Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 20. DEC. 1962 Leto XIV. — Štev. 48 Cena 20 din 21 LET JLA 22. decembra 1941. leta. Pred enaindvajsetimi leti je bila z odredbo vrhovnega poveljnika partizanskih sil v Jugoslaviji tovariša Tita ustanovljena v malem bosanskem mestu Rudo Prva proletarska brigada narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije kot prvi organiziran zametek redne partizanske in sedanje Jugoslovanske ljudske armade. To je prav gotovo eden najvažnejših zgodovinskih dogodkov, ki so jih uresničil, narodi Jugoslavije, njihova Komunistična partija in tovariš Tito. Enaindvajset let obstoja, razvoja in graditve naše ljudske Armade nam ni prineslo le zgodovinske zmage v nad- človeškem boju proti fašističnim okupatorjem in osvajalcem, marveč tudi uspešno obnovo v vojni porušene domovine in z velikimi delovnimi zmagami kronano graditev socialistične družbe, katere največje jamstvo je bila vse od osvoboditve sem prav JLA kot nezlomljiv branik miru in poglabljanja velikih pridobitev naše ljudske revolucije. V službi miru in ustvarjalne socialistične graditve — to je glavni smoter naše Armade, čeprav še to ne pomeni, da bi ob njeni zavestni in udarni moči ostal nekaznovan tisti, ki bi hotel še kdaj poseči po priborjeni svobodi in rezulta- tih naše družbene ustvarjalnosti. JLA pa je tudi kovačnica mladih ljudi; pod okriljem njenih enot se ob pridobivanju vojaških veščin in kakovostno novih pogledov na svet in družbena dogajanja, pri socialistični graditvi, v kateri tudi sama ustvarjalno sodeluje, strokovno in družbeno oblikujejo tudi novi ljudje. Armada je tako tudi neizčrpen rezervoar novih kadrov, zato je služiti v njej, ne samo časi vsakega državljana socialistične Jugoslavije, marveč tudi ponos in velika pridobitev Prav to pa ji daje tudi globoko obeležje resnične ljudske armade. Tudi letos praznujemo dan naše ljudske armade z zavestjo, da sta armada in ljudstvo nerazdružljiva celota, največji rezultat bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, globoko utelešenih prav v JLA in porojenih v velikem narodnoosvobodilnem boju. Uredništvo Pomurskega vestnika čestita ob 22. decembru vsem pripadnikom JLA v pokrajini ob Muri in našim vojakom v enotah širom po naši socialistični domovini . Razstava »Vojaški dnevi« (na sliki zgoraj), ki je odprta ves mesec december, je zelo pomembna manifestacija letošnje proslave Dneva JLA v Pomurju — in tudi povsod je možično obiskana. S PRVE SEJE ZAČASNEGA OKR. KOMiTEJA ZKS MARIBOR ZDRUŽEVANJE V GOSPODARSTVU V SREDO JE BILA V MARIBORU PRVA SEJA ZAČASNEGA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS ZDRUŽENIH OKRAJEV MARIBOR IN MURSKA SOBOTA Na seji so razpravljali o integracijskih gibanjih v dosedanjem mariborskem in soboškem okraju. Posebej so poudarili, naj občinski in Okraj- ni politična forumi ne bodo nosilci takih gibanji. Odločanje o združevanju je treba prepustiti delovnim kolektivom in njihovim samoupravnim organom. Na seji so izvodih tudi nov petčlanski sekretariat komiteja, v katerem so: Miloš Ledinek kot sekretar, Ivan Ros kot organizacijski, sekretar in Zvonko Canjko. Ivo Janžekovič, inž. Miha Košak kot člani. Kaj mi boš prinesel, dedek Mraz, v izložbi je toliko lepih igračk! PRVA PLENARNA SEJA ZAČASNEGA OKRAJNEGA ODBORA SZDL V MARIBORU RAZPRAVA O KMETIJSTVU NOV IZVRŠNI ODBOR OKRAJNEGA ODBORA SZDL MARIBOR — ZA PREDSEDNIKA IZVOLJEN ZVONE CAJNKO, ZA PODPREDSEDNIKA SIDA PODLESKOVA — ANALIZA IZVAJANJA PRIDELOVALNEGA SODELOVANJA MED ZADRUGAMI IN KMETOVALCI Na prvi plenarni seji začasnega vodstva SZDL za novi okraj Maribor — bila je pretekli torek v Mariboru —, so razpravljali predvsem o kmetijstvu v mariborskem in do- sedanjem soboškem okraju. Ko so analizirali izvajanje pridelovalnega sodelovanja med, družbenimi kmetijskimi organizacijami in kmetovalci. so ugotovili, da v glavnem zaostaja za pričakovanji, ker zadruge niso pričele pravično sklepati, pogodbe. Tudi delovanje zadružnih svetov ni povsod zadovoljivo, posebno še tam, kjer ni v zadostni meri pričujoča njihova družbena usmeritev. V nekaterih zadružnih svetih prihaja premalo do izraza zlasti aktivnost mlajših članov. Dokaj problematična je tudi povezava članov z zadrugami, ki imajo večje operativne okoliše. Zato bo potrebno smeleje uveljavljati o strpnejše oblike tega povezovanja. (Nadaljevanje na 4. strani) JUTRI V BELTINCIH SEJA OBČ. KOMITEJA ZKS V petek bo v Beltincih redni sestanek občinskega komiteja ZKS, na katerem bodo razpravljali o letnih konferencah osnovnih organizacij, ZK, ki bodo od 1. do 15. januarja, o združitvi občine Beltinci z sosednjima, soboško in lendavsko in o organizacijsko-kadrovskih vprašanjih občinskega komiteja. Osnovni celici - komuni -še večji poudarek V petek je bil v Murski Soboti zadnji plenum okrajnega komiteja LMS pred razformiranjem in priključitvijo k mariborskemu okraju. Na plenumu so analizirali občinske konference in letne sestanke aktivov. Ugotovili so da je bila posvečena glavna pozornost v tem obdobju predvsem vsebinski bogatitvi in krepitvi organizacije LMS Mladina se je aktivno vključila v vse razprave: o jesenski setvi, izvajanju agrotehničnega minimuma, predosnutku nove ustave itd; na svojih sestankih, posebno še na občinskih konferencah v Lendavi, Petrovcih in Beltincih je tudi kritično iznašala pripombe ob pomanjkljivostih, ki so jih mladi ljudje opazili v svojih vrstah ali pa v svojem okolju. Ob razformiranju tega okrajnega foruma je bila na plenumu še posebej podčrtana vloga komun, samoiniciativno in samostojno delo posameznih občinskih komitejev itd. Na plenumu so obravnavali tudi 14 predlogov za tiste mladince in mladinke, ki bodo kooptirani, v nov začasni okrajni komite LMS v Mariboru, 32 najzaslužnejšim članom dosedanjega okrajnega komiteja in njegovih komisij pa so izročili lepe knjižne nagrade. B. J. Lepo priznanje Zanesljivo lahko trdimo, da imajo pri organizaciji mladinskih političnih šol na občinskem komiteju LMS v Murski Soboti kar precej izkušenj, saj doživlja ta izobraževalna oblika že vrsto let uspeh za uspehom. Vsako leto je šola bolje pripravljena in zato tudi uspešnejša. Tudi pregovor pravi, da se delo samo hvali, a na komiteju v Murski Soboti so pred kratkim dobili še posebno priznanje. Za lansko mladinsko politično šolo, v katero se je prijavilo 63 mladincev in mladink, končalo pa kar 57 slušateljev, so na predlog CK LMS dobili od Predsednika republike knjižno zbirko trinajstih, v usnje vezanih knjig — Zbranih del maršala Tita. Zbirka je poleg uspeha šole najlepše priznanje za prizadevanja na področju izobraževanja mladih družbenih delavcev, obenem pa tudi vzpodbuda za še uspešnejše delo. V LJUTOMERSKEM AGROTEHNIKA SERVISU USPEŠNA KOPRODUKCIJA Za novejši razvoj obrtnega podjetja Agrotehnika-servis v Ljutomeru je značilno, da vse bolj prerašča v kovinsko industrijo; vse bolj očitno pa je tudi ugodno uveljavljanje podjetja z nekaterimi izdelki na domačem in tujem tržišču. Do konca leta bodo izdelali okrog 400 prikolic v sedmih izvedbah; 200 za kmetijstvo in 200 kamionskih prikolic za prodajno omrežje Tovarne avtomobilov v Mariboru, s katero so v zadnjem času navezali tesno proizvodno sodelovanje. Letos so že tudi izdelali prototip specialnega kamiona za potrebe gozdarstva TAM 4500-DGO. V mariborskem TAM-u izdelajo za to vozilo samo šasijo, nadgradnjo pa opravijo potem v ljutomerskem Agroservisu. Specialno vozilo je strokovno že ocenjeno in tudi ugodno sprejeto po Inštitutu za gozdarstvo in lesno-predelovalno industrijo LRS. Sedaj izdelujejo v podjetju prvo serijo teh tovornjakov. Prihodnje leto jih bodo namreč izdobavili TAM-u petdeset. Gozdni kamion stane okrog 8 milijonov din; polovica te vsote odpade na ljutomerskega proizvodnega partnerja. S pomočjo izvoznega podjetja, jz Ljubljane so že tudi navezali poslovne stike z ustrez- no firmo v Združeni arabski republiki, kamor bodo v naslednjih treh letih izvezli 200 kompletnih kamionskih prikolic v skupni vrednosti okrog 850.000 dolarjev. Prihodnje leto bodo uvozniku izdobavili naročene prikolice, v naslednjih dveh letih pa sestavne dele. S štirimi podjetji poslovne skupnosti MARIS v Mariboru sodelujejo tudi pri proizvodnji hladilne opreme. V svojem proizvodnem programu imajo še proizvodnjo transporterjev za tovarne, opreme za prevoz izdelkov, delovnih miz itd. V podjetju predvidevajo, da jim bo proizvodno sodelova- nje z večjimi podjetji navrglo letino okrog 400 milijonov din bruto dohodka, kar je v primerjavi z oceno celotnega bruto dohodka v letu 1963 (920 milijonov din, že kar pomembna postavka. Prihodnje leto nameravajo zgraditi tudi večjo delovno halo s površino 2 tisoč kvadratnih metrov; to bo odprt prostor železne konstrukcije. Letos so poleg doslejšnjih servisnih uslug za renomirane firme prevzeli še celotno avtomobilsko servisno službo za TAM iz Maribora in Iskro iz Kranja. -sk PRVE SEJE SZDL PO LETNIH KONFERENCAH V RADGONI Na vsem področju občine so bile te dni prve seje krajevnih organizacij SZDL po letnih konferencah. Na njih so konstituirali odbore, razčlenili so program dela ter izbrali vodje posameznih sekcij. Občinski odbor SZDL bo imel te dni enodnevne seminarje za vodje sekcij SZDL. Seminarjev se bodo udeležili tudi kmetijski tehniki in drugi kmetijski strokovnjaki, ki delajo po vprašanjih kooperacije in agrotehničnega minimuma. Kajti na mnogih letnih konferencah je bilo ugotovljeno, da je imela kmetijska zadruga premalo stika in vpogleda med privatnimi kmetovalci. Zato bo na seminarjih poudarek na večjo pomoč in boljše odnose med kmetijskimi strokovnjaki in privatnimi kmetovalci. Ika 90 ZDRAVSTVENIH, PROSVETNIH IN SOCIALNIH DELAVCEV NA SEMINARJU ZA ZDRAVSTVENO VZGOJO MLADINE V Radencih so v nedeljo z uspehom zaključili dvodnevni seminar, ki so se ga udeležili predavatelji za zdravstveno vzgojne tečaje, ki bodo na področju radgonske občine v začetku januarja. Seminar sta organizirala okraja Murska Sobota in Maribor, udeležilo pa se ga je okrog 90 zdravstvenih, prosvetnih in socialnih delaivcev. Ika V delavnicah Agrotehnika-servisa v Ljutomeru: k novim koprodukcijskim proizvodom, iz obrtnega podjetja v industrijo VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 20. DO 30. DEC. Mrzlo zimsko vreme s pogostimi, večinoma lahnimi snežnimi padavinami. Pomembnejše snežne padavine pričakujemo okrog 23. in 27. decembra. Dr V. M. Ljudska skupščina LRS o združevanju okrajev KREPITEV OBČIN Iz ekspozeja podpredsednika Izvršnega sveta LS LRS dr. Jožeta Vilfana in razprave na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS povzemamo, da ob združevanju okrajev v naši republiki gre prvenstveno za krepitev občin, ne pa za njih siromašenje. Konkretno so bila navedena središča dosedanjih štirih okrajev — Murske Sobote, Kramlja, Novega mesta in Nove Gorice, kjer so se poleg okrajnih uradov ugodno razvile tudi druge vzgojno izobraževalne kulturne in druge inštitucije, ki so že doslej bile skupnega pomena za več občin. Te občine bodo tudi v prihodnje obdržale na teh področjih dosedanje poslanstvo, saj so te medobčinske ustanove in institucije prav tisto, kar bo potrebno še nadalje razvijati in pospeševati. V nasprotnem primeru bi lahko utrpeli tudi določeno nacionalno škodo, saj smo bili ponekod, tudi v Pomurju, prav po nekaterih teh institucij v stalnih stikih z našimi sosednjimi državami in so te opravljale v določeni meri celo predstavniško misijo za našo državo. Medobčinsko združevanje sredstev za nekatere službe in ustanove, ki so že doslej koristno služile potrebam več občin, obstaja torej tudi vnaprej aktualno, novi okraji pa bodo morali proces medobčinskega združevanja na teh področjih še bolj podpirati. Za Pomurje je ta pr. še posebno aktualno vprašanje srednjega šolstva, nekaterih pokrajinskih kulturnih institucij, zdravstvenega centra, radia in tiska itd. kjer bi drobljenje sil in sredstev nikoli ne prineslo tolikšnega učinka kot prav združevanje, saj je to prepričljivo potrdila tudi dosedanja praksa. Nadalje bo potrebno pospešeno razvijati tudi institucije, ki, so dejavnostno pogojene z uveljavljanjem ustavnih pravic madžarske narodnostne manjšine. Čeprav gre na videz naglo združevanje okrajev in občin v nove upravno-teritorialne enote, pa to vendar ni prišlo nepričakovano, zlasti ne po uveljavljanju podobnih ukrepov v drugih republikah. Jasno je namreč bilo, da se bomo morali tudi v Sloveniji lotiti nove teritorialne razdelitve republike na okraje in občine še predi sprejetjem nove ustave. Razlog za tako naglo oblikovanje novih okrajnih središč je tudi v tem, ker bi daljši in bolj zapleteni postopki lahko neugodno vplivali na razpoloženje na terenu in tudi demobilizirali kadre na občinah in okrajih, kar pa bi nas tudi oddaljilo od pričakovanj, ki jih hočemo doseči prav z novo teritorialno razdelitvijo. Prav gotovo bi. daljši postopek neugodno vplival tudi, na kakovost nekaterih družbenih akcij, kot je bila na pr. ustavna razprava, ki je zahtevala nemoteno angažiranje čimvečjega števila družbenih delavcev in sploh državljanov. Nekateri skeptiki se tudi sprašujejo, ali je sploh kakšna razlika med) nekdanjimi občinami in sedanjimi krajevnimi skupnostmi, med nekdanjimi okraji) in sedanjimi občinami kar v določeni meri pogojuje tudi sedanje združevanje. Vendar pa pri tem, kot je bilo poudarjeno, ni tolikanj važno načelo teritorialnosti, ki smo ga tudi pri sedanjem združevanju morali upoštevati, kot prav to, da bi z razvojem vseh enot našega sistema, v katerem živimo in ga tudi razvijamo, diosegli refleks celotnega razvoja in vseh naših prizadevanj, da bi tako našli talko ureditev družbe, v kateri bo vsakemu občanu neposredno omogočeno čimbolj uspešno vključevanje v družbena dogajanja in njegova aktivna udeležba na vsakem mestu im družbenem področju. Vsebinska družbena razlika je namreč ogromna, pač takšna, kakršna je razlika med dvema sistemoma, kar pa tudi skeptiki, ki se pretežno oslanjajo na teritorialnost, ne bodo mogli zanikati. V gozodovih — najprej negovanje, potem izkoriščanje Velika Polana Šolski odbor je v dveletni mandatni dobi deloval uspešno. Tesno je bilo tudi njegovo sodelovanje s starši na roditeljskih sestankih, z učiteljskim zborom in s kulturno-prosvetno sekcijo SZDL. Poleg tega, da je uspešno reševal vprašanja, ki jih vsebuje Zakon o osnovnih šolah, se je trudil tudi za uveljavitev šolske reforme na polanski šoli. V tem času je dobila šola opremo za štiri učilnice, uredili so igrišča za košarko in rokomet, naročili potrebno telovadno orodje in opremo za tehnični pouk itd. še največ težav pa je imel odbor z mlečno kuhinjo. Naslednika čakajo še odgovornejše naloge. Sprejeti bo moral pravda šole in pravilnik o notranji delitvi dohodka, mnogo prizadevanj pa bodo terjale tudi priprave za gradnjo sodobnega šolskega poslopja, katerega bodo v skladu z občinskim načrtom začeli graditi v letu 1965. -fk- S.O.S. NAŠIH GOZDOV NAPRAVIMO KONEC BREZPERSPEKTIVNEMU IN NERACIONALNEMU GOSPODARJENJU Z NAŠIM GOZDNIM BOGASTVOM! — OSNOVNA NALOGA; REORGANIZACIJA GOZDNEGA GOSPODARSTVA TERJA ENOTNI GOZDNI GOSPODARSKI NAČRT — TUDI OBNOVA IN SEČNJA PO ENOTNEM NAČRTU — KADRI IN ENOTNA ODKUPNA POLITIKA. Okrog 30 tisoč hektarov gozdov v Pomurju dobesedno vpije po bolj racionalnem gospodarjenju. Posebno pereča je obnova po enotnem načrtu na približno 25.500 hektarih zasebnih gozdov. Škoda, ki ju je utrpelo gospodarstvo soboškega okraja zaradi neenotnega in neekonomičnega gospodarjenja z gozdovi je sicer nenadomestljiva, vendar bi s takojšnjo reorganizacijo gozdnega gospodarstva lahko povečali že v najkrajšem času vrednost bruto proizvoda od dosedanjih 540 milijonov dinarjev na najmanj poldrugo miljar- do. Ta kalkulacija zadeva samo pacek okrog 27 000 kub. metrov hlodovine, ki jo prodajamo kat polfinalne izdelke, namesto da bi se usmerili k predelovanju lesa v finalne izdelke. Ta naloga terja specializacijo in modernizacijo sedanjih zastarelih obratov lesno, predelovalne industrije. Primarna naloga v bodočem režimu gozdnega gospodarjenja pa je obnova naših gozdov. Okrog 650 hektarov predvidenih nasadov hitro rastočega gozdnega drevja — topolov in jelše — do leta 1970 jo skorajda preskromno nadomestilo za zamujen prirast gozdne mase, s katero smo dose- daj gospodarili hudo neekonomično in neenotno. Se toliko organizacijskih oblik upravljanja z našimi gozdovi v minulih desetih letih ni, bistveno spremenilo stanja. Dokončno bo treba razčistiti tudi odnose med kmetijskimi zadrugami in gozdnimi gospodarstvi. Stremljenje zadrug po kar najširše zastavljenem sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov na prenese dvotirnosti. Dosedanja praksa, da so se kmetijske zadruge vmešavale v odkup lesa gozdnih gospodarstev, je namreč nevzdržna. Sicer pa je pričakovati spremembo odloka v naši zakonodaji, kar vsekakor obeta gozdnim gospodarskim organizacijam krepko izboljšanje materialne osnove. Tudi združitev soboškega okraja z mariborskim je prinesla bistveno nove pogoje v osnovni koncept bodočega gozdnega gospodarskega režima Zamisel o enotnem gospodarskem programu za panonski del mariborskega okraja namreč ne bi prenesla ozkega lokalističnega načrtovanja, ampak terja, nasprotno, enotno obravnavanje gospodarjenja z gozdnim bogastvom. Razumljivo pa je, da se tako ne spremenilo naloge in obveznosti naših gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug, saj gre le (Nadaljevanje na 4. strani) Nadaljevanje uspešno započetega prizadevanja V SOBOTO JE BILA V MURSKI SOBOTI PLENARNA SEJA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA. VODIL JO JE PREDSEDNIK OSS BRANKO ZADRAVEC, PRISOSTVOVAL PA TUDI PREDSEDNIK OSS MARIBOR IVO JANŽEKOVIČ. NAJPREJ SO OBRAVNAVALI DOSEDANJI POTEK USTAVNE RAZPRAVE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, TEŽIŠČE RAZPRAVE PA JE BILO NA PEREČIH PROBLEMIH V GOSPODARSTVU IN DRUŽBENIH SLUŽBAH. Kakor je bilo posebej, poudarjeno na plenarni seji, bodo morala biti v pomurskih občinah tudi nadaljnja prizadevanja usmerjena predvsem k družbeno-gospodarskemu usposabljanju vodstev sindikalnih podružnic in organov de- lavskega upravljanja v podjetjih. V praksi je potrebno dosledno uveljaviti ustavna do ločila in jih uskladiti s statuti občin in delovnih organizacij. Tudi sistem notranje delitve dohodka med ekonomskimi in obračunskimi enotami je potrebno vsebinsko izboljšati in utrditi. Notranja delitev dohodkov med ekonomskimi enotami je slabo utirjena v gradbeništvu, kjer se pri delitvi osebnih dohodkov še vedno odmikajo od načela udeležbe ekonomskih enot po njihovem deležu v skupnem dosežku podjetja. Kmetijska družbena gospodarstva bodo letos zaiključila gospodarjenje s pozitivnimi bilancami, vendar pa so ugotovili, da bodo nekatera posestva dosegla ugodne gospodarske rezultate tudi z zaostrovanjem renta- bilnosti gospodarjenja na račun nižjih osebnih prejemkov in življenjskega blagostanja zaposlenih. Ob upoštevanju tega in še dokaj neugodnega kreditiranja je gradnja stanovanji za strokovnjake in delavce na teh posestvih še vedno zelo akuten problem. V dokajšnje težave pa je spet zašla Tovarna čevljev v Turnišču; njen kolektiv se mora zaradi izvoza obutve izključno na zapadno tržišče zadovoljiti z 80-odst. prejemki, ob tem pa ostaja tudi podjetje brez sredstev za svoje sklade. Združevanje mariborskega in soboškega okraja v eno teritorialno upravno-politično enoto ne bo smelo v ničemer zmanjšati pobud, smelosti in prizadevanj na gospodarskem in drugih področjih družbenega delovanja, ki so dobila zlasti v zadnjih letih pomemben pospešek .v pokrajini ob Muri. Podpiranje takega razvoja bo prav gotovo sprejel tudi novi mariborski okraj kot svojo osrednjo nalogo. Dosedanje izkušnje na področju gospodarjenja in samouprave pa se bodo po združitvi lahko tudi koristno dopolnjevale: v industriji na relaciji Maribor-Murska Sobota, v kmetijstvu pa obratno. Tudi na področju proizvodnega sodelovanja — doslej se je v odnosu, do mariborskega industrijskega bazena tako sodelovanje zelo dobro obneslo zlasti v ljutomerski občini — se odpirajo nove in ugodne možnosti -sk V LJUTOMERSKEM PODJETJU IMGRAD NOV PRO IZVOD ALU-PANELKE Ljutomersko podjetje IMGRAD je letos osvojilo nov finalni proizvod: alu-panelke, gradbeni element, katerega doslej v Jugoslaviji še nismo izdelovali. To so pravzaprav plošče različne debeline s kakovostno glino napolnjeno in impregnirano satovje obdajata na obeh straneh aluminijasti ali lesonitni plošči. Proizvodnjo alu-panelk so uresničili ob sodelovanju s tremi podjetji: MEPO iz Maribora (satovje) IMPOLOM iz Slovenske Bistrice (pločevinasti deli) in Tesnilko iz Medved (lepila za impregniranje). kaže pa. da bodo v kratkem prevzeli tudi stroje za izdelovanje satovja kar bo za podjetje vsekakor nova pridobitev. Različni testi so pokazali, da ima nov gradbeni element ki so ga letos pričeli izdelovati v ljutomerskem IMGRADU vsa svojstva, ki so največjega pomena pri gradnjah, zlasti še večjih in zahtevnih. Tako so alu-panelke primerne zlasti za gradnjo montažnih in weekend hišic, za njimi je veliko povpraševanje tudi v ladjedelništvu in letalstvu za hladilne prostore. O tem nas prepričajo tudi prva naročila: gradbeni inštitut v Sarajevu je že naročil pri podjetju. 2 tisoč kvadr. metrov novih gradbenih elementov, dokajšnja naročila pa imajo tudi iz Pule. Razgovori so že tudi o prodaji alu-panelk v sosednjo Avstrijo, saj nameravajo prihodnje leto zgraditi v Gradcu z novim gradbenim elementom najmodernejši hotel (Nadaljevanje na 4. strani) Alu-panelke v ljutomerskem IMGRADU DVA POMEMBNA DOGODKA V svetovnem dogajanju preteklega tedna sta zlasti pomembna dva dogodka: konferenca šestih neangažiranih držav v Colombu in konferenca NATO pakta na ravni ministrov v Parizu. Konferenca šestih neangažiranih držav v Colombu je bila sklicana na pobudo domačina — vlade Cejlona, da bi pripravila ugodna tla za miroljubno rešitev kitajsko-indijskega spora, ki je pred tedni že prerasel v nenapovedano vojno med obema državama in znova ponehal po že kar skrivnostni umaknitvi kitajskih čet za tako imenovano črto stvarnega nadzorstva. Čeprav o rezultatih konference ni bilo izdano nobeno konkretno poročilo, saj je bila tudi sama konferenca precej za zaprtimi vrati, pa je že več ali manj jasno, da bodo rezultati mirovnega posredovanja šestih neangažiranih držav lahko ugodno vplivali na obe sprti stranki, da bosta pristopili k pogajanjem kot najboljšemu sredstvu za poravnavo spora v korist svetovnega miru. Kaže, da zdaj vladi Indije in Kitajske skrbno proučujeta predloge konference v Colombu. O določnejših stališčih obeh strani bomo morda izvedeli šele čez nekaj dni, ko bo premieer Cejlona Sirimavo Bandaranaike obiskala New Delhi in Peking ter najvišjim državnikom obeh držav osebno pojasnila skupne predloge šestih neangažiranih z azijske ga in afriškega sveta. Težke je namreč naprej predvidevati kakšno dokončno stališče bosta sprejeli obe prizadeti vladi do teh predlogov, toda diplomatski opazovalci menijo, da so udeleženci konference težili predvsem k temu da bi z njimi obema sprtima strankama olajšali sklenitev častnega miru. Na evropski celini, v Parizu, pa je bilo pred dnevi kon- čano zasedanje najbolj odgovornih ministrov držav — članic NATO pakta. Ne bi se spuščali v to. ali so sklicatelji tega sestanka pričakovali več, kot so tokrat dejansko dosegli, znano pa je eno: tudi na tokratnem zasedanju so prišla na površje različna stališča posameznih članic zahodnega vojaškega pakta do nekaterih svetovnih problemov in tudi vprašanj znotraj same vojaške grupacije. To pomeni, da tudi Atlantski pakt kljub svojemu zunanjemu blišču še vedno ni uglašen zbor, ki bi zgolj pritrjeval mnenjem močnejših partnerjev, denimo ZDA, marveč da gre v nekaterih osrednjih svetovnih problemih tudi v tem paktu za bistvena nesoglasja med posameznimi članicami. Navedemo samo en primer: ZDA se na primer zavzemajo za to. da bi obdržale v tem paktu monopol nad atomsko oborožitvijo, medtem ko sta Velika Britanija in Francija za večje lastno nacionalno uveljavljanje na tem področju! Obiska predsednika republike tovariša Tita v Sovjetski zvezi in podpredsednika ZIS Edvarda Kardelja v azijskih državah še vedno trajata. Že iz dosedanjih rezultatov obeh obiskov lahko sklepamo, da gre tokrat za izredno važna in koristna srečanja državnikov zavezniških in prijateljskih de žel. Sovjetsko ljudstvo še vedno spremlja obisk tovariša Tita z nedeljenimi simpatijami in spoštovanjem, medtem ko se je obisk tovariša Kardelja v prijateljski Indoneziji že končal z bogatimi vtisi gostov in rezultati, ki se bodo prav gotovo močno odrazili v bodočem še s tesnejšimi političnem in gospodarskem sodelovanju obeh držav. Medtem je tovariš Kardelj že prispel na obisk v prijateljsko Indijo. Seja okrajne zveze za telesno kulturo Medobčinska tekmovalna skupnost V ponedeljek je bila razširjena seja OZTK. Prisotni so bili vsi predstavniki športnih organizacij iz Pomurja, delegat iz Maribora in drugi. Predsednik republiške zveze za telesno kulturo tov. Mikuž je prisotnim nakazal smernice za bodoče delo, ko se bosta združila okraja Maribor in Murska Sobota, pa tudi okrajni zvezi za telesno kulturo. Nova okrajna zveza, ki se bo delila na tri odbore, naj bi obravnavala le splošne stvari. Probleme v zvezi z raznimi tekmovanji pa bi reševala medobčinska tekmovalna skupnost, ki bi delovala na tistih področjih športnega delovanja, za katere je zanimanje. Tekmovalna skupnost ne bi bil organ, temveč organizacija, ki bi reševala zadeve v zvezi s tekmovanji v občinskih in okrajnih ligah. Tov. Mikuž je spregovoril tudi o pomenu JPI in o nalogi komune skrbeti za razmah telesno-vzgojnega udejstovanja, kajti telesna vzgoja mora biti važen člen življenja v komuni. Nadalje je govoru o tem, kaj vse morajo občinske zveze vnesti v svoje statute, predvsem pa je treba formirati občinske svete za telesno kulturo. Perspektivni plan pa naj obsega predvsem izgradnjo družbenih športnih objektov, njih uporabo in vzdrževanje, povečanje učiteljskega in drugega strokovnega kadra na področju telesne kulture itd. V živahni diskusiji, ki je sledila predsednikovemu uvodnemu referatu, so razpravljali predvsem o občinskih zvezah za telesno kulturo. Predlagano je bilo, naj bi občinska zveza v M. Soboti prevzela odgovornost za aktivnost ostalih treh občinskih zvez v Pomurju. Obveljal bo dosedanji tekmovalni sistem, edino finansiranje bo prenešeno na občine. Izvoljenih je bilo tudi 11 delegatov, ki bodo zastopali Pomurje v novi okrajni zvezi: iz soboške občine trije, iz radgonske, ljutomerske in lendavske po dva, iz beltinske in petrovsko-šalovske pa po eden. Po končani seji so razdelili zlate plakete vsem, ki že več kot deset let aktivno delujejo v telesnovzgojnih društvih »Partizan«. Plakete je podelila Zveza društev »Partizan« Jugoslavije. Prav tako so se prisotni oddolžili tudi okrajnemu predsedniku Ivu Orešniku za njegov večletni trud na področju telesne kulture v Pomurju s skromnim darilom. ŠAHOVSKI TURNIR V RAKIČANU Na kmetijski srednji šoli v Rakičanu je ŠŠD prejšnji petek organiziralo šahovski turnir v hitrih potezah za prvenstvo srednjih šol. Pomerile so se ekipe gimnazije, SŠTV in KGŠ, Učiteljišče, ESŠ in ŠZD pa svojih predstavnikov na turnir niso poslali. Ekipa Gomnazije je osvojila prvo mesto, KSŠ pa je pred SŠTV pripadlo drugo mesto. 2 POMURSKI VESTNIK. 20 DEC 1962 CESTE SESTAVNI DEL GOSPODARSTVA Mar bi bilo našim cestam za atomsko pustošenje! se jezil ondan voznik tovornjaka ob zlomljeni osi n nejevoljno gledal predse v valovito in kotanjasto »gladino« ceste. Zares, večina naših cest — z izjemo novih z asfaltno prevleko, spominja na bojno polje. Kot da bi še včeraj padale tod granate! Jame in škrbine do 40 cm niso nobena redkost! V najbolj bednem stanju so ceste III. reda. Le malo bolje je na cestah II. reda, vendar grozi tudi severni magistrali spričo dinamičnega porasta prometa (do 1000 ton prometa na dan) najhujše, če cestno podjetje ne bo posvetilo vzdrževanju novih cest večje pozornosti. Se bolj žalosten je podatek, po katerem so letos v soboškem okraju od skupne dolžine 554 km cest III. reda obnovili ali popravili le 2,7 km cestišča. Razumljivo, da utrpi zaradi tega gospodarstvo neprecenljivo škodo, ki nedvomno v enem letu odtehta dobršen del celotnih investicij za gradnjo in rekonstrukcijo cest na našem območju. Poglejmo ozadje in vzroke za sedanje kritično stanje našega cestnega omrežja. Če navedemo najprej vprašanje finančnih sredstev, ni moč mimo dejstva, da se je po priključitvi soboškega cestnega podjetja k mariborskemu stanje še poslabšalo. Mariborski »cestni trust« očitno ni kos organizacijski zamisli o izvajanju obnovitvenih cestnih del. Žal se podjetje v Mariboru vse do nedavnega znotraj ni konsolidiralo; menjava vodstev, pomanjkanje tehničnega kadra in slaba organizacija dela so opravili svoje. V Soboti je ostal obrat tega cestnega podjetja praktično nemočen, brez pravih pooblastil in samostojnosti. Tudi slaba kadrovska politika — v Mariboru očitajo soboškemu obratu. da vztraja pri reševanju socialnega problema — ni v dobro potrebi po redukciji delovne sile. kar ima za posledico poglabljanje finančne problematike, saj gredo domala vsa sredstva za osebne dohodke. Neracionalno delo naših cestarjev je tudi poglavje zase. Občasne kontrole so pokazale, da večina cestarjev v delovnem času ni na mestu. Vendar ne gre očitati samo cestarjem, ampak je osnovni vzrok za takšno stanje v slabi organizaciji dela, pomanjkanju materiala in podobnemu. Nenaden višek sredstev, ki je nastal ob koncu leta na račun materialnih stroškov, pa kaže vrzel v kalkulaciji proračuna, oziroma v določanju faktorja. Predlog, naj bi reorganizirali sistem dela cestarjev in prešli na ekipno vzdrževanje cest, pa se nujno zaustavi ob vprašanju, kako uresničiti sicer lepo in racionalno obliko vzdrževanja cest domala brez ustrezne mehanizacije Kazno je, da pri tem ne more ostati. Predlog soboškega obrata, da bi se v danih pogojih samoupravljanja v glavnem osamosvojili, je vsekakor umesten in vreden proučitve. Tem bolj pa je aktualen sedaj po izidu novega zakona o javnih cestah, ki postavlja pred cestna podjetja odgovorno tehnično nalogo, ne nazadnje tudi finančne obveznosti. Gre za obseg cestnih obnovitvenih in gradbenih del, ki naj v desetih letih poprečij o potenciranje negativnih posledic v našem gospodarstvu zaradi slabih cest. Ker je ta obsežna naloga neposredno povezana z interesi gospodarstva, zakonodajalec, razumljivo, povezuje uresničitev te naloge z bolj izdatnim združevanjem sredstev koristnikov cest. Kaj se obeta Pomurju glede ureditve cestne problematike, predvsem glede boljše povezave z zaledjem? Dokončna zgraditev severne magistrale do Lendave je osnovna naloga izvajalca. V doglednem času se nam obeta uredi- tev in gradnja magistrale, ki bo iz M. Sobote oziroma G. Radgone zbližala Pomurje prek Slovenskih goric s Ptujem, kar pomeni slišanje tranzitne poti v osrčje Slovenije. Pred izvajalca postavljajo tudi pospešeno gradnjo turistične ceste, ki bo povezovala Ormož z Radgono in se tako z novo »slovenjegoriško« magistralo priključila prometni žili, ki so jo speljali Avstrijci do Radgone. Končno je v interesu celotnega gospodarstva, da v najkrajšem času rekonstruiramo in uredimo vso cestno omrežje v Pomurju, čeprav za ceno precejšnjega žrtvovanja, vendar v skupno gospodarsko korist, ki lahko pomeni spričo neslutenega razvoja cestnega prometa samo bogato obrestovanje. Med novejšimi objekti v Beltincih — tudi zgradba Zdravstvenega doma Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V BELTINCIH NAČRTOVANJE V KMETIJSTVU DEJAVNOST ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE V BELTINCIH JE BILA V ZADNJIH DVEH LETIH USMERJENA PREDVSEM K USPOSABLJANJU KMETIJSTVA ZA VELIKE HEKTARSKE DONOSE IN SOCIALIZACIJO VASI. UVELJAVLJANJU NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA IN REŠEVANJU ŠOLSKE PROBLEMATIKE. Pred kratkim so se v Beltincih zbrali delegati krajevnih organizacij SZDL na občinski konferenci. Iz poročila občinskega odbora SZDL in živahne razprave je povzeti, da so Socialistična zveza, organi oblasti in druge organizacije v preteklem obdobju vložili največ naporov v razvoj osnovne in prevladajoče gospodarske panoge - kmetijstva. Zahvaljujoč taki gospodarski politiki se je vrednost kmetijske proizvodnje v teh dveh letih povečala od ene milijarde dve sto milijonov na dve milijardi štiri sto milijonov dinarjev ali za 26 odst, čeprav je kmetijstvo na tem območju še pretežno v zasebnem sektorju, kar ga tudi že močno ovira pri nadaljnjem razvoju. Družbeni sektor kmetijstva je na območju občine skromen. Čeprav je neprimerno bolj napredoval kot zasebni sektor, je v letu 1962 ustvaril le 17 odst. skupnega dohodka. V tem času se je vrednost proizvodnje družbenega sektorja kmetijstva povzpela od 213 na skoraj 400 milijonov din ali kar za 88 odst. Kmetijstvo je v preteklih dveh letih tolikanj napredovalo zato, ker je organizirana proizvodnja zajela že tudi večino zasebnih pridelovalcev in ker je bila množično vpeljana sodobna agrotehnika. Tako je v letu 1960 bilo v organizirani proizvodnji 1.330 ha zemljišč, letos pa že €050 hektarov ali domala petkrat več. Tudi uporaba umetnih gnojil se je povečala od 1.240 na 2,116 ton. Tudi zadružni sveti so v preteklem obdobju pokazali veliko pripravljenost, saj so bili zelo zainteresirani na dobrem gospodarjenju zadruge in tudi zelo občutljivi na razne nepravilnosti. Izhajajoč iz dejstva, da bomo v kmetijstvo še naprej vlagali velika sredstva in da se bo podoba naše vasi relativno hitro spreminjala, so delegati menili, da je potrebno sestaviti regionalni plan za razvoj kmetijstva, v katerem naj ne bi bile upoštevane le krajevne razmere in potrebe, temveč naj bi prišlo tudi do vsklajevanja s splošnim razvojem gospodarstva in perspektivnimi potrebami tržišča. Na konferenci je bila živahna razprava tudi o turizmu, predvsem lovnem, katerega devizni učinek je bil v letu 1962 20.507 dolarjev. Zato so menili, da je treba lovnemu turizmu posvetiti večjo pozornost, ker je vabljiva in donosna gospodarska dejavnost. (Nadaljevanje na 4. strani) POMOČ UČITELJEM pri poklicnem usmerjanju Minulo soboto so zborovali prosvetni delavci občine Ljutomer in sledili referatu Otona Žunca, ki je obširno govoril o osnovnih nalogah poklicnega usmerjanja, poklicni vzgoji in učnem načrtu za o- snovne šole. Prosvetni delavci so bili tako konkretno seznanjeni s temi vzgojnimi nalogami. in učnem načrtu za posamezne razrede. V obširni razpravi so iznašali tudi težave, ki nastajajo zaradi premajhnega števila učnih mest v obrti in industriji, pa tudi pri vpisu v šole druge stopnje, za katero so se odločili, a niso sprejeti zaradi prevelikega navala, zato išče jo šolo za šolo, nazadnje pa ne morejo nikamor. Prosvetni delavci so si na tem zborovanju izvolili tudi komisijo iz vrst učiteljev tehničnega pouka; komisija bo dala sugestije za izdelke, ki naj bi prišli na razstavo poklicnega usmerjanja, ki jo bodi; za Občinski praznik priredili tudi prihodnje leto. Novi vaški dom v Bistrici NOVA LAKIRNICA V LENDAVI V obratu mariborske Hidromontaže v Lendavi je živo prizadevanje, da bi svoje izdelke pričeli tudi izvažati po svojem matičnem podjetju. Tako že pripravljajo prve 0-serije naprav za pranje in sušenje perila, ki bodo vzorčne za inozemsko tržišče. Osvajajo že tudi proces proizvodnje 100-kilogramskih pralnih strojev, za katerimi je dokajšnje povpraševanje na domačem in poljskem tržišču. Najprej bodo izdelali prototip takega pralnega stroja. Prihodnje leto bodo zgraditi takoimenovano shod delovno halo. ki bo po svoji konstrukcijski izvedbi zgrajena tako, da bo omogočila zaposlenim bolj higiensko in z manjšimi nevarnostmi za zdravje in nesreče združeno delo na izpostavljenih delovnih mestih, kjer se zlasti pri varjenju sproščajo različni škodljiva plini. Pomembna pridobitev za kolektiv tega obrata je tudi nova lakirnica, za katero so v glavnem sami izdelali, stroje in naprave. Poleg lakirnice TAM v Mariboru je to največji tovrstni obrat v severno-vzhodni Sloveniji. V njem opravljajo storitve za lastne potrebe, ker pa je zmogljivost lakirnice večja, pa seveda tudi za druga podjetja. Na tem področju že uspešno proizvodno sodelujejo z ljutomerskim Imgradom pri izdelavi ustreznih gradbenih elementov za večje stanovanjske bloke. Ukvarjajo se tudi s konstrukcijsko delavnostjo. Proizvodnja šaržiranih silosov jim je že prinesla prve izkušnje. Tako so pred nedavnim izdelali serijo lažjih konstrukcij — raznih šairžirnih naprav tudi za talilnico korunda v Rušah. TUDI DIMNIKARJI POD ENO STREHO Dimnikarstvo je specifična obrtna dejavnost, ki zasluži tudi v naših razmerah posebno obravnavo. V manjših občinskih dimnikarskih obratih ni mogoče ob treh ali štirih zasebnikih, so se vključili v te obrate, učinkovito uveljaviti delavsko upravljanje. Tudi problem bodočega kadra je pereč, saj ga sedaj nihče ne vzgaja načrtno. V soboški občini tudi niso povsem zadovoljni z organizacijo dimni- karske službe, ki strokovno še povsem ne obvlada vseh potreb po rednih požarnovarnostnih ukrepih na terenu. Ljutomerski primer pa tudi kaže, da ni priporočljivo ustanavljati dimnikarskih servisov v okviru stanovanjskih skupnosti. Zategadelj postaja združevanje aktualno tudi v dimnikarstvu. Za vse pomurske občine naj bi formirali eno medob- činsko dimnikarsko podjetje, v katerega bi se vključili tu zasebni dimnikarji. Še najboljša rešitev bi bila. če bi vlogo takega podjetja prevzelo dosedanje obrtno podjetje Dimnikar v Beltincih, ki je že doslej opravljalo dimnikarske storitve na območju treh ob- čin. Predlog je, da bi tako podjetje pričelo poslovati že z novim letom, z združitvijo manjših dimnikarskih obratov pa bi bilo mogoče doseči enotnejše reševanje dimnikarskih stanovskih problemov, načrtnejšo požarnovarnostno službo, enoten režim cen za dimnikarske storitve, načrtnejšo vzgojjo strokovnih kadrov in zmanjšanje režijskih stroškov. Še enkrat o slovenskogoriški m a g i s t r a 1 i V zadnjem času je prispelo na uredništvo našega lista več prispevkov, v katerih se državljani odločno zavzemajo za modernizac. slovenskogoriške magistrale — rekonstrukcijo sedanje ceste III. reda Radgona — Radenci — Videm — Gomila — Juršinci — Ptuj v cesto II. reda kar postaja že zahteva ondotnega prebivalstva. Naš sodelavec Franček Holc z Gomile nam piše med drugim, da so doslej o neovrgljivi potrebi po rekonstrukciji te ceste, ki je pomembna za turistični in tranzitni promet, razpravljali že v številnih forumih ml krajevnih odborov SZDL, turističnega društva Gomila do ObLO Gornja Radgona in da je temu razpoloženju ustrezno ugodno reagirala tudi naša javnost. Na tej cesti, ki je ponekod v zelo slabem stanju, je dokaj živahen turistični promet. Avtobus vozi po tej cesti dvakrat dnevno na relaciji Ptuj — Radgona čez Gomilo. Potnikov v avtobusu je vedno več. Zlasti v poletni turistični sezoni radi zahajajo v te kraje tudi inozemski turisti. Poleg Gomile bodo sčasoma tudi Juršinci postali turistični kraj. Upoštevati pa je potrebno, da je ob tej cesti tudi zdravilišče in turistično središče republiškega značaja Slatina Radenci. Tovariš Holc tudi sporoča, da prebivalci ob bodoči slovenskogoriški magistrali že ustanavljajo na lastno pobudo vaške delovne brigade. Vsaka družina je pripravljena prispevati po svojih močeh s prostovoljnim delom, vožnjami itd. Rekonstrukcija te ceste pa postaja še bolj aktualna tudi zategadelj, ker je v načrtu za leto 1964 predvidena tudi gradnja mostu čez Muro v Radgoni, o čemer (Nadaljevanje na 4. strani) OBISKALI SMO SOSEDE Mladi zadružniki Nade Rajh z osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru smo šli na ekskurzijo v Črnce, Apače, Radgono in Radence. Bilo nas je štirideset. Z nami so šli tudi Marta Golobič, Vlado Porekar in prof. Drago Novak, ki vodi delo naše šolske zadruge. V Črncih smo si ogledali družbeno posestvo. Pokazal nam ga je tov. upravnik. Gojijo predvsem svinje in govedo. Prej so gojili tudi kokoši, po kurji kugi pa so kokošerejo opustili. Živinorejsko farmo v Črncih smo si ogledali zato, ker tudi sami nameravamo ustanoviti kokošjo farmo. Tov. upravniku smo se prisrčno zahvalili in se odpeljali proti Apačam. Tam smo si ogledali trg in hišo, kjer so napadli partizani kozake, nato pa krenili v Gornjo Radgono. V šoli so nas pričakovali zadružniki in nas pogostili. Razkazali so nam šolo in spominsko ploščo narodnega heroja Jožeta Kerenčiča. Nato smo krenili v mesto, kjer so nam razkazali mejo in mestne zgodovinske znamenitosti. Izrazili so željo, da bi ob koncu šolskega leta hoteli iti z nami na izlet. Nazadnje smo se ustavili še v Radencih, kjer smo si ogledali novo kopališče in zdravilišče. Naša zadruga obstaja že štiri leta. Od VGL smo dobiLi njivo, kjer gojimo črni ribez, koruzo, krompir in zelenjavo za šolsko kuhinjo. Imamo tudi ribnik, v katerega smo spustili 200 krapov. Pridelke prodajamo, izkupiček pa porabimo za učila in izlete. Lani smo bili na štiridnevnem izletu ob morju. Uvrstili smo se med najboljše zadružnike. Dobili smo že zvezno in republiško nagrado. Za denar, ki smo ga prejeli, smo nabavili radio in učila. Z. B. Kurivo, kurivo — vsakdanja podoba zimskih skrbi IZ DOKLEŽOVJA Za letošnji Praznik republike so prebivalci' Dokležovja doživeli lep dogodek: odprli so vaški dom in ga izročili svojemu namenu. Ta dom ima že od svojega začetka dokaj pestro zgodovino, toda piko na i so postavili vaščani šele tedaj, ko so se na konferenci SZDL odločili za 2-odstotni krajevni namenski prispevek. Letos so dom tudi dokončno dogradili. Ob otvoritvi so vaške orga- nizacije pripravile pester program: nastopila je folklorna skupina domačega prosvetnega društva, pevski zbor in skupine pionirjev. RAKIČAN Športna dejavnost v Rakičanu je precej razgibana. Te dni bodo končali medrazredno tekmovanje za prvenstvo v košarki. Košarkarji pa so letošnjo jesen dosegli svojevrsten uspeh, saj so v občinski ligi z osmimi točkami osvojili naslov prvaka. Tudi letos bo ŠŠD izvedlo anketo za najboljšega športnika v letu 1962, v kratkem pa bodo začeli s tekmovanjem za prvenstvo v šahu in namiznem tenisu. Deži Obal KAKO RO Z ODMERO DAVKOV? V ZADNJEM ČASU JE PRECEJ RAZPRAV O DAVČNI POLITIKI NA PODEŽELJU. BISTVO TEH RAZPRAV JE V TEM: NA KAKŠNI PODLAGI SMO DOSEDAJ IZRAČUNAVALI DAVČNE OSNOVE IN DOLOČALI DAVČNE OBVEZNOSTI, KAKO PA NAJ BI JIH V PRIHODNJE. Takoimenovano geografsko načelo pri uveljavljanju davčne politike se je že precej izrodilo v pogledu konkretnih družbenih rezultatov, ki jih prav z davčno politiko hočemo doseči na podeželju. To načelo je v mnogočem izključevalo možnosti za diferenciacijo glede na razlike v nivoju kmetijske proizvodnje in pridelovalne sposobnosti kmetijskih zemljišč. Tako je prišlo v praksi tudi do številnih anomalij, da so bili davkoplačevalci v nekaterih okoliših preveč obremenjen z davčnimi obveznostim, drugod pa z pet premalo. Premalo so bile tudi poudarjene razlike, ki so nastajale zaradi tržniih pogojev — med kmetovalci v bližini večjih mest in industrijskih središč na eni n kmetovale! iz oddaljenih davčnih okolišev na drugi strani. Dosedaj so odmerjali davek po katastru in narodnem dohodku. Vendar pa odmerjanje davkov po katastru, ki je za nekatere katastrske občine staro že sto let. ne more bati več povsem realno. Dostikrat ne ustreza več sedanjemu stanju niti kultura, ki je navedena v starem katastru (namesto nekdanjih njiv so sedaj pašniki in obratno), medtem so se zemljišča tudi površinsko spremenila itd. Tudi struktura in kakovost zemljišč vedno ne ustrezata sedanjemu stanju. Znano je, da imamo osem bonitetnih razredov, toda kdo more danes n. pr. jamčiti, da se kakovost zemlje v desetletjih ni spremenila — denimo v zadnjih letih ko z večjim doziranjem umetnih gnojil in uveljavljanjem agrotehničnih ukrepov prav gotovo tudi bistveno izboljšujemo kakovost obdelovalne zemlje. Zato se vedno bolj na gibljemo k temu, da naj bi tudi pri uveljavljanju davčne politike obveljalo gospodarsko načelo, katerega osnova naj bi bila: pridelovalna sposobnost zemljišča. Kaže namreč, da bi tako lažje odpravili disproporce med knjiženimi in dejanskimi razmerami, prav tako pa bi bilo mogoče doseči tudi večjo diferenciacijo pri odmerjanju davčnih obveznosti. Davčna odmera potem ne bo več posledica zgolj tehnokratskih izračunov, marveč odraz realnih možnosti davkoplačevalcev v določenem okolišu. Seveda bodlo pri iskanju take »resnice« potrebna realna in praktična merila. Naj navedemo samo nekatera izmed njih: odkup kmetijskih pridelkov, kupna moč prebivalstva, struktura kmetij, posestev in prebivalstva v določenem okolišu, poraba reprodukcijskega materiala, upoštevaje primerjalnih podatkov o pridelovalnih in gospodarskih dosežkih v družbenem sektorju kmetijstva, lega zemljišč (hribi — doline, čeprav ne v absolutnem smislu) itd. Zbiranje in obdelava teh meril bo kajpak morala biti temeljito poglobljena in že kar znanstvena, kajti vsakršna površnost ali ocenjevanje »od oka« bi se lahko močno maščevalo in nas oddaljilo od smotra, ki ga hočemo doseči prav z uveljavljanjem tega načela. Tako med katastrskimi občinami in tudi večjimi davčnimi okoliši, pripravljajo pa že tudi predpise, ki bodo omogočili večjo diferenciacijo celo znotraj posamezne katastrske enote. Kakor že zapisano: davčna politika naj bi v bodoče postala v večji meri instrument politike, ki jo vedno bolj odločno uresničujemo v kmetijstvu. Olajšuje nas predvsem izvajanje družbenih ukrepov in prizadevanj v kmetijstvu, hkrati pa vzpodbuja k večji proizvodnosti in jo v večji meri tudi stimulira. POMURSKI VESTNIK, 20. DEC. 1962 3 Nadaljevanja s prejšnjih stranih Razprava o kmetijstvu Ocena uspehov v kmetijstvu dosedanjega soboškega okraja je dokaj ugodna, saj imajo kmetijske organizacije za prihodnje leto že zagotovljenih nad 3 milijarde dinarjev za gradnjo hlevov in drugih objektov. Tudi z davčno politiko so precej na boljšem kot mariborskem okraju, kjer dolgujejo zasebni kmetje na račun davkov, hišnin in drugih dajatev še okrog 700 milijonov dinarjev. Na prvi plenarni sejta so izvolili tudi 12- članski izvršni odbor. Za predsednika Okrajnega odbora SZDL Maribor je bil izvoljen Zvone Cajnko. za podpredsednika Sida Podleskova, v izvršni odbor pa so še prišli: Slavko Soršak, Ludvik Modic, Štefan Brumec, R. Burger, Franc Šebjanlič, Jan ko Živko. Vladimir Bračič, inž. Miran Mejak, Ivo Kamnik in Milan Klemenčič. NOV PROIZVOD ALU-PANELKE Osvojitev proizvodnje alu. panelk v ljutomerskem IMGRADU prinaša pomembno novost in kakovost na področje proizvodnje sodobnih gradbenih elementov in je zategadelj velika pridobitev tudi za tovrstno slovensko industrijo. Na proizvodnji novih izdelkov pa so zasnovani tudi zelo ugodni cibeti podjetja, saj predvidevajo. da bodo s proizvodnjo alu panelk za jugoslovansko in inozemska tržišča dosegli letno Okrog 700 milijonov din bruto dohodka, kar jih bo uvrstilo med večja in ugodno akumulativna podjetja v Pomurju. Alu-panelke izdelujejo v posebni ekonomski enoti. Proizvodni proces strokovno usmerja inž. Jurij Godec iz Slovenske Bistrice. Prihodnje leto nameravajo osnovati v Mariboru posebno komercialno zastopstvo. ki bo iz večjega središča laže redno navezovalo poslovne stike z odjemalci na tržišču. S. K. S.O.S. NAŠIH GOZDOV za usklajevanje programa za obnovo, sečnje, odkup, predelavo lesa itd. Poglavje zase v neizogibni reorganizaciji našega gozdnega gospodarstva, so strokovni kadri. Sedanje stanje je zastran tega domala porazno, kajti praksa zaposlovanja logarjev. ki dejansko opravljajo vlogo nekakšnih čuvarjev gozdov, je že zdavnaj prerasla naloge sodobnega sistema upravljanja z gozdovi. V naših komunah bodo namreč morali vzporedno z načrtovanjem gojitve in gospodarjenje v gozdovih misliti tudi na vzgojo srednjih in višjih strokovnih kadrov. Žal so se načrtovanja v zvezi s sodobnejšim gospodarjanjem in kadrovanjem v gozdnem gospodarstvu lotili doslej samo v radgonski občimi, kar vsekakor ni optimistično. V pogojih boljšega in perspektivnejšega gospodarjenja v gozdovih se končno obeta Pomurju tovarna solfatne celuloze; vsekakor gospodarski činitelj, ki bi ga v prizadevanjih po racionalnejšem in bolj ekonomičnem izkoriščanju in obnovi naših gozdov ne smeli prezreti. O vseh teh in podobnih problemih sta na zadnji seji razpravljala oba zbora OLO M. Sobota. Zavzela sta enotno stališče z zgoraj nakazanimi rešitvami za pospešeno uresničitev te nadvse pomembne gospodarske naloge. Načrtovanje v kmetijstvu Tudi šolstvo je letos močno napredovalo, predvsem pri materialni krepitvi, saj so v primerjavi z letom 1961 imele šole na razpolago za 50 odst. več sredstev. Kljub temu pa v šolstvu obstoja še vrsta problemov: še vedno primanjkuje 24 učnih moča, več šolskih objektov je tako zastarelih in izrabljenih, da je rešitev samo v novogradnjah, povsem pa je potrebno urediti šolske okoliše glede na perspektive, potrebe in gibanje prebivalstva. Krajevne organizacije SZDL so ob podpori občinskega vodstva pokazale v zadnjih dveh letih izredno sposobnost za mobilizacijo prebivalstva in sredstev za gradnjo krajevnih kulturno-prosvetnih in političnih središč. Domala v vseh vaseh so vaški domovi tik pred dograditvijo, nekateri prostori krajevnih skupnosti pa so celo že povsem usposobljeni za svoje namene. ObLO je prispeval v te namene 15 milijonov din ali 12 odst. proračunskih sredstev. Krajevni odbori so občinski prispevek 3 do 4-krat pomnožili z zbiranjem lastnih sredstev in s prostovoljnim delom. Na konferenci je bilo tudi precej govora o formiranju krajevnih skupnosti, o njihovih pravicah in dolžnostih. Tudi o gradnji osrednjega kulturnega doma v Beltincih. Delegati so menili, da tokrat ne gre samo za postavitev dvorane, ampak za gradnjo vseh vzporednih prostorov, v katerih bo mogoče razvijati politično, kulturno in družabno življenje v najrazličnejših oblikah tudi za sosednje vasi. A. H. Še enkrat o slovenskogoriški magistrali se je mešana avstrijsko-jugoslovanska komisija že sporazumela. O širšem gospodarskem pomenu rekonstrukcije te ceste poročajo tudi od Vidma pri Ščavnici, kjer se bodo prav danes sestali krajevni odbori SZDL Videm, Bučkovci, Stara gora, Kapela in Radenci, da bi zavzeli enotno stališče do tega problema in se tudi ustvarjalno vključili v samo akcijo. Pobudnika za ta sestanek sta KO SZDL Videm in Juršinci. Na sestanku nameravajo izvoliti tudi skupen pripravljalni odbor za rekonstrukcijo te ceste. GORNJA RADGONA V majhnih naseljih Črešnjevci itn Zbigovci pri Radgoni so bili te dni dobro obiskani sestanki o osnutku občinskega statuta. Občani so največ razpravljali o krajevnih skupnostih. Občani Črešnjevec menijo, da bi bila pri njih potrebna kraljevina skupnost, ker imajo za to vse pogoje. Vprašanje krajevne skupnosti v Črešnjevcih je bilo sproženo že na seji Kluba odbornikov. Predlog bo obravnavala pristojna komisija. Obravnavali so že probleme socialnega zavarovanja. zanimali so se kako urejuje občinski statut - lastništvo itd. Ika TRADICIONALNO PRAZNOVANJE TUDI LETOS POTEKA PRAZNOVANJE DNEVA JLA V POMURJU V ZNAMENJU TRADICIONALNIH PRIREDITEV. Osrednja, proslava bo v M. Soboti 22. decembra ob 19.30 uri v dvorani kina Park«, kjer se bodlo razen govornikov predstavili obiskovalcem tudi kulturniki soboške glasbene šole, gimnazije in DPD Svoboda iz Murske Sobote. Na tej svečanosti bodlo podelili odlikovanja številnim zaslužnim članom ZB in rezervnim oficirjem. Po proslavi bo v Domu JLA v Murski Soboti družabni večer, ki se ga bodo razen članov ZB, rezervnih oficirjev i drugih udeležili tudi ugledni javni delavci. Organizacije ZB pripravljajo tudi sprejeme pionirjev domala v vseh komunah soboškega okraja. V Murski. Soboti bo sprejem in pogostitev pionirjev 22. decembra dopoldne v domu JLA. Praznovanje dneva JLA, ki bo v vseh komunah soboškega okraja, so povezali, povsod tudi z raznimi športnimi tekmovanji. Najbolj množična tekmovanja so organizirali v Murski Soboti, kjer se bodo pomerili med seboj člani bojevniških organizacij, Ljudske milice, športniki Pomurskega tiska in drugi v odbojki, namiznem tenisu, streljanju in šahu. B. B. OB DNEVU JLA V GORNJI RADGONI V počastitev Dneva JLA bodo v Radgoni v dvorani kulturnega doma organizirali razstavo Vojaški dnevi, ki prikazuje v slikah življenje in delo JLA. Otvoritveni govor bo imel predsednik združenja rezervnih oficirjev tov. Jošt. Po šolah bodo te dni vrteli kratkometražne filme o JLA. V Radgoni bo na predvečer praznika svečana akademija. Na njej bodo sodelovali mešani pevski zbor Svobode, godba na pihala, pionirji in pripadniki radgonske garnizije. Oficirji pa bodo po šolah pripovedovali pionirjem zgodbe o življenju med NOB. Družbene organizacije in pionirji bodo ob prazniku armade obiskali graničarje in jim priredili krajše kulturne prireditve. Ika PODOBA KUZME SE SPREMINJA Letos se je v Kuzmi in okolici marsikaj spremenilo. Novo šolsko poslopje in zadružna skladišča, čeprav še v surovem stanju, v marsičem spreminjajo podoba, kraja. Upanje je, da bo v letu 1963 še bolje. Ko pa smo že pri zadružnih skladiščih naj omenimo, da bi bilo prav, če bi se graška zadruga prihodnje leto malo bolj pozanimala za dokončno izgradnjo teh prostorov. Dobro hi bilo, če bi pri nadaljnjem urejanju prostorov upoštevali še črpalko za gorivo in mazivo; povezati bi se morali s podjetjem Petrol«, ki bi verjetno tudi pomagalo pri postavitvi črpalke. V tem okolišu e namreč veliko povpraševanje za gorivom in mazivom za motorna vozila in druge stroje, saj prihajajo po gorivo in mazivo tudi potrošniki iz oddaljenih krajev — vse od Grada, Rogašovec in Motovilec — mnogo zahtev pa je tudi pri voznikih motornih vozil, lahko rečemo iz vse Slovenije, pa tudi iz sosednje Avstrije. -zb- Igralska skupina mladih izz Šalamenec po uprizoritvi komedije »Na ogledih« OH, TA AVTOBUS Sprememba voznega reda za avtobus Kuzma—Murska Sobota je precej prizadela tukajšnje prebivalce. Po starem avtobusnem redu je odpeljal avtobus iz Kuzme zjutraj ob 5,15 uri, po novem voznem redu pa odpelje že ob 4.15 uri. Vozni red so spremenili zaradi tega, da ima potem zvezo tudi z Ljubljano in Zagrebom. Res, ta zveza je potrebna, ker so naši ljudje zaposleni po vsej Sloveniji, tudi v sosednji Hrvaški in drugih krajih v naši državi. V ta namen pa je Avtobusno podjetje Maribor nameravalo vzpostaviti še eno avtobusno zvezo Kuzma-Ljubljana (poleg že obstoječe). V ta namen je že tudi zgrajena garaža. Toda ob pričakovanju, kdaj bodo odprli še eno avtobusno zvezo, pa dobimo le spremenjen vozni red za že obstoječo progo; to pa nikakor ne zadovoljuje tukajšnega prebivalstva. Resnici na ljubo po- vedano, avtobus s prvotnim voznim redom je bil dokaj ugoden in večinoma že v Kuzmi zaseden. Z njim so se odpeljali ljudje, učenci in uslužbenci ob tej progi po svojih opravkih v šole in službe, večinoma v Mursko Soboto, kamor so prispeli ob 6,30 uri, torej pravočasno, da so lahko uredili svoje stvari, nastopili uk ali službo. S spremembo voznega reda pa pridejo potniki predčasno v Mursko Soboto in se nimajo kje ustaviti; čakati morajo celo uro, da lahko naposled uredijo svoje stvari, nastopijo službo ali pa uk. Prav bi bilo. če bi pred spreminjanjem voznega reda prišlo do posvetovanja med krajevnim odborom SZDL in avtobusnim podjetjem. Po sedanji enostranski odločitvi pa vozni red nikakor ne ustreza tukajšnjemu prebivalstvu. Obenem bi prosili podjetje za av- tobusni promet v Mariboru, naj bi vzpostavilo obljubljeno avtobusno zvezo direktno z Ljubljano, s čemer bi bilo zelo ustreženo mnogim našim ljudem. Z. B. Večja načrtnost V soboto je bila 5. seja Upravnega odbora sklada za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota. Na seji so razpravljali predvsem c dodeljevanju dodatnih sredstev iz rezervnega sklada in posameznim šolam, ki so zanje zaprosile. Ob tem so ugotovili, da so nekatere šole trošile sredstva precej, nenačrtno; zato so sedaj ob koncu leta tudi zašle v škripce. Komisija je proučila prošnje in ugodila najnujnejšem zahtevam osmih šol in otroškega vrtca v Murski Soboti; te namreč niso po lastni krivdi zašle v težave. Razdelili so nekaj nad 2,5 milijona dinarjev, kar predstavlja dobro polovico rezervnega sklada. Na. seji so še poudarili, da bo potrebna v prihodnje večja načrtnost in odgovornost pri uporabljanju dodeljenih sredstev, hkrati pa so sklenili, da bo potrebno razširiti rezervni sklad še zlasti sedaj, ko bo soboška komuna dobila v upravljanje tudi srednje šole v svojem območju. Ljutomer Sindikat prosvetnih delavcev občine Ljutomer je minulo soboto zvečer imel svoj tradicionalni družabni večer. Z lanskim letom je uvedel na leto celo dva taka večera, ker si člani želijo razvedrila in medsebojnega spoznavanja. Kot vsi taki večeri, je tudi letošnji zelo dobro uspel, saj so se zgrnili prosvetni delavci iz vaških šol in se tako s tovariši iz metropole ob prijetnih zvokih cvenskih fantov in humorjem tudi prijetno zavrteli. Obisk je bil zaradi slabega vremena nekoliko slabši kot svoj čas, vendar pa je bil večer na višku in je zadovoljil vsakega udeleženca; noč je bila celo prekratka. Navzeti novih moči za nadaljnje delo so se ob domači pesmi in glasbi zjutraj podali na svoja delovna mesta, pa čeprav so imeli do Stare ceste tudi poldrugo uro hoda po razmočeni poti. -ko. O lendavskih ribičih V Lendavi in okolici je okrog 80 ribičev, ki so vključeni v družino. Vendar, kot zatrjujejo v lendavski ribiški družini, pri nekaterih članih še ni mogoče govoriti o pravi športni zavesti. Predvsem pri tistih, ki ne vidijo v ribištvu dlje od svojih osebnih koristi in iščejo ribiško srečo tudi z živimi vabami. Drugo pa je to, da se posamezniki raje zatekajo v ribiško društvo v sosednji Hrvaški, kjer je lovni režim precej blažji (med drugim je dovoljen tudi odlov na živo vabo — s pomočjo manjših ribic, za katerimi zlasti rade hlastajo ščuke in se potem tudi ujamejo). Na letošnjem občnem zboru družine so se zavzeli za rešitev tega problema, katerega pa bo moč ugodno urediti le ob sodelovanju z ribiško organizacijo na Hrvaškem. Sporno je še vprašanje razmejitve lovnega ob- močja v Muri in tudi spoštovanja skupnega dogovora. Čeprav se lendavski ribiči v zadnjem času ne morejo pohvaliti s kakšnimi posebnimi ribiškimi trofejami, pa so tri, štiri ali petkilogramske ščuke, krapi ali somi že kar obilen zalogaj, ob katerem se splača razdirati tudi vedre ribiške šale. Se največ ulova je v hotiškem rokavu in v mrtvicah ob Murski šumi. Organizirano delovanje lendavskih ribičev je komaj šele v začetku; to pa še ne pomeni, da si tudi ne prizadevajo, da bi se v prihodnje na svojem področju vključili tudi v turizem. Letos so poleg 100 dijaških izdali tudi več turističnih lovnih dovolilnic. Predlagali so, naj bi v dolgednem času prišlo tudi do zgraditve ribnika v Lendavi. Predlagani objekt bi lahko uspešno služil turizmu. Ob sedanji založenosti družinske blagajne pa sami ne bi zmogli vseh gradbenih stroškov, ki bi prav gotovo močno presegli milijon, zato bi jim ustrezna pomoč komune bila še prav posebno dobrodošla. Lendavski ribič Štefan Tišler s 3,5 kg-ščuko, ki jo je ujel lani avgusta Iz Murske Sobote Javnost močno obsoja razbojniški napad ustaških emigrantov ob Dnevu republike na naše predstavništvo v Zvezni republiki Nemčiji. Pred kratkim je zaradi posledic tega napada preminil Momčilo Popoviča uslužbenec tega predstavništva, kar je povzročilo še večja negodovanja naših državljanov. Tako je bilo v soboto tudi v Murski Soboti protestno zborovanje, ki so ga organizirali soboški srednješolci. Nad 800 mladincev in mladink se je zbralo ob 11. uri dopoldne v kinodvorani, da so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi incidentov v nekaterih zahodnih državah ob jugoslovanskem prazniku. Z zborovanja so poslali skupno protestno poslanico vse soboške mladine Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beograd; v njej zahtevajo najstrožjo kazen za povzročitelje neredov in odločnejše posredovanje vlad za preprečevanje podobnih protijugoslovanskih izgredov ustaških emigrantov. PRIJETNO JE ŽIVETI V ARMADI »Delavnik« je v vojaški enoti razdeljen tako, da se lahko vsak posameznik nauči razen vojaških veščin tudi marsikaj koristnega. Kakor vsak delavec v tovarni, tako je tudi vsak vojak dopoldne pet ali šest ur na svojem »delovnem mestu« -— pri urjenju z orožjem raznih vrst. Mnogo časa odmerjajo ideološko-poliitična vzgoji vojakov. Vojaki sami pripravljajo dnevne informacije in jih potem posre- dujejo drugim. Ker pa so tu izbrani mladinci iz raznih podjetij, ustanov in posestev, zasledujejo vsaki dan tudi razvoj našega gospodarstva. Mnogi so že sodelovali v različnih samoupravnih organih in sedaj pred vojaškim kolektivom iznašajo uspehe in zapažanja iz svojih krajev. Tako se vojaki seznanjajo tudi z gospodarjenjem v tovarnah, podjetjih, zadrugah ... Mnogi si prime- re dobrega gospodarjenja celo zapisujejo in bodo zanesljivo o njih spregovorili, ko se bodo vrnili zopet v svoj kolektiv. O predosnutku nove ustave predavajo vojakom znani družbeni delavci. Tako se vojaki vzgajajo v dobre državljane in upravljalce. V dopoldanskem učenju je potrebno večkrat premagati tudi težave, zato pa ima popoldne vojak velike možnosti, da se razvedri in da uveljavi svoje sposobnosti. Ni kasarne, da ob njej ne bi bilo tudi vojaškega kluba, v katerem je čitalnica, TV dvorana, soba, za igranje šaha. knijižnica itd. Časopisi prihajajo iz vseh republik, v vseh jezikih; tudi v jezikih narodnostnih manjšin. Vojaki so lahko stalno »na tekočem« z dogodki doma. V Armadi je zelo priljubljeno branje knjig. Čitalnice so polne im lahko tudi zadovoljijo okus vsakega bralca« Če že nima vsaka enota svojega televtilzorjia, se vojaki zbirajo in gledajo program v televizijskih sobah. Tudi šahisti pridejo na svoj račun, saj, je v vojski šah šport štev. 1, posebno še v zimskih dneh. Dramske Skupine združujejo profesionalne igralce in amaterje. Ni praznika, da ne bi pripravili prireditve! Da pa vse to poteka načrtno in da se resnično lahko uveljavi vsak posameznik — za to skrbijo kulturno-prosvetni odbori, ki jih izvolijo vojaki iz svojih vrst. Tako si vojaki sami urejajo svoj prosti čas. Športni vzgoji posvečajo v Armadi veliko pozornost. Razen obveznih ur telesne vzgoje si lahko najde vsak dovolj razvedrila tudi na športnih igriščih, ki so jih vojaki zgradili sami. Odbojka, rokomet im nogomet so najbolj znane športne panoge v Armadi. V posebnih enotah pa je najbolj udomačen judo. Mladinci, ki se izkažejo na atletskih tekmovanjih kot talentirani tekmovalci, imajo možnosti za. nadaljnje uveljavljanje in treninge pod strokovnim vodstvom. Tudi smučarji imajo svoje zimske centre; tu pridejo na svoj račun še prav posebno Slovenci. Kot kolektiv je naša Armada vedno pripravljena poma- gati prebivalstvu. Ob letošnjih poplavah v Makedoniji je pomoč vojske znatno zmanjšalo škodo. Inženirske enote so s svojimi stroji zgradile že na stotine kilometrov cest in železniških pirog. V naši Armadi se vzgaja nov kader, ki bo v veliko pomoč pri izgradnji domovine. Na stotine šoferjev je dobilo kvalifikacije prav v Armadi. Vojak Geza Cigüt VP 5000/15 - Pančevo POMURSKI VESTNIK. 20. DEC. 1962 POZDRAVI OB DNEVU JLA Tudi ob prazniku naše Ljudske armade je prispelo na uredništvo našega lista več pisem, v katerih naši fantje, ki služijo vojaški rok v JLA, pošiljajo ob tem prazniku čestitke in tople pozdrave vsem preživelim borcem NOV, bralcem našega lista, svojim delovnim kolektivom, svojcem, sorodnikom, znancem in prijateljem, dekletom, pa tudi kolektivu Pomurskega vestnika in našemu uredništvu. Za izražene želje in čestitke se v imenu vseh najtopleje zahvaljujemo. Čestitke in pozdrave smo prejeli od vojakov-gardistov VP 6734 — Valjevo: Lojzeta Horvata, Rudija Pokliča, Rudija Gumilarja in Stefana Franka; Aleksandra Antaliča iz Vučje gomile, Franca Štrtaka od Grada, Janeza Lacija iz Kobilja, Jožeta Pozderca iz Trnja, Viktorja Heriča od Vidma ob Ščavnici, Jožeta Svatine iz Pristave, Feliksa Mavriča iz Logarovec in Milana Vrbanjšaka iz Veržeja, vsi VP 4848 — Bjelovar; Ernesta Sepa in Ludvika Barbariča, VP 3566-7 — Zagreb; Franca Rituperja in Štefana Balerja iz Kuštanovec. VP 7250-31a — Zagreb; Gustija Lovrenčiča iz Renkovec, VP 2477-2 — Skopje; Bele Kuharja iz Moščanec. Aleksandra Kerč- marja in Kolomana Časarja iz Križevec v Prekmurju, Jožeta Ciferja iz Kukeča in Franca Zlatnika iz Veržeja, vsi VP 1883 — Sarajevo; Franca Šipliča iz Kupšinec, Rudija Rajsarja iz Zenkovec, Roberta Novaka iz Bakovec in Franca Kolarja iz Petrovec, VP 9080 — Petrinje. LEPI USPEH Ivan Zrinski iz Murske Sobote, ki je trenutno na odsluženju vojaškega roka, je pokazal doslej na atletskih tekmovanjih lepe uspehe, še posebno v teku na 100 m, saj je njegov najboljši čas v tej disciplini 11,4. Med drugim je na pukovskem tekmovanju v Zagrebu dosegel prvo mesto, na tekmovanju za prvenstvo Zagrebške vojne oblasti, ki je bilo v Novem mestu, pa drugo mesto, medtem ko je bil v svoji ekipi prvi. Sodeloval je tudi na tekmovanju za vsearmijsko prvenstvo v Splitu, kjer je tekel v štafeti 4x100 metrov. Zaradi svojih uspehov v športu je bil sprejet v posebno športno četo v Beogradu, kjer sedaj pod strokovnim vodstvom pridno trenira. Verjetno bomo o našem rojaku in njegovih uspehih še večkrat slišali. MALA KRONIKA TRČENJE ZARADI MEGLE V soboto okoli 6.ure je prišlo na cesti, ki pelje proti Rakičanu, do lažje prometne nesreče; voznik osebnega avtomobila MS 23-99 je trčil v cestarski voziček, napolnjen s peskom. Do nesreče je prišlo zaradi nepreglednosti cestišča, kar je povzročila megla, in zaradi pozornosti voznika do nasproti vozečega kolesarja. Od udarca so se zvila desna vrata in delno tudi karoserija avtomobila. Po neuradni oceni znaša škoda na vozilu okoli 60.000 dinarjev. POŽAR — UDAREC TURIZMU V soboto je prišlo do požara v Sindikalnem domu v Petrovcih. V glavnem je poškodovan le zgornji del doma, toda škoda jo kljub temu občutna, lahko pa bi bila še večja, če ne bi gašenju požara priskočili na pomoč tudi pripadniki JLA in Ljudske milice. Menijo, da je do požara prišlo zaradi premočno zakurjene peči in zaradi nepazljivosti. SPET VZROK — SPOLZKA CESTA To je bila že tretja nesreča v soboto, ki pa na srečo ni povzročila telesnih poškodb. Po sredi je spet trčenje, tokrat med tovornjakom z voznikom Stefanom Kardošem iz Murske Sobote in šoferjem Janezom Dančom, prav tako iz Sobote. Do nesreče je prišlo okoli 12. uri v Krogu, ko sta se na blagem zavoju srečala tovornjak in džip, katerega je upravljal Danč. Ko je slednji hotel z zaviranjem zmanjšati hitrost, ga je prav tako kot v prej omenjenem primeru zasukalo na poledenelem cestišču v sprednji del tovornega avtomobila. Zaradi trčenja je na obeh vozilih nastala le materialna škoda, ki znaša po oceni približno 30.000 dinarjev. DVE SMRTNI ŽRTVI V soboto se je na Tišinski cesti v Murski Soboti pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi: poškodbam je med prevozom v soboško bolnišnico podlegla Marija Perkič iz Radgone, v bolnišnici pa nekoliko pozneje še Franc Lipič iz Črešnjevec, medtem ko je Andrej Karba, prav tako iz Črešnjevec, težje poškodovan. Vzrok za nesrečo je bilo trčenje osebnega avtomobila, ki ga je upravljal Lipič, s tovornjakom znamke TAM z reg. št. MB 24-06 in voznikom Avgustom Bukovcem iz Lendave. Nesrečo je povzročil voznik osebnega avtomobila, katerega je zaradi preostrega zaviranja pri prehitevanju kolesarja na poledeneli cesti zaneslo v sprednji del nasproti vozečega tovornjaka. Poleg omenjenih žrtev je na osebnem avtomobilu še za okrog 700.000 dinarjev gmotne škode, na tovornem avtomobilu pa po oceni za okoli 50.000 dinarjev. Tedenski koledar Petek. 21. dec. — Tomaž Sobota. 22. dec. — Dan JLA Nedelja, 23. dec. — Vlasta Ponedeljek, 24. dec. — Hermira Torek, 25. dec. — Božič Sreda, 26. dec. — Stefan Četrtek, 27. dec. — Janez Zdravstven dežurna služba 21. dec. — dr. Škulj 22. dec. — dr. Anica Gregorc 23. dec. — dr.Anica Gregorc 24. dec. — dr. Sedlaček 25. dec. — dr. Gruškovnjak 26. dec. — dr. Sedlaček 27. dec. — dr. Anica Gregorc Veliko nagradno žrebanje KMETOVALEC: Kaj naj storim s teboj, da bom imel čimveč koristi? PRAŠIČ: Oderi mi kožo in jo oddaj zbiralnici KOTEKS-TOBUSA. Blok za oddano kožo skrbno shrani, ker z njim sodeluješ pri jubilejnem nagradnem žrebanju, ki ga prirejata »Kmečki glas« in »Koteks-Tobus«. Če boš imel srečo, dobiš avto, material za hišo, moped, radio aparat ali kaj drugega izmed številnih dobitkov. KMETOVALEC: Saj res, tako bom storil. Kožo ti oderem, tako prejmem za njo denar in morda še dobitek. FINIŠ KOŠARKARJEV Pretekli teden je bilo odigrano zadnje kolo v občinski ligi za moške. Novi občinski prvak je na presenečenje postala ekipa Rakičana, ki je na zadnji tekmi premagala svojega največjega tekmeca, moštvo SŠTV. Z nekoliko slabšim količnikom ji sledi ekipa Sloge s 6 točkami pred Partizanom B, ESŠ B in pred moštvom iz Puconec. Vrstni red pri repu lestvice pa se bo še spremenil, ko bo odigrana zaostala tekma iz I. kola med ESŠ B in Puconci. V tem — poslednjem — kolu je gotovo najzanimivejša tekma med SŠTV in Rakičanom, ki ni bila le borba za točke, temveč je odločila prvaka občine. Po zanimivi igri je zmagala ekipa Rakičana z 51:46 (24:26). V tekmi med Puconci in Slogo je po pričakovanju zmagalo moštvo Sloge z rezultatom 70:31 (26:16). Igra je bila nezanimiva. S presenetljivim uspehom pa je ekipa Partizana B premagala ESŠ B; rezultat se je ob koncu tekme glasil: 81:52 (27:27) v njihovo korist; kar je tembolj zanimivo, saj je bil ob polčasu rezultat še neodločen. V okrajni ligi pa je pretekli teden bilo odigrano predzadnje, to je IV. kolo. Najrazburljivejša je bila tekma med ESŠ in Partizanom, v kateri si je Partizan za- gotovil zmago šele v zadnjih minutah. Kje bi iskali krivca za tako slabo igro Partizana? Ali v sodnikih, ki so prisodili igralcem Partizana že v prvem polčasu kup osebnih napak, ali v preozki telovadnici, kjer se lahko igra le na kontra, ali pa tudi v tem, da je Partizan nastopil brez svojega najboljšega igralca? No vsekakor je bila zmaga 70:63 (33:35) za Partizana težja kot je bilo sprva pričakovati. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi Lendave in Elana. Zmagalo je vedno boljše moštvo Lendave z rezultatom 44:36 (22:21). Poraz Elana lahko opravičuje le nastop z močno oslabljeno ekipo. Na lestvici še naprej vodi Partizan s 6 točkami pred Elanom, Lendavo, ESŠ in Grafičarjem. V občinski ligi za ženske je bila v zadnjem kolu le ena tekma med ESŠ in SKŠ iz Rakičana, pa še ta se je končala z 20:0 (p. f.) za domačo ESŠ. Tekma med Elanom in Slogo je bila preložena, do konca pa mora biti odigrana tudi tekma med SKŠ in P. Mladostjo iz II. kola ter Slogo in SKŠ iz IV. kola. Na lestvici še naprej vodi Elan. Končne lestvice vseh teh lig kakor tudi liste strelcev bomo objavili v prihodnji številki. ODBOJKA Pretekli teden je bil v Murski Soboti dvodnevni seminar za odbojkarske sodnike; organiziral ga je strokovni odbor za odbojko pri OZTK v Murski Soboti. Seminar sta vodila sekretar zveze odbojkarskih sodnikov Slovenije Alojz Hvala in sekretar podzveze odbojkarskih sodnikov Maribor Zdravko Obersnel. Seminarja se je udeležilo skupno 19 kandidatov iz Pomurja, od katerih pa je le 7 uspešno opravilo izpite za odbojkarskega sodnika, 5 kandidatov pa je doseglo staž pripravnika. Novi odbojkarski sodniki bodo vodili okrajna in občinska tekmovanja. NK Beltinci: USPEŠNO Na občnem zboru NK Beltinci, kateremu je prisostvovalo lepo število pristašev, so ugotovili, da so mladi nogometaši Beltinec v času dveletnega obstoja kluba dosegli zavidljive uspehe. Največ uspeha so dosegli člani, ki so v jesenskem tekmovanju za prvenstvo v Pomurski nogometni ligi zasedli prvo mesto brez poraza in kar s štirimi točkami prednosti. Uspešni pa so bili tudi mladinci, ki so prav tako jesenski prvak Pomurske mladinske nogometne lige, in pionirji, ki so na letošnjem pionirskem turnirju v Lendavi nepričakovano osvojili prvo mesto in pokal Nogometne zveze Slovenije. Nogometni klub Beltinci, ki si močno prizadeva pri vzgoji mladega naraščaja, je uspel letos ustanoviti nogometni aktiv v Melincih. V letošnjem letu so si tudi lepo uredili nogometno igrišče, katerega so razširili in zravnali. Največjo težavo pa občutijo zaradi pomanjkanja slačilnice. Na občnem zboru so izvolili nov 13-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor, katerega glavna na- loga bo: vključiti čimveč pionirjev in mladine tudi iz okoliških vasi, vzgoji tega mladega naraščaja pa posvetiti največjo skrb. Občinska liga za namizni tenis V ponedeljek je bila formirana občinska liga za namizni tenis, v kateri sodeluje 22 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Službene objave za I. kolo tekmovanja. Vse tekme bodo v nedeljo, dne 23. dec. na igrišču prvoimenovane ekipe. I. LIGA: TMP : ESŠ ob 9. uri; Gimnazija : Mura B ob 8. uri: Martjanci : JLA ob 9. uri; SŠTV : Potrošnik A ob 10. uri; Dijaški dom A : SKŠ ob 10. uri. II. LIGA: Dijaški dom : Učiteljišče ob 8. uri; Markišavci B : Puconci ob 9. uri; Potrošnik B : Krog ob 8. uri; Mura A : Mladinski klub ob 10. url; Mladost : Polet ob 9. uri; ESŠ pa je v prvem kolu prosta. KINO MURSKA SOBOTA — od 21.—23. dec. italijanski barvni kinemaskopski film: »Orientalke«. Od 24. -25.dec. italijanski kinemaskopski film: »Pojdimo v San Remo«. Od 26.—27. dec. jugoslovanski kinemaskopski film: »Kozara«. SLATINA RADENCI — 22. in 23 dec. nemški film: »Ti si moja pesem«. 27. dec. slovenski film: »Ples v dežju«. LJUTOMER — 22.— 23. dec. španski film: »Prodajalka vijolic«. 26.-27. dec. domači film: »Kota 905«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 22. in 23. dec. argentinski film: »Tango ljubezni«. 25. in 26. dec. italijanski film: »Velika vojna«. BELTINCI — 22. in 23. dec. domači film: »Skupno stanovanje«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 22. in 23. dec. italijanski film: »Krik«. ČRENSOVCI — 22. in 23. dec. ruski film: »Vaša Železnova«. ŠALOVCI — 22. in 23. dec. italijanski film: »Prekleta sleparija«. Električno podjetje ,,Blisk” M. Sobota, Lendavska 5, Tel. 117 OPRAVLJA V SVOJEM SERVISNEM ODDELKU NASLEDNJE USLUGE: POPRAVILA radioaparatov, ojačevalcev in gramofonov. POPRAVILA televizijskih aparatov, instrumentov in akustičnih naprav vseh vrst. POPRAVILA pisalnih in računskih strojev,razmnoževalcev in pisarniških strojev vseh vrst. POPRAVILA hladilnikov, štedilnikov, bojlerjev, likalnikov in gospodinjskih strojev vseh vrst. POPRAVILA in previjanje elektromotorjev. POPRAVILA stikal in avtomatov. V svojem sklopu opravljamo vsa elektroinstalaterska dela, instaliramo vodovode in naprave za centralno gretje, opravljamo kleparske, strojno-ključavničarske in mehanične usluge. Vsa dela opravljamo hitro, solidno in poceni! Za naročila se priporoča kolektiv ,,BLISKAʻʻ Murska Sobota ZA NOVO LETO 1963 ISKRENO ČESTITAMO! ŠOFERJA D-KATEGORIJE sprejmemo takoj. Prošnje [poslati Avtobusnemu prometu Maribor — poslovalnica M. Sobota. Prednost imajo šoferji, ki imajo stanovanje v Rogašovcih ali neposredni bližini. Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota, obrat Kombinata »Pomurka«, Murska Sobota razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: nastop službe takoj ali po dogovoru; osebni dohodki po Pravilniku obrata TMP. Pogoji za nastop službe: popolna srednja šola in 5 let prakse v knjigovodstvu; nepopolna srednja šola in 10 let prakse v knjigovodstvu. Razpis velja do zasedbe zgoraj navedenega delovnega mesta. ZAHVALA Ob težki in prerani izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta in starega očeta VILJEMA ZAVECA iz Kuštanovec izrekamo najiprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam v času naše največje žalosti stali ob strani, sočustvovali z nami, izrekali sožalje in tolažilne besede ter z venci obsuli njegov grob. Hvala delovnemu kolektivu Zavarovalnice iz Murske Sobote za darovane vence, godbi na pihala, pogrebcem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so pokojnega v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnja poti. Kuštanovci 17. dec. 1962 Žalujoča žena in sin Ladislav z družino Poživeti množičnost in kvaliteto sodnikov V nedeljo so se nogometni sodniki polnoštevilno udeležili svojega rednega občnega zbora, na katerem so bili kot gostje prisotni tudi predstavniki Maribora, PNP in NK »Sobota«. Od ustanovitve Podzveze sodnikov za Pomurje je preteklo le poldrugo leto in prav zato je težje analizirati uspehe dela te mlade organizacije, ki je šele v zadnjem času našla pravo pot za napredek svojega kadra. Trenutno šteje podzveza 27 članov, od katerih je le 1 sodnik zveznega razreda, trije so republiškega, ostali pa podzveznega razreda. Na občnem zboru se je po obsežnih poročilih razvila živahna razprava sodnikov o težavah pri sojenju, delegliranju in pri odnosu; do samih klubov. Največ pritožb je bilo izrečenih na račun NK »Pušča«, ki je za sodnike poseben problem. Predlagali so, naj bi ta klub razpustim, vendar bo dokončno o tem razpravljala PNP. Tudi službujoči delegati domačini — so do neke mere posebno vprašanje, saj so dostikrat vzrok, da ob raznih prekrških njihov klub ne pride pred disciplinsko sodišče. Da bi stanje kolikor mogoče izboljšali, so sklenili, da bo PNP v naj- krajšem času organizirala po klubih predavanja za odbornike, igralce in gledalce o pravilih igre in medsebojnih športnih odnosih. Pri pregledu statistike so ugotovili, da so letos sodniki vodili kar 343 tekem, od teh 5 mednarodnega značaja, 240 podzveznih tekem, 11 tekem SCL, 12 v mladinski ligi itd. Podzveza je imela tudi tesne prijateljske stike z podzvezo v Mariboru, s katero je odigrala tudi več prijateljskih tekem. V spomin na tragični dogodek v Mariboru pa so sklenili, da bodo vsako leto organizirali nogometne tekme Memorial Kolenca. V načrtu za prihodnje leto imajo tudi organizacijo dveh tečajev; računajo, da bodo tako pridobili 20 novih sodnikov. Posebno pozornost bodo posvetili tudi sodnikem-pionirjem, ki bodo odslej sami vodili svoja srečanja. C Prijateljsko srečanje V nedeljo je bilo v dvorani zadružnega doma v Slatina Radencih prijateljsko srečanje v namiznem tenisu med ekipama Partizana iz Radenec in moštvom Cmureka iz sosednje Avstrije. Pred tekmami je goste v imenu prireditelja pozdravil Janko Sušeč, nakar se je za prisrčen sprejem v imenu gostov zahvalil gospod Konsteiner, ki je izrazil prijetno presenečenje nad dobro organizacijo in izredno prijateljskim sprejemom. Povabil je tudi naše igralce na povratno srečanje, ki bo januarja prihodnjega leta v Cmureku. Sledila je še izmenjava praktičnih daril, nakar se je pri- čelo tekmovanje, ki je potekalo v pravem športnem duhu in fair igri obeh moštev. Odigranih je bilo 13 tekem posameznikov in 2 tekmi dvojic. Moštvi sta bili precej izenačeni, posebno v igri članov, vendar pa se je izkazalo, da našim tekmovalcem primanjkuje treningov, kar je imelo za posledico poraz v zaključnih igrah in ekipno izgubo tekem. V nasprotju s člani pa so bili mladinci znatno boljši, saj so vse tekme, tako posameznikov kot ekip in dvojic, odločili v svojo korist. Tekmovanje, ki je bilo v tehničnem in strokovnem pogledu zelo dobro organizirano, je prvo v okviru Partizana iz Radenec in prvo, v okviru maloobmejnih stikov z Avstrijo na tem področju. Pokazalo se je, da tudi športna srečanja prispevajo k dobrim sosedskim odnosom na naši severni meji. KOŠARKA DELEGIRANE TEKME Okrajna liga V. kolo: Telovadnica gimnazije — 21. t. m. ob 19.30 uri Partizan : Elan. Juteršnik. Šerotar A. — Močano-va, Benkova; Telovadnica ESŠ — 23. t. m. ob 10. uri ESŠ : Grafičar. Kerčmar. Firm — Toplakova, Rituper. Občinska liga — moški: V Puconcih — zaostala tekma iz I. kola med Puconci : ESŠ B, 22. t. m. ob 16. uri (popoldne), Gajšek, Juteršnik dva domačina. Občinska liga — ženske: V Rakičanu zaostala tekma 11. kola med SKŠ (Rakičan) : P. Mladost 23. t. m. ob 10. uri. Veršič. Horvat — Glažar. Debelak; Telovadnica gimnazije — zaostala tekma iz V. kola Sloga : Elan 20. t. m. ob 19.30 uri, Hakl, Šerotar L. Vadnal. Veršič; Telovadnica gimnazije — zaostala tekma iz IV. kola Sloga : Rakičan (SKŠ) 22. t. m. ob 19.30 uri, Veršič, Horvat — Gajšek, Turza. ŠAH V soboto je bilo v klubski sobi internata Kmetijske srednje šole v Rakičanu srednješolsko prvenstvo v šahu, katerega so se kljub vabilom odzvale le tri šole: gimnazija, SŠTV in domačin SKŠ. Po pričakovanju je prvo mesto zasedla ekipa gimnazije, ki je svoja nasprotnika obakrat premagala s 4:0. Drugo mesto pa je po zmagi nad SŠTV z 3:1 zasedla ekipa SKŠ. -mv- Mali oglasi ŽENSKO KOLO. v dobrem stanju kupim. Ludvik Kološa, Ivanovci 7, p. Fokovci. M-1100 KMEČKI VOZ prodam. Rankovci 2, p. Tišina. M-1099 ŽAGO-cirkularko, kompletno, ugodno prodam. Roman Železen. Beznovci 43, p. Bodonci. M-1101 IZGUBIL se je lovski pes, pasme nemški ptičar, sliši na ime Aron. Poštenega najditelja prosim. da ga proti nagradi vrne ali sporoči na naslov: Ing. Tibor Titan. Črnelavci 18. M-1103 DENARNICO s 30.000 dinarjev in dokumenti sem izgubil v Kolodvorski restavraciji v Ptuju Ker je stranka opažena, prosim, da vrne denar in dokumente proti nagradi na ime, ki je v osebni izkaznici. M-1104 DVOSOBNO komfortno stanovanje v Kopru zamenjam za podobno ali manjše v Murski Soboti. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Možnost trojne zamenjave — Maribor«. M-1105 PRALNI STROJ, italijanske znamke »Grippo«. zelo ugodno prodam. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Tudi centrifuga«. M-1105/l ELEKTRIČNI in ročni stroj, nemške znamke, za cepljenje in hoblanje viter iz vrbovih šib. prodam. Jože Stažišar. Notranje gorice 45. p. Brezovica pri Ljubljani. M-1109 SOBO oddam. Naslov v upravi lista. M-1112 MOTORNO KOLO NSU Pretiš, ugodno prodam. Viktor Domanjko. Janžev vrh 48. p. Slatina Radenci. M-1113 1 DRSALNA REVIJA V CELOVCU! (od 7. do 22. februarja 1963) KOMPAS — Celje prireja v času od 7. do 22. n. 1963 enodnevne izlete z avtobusi v Celovec. Z namenom, da se v tem času omogoči obisk svetovno znane baletne drsalne skupine »Wiener Eisrevue« kakor tudi obisk Celovca, je naše podjetje zasiguralo za to revijo vstopnice, katere bodo že pri prijavi udeleženci lahko plačali z dinarji. Cena izleta iz Celja je din 3.500 (t. j. prevoz in potno dovoljenje). Posebej se plača vstopnica za revijo v znesku 1.500 din. Prijave sprejema Kompas — Celje do 20. januarja 1963. 2 SICILIJA — 5-dnevno potovanje za prosvetne delavce v drugi polovici meseca januarja 1963 3 MOSKVA — V času od 20. m. do 28. III. 1963 prirejamo 8-dnev-no potovanje z reaktivnim potniškim letalom »Caravelle«. Smer potovanja: Zagreb—Varšava—Leningrad—Moskva. Zahtevajte programe v vseh Kompasovih poslovalnicah. 4 PO SREDOZEMLJU — AFRIKA Tradicionalno Kompasovo potovanje s posebno ladjo v mesecu marcu 1963. KOLEKTIVI! POSEBEN POPUST! Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA in UDOBNA! Se priporoča Kompas Celje, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage nepozabne žene, mame, stare mame in sestre IRME PERKIČEVE roj. HORVAT iz Gor. Radgone—M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo od daleč in blizu spremljali na zadnji poti, ji poklonili v slovo vence in šopke rož, nam pa ustno ali pismeno izrazili sožalje, nam v največji žalosti stali ob strani in z nami sočustvovali. G. Radgona, M. Sobota, Beltinci 18. dec. 1962. Žalujoči družini: Perkič in sestra Jolanka Horvat POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11 1-583 POMURSKI VESTNIK, 20. DEC. 1962 5 V zdravilišču S. Radencih se že pripravljajo Na kaj neki le? Tudi našega sodelavca, katerega je te dni pognala radovednost med ljudi tega podjetnega kolektiva, je presenetila nenavadna živahnost med organizatorji, ki prijavljajo v letošnji zimski turistični sezoni pravo in doslej edinstveno atrakcijo: sprejem dobrega Dedka Mraza, katerega nameravajo letos prav krepko vpreči v svoje turistično prizadevanje — pa jim dobrodušni Dedek Mraz tega menda ne bo odrekel, — saj bo ostal v našem največjem turističnem središču domala teden dni. Na tihem so podjetni organizatorji našemu sodelavcu še prišepnili na uho. da bo Dedek Mraz sprejemal tokrat staro in mlado od 26. do 31. decembra. Vsakemu bo toplo segel v roke in mu skušal tudi ustreči, njegovo dobro srce bo v znamenju treh src in slatinskega vrelca tudi tokrat odprto za vsakogar, najbolj pa seveda za malčke, ki se bodo v teh dneh zgrnili v Zimski vrt k svojemu dobrotniku kar iz treh občini radgonske, ljutomerske in soboške. Seveda ne skrivajo te dni v Slatina Radencih tudi tihe bojazni, da jim letos ne bo kar tako gladko steklo od rok. Letošnja, za naše razmere atraktivna prireditev jelkovanja v Slatina Radencih je vsekakor korajžen začetek in obetajoč poskus, ki naj bi se prihodnja leta spremenil v hvaležno tradicijo. »Organizatorjem je potrebno za tak podvig že vnaprej čestitati in jim zaželeti največ uspeha!« — tako nam je po telefonu sporočil z vrha zasneženega Triglava tudi Dedek Mraz in še dodal, da se tudi on zelo veseli srečanja z dobrimi znanci iz Pomurja — tokrat v Slatina Radencih. Naj vam še sporočimo, da se je dobrodušen starček z dolgo siva brado že tudi odpravil k nam v goste. Uraden sprejem Dedka Mraza napovedujejo v radenskem zdravilišču za sredo. 26. decembra. Do takrat pa še malo potrpljenja in toplih želja za našega dobrotnika, tla se mu na poti v naše Radence ne bi pripetila kakšna nesreča. Sicer pa so škratje in palčki že poskrbeli za kar največjo varnost njegovega potovanja! DEDEK MRAZ RADENSKI GOST Petek, 28. decembra 1962: ob 19. uri v gostišču Pošta prihod Dedka Mraza med člane kolektiva radenskega zdravilišča. Medsebojna obdaritev članov kolektiva. Za največjo tajnost jamči Dedek Mraz, ki bo kajpak glavna osebnost na tej prireditvi. Pakete lahko člani kolektiva oddajo tudi z naslovi darovancev v zaprtih kuvertah. Dedek Mraz bo tokrat lastnoročno odpiral kuverte in izročal da- rila zbranim. Na koncu lepega prizora tovarištva in solidarnosti pa še ena posebnost: nastop Štajerca in Prekmurca v domačih narečjih; ta izbranca bosta še posebej poskrbela za smeh in zabavo. Morda bosta koga tudi zasluženo »pobožala«. Pa brez zamere, saj bo vse v stilu dobrohotnosti Dedka Mraza! Za nedeljo, 30. decembra 1962 pa je Dedek Mraz povabil v Slatina Radence znani ansambel Beneški fantje, ki bodo koncertirali v kinodrovani ob 20. uri zvečer. Gostje so pripravili za ta nastop tudi poln koš šal in prijetnega kramljanja za svoje poslušalce. VESELJE NAJMLAJŠIM Da ne bo nesporazuma: doslej smo napovedali vrsto prireditev Dedka Mraza za starejše goste in turiste, ki se bodo prihodnje dni ustavljali v prijetnem objemu Slatina Radenec. Prav tu, v Zimskem vrtu, pa bo Dedek Mraz s posebnim starčevskim žarom in dobrotljivostjo podnevi sprejemal tudi najmlajše v družbi s pisanim in nadvse pravljičnim spremstvom: Sneguljčico in palčki, Jankom in Metko, Babico in Rdečo kapico, Čarovnico, Kraljevičem in Trnjulčico... V začaranem gradu bodo dedkovi ljubljenčki videli vrsto pravljičnih prizorčkov. Kdo neki bo le bival pod veliko gobo? Tu bo tudi velika raketa JU 62-Cici-ban, ki se bo dvigala čisto do vrha košatih smrek v tem pravljičnem gaju. Za dobrote pa bodo poskrbele in z njimi stregle malčkom Sneguljčica, Metka, Rdeča kapica, Trnjulčica. . . Tu bo res kot v pravljici! Sicer pa prireditelji niso poskrbeli samo za malčke, marveč tudi za odrasle obiskovalce: prigrizek in še marsikaj dobrega bodo lahko dobili v Začaranem šanku! V dne od 26. do 30. decembra pričakujejo, da bo prišlo v radenski Zimski vrt okrog 10.000 malčkov — pionirjev in cicibančkov — iz vseh šol radgonske in ljutomerske občine, z enakim veseljem pa bo tokrat Dedek Mraz sprejel v Slatina Radencih tudi otroke iz Tišine, Kroga in Sobote in jim v objemu Zimskega vrta pripravil nova prijetna presenečenja. URADNO 26. decembra Po »uradnem« sprejemu Dedka Mraza, 26. decembra (ob še nenapovedani uri), bo prišla prva na vrsto mladina. Čajanka z bogatim sporedom bo prav gotovo lep uvod k letošnjemu edinstvenemu jelkovanju v Slatina Radencih. Mladi Radenčani in okoličani so ponosni, da bodo lahko prvi pozdravili Dedka Mraza v svoji sredini. Pa tudi on se bo zanesljivo temu razpoloženju ustrezno »raznežil« in pomladil. Toda ob svojo dolgo brado pa le ne bi rad bil, kajti čakajo ga še številni sprejemi v Slatina Radencih. NOVO: BAR! Da pa bo Dedek Mraz domačim in tujim gostom tako prijetno »zagodel«, tega sprva sploh nismo mogli verjeti: v četrtek, 27. decembra bo namreč s svojo navzočnostjo odprl prvi radenski bar, ki bo že za letošnje silvestrovanje odprt tudi za občinstvo. Podrobnosti te ceremonije nam v telefonskem razgovoru sicer ni izdal, dejal pa je, da je že naročil ustvarjalkam in ustvarjalcem kulinarične umetnosti v Slatina Radencih, naj pripravijo za njegove goste okusne in mastne koline. To našo domačo specialiteto bodo lahko tega cine dobili gostje v vseh restavracijskih prostorih radenskega zdravilišča. Da pa bo lahko ustregel prav vsem: tega dne bodo gostje v Slatina Radencih postreženi s prekmurskimi in prleškimi kolinami. Zdaj pa še recite, če Dedek Mraz ne misli prav na vse? Vabljeni od blizu in daleč Za konec pa še to: Dedek Mraz vas vabi, iz Prekmurja in Štajerske, v Slatina Radence tudi na silvestrovanje, ki bo ob dobri kapljici, postrežbi z domačimi specialitetami, prijetni glasbi in plesu v ponedeljek, 31. decembra s pri- četkom zvečer v vseh gostinskih prostorih Zdravilišča. Res vam ne bo žal, če boste dočakali Novo leto pri gostoljubnem kolektivu radenskega zdravilišča! In še nekaj nam je naročil Dedek Mraz! Naj povemo kar z nje- govimi besedami: Srečno in veselo Novo leto vsem gostom in obiskovalcem radenskega zdravilišča in turističnega središča — v imenu njegovega kolektiva in seveda tudi — v lastnem imenu. ZADNJE POROČILO DEDKA MRAZA IZ KRANJSKE GORE: V soboto, 29. decembra zvečer vsi v Slatina Radence — stop — V vseh kavarniških prostorih posebno presenečenje za zdraviliške in ostale goste — Za medsebojno obdaritev najbližjih, prijateljev in znancev pripravite darila, vse drugo bom lahko opravil sam — stop — Lahko resna in šaljiva darila — stop — Nagradno žrebanje — stop — Sicer pa boste tudi v moji malhi našli darila za male »peneze« — stop Pridite in prepričajte se! — stop — Darilne pakete že sedaj sprejema moje zastopstvo v recepciji zdravilišča. (Brzojavka sprejeta tik pred izidom našega lista na pošti Slatina Radenci). Vse dni jelkovanja, na silvestrovanju in vse dni ob Novem letu se boste lahko v Slatina Radencih tudi prijetno zabavali in zavrteli ob melodijah že znanega glasbenega ansambla Miška Baranje. KOLEDAR DEDKA MRAZA SREDA v decembru zadnja, ko bliža se novoletni čas, fanfara slavnostno naznanja: v Radence prišel je Dedek Mraz. Gostincem radenskim ni v preplah, z željo, da dobra volja ga ne mine, v ČETRTEK v vseh restavracijah prirejajo vsem vam in njemu koline. V PETEK pri Pošti kolektiv domači, kar dosedaj še ni prešlo v navado, največ seveda pridni, vmes kak razgrajač, vsak po svoji zaslugi prejel bo nagrado. Obdarovani gostje če hočejo biti, SOBOTNI je dan za to določen, v kavarno z darili vred morajo priti, tja je Dedek Mraz tokrat naročen. V NEDELJO popoldne pa v kinodvorano poslušat z veseljem šli bomo vsi, Fantov beneških pesem ubrano, kako čudovito domače doni. Od starega, zdaj že končanega leta, V PONEDELJEK za večno vzemimo slovo, kavarna z barom program nam obeta, da vsem skupaj v Novem bi srečno bilo! 6 POMURSKI VESTNIK. 20 DEC. 1962