.	NA PLESU - KREZE
4.	OB KRNSKEM JEZERU - VESE-
LI PLANSARJI
5.	VENCEK NARODNIH - DOBRI
ZNANCI
KUPON
za lestvico domačih melodij
Glasujem za pesem .................................
izvajalec ....................................................
Ime, priimek, naslov...............................
Nagrajenca: Alojzija Dobnik, Zavrh 45, Dobrna
Darinka Holar, Straža 6, Frankolovo
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje
Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15,
lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45.
Vsakič nagrada mala plošča.	_
VEČ SODELOVANJA V TVD PARTIZAN
Na redni letni skupščini so se zbrali člani
društva TVD Partizan Šempeter, ki je ene
boljših v žalski občini. Poročilo o delu je
podal predsednik Jože Franko, ki je kritič-
no ocenil delo društva v sekcijah. Pohvalil
je sekcijo za odbojko, ki je na »pragu« druge
zvezne lige, manj uspešni pa sta bili sekciji
gimnastike in košarke. Precej problemov
imajo s kadri. V letošnjem letu bo v progra-
mu dejavnosti na prvem mestu pri tekmo-
valnem športu zopet sekcija odbojke z eki-
po članov v lepubliški ali drugi zvezni ligi,
mladinska vrsta prav tako v republiški ligi,
druga članska vrsta v občinski ligi ter pio-
nirji. Kot rekreacija pa bodo nastopale s
cije v občinskih ligah s svojimi ekipan
košarki, rokometu, malem nogometu in
miznem tenisu. Pripraviti nameravajo t
več akcij v kolesarjenju, hoji, smučanji
podobno.
Letos bi radi končno uredili športni p
pri osnovni šoli. Pri tem gre za uredi
atletske steze, postavitev košev za koša
in ureditev nabrežine. Potrebno pa bo t
več sodelovanja z mladinsko ter ostai
organizacijami v kraju, kar so mladi
skupščini tudi obljubili.
T. TAVC
IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (34)
TONE GRČ AR -
JOHAN V CELJU
Piše Franjo Fijavž
Otto Lurker je opravljal
svojo dolžnost v Mariboru in
zatem v Celju do aprila 1943.,
ko je bil prestavljen v Rajh
(op. F. F.: med vojno se je
uporabljal izraz Reich za po-
dročje Nemčije in k njej
1938. leta priključene Avstri-
je). V začetku maja 1945. se
je Lurkar že nahajal v prei-
skovalnih zaporih zavezni-
kov. V januarju 1948. leta so
ga predali našim oblastem. V
Ljubljani je v preiskavi juni-
ja istega leta opisal marsikaj
iz delovanja Gestapa in osta-
lih policijskih okupatorjevih
služb. Izpovedal je, kako so
dušili odporniško gibanje na
Štajerskem. Za izvrševanje
Lurkerjevih nalog so mu bili
dodeljeni tajna državna poli-
cija (Gestapo), kriminalna
policija (Kripo) in varnostna
služba (SD - Sicherheit-
dienst). Lurkar je priznal, da
je podpiscd v času službova-
nja na Štajerskem obsodbe
za ustrelitev približno 900
oseb, da je odgovoren za de-
lovanje njemu dodeljenih so-
delavcev in za mučenje pri
zasliševanjih in za pošiljanje
ljudi v koncentracijska in
delovna taborišča. Priznal je,
da je ves čas službovanja na
Štajerskem vodil borbo proti
OF in podvzemal razne ukre-
pe proti njenim pripadni-
kom.
O tem, kaj vse je počenjal
Gestapo na Štajerskem, je že
mnogo napisanega. Toda še
vedno je vredno in potrebno,
da zapisujemo pričevanja ti-
stih preživelih, kateri še niso
opisali svojih težkih ur, poni-
ževanja in udarcev, prejetih
tedaj, ko so jih »obravnava-
li« celjski gestapovci Her-
bert Augustin, Josef Stroh-
maier, Kurt Stage, Frane
Wiegele, Georg Kramhöller,
Josef Zangl in njihovi doma-
či pomočniki. Med drugimi
so to bili Boško Lazič, Franc
Pirmanšek, Ivan Berložnik.
Številni zaporniki so bili pre-
tepani ne le od stalnih usluž-
bencev policije, temveč tudi
od priložnostnih zasliševal-
cev kot so bili Kač, Junger,
Tramšek, Kresnik, Jelene,
Rakusch in še drugi poznani
hitlerjanci iz Celja in okolice.
Ko se je partijski sekretar
za mariborsko okrožje Tone
Grčar - Johan - njegovo de-
lovanje na celjskem področ-
ju v predvojnem obdobju do
novembra 1941., ko ga je
vodstvo osvobodilnega giba-
nja v Ljubljani prestavilo v
Maribor, smo že opisovali -
seznalil o težkih posledicah
gestapovskega vdora v front-
no organizacijo v Celju in
okolici, je začel spet pogoste-
je prihajati v Celje in okoli-
co. Aretacije, ki so se pričele
v drugi polovici aprila 1942 v
okolici in se zatem razširile
na mesto, so razbile frontno
mrežo, grajeno ponekod že
od poletja 1941, drugod od
začetka 1942. leta dalje. Se-
kretar Grčar se je trudil, da
bi povezal preostale, neod-
krite člane OF in jih povezal.
Vidnih uspehov ni bilo. Poe-
dinci so sicer ostali zvesti
pristaši gibanja, pripravljeni
so bili sprejemati zaupniške
naloge, toda odklanjali so
zveze z drugimi sodelavci
OF in zlasti vključevanje v
odbore OF. Strah pred areta-
cijami je ustvaril bojazen za
lastno življenje in občutek
groze s vprašanjem kaj bo s
sorodniki, z ženo, otroci,
starši, ako boš prišel v
kremplje Gestapa.
Zaradi takšnega, za osvo-
bodilno gibanje izredno tež-
kega položaja, je moral se-
kretar Grčar vse pogosteje
zahajati na celjsko področje.
Vzdrževal je zveze s tistimi
redkimi poedinci, na katere
se je lahko zanesel in upal,
da bodo gibanju lahko kori-
stili. Dano Ročnikovo je
Grčar takrat zadolžil za
vključevanje novih sodelav-
cev v OF. Po osvoboditvi in
vrnitvi iz koncentracijskega
taborišča Auschwitz je Roč-
nikova omenila, da v tej sme-
ri v 1942. letu ni imela poseb-
nih uspehov. Vzdrževala je
le stike s posameznimi fron-
tovci, dobrimi in zanesljivi-
mi znanci iz prejšnjih let.
Pripravljeni so bili vsak čas
nuditi streho in hrano in so
to tudi delali, toda le za ile-
galce, ki so jih sami poznali
in jim zaupali. Pridobivanje
novih članov in vključevanje
v odbore OF je izostalo, če-
prav je bila Dana Ročnik
med predvojnimi slovensko
zavednimi ljudmi poznana
in ji tudi politično delo ni
bilo tuje. Že pred vojno je
bila sodelavka KPS. V mese-
cu juniju in juliju 1941. je
spremljala Slavka Slandra,
sekretarja PK KPS na Šta-
jersko na njegovih poteh iz
Maribora v Ptuj, Ljutomer in
tamkajšnjo okolico, da se je
sestal s političnimi aktivisti
in tudi aktivisti iz Prekmur-
ja. Pozneje je bila aretirana
in po nekaj mesecih zapora
radi pomanjkanja dokazov 1.
12. 1941. izpuščena. V začet-
ku aprila naslednjega leta se
je zaposlila v Celju v ind.
obratu za izdelavo tehtnic
(Anton in Bratomil Rebek).
V novembru jo je zajela are-
tacija, bila je zaprta v Celju
in Mariboru, nato odvedena
v koncentracijsko taborišče
iz katerega se je vrnila po
osvoboditvi. Živi v Ljublja-
ni, je upokojena pevka oper-
nega ljubljanskega zbora.
Tone Grčar se je ob svojih
obiskih v Celju in okolici če-
sto zadrževal preko dneva ali
noči v zaklonišču pri Marici
Rode v Jenkovi ulici, kjer je
pred vojno dobro leto dni
stanoval vse do svojega od-
hoda v ilegalo junija 1941.
Pred Grčajem je pri Rodeto-
vih prebival lep čas tudi Du-
šan Kraigher, takrat v advo-
katski službi pri dr. Ernestu
Kalanu v današnji Stanetovi
ulici št. 2. Hiša v Jenkovi uli-
ci, v nekdaj izredno mirnem
predelu Celja, je postala poz-
neje usodna za Toneta Gr-
čarja.
Tudi stanovanje Štefke in
Vladota Močnika na Dolgem
polju je bilo Tonetu Grčarju
varno zaklonišče. V prA
letu odpora so tu prenoča
li člani pokrajinskega a
tičnega vodstva. Najčešće
prihajali k Močnikoma or
nizator vojaškega-oboro
nega upora za Štajersko, v
lej vedro in dobro razpo
žen Miloš Zidanšek, neko
ko vase zaprt Leon Nov
živahen in vedno nasme)
Božo Mravljak, nekda
španski borec in drugi. V
do Močnik je bil zaposlei
uradu za delo (Arbeitsai
in je lahko veliko koristili
namestitvah in premestit^
iz enega delovnega mesta
drugo itd. To je opravlja'
naročilu organizacije OF
so se vračali iz taborišč P'',
gli španski borci v okuf
no Slovenijo meseca juliJ^
avgusta ali se prebijali пз'
vatsko, jim je Močnik i^s'
Ijal lažna potrdila o zap"'
tvi. Štefka Močnik je bila
poslena v pisarni veletrl"
ne z železnino. K. RakuS'
kjer se je zvedelo mafS'
koristnega za obveščev^
linijo podtalnega osvobo'^
nega gibanja.
Nadaljevanje prihodu)
Marica Rode
Vlado Močnik
Štefka Močnik
§t. 12 - 29. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
KOŠARKA:
UTONILI V ŠIBENIKU
prvenstvo izgubljeno v prejšnjih kolih
■■ (košarkarji Libele so v
i,grbi srečanju s Šibenikom
gibeniku za naslov prva-
v ZKL zahod doživeli
ravo katastrofo - poraz s
?0-tinii koši razlike. Rezul-
¡jt 97:67 (51:29) nam pove
yse. Res je, da je bila dvora-
v Šibeniku s preko 2500
njihovimi navijači pravi
liotel, kljub temu pa nihče
pj ljubiteljev košarke ni
pričakoval takšnega razple-
ta dogodkov pod koši. Zače-
tek je bil spodbuden,
Celjani so do 9. minute dr-
i¿ali korak z domačini in celo
povedli z 20:18. Ko so doma-
čini menjali sistem igre od
»niož na moža« na ozko co-
po, so s tem v nadaljnjih sed-
minutah povsem zmedli
¡Celjane. Dosegli so kar 19
! košev, Celjani pa niti pike.
Tako so se odmaknili, si prii-
grali veliko prednost, ki so jo
v nadaljevanju še povečeva-.
li. Z izredno hitro igro in
učinkovitostjo so zadevali v
obroč. Imeli so svoj »dan«!
Vodja Libele Vili Šuster:
»Ce bi iskal vzroke visokega
poraza Libele velja omeniti,
da jih je iskati v taktični po-
tezi domačega trenerja, ki je
iz »presinga« prešel v pra-
vem času na ozko cono. Naše
je ta poteza presenetila. Bili
so trenutno zmedeni. Drug
vzrok je iskati v slabi igri na-
še obrambe. Tretji vzrok je
iskati v izredno dobrem po-
krivanju naših centrov, ki so
jih domačini povsem one-
mogočili. Trener Zmago Sa-
gadin je poizkušal vse, da bi
z menjavami, odmori in indi-
vidualnimi nalogami posa-
meznim igralcem spremenili
tok igre, vse pa je bilo za-
man. Ce k temu še pridam
izredno podporo 2500 strast-
nih navijačev za domače
moštvo - sem skratka že po-
vedal vse!«
Visok poraz je grenak in
veliko razočaranje za ljubite-
lje celjske košarke. S tem je
tudi boj za 1. mesto v ZKL
zahod že odločen. Celjani so
drugi, kar je vsekakor vsee-
no velik podvig, v zadnjem
kolu pa se bodo pomerili do-
ma z Dalvinom. Podrobna
analiza nastopov celjskih ko-
šarkarjev v tej ligi bo sledila
po zaključku tega prvenstva.
Največ košev za Libelo pa so
dosegli - Polanec 17, Haupt-
man 18 in Gole 10.
Članice Libele so v super
SKL s Pomurjem doživele
doma grenak poraz s 43:73
(27:25). Rezultat nam pove,
da so Celjanke zdržale le en
polčas, v drugem pa kar 7
minut niso zadele koša. To je
bilo usodno za njihov poraz.
Tako so zadnje v SKL, v zad-
njem kolu pa igrajo v Ljub-
ljani pròti vodilni Iliriji. Naj-
bolj učinkovite so bile - Go-
lavšek 14, Rozman lO in Be-
la 8. V SKL vzhod so zmagali
le igralci Elektre proti Po-
murju z 94:74, Konjičani so
za las izgubili doma s Trno-
vim 80:81, Laščani so izgubi-
li v gosteh proti Dravogradu
z 86:95, Šentjur pa doma z
Dravo 61:64.
KAREL JUG
V Celju imamo dva izre-
dno nadarjena mlada strel-
ca. Pred tednom je Alenka
Jager dosegla nov rekord v
streljanju z zračno puško za
mladinke, ko je nastreljala
277 krogov od 300 možnih.
Drugi pa je član Kovinarja
Branko Malee, ki je v Slov.
Konjicah dosegel nov celj-
ski mladinski rekord 550
krogov od 600 možnih.
NOV MLADINSKI REKORD
Kar 12 celjskih strelcev se je udeležilo republiškega finala
z zračno puško za dragoceno trofejo »zlato puščico«, ki je
bilo v Slovenskih Konjicah. Čeprav Celjani niso uspeli pri-
nesti te trofeje v Celje pa so se vseeno dobro odrezali, res pa
je tudi to, da smo po tihem računali na še boljše uvrstitve
naših »mušketirjev«. Nastopilo je rekordno število strelcev,
saj je tekmovalo kar 195 udeležencev iz vse Slovenije. Zlato
puščico je osvojil Franc Rešetar iz Hrastnika s 564 krogi.
Rezultati Celjanov: Ivan Kočevar 552, kar je zadostovalo za
8. mesto. Branko Malee se je uvrstil na 12. mesto s 550 krogi,
kar je nov celjski rekord za mladince. Tone Jager se je
uvrstil na 16. mesto s 549 krogi. Marjan Dobovičnik 20.
mesto 547, Jože Jeram 22. mesto 547, Franc Hočevar 540,
Vili Dečman 539, Ervin Seršen 528, Alenka Jager 524, Bojan
Petek 523, Ivan Kovačič 522 in Aleš Hočevar 511 krogov.
Tekmovanje so odlično izvedli tamkajšni strelski delavci,
pokrovitelj tega tekmovanja pa je bila tovarna »COMET«.
V LAŠKEM KONEC LIGE
V občini Laško so zaključili ligo, ki je obsegala pet kol.
Vsakič so tekmovali v sindikalnem domu v Rečici, Nasto-
pilo je 11 petčlanskih ekip. Končni vrstni red ekip: SD
»Tone Bostič« Zidani most, SD »Dušan Poženel« Rečica,
SD »Alojz Kerše« (Pivovarna) Laško, SD »Stane Rozman«
Laško, SD »Partizan« Jurklošter itd. Najboljših pet pri posa-
meznikih: Boris Gorišek, Roman Matek, Damjan Pader,
Bojan Gričar in Ludvik Lavrinc. Letošnja liga je bila kvali-
tetnejša od predhodnjih. Razveseljivo pa je tudi, da se je
pojavilo veliko novih mladih tekmovalcev, ki so se zavihteli
v sam vrh razpredelnice.
TONE JAGER
}/ŠMARSKI OBČINI AKTIVNI V
GIMNASTIKI
V suši gimnastičnih prireditev in tekmovanj v celjski
regiji so za prijetno presenečenje poskrbeli pionirji, pio-
nirke in učitelji telesne vzgoje iz šmarske občine, ki so ob
ZTKO organizirali občinsko prvenstvo v gimnastiki. Pri
pionirkah je nastopilo kar 5 vrst iz treh ŠŠD, pri pionirjih pa
i 2 SŠD. Posebno priznanje zasluži Rogaška Slatina, ki je
J nastopila kar s 4-mi vrstami. Tehnični rezultati: pionirke -1.
Cvetka Veber, (Šm) 38.4, 2. Sonia Stupica (Sm) 37.6, 3.
Mateja Grat (Šm) 36,6. Ekipno - 1. SŠD Šmarje 181.4,2. ŠŠD
Rogaška Slatina I 175.0, 3. Rogaška Slatina III 169.0, 4.
Rogaška Slatina II 167.1 in 5. Bistrica ob Sotli 156.5 točk.
Pionirji - 1. Tomo Kores 37.0, 2. Marko Poš 36.6, 3. Jirži
Kočica (vsi Rog. SI.) 36.2. Ekipno - 1. ŠŠD Rogaška Slatina
180.5, 2. ŠŠD Šmarje 163.8 točk.	K. JUG
y ZNAMENJU NAMIZNEGA
TENISA
I V šmarski občini deluje kar 9 šolskih športnih društev, ki
' na področju množičnosti poleg društev Partizan zaslužijo
posebno pozornost. V številnih krožkih in sekcijah je aktiv-
nih nad 2000 mladih. V tem času so ŠŠD izredno aktivno
tudi na področju tekmovanj. Tako je ŠŠD Lesično izvedlo
interna prvenstva v sankanju, veleslalomu, streljanju in na-
miznem tenisu. V namiznem tenisu so pri pionirjih zmagali
Kolar, Grobelšek in Lapornik, pri pionirkah pa Senica,
Klavžar in Križnik. Lesično je bilo tudi organizator občin-
skega prvenstva v namiznem tenisu.
Pri pionirjih je zmagala Rogaška Slatina pred Rogatcem,
Podčetrtkom, Kozjem, Lesičnim, Šmarjem in Bistrico ob
Sotli, med posamezniki pa Antolič iz Rogatca. Pri pionirkah
je zmagala I. ekipa iz Lesičnega pred drugo, sledita pa
Hogatec in Kozje. Med posameznicami je bila najboljša Se-
rica iz Lesičnega. Na omenjenih tekmovanjih je nastopilo
nad 70 mladih reprezentantov in reprezentantk. K. JUG
AKTIVNI
ŠAHISTI V
ŽALCU
v Žalcu so imeli izbirno
tekmovanje za sestavo
mestne reprezentance, ki
bo nastopila v nedeljo na
tradicionalnem republi-
škem tekmovanju mest-
nih reprezentanc v Ljub-
ljani. Premočno je zmagal
Brinovec pred Turkom,
Ranzingerjem, Crepanom
in ostalimi. Prvi štirje
tekmovalci bodo tudi
glavni nosilci žalske eki-
pe na pomembnem tek-
movanju.
V	prvem kolu tekmova-
nja v šahu v celjski regiji
v skupini A je Šempeter
izgubil z Šentjurjem, Ve-
lenje je premagalo Šmar-
je in Žalec - Slovenske
Konjice. Zanimivo je, da
so se vsi trije dvoboji
končali z enakim izidom
7:3, žal enkrat za prema-
ganca in dvakrat za zma-
govalca.
V	drugem kolu so Zal-
čani gostovali v Preboldu
in zmagali kar z 10:0. Igra-
li so: Zorko, Lampret,
Kunst, Harinski, Crepan,
Pipai, Ranzinger, Brino-
vec ml., Agrežova in Geri-
čeva.
JOZE GROBELNIK
ROKOMET
ZNAK ZA PBEPLAH?
V soboto gostuje državni prvak Željezničar
Spomladanski del prven-
stva ekipi Aera ni prinesel
pričakovanih rezultatov v
zvezni rokometni ligi. Ro-
kometaši Celja so tudi na
gostovanju na Reki ostali
praznih rok. Pokazali so na-
mreč medlo igro, premalo
žara v uspehu ter zasluženo
izgubili z rezultatom 15:18
(7:11).
Na Reki so Celjani pričeli
ležerno in šele ob koncu so
uspeli rezultat izenačiti na
15:15. Namesto, da bi ob zak-
ljučku srečanja zmagali, so
dovolili borbenim domači-
nom, da so zmagali. Poraz je
»pripeljal« Celjane že na sa-
mo sedmo mesto na lestvici.
Toda to mesto nas naj ne za-
vaja preveč. Od predzadnje-
ga mesta na lestvici pa do
uvrstitve celjske ekipe je ra-
zlika le štiri točke. In to je
novi znak, da bo potrebno v
prihodnjih tekmah pokazati
več.
Vsi smo pred startom v
drugi del prvenstva pričako-
vali boljše rezultate. Priča-
kovali smo, da bodo Celjani
imeli lažji razpored. Toda
vse to je sedaj precej dvom-
ljivo. Celjani bodo morali do-
ma igrati proti boljšim eki-
pam, kot so Željezničar, Par-
tizan Bjelovar, Kolinska-Slo-
van, Medveščak in ostali. In
dovolj je le en ali dva spodrs-
ljaja v hali Golovec ter skro-
men izkupiček na gostova-
njih pa bodo Celjani v nevar-
nih vodah za izpad! Pokazali
so namreč zadnji rezultati,
da se vse ekipe z dna lestvice
doma izredno trdo borijo za
vsako točko.
Vseeno zaupajmo celjskim
igralcem, toda njihova igra v
zadnjih kolih je bila nedore-
čena. Le na trenutke so zai-
grali dobro. V obrambi še ve-
dno delujejo nekoliko nesi-
gurno, medtem ko v napadu
še nimajo svoje prave igre.
Morda je potrebno ravno v
napadu preko hitrih protina-
padov po tekoči igri iskati
ključ za uspeh. Sobotno sre-
čanje proti Zeljezničarju iz
Saraje^va pa bo pokazalo de-
jansko vrednost celjske eki-
pe. Ali bodo po sobotnem
srečanju ponovno med naj-
boljšimi šestimi ekipami ah
pa se bodo ob porazu vrnili
med ekipe za borbo za
nek v ligi.	J. KUZMA
ODBOJKARJI ŠEMPETRA V FINALU
ödbojkarji Partizana v Šempetru so dosegli enega največjih uspehov v tekmovanju v
ravenski odbojkarski ligi. V zadnjem kolu vzhodne slovenske lige so doma premagali brez
?orbe ekipo Mislinje 3:0. Sodnik Marjan Šonaja iz Maribora je pred srečanjem pregledal
^kaznice obeh ekip. Ker pri ekipi Mislinja niso imeli igralci potrjenih zdravniških pregle-
(rok je potekel 12. marca) ni pričel srečanja ter tako po pravilih odbojkarske zveze
^lovenije odpiskal 3:0 v korist Šempetra. S tem so sedaj Šempeterčani dobili realne
^žnosti, da se uvrstijo v drugo zvezno odbojkarsko ligo.
. ^a shki od leve proti desni trener Štorman, Kalčič, Račnik, Kuder, Dobrišek in Jelen,
^Pijo Mlakar. Šlnear. Rožii^. Kueler in Prislan.	T TAVCAR
naprej šempeter in
topolšica
v republiški odbojkarski ligi
so zaključili tekmovanje moški.
Medtem, ko bodo ženske še ime-
le tri redna kola. se bodo najbolj-
ši moški iz zahodne in vzhodne
lige pomerili v super ligi. Tu bo-
sta naše območje predstavljala
Šempeter in Topolšica. Zmago-
valec super lige pa bo novi član
II. zvezne odbojkarske lige.
V zadnjem kolu je Šempeter
premagal Mislinjo 3:0, Topolšica
pa Branik pravtako 3:0. Le In-
grad je v Žerjavu izgubil 1:3.
podvig golovca
ženska ekipa Golovca je to-
krat presenetila na Bledu, kjer
so varovanke trenerja Rada
Planteua zaigrale zelo dobro in
zmagala 3:1. Ljubno je doma iz-
gubilo proti Mislinji 1:3. Golo-
vec je na lestvici četrti, Ljubno
osmo. V prihodnjem kolu pa
igra Golovec doma proti Misli-
nji in Ljubno v Kamniku.
zadetek
prašnikarja dve
točki
v republiški nogometni ligi so
tokrat uspeli le predstavniki
Smartnega, ki so z zadetkom
Prašnikarja v 53. minuti prema-
gali Železničarja iz Maribora 1:0.
Kladivar je po mlačni igri izgubil
proti Lendavi 1:4. Strelec edine-
ga zadetka je bil Skrbinek. Unior
je bil prost. Na lestvici je Unior
peti, Šmartno šesto in Kladivar
zadnji deveti. V prihodnjem kolu
igra Kladivar doma proti Rudar-
ju iz Trbovelj, Šmartno je prosto,
Unior pa gostuje v Ptuju proti
Dravi.
nov neuspeh
rudarja
Nogometaši Rudarja iz Vele-
nja so ponovno pripravili svo-
jim navijačem razočaranje, saj
so doma zasluženo izgubili proti
Kikindi 0:1. To je nov neuspeh
Velenjčanov, ki so v štirih kolih
spomladanskega prvenstva iz-
tržili samo dve točki pa čeprav
so doma igrali kar tri tekme.
Zaradi tega so sedaj na lestvici
sedmi. V prihodnjem kolu bodo
igrali v Sisku proti Segesti.
uspeh kajakašev
Najboljši celjski tekmovalci v
kajaku, člani sekcije za vodni
šport pri Nivo Celje, so v nedeljo
nastopili na spustu po Savi od
Tacna do Ježice. Med najboljšimi
slovenskimi tekmovalci so dose-
gli lep uspeh. Pri mladincih stav
kajaku dvosedu osvojila drugo
mesto brata Kovačič. V isti disci-
plini pa sta bila člana Ambrož -
Čretnik četrta. Nastopili so tudi
med kajaki enosedi. Med člani
bil Kaiman 11., pri mladincih pa
Posinek 15. oz. Pišorn 18.
nastop mladih
članov
v Celju je bilo regijsko tekmo-
vanje v kegljanju za mlajše čla-
ne. Tokrat so imeli največ uspe-
ha predstavniki Celja Nareks,
Sivka in Brglez, ki so podrli naj-
več kegljev 2569. Sledijo: In-
grad 2459, Šoštanj L 2429, Šo-
štanj IL 2399, Kovinar 2370,
Hmezad 2343 in Ingrad II 2254.
Med posamezniki je bil najbolj-
ši Nareks 880 kegljev pred Ja-
zbinškom (Kovinar) 866, Sivko
(Celje) 862 kegljev itd.
izvrstna oš i.
celjske čete
v Celju so zaključili občinsko
prvenstvo v šahu za pionirske
ekipe celjskih osnovnih šol. Na-
stopilo je 11 ekip in prikazani šah
je potrdil, da v nekaterih zavodih
resno skrbijo za to zanimivo igro.
Najboljšo igro je pokazala ekipa
osnovne šole I. celjske čete, ki je
premočno zmagala.
Na ostalih mestih srečamo Sto-
re OS »Veljko Vlahovič« OS »I.
celjske čete« II. ekipa Vojnik Do-
brno, OS "Slavko Slander« in OS
»Veljko Vlahovič" I. ekipa.
J. KUZMA
sindikalna
tekmovanje
v Žalcu so pripravili dve sin-
dikalni tekmovanji. V odbojki,
kjer je nastopilo 32 ekip, je pri
mlajših članih zmagala Tovar-
na nogavic Polzela, pri starejših
Hmezad Žalec in pri članicah
Občina. V skupini B pri članih
pa je bila najboljša Prosveta.
Na Rogli, kjer je bilo sindikal-
no tekmovanje v veleslalomu,
je nastopilo preko 300 tekmo-
valcev. Zmagovalci članice:
Marija Urankar (Nama, SAV.
mag. Žalec); veterani: Rado Ro-
tar (Zavod za napred. gos.) in
mla^i člani: Uroš KragI (obrt-
niki).
področno
tekmovanje
V telovadnici OS »Peter
Sprajc-Jur« v Žalcu je bilo po-
dročno tekmovanje za pionirje in
pionirke v rokometu in košarki.
V rokometu je pri obeh zmagala
ekipa Celja pfed Žalcem, v ko-
šarki pa je pri pionirjih zmagala
ekipa Žalca pred Celjem ter pri
pionirkah Celje pred Žalcem in
Laškim.	-p >p
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 12 - 29. marec 1979
Ugodni vremenski pogoji, zlasti močni
jugozahodni vetrovi so močno očistili
ozracjé v celjski kotlini. Najvišjo koncen-
tracijo smo zabeležili v soboto, dne 24. 3.
1979, ko je povprečna dnevna koncentraci-
ja znašala 0,61 mg/m'^ zraka, medtem ko
smo vse ostale dni beležili nizke koncentra-
cije.
Prognoza:
Glede na vremensko prognozo ne priča-
kuiemo bistvenih sprememb.
PROF. ANTON STERGAR
POMEMBNA POMOČ
Sodelovanje med Aerom in Slovenskim
atletskim klubom v Celovcu sega že v 1977.
leto. Ze tedaj so bili člani celjskega kolekti-
va seznanjeni z delom pa tudi mnogimi
problemi tega slovenskega kluba onstran
meje. Takrat so se tudi dogovorili, da bodo
medsebojne stike krepili in se vsaj enkrat
na leto srečali tudi na športnem terenu.
Maja lani so predstavniki Kluba sporoči-
li, da bodo zaradi stalnih težav, ki jih imajo
z najemanjem igrišč, zgradili lastno. 2e za
nakup prostora so potrebovali okoli dva
milijona šilingov. Z izgradnjo igrišča si bo-
do zagotovili temeljni pogoj za obstoj, delo
in razširitev kluba, ki se tudi bori za pravice
slovenske manjšine na avstrijskem Koro-
škem.
Aero je slovenskim športnikom v Celov-
cu obljubil materialno pomoč. Tako jim je
že odstopil 15.000 din (iz sredstev sindikata,
-Slandrova nagrada), razen tega je kolektiv
TOZD Grafika že izdelal 20.000 nalepk.
15.000 jih bodo prodali v Celju, ostalo pa v
Celovcu. Člani Aera bodo pri gradnji igri-
šča sodelovali tudi z udarniškim delom.
JANJA ZAVRSNIK
XXVI. PARADA HARMONIKARJEV
DOBRO MUZICIRANJE
Êzbor zasluži pohvalo
Da je harmonika res ljud-
ski instrument, smo se pre-
pričali ko smo prisostvovali
XXVI. Paradi celjskih har-
monikarjev, ki delujejo kot
orkester pod okriljem DPD
Svoboda. Polna dvorana po-
slušalcev in oder nastopajo-
čih sta vsekakor dokaz za
gornjo trditev. Pod vod-
stvom dirigenta Alberta Za-
vršnika je orkester posebej v
izbiri programa dokazal, da
je harmonika v današnjih ra-
zmerah - ko je kot instru-
ment tehnično izpopolnjen,
ko je način pouka sodobnej-
ši in izbor literature večji -
lahko tudi več kot ljudski in-
strument. Lahko je koncert-
ni instrument, enakovreden
vsakemu drugemu.
Izbor sporeda petkove pa-
rade zasluži vsekakor pohva-
lo. Dirigent je najprej pred-
stavil dve večstavčni skladbi
Gotza in Seiberja ter Ketel-
byjev »Na Perzijskem trgu«
in »Cmrljev let« Rimskega
Korsakova (solist Zoran Ko-
lin). To so vsekakor dela, ki
zahtevajo poleg tehnične tu-
di tehtno muzikalno obdela-
vo. Starostna razlika članov
harmonikarskega orkestra,
ki v marsičem pogojuje tudi
različne poglede in pristope
k posameznim skladbam, je
velika. Zato je tudi težko do-
seči muzikalno skladnost v
vseh elementih muziciranja.
Dirigentu pa se je to pred-
vsem zaradi sigurnega ob-
vladanja partitur in situacije
vsekakor posrečilo. V celot-
ni interpretaciji je orkester
dirigentu lepo sledil. Ne bi
pa škodilo nekoliko več po-
zornosti posvetiti skupni igri
spremljevalnih glasov zlasti
na tihih mestih, posebej pa
ritmični bas harmoniki, ki
mora biti v ritmični kompo-
ziciji gonilna in ne zaviralna
sila.
Drugi del sporeda je bil
mestoma izveden (morda tu-
di naštudiran) nekoliko po-
vršno pa vendar dovolj do-
bro, da je orkester zadovoljil
tudi glasbeno nekoliko manj
zahtevno publiko. Dirigent
Albert Završnik je orkester
vodil avtoritativno, s primer-
nimi dirigentskimi gibi. V
ritmični skupini orkestra je
sodeloval tudi ansambel Ka-
valirji, koncert pa je s prijet-
no besedo povezoval na tip-
kanem sporedu žal neome-
njeni napovedovalec. Vseka-
kor je bila to prireditev, ki je
bila tudi za ostalo koncertno
publiko, ne samo za sorodni-
ke nastopajočih, primerna
osvežitev v letošnjem celj-
skem koncertnem sporedu.
E. GORSiC
ZELJA PO SODELOVANJU
Na pobudo mladincev iz Smihela (Avstrija) poskuša Osnovna mladinska organizacija
Braslovče navezati tesne stike z njimi oziroma njihovim klubom.
Pred kratkim sta bila v Braslovčah na obisku predstavnika Mladinskega kluba Smihel.
Srečanje je bilo prijetno, mlada gosta pa sta si med drugim ogledala znamenitosti kraja,
predsednik mladine v Braslovčah, Zvone Hribernik, pa ju je seznanil tudi z zgodovinskim
razvojem kraja.
Med razgovorom je sekretar Mladinskega kluba Smihel, Marjan Fera, predlagal, da bi bili
prvi stiki na športnem in kulturnem področju. Tako bo braslovška osnovna mladinska
organizacija že v maju skušala pripraviti nastop Slovenskega koroškega ansambla Hanzija
Artača, ki ga sestavljajo člani kluba.	Tekst: BREDA SLAPNIK
Foto: FRANJO PUSTOSLEMSEK
PRIPOROČA
Pomlad je tu. Opremili ste se s prije
obutvijo, sedaj pa potrebujete še ustre;
torbico. V Veleblagovnici T, na oddelku
njena galanterija, smo naredili tele posr
ke novih modelov. To pa še zdaleč ni vsi
tem se lahko tudi sami prepričate. C^
posameznih torbic so naslednje: 241
din, druga 432,05 din, pleteni torbici sta
322,60 din in 256,90, četrto torbico od zgc
navzdol dobite za 405,60 din.
Za konec pa si oglejte še denarnice
jrazličnejših oblik, cene pa so 56,52 in 42
din. T se priporoča.
§t. 12 - 29. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 12 - 29. marec 1979
§t. 12 - 29. marec 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
ZANIMIVOSTI POIV?:. m ¥ SVETU
JAMARSKA ODPRAVA - EKVADOR (6)
V OBJEMU TROPSKEGA
GOZDA
Iz Quita nas je pot vodila v
480 km oddaljeno tropsko
pokrajino, imenovano Orien-
te. Vožnja z avtobusom je
sprva potekala po dobro
vzdrževani asfaltirani cesti,
zatem smo se kmalu znašli
na makadamu in se v kanjo-
nu reke Rio Negro spoprijeli
z vratolomno vožnjo nad
okoli 200 m globoko sotesko.
Ozka makadamska cesta,
sekana v Andsko višavje,
nam je poleg zastrašujoče
vožnje prinesla obilo lepega.
Številni vodni pritoki iz
Andskega višavja so namreč
ustvarjali nepopisno lepe
slapove.
Iz 2800 m visoko ležečega
Quita smo prispeli do našega
cilja, Archiona, ki leži na
nadmorski višini 400 metrov
in je pravzaprav zadnja po-
staja pred vstopom v vlažni
in skrivnostni tropski gozd
ekvadorskega Orienta.
Da bi se čim bolje pripravi-
li za pot v džunglo, smo en
dan ostali še v Archioni. Po
nakupu nekaterih prehram-
benih in drugih artiklov,
smo mesto kmalu zapustili
in odšli še pet kilometrov na-
prej do reke Mishualli, kjer
smo ob, njenem bregu posta-
vili tabor, iz katerega smo se
v naslednjih dneh podajali
na svoje raziskovalne poho-
de v tropski gozd.
Že prvi dan po prihodu
smo se seznanili z v bližini
stanujočim domačinom
Mischelom, Francozom po
rodu, ki je po dolgi letih po-
tovanj po svetu prišel v te
predele, tu spoznal svojo že-
no in se ustalil. Kot dober
poznavalec tropskega gozda
nam je bil v veliko pomoč pri
delu. Posredoval nam je tudi
veliko zanimivosti o indijan-
skeem plemenu Jivaros, ki
živi v osrčju tropskega goz-
da, nedaleč od našega ta-
bora.
Okrog pet tisoč pripadni-
kov tega plemena se odliku-
je po izredno bogati kulturi
in neverjetni lovski spretno-
sti. Posebno zanimive, za nas
nerazumljive ritualne cere-
monije, ki so povezane z red-
ko eksotično tehniko, pa
predstavljajo zmanjšanje
človeške glave. 2e od pra-
davnih časov pleme Jivoros
iz ritualnih razlogov zmanj-
šuje glave svojih sovražni-
kov plemena Shachas. Ko
odrežejo svojemu nasprotni-
ku glavo, najprej zdrobijo lo-
banjske kosti, zatem pa po-
dvržejo glavo učinkovanju
zvarjenih domačih zelišč. Ta-
ko se glava zmanjša za eno
tretjino in takšno si potem
Jivarosi obesijo okrog vratu
ali nataknejo na kole pri svo-
jih kolibah kot trofejo.
Pri Jivarosih so zelo razviti
tudi drugi običaji, prav tako
pripovedniških duh. Zelo
dobro poznajo rastline in nji-
hovo uporabnost. Razen te-
ga jih nihče ne prekaša v
umetnosti tkanja.
V bližini našega tabora je
bila tudi jama Jumandi, ki je
dobila ime po indijanskem
poglavarju Jumandiju. Jamo
je že delno raziskal madžar-
ski speleolog Balazs, ki je
podatke o njej objavil v eni
izmed speleoloških revij. Pri
planiranju odprave in izbiri
raziskovalnega področja
nam je ta jama služila pred-
vsem za orientacijo. Ker pa
je bila njena dolžina le oce-
njena, smo se odločili, da z
njo začnemo svoje razisko-
valno delo na ekvadorskem
krasu.
PISE: DARKO NARAGLAV
Za nas nenavadna brv preko reke Mishualli. preko katd
smo se podajali na svoje raziskovalne pohode v trops|
gozd
NAÛECNA TEKMI
Stiriindvajsetletni knjigotržec Michael 0,Brien je bil tako
navdušen nad dobro igro svoje rugby moštva, da se je slekel
do nagega in tak, kot je bil rojen, zdrvel med igralce. Seveda
so se takoj vmešali angleški policaji-bobiji, ki so smatrali, da
navdušenec ni predpisano oblečen in da nima pravice motiti
igre. Med huronskim smehom publike so ga policisti sprem-
ljali z igrišča, eden med njimi mu je s pokrivalom svoje
uniforme pokril najbolj spotakljiv del njegove pojave.
diplomacija po
OBČUTKU
Princesa od Tora, Elisa-
beth Bagaya, nekdanji fo-
tomodel in zdajšnja zuna-
nja ministrica v vladi
nekdanjega bokserja Idi
Amina, je bila na ura-
dnem obisku v Nemčiji.
Njen gostitelj Hans-Die-
trich Genscher ji je pri-
pravil pozdravni nagovor.
Toda čim je začela preva-
jalka tolmačiti njegove
besede, je diplomatka-
princesa zamahnila z ro-
ko rekoč:
- Ne znam niti besedi-
ce nemško, toda kar go-
vorite, gospod minister,
zveni tako prisrčno in to-
plo, da vse razumem in ne
rabim nobenega prevoda.
bogatašem se
mudi
Grški tankerski miliar-
der Stavros Niarchos ima
najlepšo, največjo in
menda tudi najdražjo ja-
hto na svetu. To luksuzno
plovilo je dolgo 115 me-
trov, premore 12 elegant-
nih apartmajev, plavalni
bazen, kino in plesno
dvorano, pristajališče za
helikopterje. Sploh je naj-
naj. Jahto bi rad kupil
južnoarabski monarh Fei-
sal. Toda magnat se ni
mogel ločiti od jahte in
priporočil, da lahko v nje-
govi ladjedelnici v 18 me-
secih zgradijo natančno
kopijo. Toda Arabcu se
zdi to predolga čakalna
doba.
kadilec in pol
Kakšnih rekordov vse
ne izmislijo ljudje. Ken
Higham, devetnajstletni
študent umetnosti iz an-
gleškega Winnipega si je
stlačil v usta 28 cigar, si
jih prižgal in se spremenil
v tobačni dimnik za pol
minute. Njegov predho-
dnik, ki je imel svetovni
rekord, je zmogel kaditi
hkrati le 14 cigar.
JEČA PO ŠVEDSKO
Jan-Erik Olson je leta 1973
napadel banko. Ker se je
uslužbencem posrečilo spro-
žiti alarmne naprave, se je
ropar zaprl v bančni trezor in
seboj odvlekel za talke tri
uslužbenke. Od tu se je po-
gajal z oblastmi in celo dose-
gel, da so mu iz zapora pripe-
ljali prijatelja Clarka Olofs-
sona, ki je imel na vesti uboj
policista. Z njim je hotel po-
begniti iz države, seveda z iz-
datnim kupom denarja. Med
spopadi s policijo je Jan-
Erik Olson prestrelil roko
policijskemu inšpektorju In-
gemarju Wartenfeldu. Po 131
urah obleganja so roparja
ugnali.
In od tistega trenutka se je
začel čuden razplet.
Preden so Erika odpeljali,
so se njegove talke od njega
prisrčno poslovile, dve sta ga
celo ocmokali. Novinarjem
sta rekli, da sta se bolj bali
policije, kot svojega straho-
valca. Švedi so se začeli za
svojega bančnega roparja za-
nimati. V zapor je dobil čez
1200 pisem. Med temi je bilo
pismo Gunille Nowacke, ne-
ke gimnazijske profesorice.
Bila je navzoča tudi na
obravnavi in si izprosila
obisk v jetnišnici pri njem.
Kaj je potem sledilo. Gunilla
se je ločila od svojega moža,
uglednega atomskega fizika
in ponudila svojemu banč-
nemu roparju zakon. Možak
je takrat pri svojih 36 letih
naenkrat spoznal, da bi lah-
ko začel znova. Poročil se je
in začel študirati svinjerejo.
Najprej je obdelal vso litera-
turo, nato pa ga je uprava
premestila na eno svojih po-
sestev, kjer se je praktično
preiskusil. Medtem je žena
Gunilla z denarjem, ki ga je
dobila kot odpravnino ob lo-
čitvi, kupila posestvo. Rodi-
la mu je tudi sina, kajti obi-
ski čez noč, v švedskih zapo-
rih niso nič posebnega. Po-
tem je smel Erik Olsson vsak
mesec za 36 ur domov in vsa-
kih 14 dni še dodatno po šest
ur. Med njegovimi obiski
skrbi za farmo Gunilla.
V zaporu pod številko
»3909« se Erik z vso vnemo
vključuje v odboru za ohra-
nitev starožitnosti južnoš-
vedskega pristaniškega me-
steca Ystada.
Da pa bi ne pozabil na svo-
jo preteklost, se pogosto vi-
deva s svojo žrtvijo pri stre-
ljanju v banki, kajti inspek-
tor Ingemar Wartenfeld je
postal Erikov dober prijatelj.
Kot v pravljici. Ali ne?
ANGLEŽ OB SLIKI TEJ VZDRHTI
IN VZKLIKNE: KAKŠNI LEPI PSI!
12
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo:
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar,
tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone VratJ -
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. 5 din - Celol. naročnina 230 din,
polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon,
oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.