Občni zbor Kmetijske družbe. Prišli ste lanctjt', delegati ionetijskih podružnic iz bivše Štajerske, \Tli pristaši Slov. kmečke zveze, skoro do zadnje^a moža na občni zbor v Ljubljano! Držali ste, kakor vsikdar, tudi sedaj vzorno strankino disciplino. Odličen prhtaš SLS je izjavil, da bi se človek zjokal od samega veselja in ganljivosti, če vidi požrtvovalnost, samozavest in zveStobo nasproti stranki od strani štajerskih kinetov in posestnikoV. To so kameniti značaji, stebri Itrš^anske stranke. Zato je tudi zastonj ves boj vseb drugih protiverskih strank, ki se zadirajo nepreneboma v našo stranko z namenom, da bi jo iiničiie in lažje delale svojo znano pogubonosno politiko. Kaj ste videli, možje, na zborovanju v Ljubljani? Vedeli ste, da greste v Ljubljano rešit vsaj še toliko, da obdržimo zastopstvo v Kmetijski družbi za kontrolo nepiodonosnega .delovanja sedanjega strankarskega vodstva. To ste tudi dosegli; obdržali smo število svojih od bornikov s tem, da ste izvolili kot zastopnike zopet Miha Brenčiča, Jakoba Jana in Alojzija Supaniča, saipo značajne, ugledne posestnike. Naša stranka je dobila 92 glasov, nasprotniki, liberalci, demokrati, samostojneži z raznimi birti, mesarji in veieposestniki so zbobnali vse skiipaj in šli proti nam, toda dobili so le 52 glasov. Na Kranjskem se pa zastopniki naše stranke sploh niso udeležili zborovanja. Če je to pravilno postopanje, ne vemo. To naj prevdarijo tovariši iz Kranjske sami. Toda ugodnega utisa na nas Štajerce ta brezbrižnost ni napravila. ¦ ' Kaj smo še nadaljc opazili na občnem zborn? Najprvo smo videli, da je družba sedaj v rokah kranjskih birtov, mesarjev in velikih posestnikov in trgovcev. Z lahkoto si izbral kmetske ljudi od nasičenih mogotcev v raznih usnjatih suknjah. Malo je bilo med njimi pravih kmetov, ki obdelujejo sami svoje polje. Velika večina je bila le gospodarjev, ki samo zapovcdujejo. katerim je jkmetija postranslia stvar. Ti vsi so proti maleihu kmetu. To šo tisti znani prekupci kmetskih poseStev, ki iščejo vedno ugodnih prilik in celo nesreč na kmetijah, da za ceni denar pokupujejo kmetska poscstva in si arondirjo svojo zemljo, kmete pa pahiicjo v bedo, jih ponižujejo v navadne bajtarje in njihovc sužnje. V svoji strankarski strasti so se pridružili tem mogočnežem tudi nekateri kmetje, kateri še ne uvidijo škodljivega postopanja teh največjih nasprotnikov našega kmetskega stanu. Tudi med štajerskimi delegati so bili nekateri za-  stopniki, ki so se pridružili samostojnim, toda brez u-  speha. Mnogo krivde nosijo naši Ijudje sami, da izvoli- jo take delegate. Čudno je vendar, da pride zaslopat v Ljubljano naše vrle kmete in pristaše mozirske okolice  trgovec Pevec. Glasoval je z nasprotniki; ali ste mii za-  upallto mesto s to nalogo, da nastopa proti Vam? Na-  dalje trgovec Korošec iz Gornje Radgone! Ta je tako vnet kmet, da mora biti povsod, kjer je le treba nasto- pati proti težnjam krščansko mislečih poseslnikov. — Sladkomili bivši »klcrikalnic nadzornik Vodušek iz Trbovelj se je dal voliti po liberalcih, samo da je gla- soval proti krščanskemu knietu. Ne čudimo se velepo- sestnikom in veleirgovcem Robleku, Petovarju ali Pa- herniku, da doslcdno s preziranjem glcdajo na inalcga kmela. Toda za malo se nam vendar zdi, da jih ni sram se braliti > kruujskimi birti in uicsarji. Saj ste jih lahi:o opazovali, te politirne pajdaše, kaki da *o! Saino iz slrankarstva, iz ])olitične zaslepljenosti niso glasovali za predlog dr. Versto\*ška^ ki je bil edini na mestu in tudi tako podprt in utcmeljen, da je moral vsakdo, ki ima še smisla za pravega kinetovaloa. glašovati zanj. ?lo je za zvišaaje članarine od 40 na 80 K letno. Dr. Verstovšek je predlagal nasproti predlogu glavnega odbora, ki je zahtcval 80 K, da ostanemo pri dosedanji članarini 40 K. Utemcljeval je ta svoj predlog tako: Ko je glavni odbor določil z večino glasov članarino 80 K, še nismo vedeli, da jc poljedelsko minislrstvo V ta namen nakazalo 400.000 K podpore, v prvi visti za kritje primanjkljaja za «Kmetovalca.« Glasom poročiIa tajnikovega stane «Kmetovalec« za vsakega člana približno 48 K, čc vzamemo za podlago število sedanjih udov 18.000. Pri udnini 40 K, od katere pripade podnižnici 10 K, doplača družba za vsakega člana 18 K kar pa najde kritje v podpori ministrstva, ker še preostane 76.000 K. Če pa nastavite udnino na 80 K, od katarih dobi družba 60 K, tedaj ima družba dobička pri vsakem udu po 12 K, kar znaša lepo svoto 216.000 K in še drža\-no podporo 400.000 K, torej skupaj 616.000 K pribitka. Govoniik vpraša, ali je druiba za to tukaj, da bode delala dobičke na škodo majhnih kmetov, ali da bode islcala takih dobičkov za preštevilno uradiiištvo. Družba mora v prvi \Tsti delovati za umsko izobrazbo kmetovalcev, širiti prosveto med njimi, kar najlažje stori, če šiii strokovni list »Kmetovalca« med posestnike. Velika članarina pa odbija male posestnike od družbe, ki bode polagoma postala družba veleposestnikov, birtov in mesarjev. Vsi ti razlogi ni«o nič pomagali. Birti in veleposestniki so odklonili proti glasovom iiaših kmetov dr. Verstovškov predl««2 Oni hočejo izriniti iz družbe prave kmele. Še velike netaktnosti in surovosti ne smemo pozabiti. Storil jo je vcdoma predsednik sani, Odredil je, da smo morali štajerski lonetje v dvorano na zadnjem koncu. Tam smo morali stati ves čas, ki šmo se vozili od daleč že prejšnjd dan. Birti in mesarji so široko zasedli vse stole in klopi, ki so bili pripravljeni pri sprednjem vbodu. Hvala neolikanemu pred*edniku Pircu za tako gostoljubni sprejem v Ljubljani. Štajerd smo ga siti čez glavo in si bodenio še premislilt kedaj, mu delati «štafažo« v Ljnbljani. Le riaj si zbira okrog sel)e suine mesarjc in birte! Nas štajerskih kaietov pa ne bo vodil za nos! Nazadovanje kmetijske družbe. Število članov je nazadovalo od 29.000 na 18.000,  torej za 11.000 udov. To je zasluga tistega Pirca, ki se  samo hvali, kaj je storil za družbo pred pol stoletjem.  Sedaj pa se vedno bolj kaže, da je Pirc namenoma vr gel družbo samostojnežem v oblast. Ni čudno, da tako  propada; razne potrebščine za kmetijstvo so pa take  drage, da si jili kmetovalci ne naročajo pri družbi, tem več jih kupujejo pri trgovcih po zmernejši ceni. Kmetje  torej nimajo nobenih koristi od družbe, zato se je izogibljejo. Sicer pa je g. Pirc dejal, da žvižga na take kmete, zato se oklepa birtov in mesarjev. Kmalu bode  zashižil novo odlikovanje kot umni zaščitnik vseh bir tov in mesarjev v deželi. Poro«*ila predsedstva Kmetijske družbe. Pri zdravih  razmcrah bi ne bilo mogoče, da bi se zborovalci zado-  voljili s poročili, kakor jih je podal predsednik Pirc. Na dolgo je olrobe vczal ter nekaj blebetal o razmerah  na Kranjskem pred dvesto leti. Upali smo, da bodemo  zvedcli kaj lepih naukov o umnem gospodarstvu, o le- pih natrtih za zboljšanje kmetijstva. Toda iiič o tem; razne zastarele dogodke iz avslrijskega režima je nam  razkladal z- zastaranimi nazori g. Pirc; bilo je res d<J- gočasno poslušati te kvante. Toda naravnost škandal je, kako površno je poročal o proračuiiu za kto 1923. Nihče ne ve, kaj da jc hotel podati zborovalcem. Toda ti so odobrili proračun, ne da bi ga preskušali vsa} v toliko, da bi videli, koliko stane družbo g. Pirc, s svojo pokoj- niao in veliko število uslužbencev za svoje peplodonos- jio delo. Ko bi imeli vsi kmetovalci cele Slovenije vsa| toliko koristi od druz.be, kolikor dobijo uslužbenci, K  bili lah'(6 mi zadovoljhi! Toda družba ni več tu za kmele, temveč za uradnike! Na kmete, ld iščejo koristi pri drožbi, žvižga g. Pirc, uslužbence pa' vedno visofco nagradi. sanio da tudi na njega več odpade. Lepa družba!