Posamezna številka O vinarjev.
&«rja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18‘—, polletna K 9‘—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30'—. — Naslovi UpravniStvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ulica it. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in i 	od 6.—7. zvečer.	::
Stev. 107.
Baron Gautsch se ne boji.
Gospod baron Gautsch je bil v četrtek, na prvi seji državnega zbora izza dolgih počitnic, junak. Govoril je t dr. Adlerjem v tisti atmosferi polni razdraženih strasti, ki je bila nastala vsled Njeguševih strelov. Ves govor ministrskega predsednika se lahko razdeli na dve poglavji: Kavalirstvo in junaštvo.
O kavalirstvu smo že povedali, kar je bilo treba. Dodati bi bilo le še, da gospod baron očividno zaradi preobilne skrbi za draginjo še ni imel časa, da bi bil popravil svojo n2moto*.
Svoje junaštvo je miuistrski predsednik izpričal s ponosno besedo: Mi se ne bojimo! Mogoče, da to zatrdilo ni bilo tako nujno, kakor se je zdelo gospodu baronu, če je mislil na tiste strele, ki so zadeli nekoliko lesa, bi bilo imelo kaj zmisla, če bi bil povedal strelcu z galerije, da se jih ni ustrašil. Parlament gotovo ni bil prava adresa. Ker pa načelnik vlade najbrže ne bo polemiziral z atentatorjem in ker tudi ni verjetno, da je hotel zafrkniti tiste gospode, ki so s svojim vedenjem pokazali, da so se bali, so bile njegove besede pravzaprav nepotrebne.
Toda najbrže je imel gospod baron drug namen. „Mi se ne bojimo, ali — drugi se morajo bati nas .. kajti Jaz, baron Gautsch, sem tista moč, ki je postavljena, da straži red.“ Žugati je hotel prevzvišeni gospod, četudi ni povedal naslova, je vendar jasno, da je bila grožnja namenjena ljudstvu, ki je po-Btalo vsled draginje bolj nepotrpežljivo, nego je gospodu baronu všeč. Zakaj Gautsch je v tem enak vsem mogotcem, da ljubi .red in mir“; pa ker se mu je zazdelo, da nekaj v njegovi državi vendarle ni v redu, je hotel povedati, da smatra samega sebe za vrhovnega policista in da je — hvala miljardam, ki jih plačujejo avstrijski državljani svoji domovini — v vojašnicah mnogo infanterije, artiljerije in kavalerije.
No, red je prav lepa reč. Kar se tiče „miru“, so nazori nekoliko različni. Nekateri ljudje, ki niso ravno najbolj neumni, menijo, da je „mir“ utopija, ki je priroda in življenje sploh ne poznata. Belativno veliko miru je pač na pokopališču. Ali med funkcijo ministrskega predsednika in grobarja je razlika, ki bi jo moral poznati tudi baron Gautsch.
V	Avstriji je velik nered; to je resnica. Ministrski predsednik bi bil dolžan napraviti red; tudi to je resnica. Ali prevzvišeni išče nered na nepravem koncu. Sodeč po njegovih besedah bi moral človek misliti, da je ljudska nezadovoljnost tisto, kar je »gnilega v državi danski". Gospod baron pa zamenjava vzroke in posledice in vsled tega je njegovo žuganje podobno donkihotovemu boju z vetrenjačami.
MAKSIM GOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Volneno ruto, zapomui si Stefan! Takoj vam prinese kovčeg . . Pojdi, Stefan . .. Zbogom 1 Srečno 1 . . .
Ko sta odšla je Tatjana pripravila materi postelj ; zlekla je obleko s peči in jo položila na klop.
— Živ človek ! — je pripomnila mati.
Gospodinja jo je pogledala izpod čela in
ji odgovorila:
— Legak človek ... cinglja, pa ga ni slišati daleč.
— kakšen pa je vaš mož? — je vprašala
mati.
— Dober kmet ... ne pije, složno živiva . . . Ampak slabega značaja je ...
Zravnala se je in po kratkem molku vprašala :
— Veste česa je sedaj treba . ljudstvo je treba vzbuniti. Vsi razmišljajo o tem, ampak vsak zase... a treba je, da bi glasno govorili ... in eden mora začeti.
Sedla je na klop in vprašala:
— Pravite, da se tudi mlade gospodične pečajo s tem. da hodijo med delavce, jim či-tajo — ali se jim ne studi, ali jih ni strah ?
Pozorno je poslušala materin odgovor in globoko vzdihnila. Potom je povesila trepalnice in aklonivši glavo dejala:
— V knjigi sem čitala besede: nesmiselno življenje... Takoj sem jih razumela I Po-
V Ljubljani, v sredo
Največji nered v državi, kateri je baron Gautsch postavljen za političnega oskrbnika, je ta, da živi v tej dragoceui domovini nekoliko milionov ljudi, ki delajo tako, da v življenju ne poznajo nkur»| nič druzega kakor delo, pa nimajo toliko, da bi mogli prehraniti sebe in svojce, dočim si nekoliko tisoč lenuhov polni bisage iz žuljev in pomanjkanja te mase. Kričeč nered je to, da morajo stradati ljudje, ki neprenehoma ustvarjajo vrednosti, pri tem pa še gledati, kako brezskrbno uživajo vse dobrote in ves luksus oni, ki večinoma niso genili z mezincem, da nastane iz surovin gotovo blago, iz kamenja palača in iz moke pogača.
Gospod baron je res poklican, da bi napravil red ; a njegovo napravljanje bi se moralo pričeti tukaj. Tedaj se mu ne bi bilo treba sklicevati na puške in kanone. Tedaj bi lahko povedal, da se ne boji; ali adresirati bi moral svoje besede drugam. Bavno v tej smeri pa zapušča gospoda Gautscha najbolj pogum.
Včeraj je zopet govoril v državnem zboru. Topot je bil vendar tako ljubezniv, da se je zmenil o draginji. Ekscelenca pravi, da obstane glede na uvoz prekomorskega mesa na svojem prvotnem „pravnem“ stališču in da ga noben sklep pailameuta ne premakne. Najbrže smatra tudi to za poseben pogum. Gospod baron je menda že zopet pozabil, da je pravzaprav avstrijski ministrski predsednik. Na tem mestu bi bilo potrebno, da bi pokazal s voj o korajžo naposled Budimpešti, ne pa da jo neprenehoma naglaša v avstrijskem državnem zboru, čigar sklepe izvrševati je glavna dolžnost vsake ustavne vlade. Baron Gautsch ima lahko svoje mnenje. Ali nad njim stoji mnenje državnega zbora in če parlament sklene, da nima Avstrija v Budimpešti beračiti, tedaj ima gospod baron ubogati ali pa se s svojim privatnim mnenjem odpeljati v penzijo, Tam je lahko korajžen kolikor hoče biti.
Socialisti proti draginji.
(Glej „Zarja‘‘ štev. 106.)
m.
Na drugem mestu zahtevamo pomoči zoper mesno draginjo. Našemu nazoru, da nima Ogrska po določbah pogodbe nobene pravice ugovora proti uvozu argentinskega mesa, se sedaj splošno pritrjuje. Ogrska vlada sama je priznala, da ne utemeljuje uvoz argentinskega mesa nobene veterinarne nevarnosti; sicer pač ne bi smela soglašati z uvozom niti proti kompenzacijam na kakšnem drugem polju. S tem pa je po zmislu in besedilu pogodb med Avstrijo in Ogrsko dognano, da nam Ogrska nima pravice braniti uvoz prekomorskega mesa.
znam tako življenje. Misli so pač tu, ampak zvezane niso in brodijo kakor slepe ovce brez pastirja . . . brodijo, brodijo . .. nikogar ni ki bi jih zbral . .. ljudje ne vedo, kaj bi storili? To je nesmiselno življenje. Bada bi mu ubežala, ne da bi se ozrla . . . gorje ti, ko začneš spoznavati!
Mati je videla bridkost v suhem blesku njenih zelenih oči, na njenem upadlem obrazu, slišala jo je v njenem glasu. Bada bi jo bila potolažila :
— Ampak u veste, kaj storiti . . .
Tatjana jo je tiho prekinila:
— Razumeti je treba . . . Ležišče je pripravljeno, lezite!
Odšla je k peči in obstala tam . . . Mati je legla, ne da bi se slekla, v kosteh je začutila bolečo utrujenost in tiho je zastokala. Tatjana je ugasnila luč in ko je izbo napolnila gosta tema, je zadonel njen nizki, enakomerni glas. Zvenel je, kakor da bi otiral plosko obličje dušeče teme.
— Vi ne molite .. . Tudi jaz mislim, da ni Boga ... in da ni čudežev! Vse to so si izmislili nam za strašilo, za našo neumnost.,.
Mati se je nemirno obrnila na klopi — brezdanja tema jo je gledala naravnost skozi okno, in skozi tišino je vztrajno polzel komaj čuten šum in šelest . . . Šepetaje in plaho je dejala :
— Za Boga ne vem ... a v Kristusa verujem, v očeta dobrega... In njegovim besedam verujem: ljubi bližnjika-kakor sebe . .. tem besedam verujem !...
dne 11. oktobra 1911.
■B——BBH	1 —  " 3	BSSBSSSB
Ta uvoz se ne sme omejiti ne glede na množino, ne časovno; kajti le tedaj bodo prizadeta prevozna in trgovska podjetja lahko izvedla tiste drage investicije, ki so potrebne, da dobimo prekomorsko meso v zadostni množini in za zmerno ceno.
Obenem pa tudi zahtevamo, da se popravi zločin nad avstrijskim narodnim gospodarstvom, ki ga je storil bivši trgovinski minister dr. Weisskirchner, ko je leta 1908. sklenjeno in že uveljavljeno trgovinsko pogodbo s Srbijo opustil, ter da se sklene nova trgovinska pogodba, ki naj odpre našemu konzumu srbsko živinsko bogastvo, naši industriji pa srbski trg.
Nadalje zahtevamo pomoči proti mlekarskim kartelom. Njih gonja bi se preprečila brez težav, če bi država sama ustanovila nekoliko velikih švicarij in oddajala mleko z odstranitvijo prekupovanja naravnost odjemalcem, če država lahko vodi železnice, tobačne tovarne, solne rudnike, premogokope itd., se ne bo razbila umetnost njene uprave ob mlekarskem gospodarstvu. Stroški ustanitve državnih mlekarskih podjetij, ne bi obremenili države, ker bi se lahko dobili od sklada za izkoriščanje živinskih produktov, ki je dotiran s šestimi milijoui na leto. Ker bi se mleko moralo oddajati po lastni ceni, bi tudi obrat državnih švicarij ne bil združen s stroški.
Bazven tega obnavljamo tudi svojo staro zahtevo po onih odredbah na polju državnega železniškega gospodarstva, ki naj omogočijo velikim mestom in velikim industrijskim krajem, da dobivajo mleka iz oddaljenejših krajev, kjer so cene mleka še nizke, in se na ta način oproste ukazov agrarnih mlekarskih kartelov.
Proti podraženju žita, sočivja in krme zahtevamo začasno odpravo carine na te produkte, ki je v zakonu o carinskem tarifu omenjena. Ta odredba je Jv interesu poljedelstva samega, zlasti malih kmetov, ki so z visokimi cenami krme zelo obremenjeni. Izvršiti se mora, če se noče, da povzroče visoke cene piče še večje zmanjšanje domače živinske množine in da se s tem draginja mesa in mleka še poostri v bodočnosti. Suspendiranje colnine na sočivje je zlasti zaradi splošne podražitve vsakovrstne zelenjadi nujno priporočljivo.
IV.
Zlasti energično se mora nastopiti proti blazni podražitvi sladkorja. Vlada varuje sladkorni kartel vsake konkurence s tem, da prepoveduje uvoz saharina. Oe bi se dovolil uvoz saharina, bi moral sladkorni kartel kmalu znižati cene sladkorja, da bi se obvaroval konkurence. Gotovo je resnično, da saharin ne daje popolnega nadomestila za sladkor, ker ne vsebuje nobenih hranilnih snovi. Ali dru-
In naenkrat je vprašala :
— In če je Bog, zakaj nas je zapustil s svojo dobro silo? Zakaj je dopustil ljudem, da so se razdelili na dva svetova . . . Zakaj trpi, če je milostljiv, Človeške muke, medsebojno zaničevanje .. . zlobo in zverinstva ?
Tatjana je molčala. V temi je mati videla slabe obrise njene ravne postave, sive postave na črnem ozadju peči. Nepremično je stala. Mati si je od bridkosti zatisnila oči.
Nenadoma je zastokal mrk, hladen glas:
— Smrti svojih otrok ne odpustim ne Bogu, ne ljudem . . , Nikoli! .. .
Vlasovka se je nemirno vzravnala; njeno srce je občutilo vso bolečino, ki je iztrgala te besede.
— Mladi 8te še, še dobite otroke . . .
—	je ljubeznivo dejala.
Šepetaje ji je odgovorila ženska:
— Ne! Pokvarjena sem ; zdravnik mi pravi, da nikdar več . . .
Miška je stekla po podu. Nekaj je suho in glasno zaprasketalo in raztrgalo z nevidnim bliskom nepremično tihoto. In znova se je zaslišalo šumenje jesenskega dežja po slamnati strehi — kakor preplašeni drobni prstki je ša-ralo po njej. In brezupno so padale na zemljo vodne kaplje in začrtavale počasni tek jesenske noči. . .
V	dremotnosti je mati zaslišala gluhe korake na ulici, v veži. Oprezno so se odprle duri, oglasil se je tih klic:
— Tatjana... Ali si že legla?
— Ne.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Cnostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/»6.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine prost«
Leto L
žina, ki sladi svoja jedila s saharinom, namesto s sladkorjem, prihrani toliko, da si za prihranek lahko kupi živil, ki obsegajo veliko več hranilnih snovi kakor sladkor, ki ga sedaj uživa. Zatorej zahtevamo osvoboditev trgovine s saharinom. Naredbo o prometu s saharinom v tnzemstvu, ki je bila izdana z zlorabo zakona o živilih, odpravi vlada lahko sama takoj. Glede na naredbo o dobavljenju saharina iz inozemstva se mora nemudoma uvesti pogajanje z ogrsko vlado.
Zlasti težko je zadela najsiromašnejše sloje ljudstva podražitev krompirja. Naravnost neznosno je torej, da plačuje vlada žgalcem še premije kot nagrado za to, da odtegujejo velik del krompirjeve žetve konzumu in žgo iz njega špirit. Ta pogodnost za špiritno produkcijo je tem manj opravičena, ker so rafinerije špirita danes združene v špiritovem kartelu, ki goni cene špirita jako hitro kvišku. Zahtevamo torej, da se odpravijo ljubezniva darila za žgalce. Odprava teh premij bi obenem razbremenila državni zaklad in ga deloma odškodovala za to, da se odpoveduje dohodkom iz hišno-najemninskega davka.
Tudi premog se je vnovič podražil. Že v predlogu, ki so ga bili vložili poslanci Ben-mann, Seliger, Beger, Gingr in sodrugi o pripravah za razlastitev premogokopov, smo navedli svoje zahteve proti oderuštvu premogar-skega kartela. Ta predlog obnavljamo.
Glede na podražitev petroleja je vlada že sama posegla vmes. Zažugala je rafinerijam, da jim odtegne v bogati meri priznane državne pogodnosti, če še povišajo ceno petroleja. Tudi si je pridržala, da zahteva po pregledu tržnega položaja znižanje petrolejevih cen. Nedvomno je. da je zahteva po znižanju cene opravičena. Zatorej zahtevamo od vlade, da tirja to znižanje od rafinerij z vsem poudarkom.
V.
Tudi drugi karteli imajo svoj delež pri draginji. Opozarjamo zlasti na roparski napad karteliranih pivarskih magnatov, na podražitev mila, na pravkar pripravljani kartel predilnic.
Koncentracija kapitala vodi povsem neizogibno do ustvarjanja takih privatnih monopolov, ki zasužnjujejo v svojih obratih vposlene delavce in izkoriščajo kupovalce njihovega blaga. To izkoriščanje se ne da odstraniti drugače kakor z razlastitvijo karteliranih kapitalistov in s tem, da se njih obrati spravijo v posest splošnosti.
Pripravljalna odredba za ta namen je lahko podržavljen j e veletrgovine s karteliranim blagom. Posl. Beerje že v eni prejšnjih zakonodajnih period priporočal podržavljeuje veletrgovine z železom kot uspešno orodje proti železarskemu kartelu; me-
— A ona spi?
— Gotovo.
Posvetila se je luč, zatrepetala in utonila v temi. Kmet je stopil k materinemu ležišču, popravil koc, zavil njene noge. Ta ljubezniva pozornost je s svojo preprostostjo mehko ge-nila mater; zatisuila je oči in se nasmejala. Štefan se je molče slekel in zlezel na postelj. Vse je bilo tiho.
Mati je ležala nepremišno in pozorno poslušala leno kolebanje dremotne tihote, a pred njo se je v temi valjalo s krvjo zalito obličje Bibinovo. ..
Na postelji se je oglasil suh šepet.
— Vidiš, kakšni ljudje se ukvarjajo s tem . . . poštami, ki so do sita okusili gorje in za katere bi bil čas, da se oddahnejo! . . . Mlad si še, pameten . . . Eh, Štefan! . . .
Vlažen in gost glas je odgovoril:
— Brez prevdarka se človek ne loti take stvari . . . potrpi. . .
— To sem že pogosto slišala. ..
Zvoki so se utrgali in zopet zadoneli — zagodel je Štefanov glas:
— Tako je treba : najprvo se moram pogovoriti 8 kmetom posamič ... n. pr. Makov Aleša . .. drzen fant, zna čitati in pisati in ni
rijazen gosposki.. . Šorin Sergej — pameten met.. . Knjazev je pošten in smel človek... za enkrat jih je že! Potem se zberemo v kom-panijo ...
(Dalje.)
nirno, da bi se enako sredstvo lahko porabilo tudi proti drugim kartelom.
Kolikor pa še ni pogojev za porabo tega sredstva, pa lahko napravi država oderuškemu početju kartelov meje skarteluim zakonom, ki bi se imel izdelati, če si je država lahko zavarovala tarifno gospodstvo na-pram privatnim železnicam in paroplovnim družbam, mora tudi določanje cen od strani kartelov podrediti svojemu nadzorstvu. Sicer pa je vlada že danes v takem položaju, da lahko zlomi napuh karteliranih kapitalistov. Opozarjamo na to, kakšna sredstva je vlada porabila proti petrolejskima rafinerijama v Dziedici in Limanowi, ko sta se upirali ustanovitvi petrolejnega kartela. Karteli bi kmalu postali skromnejši, če bi vlada zažugala avstrijskemu kapitalu, da porabi proti njemu enaka sredstva, kakršna je tako energično porabila proti amerikanskemu kapitalu. Tudi pivovarne bi n. pr. težko prenesle odvzetje pogodnosti v železniškem prometu in strogo izvrševanje obrtnopravnih in davčnopravnih predpisov. Vlada torej že danes lahko prisili kartelirane kapitaliste, da znižajo ceno svojega blaga in njena dolžnost je, da porabi to možnost. Kar je bilo prav proti Vacuum Oil Oompanyii, bo tudi proti velikim pivovarnam prav. Gospod ministrski predsednik je na konferenci klubskih načelnikov sam upozorit na občeškodljivo početje kartelov; lahko torej zahtevamo, da sledi njegovi besedi dejanje.
NOVICE.
* Teroristična fanatika. Kecite. kar hočete: Njeguš je Hanušev učenec. Dež*lno-sodni svetnik Hanusch, ki je v soboto obsodil štirinajstletnega dečka na tri t e d n e j e č e , ker je ob dragiujskih demonstracijah v Kudolfheimu zagnal kamen v cestno laterno, si je izmislil posebno pravno teorijo: ostrašiti hoče, oplašiti, demonstrirati, da je vsak izgubljen, kdor se je predrznil utreti malo šipo. Vsak brez razločka: paglavec, ki je stal pod sugestijo mase, ali pa odrasel mož, ki je pogledal policijsko kljuse malo po strani 1 Ha-nuschi menijo, da bodo strahotne, nečloveške, drakonske sodbe dunajskih sodnikov uplašile in streznile na stotisoče ljudi. Ministrski atentator si je oči vidno izposodil svojo teorijo od dunajskega deželnosodnega svetnika, zakaj Njeguš si misli: če pokončam pravosodnega ministra, ki je odgovoren za krvave sodbe dunajskih sodnikov, bo ljudstvo rešeno mahoma, zakaj usoda pravosodnega ministra bo oplašila in streznila vse njegove naslednike, da postanejo pravični in pošteni. Kaj pomaga, da socialni demokratje razodevamo nesmiselnost te vraže, Hanusch se naprej sklicuje na Njeguša, Njeguš na Ha-nuscha; oba mislita enako. Posledica tega mišljenja pa so brezkoristni zločini!
* Krščansko socialni revolver. V nedeljo zvečer ob 8. je na kolodvoru v Liesingu blizu Dunaja krščansko socialni uradnik mest ne elektrarne Johan Anton Stipani, sin namestnika okrajnega načelnika na Videnu iz revolverja streljal na vratarja, ker ga je ta upozoril, da ni tam izhod, kjer je Stipani hotel vun. Nekateri socialno demokratični izletniki so ga prijeli za roko in preprečili večjo nesrečo. Delavec Jan Vojaček je bil lahko ranjen od kroglje, ki je odskočila. Na peronu, kjer je krščausko-socialen junak streljal, je bilo 800 oseb. Socialisti v svoji „naivnosti“ pravijo, da je bil najbrže pijan, pa ni vedel, kaj da uganja. Ali take reči razume ljubljansko škofovo glasilo bolje; to dela vzgoja — v tem slučaju seveda katoliška.
* Velik požar na Korču i Po noči od 7. na 8. oktobra je izbruhnil v ladjedelnici na otoku Korčuli požar, ki je uničil vse naprav« z materialom in s čolni. Razširil se )e tudi na ladiedelnici Bernardi in Smrkinič in ji tudi uničil. Prebivalstvu se je z velikim trudom posrečilo lok Uzirati požar. Llojdov parnik »Brioni", ki je prišel na pomoč, ni mogel Stopiti v akcijo zaradi preplitve vode.
* Panika v cerkvi. Iz Milana javljajo, da se je primeril v neki cerkvi k mestu Bari
—	menda v nedeljo — razburljiv dogodek. Med slovesno službo božjo se je vnel kip Marije, valed česar je nastala velikanska panika, Več oseb je baje poškodovanih.
* Preiskava katastrofe oklopnjače »Llbertd" pokazuje baje, da je bilo na ladji strašno pomanjkanje discipline. Nekdo, ki je bil prej uslužb«n na ladji, pripoveduje v nekem pariškem listu sledeče: „Med mornarji je bilo nekoliko trmoglavcev, ki so izrekali najnevarnejše grožnje. Vedel sem, da bo grd konec. Kadar sem imel inšpekcijo, sem pogostoma našel napis: »Liberte bo razstreljena" — „poveljnik poleti v zrak" itd. Upozarjal sem na to poveljnika in mu dejal, da bo pustil svoje kosti na tej barki. Pogostoma sem videl ljudi, ki so kadili v bližini jsmodnišnic. Svaril sem jih in naznanjal, dobivali so pa le neznatne kazni. Dal sem se premestiti s te ladjč, ker imam rad svojo kožo in sem vedel, da se bo stvar prejalislej tako končala".
* 8ueg v Italiji. V Cutiglianu na toskanskem Apeninu, 700 metrov nad morjem je te dni temperatura hipoma padla. Začelo je
snežiti in zdaj je sneg že 70 centimetrov visok.
* Klerikalno • monarhistična zarota na Portogalskem. O rovarjenju klerikalnih monarhistov, ki se pri nas izdajajo za čuvaje javnega reda in državnih zakonov, se je izrazil portugalski senator Magelhaes Lima, ki biva sedaj v Parizu, tako-le: Vsa poročila o restavracijskih poskusih monarhistov so napačna ali pa močno pretirana. Oouceiro in njegovih par pristašev ne more spraviti republike v nevarnost, če so rojalisti dosegli nekaj navideznih vspehov, to le vsled tega, ker so obrnili svoj glavni napor na okolico Oporta, ki je naša Vandeja in kjer je še precej nazadnjakov. Dejstvo je, da duh, ai preveva nasprotnike republike, ni rojalističen. Resnični rojalisti vedo prav dobro, da je obnovitev monarhije nemogoča, že vsled velike strahopetnosti, ki so jo razodeli rojalisti ob revoluciji in ki jim je odvzela vse simpatije. Naši nasprotniki so le klerikalci, ki sovražijo našo svobodomiselno vlado in ki hočejo z vsemi sredstvi obnoviti svoje izgubljene privilegije. Te poslednje sovražnike republike bomo prav tako premagali, kakor smo premagali vse ostale sovražnike." — Te besede le potrjujejo, kar smo že davno vedeli: da je duša vse protirepublikanske agitacije, vse hujskanje na krvav upor zoper nov o-ustanovljeno republiko — klerikalizem. Pri nas pa se izigravajo klerikalni farizeji za stražarje javnega reda in božjast jih meče, če zažvenketa nekaj šip. Kjerkoli je ljudstvo spoznalo zalagano in hinavsko dušo klerikalizma, se ga je otreslo!
* Podgane zapuščajo ladjo. Bivši kralj Manuel zasluži usmiljenja. Z monarhistično revolucijo na Portugalskem zopet ni nič, kljub baharijam kraljevskih polkovnikov. Zdaj pa prihaja iz Amerike vest, da zapušča nekdanjega kralja tudi njegova ljubica. Plesalka Gaby Des-lys, ki je uživala Manuelovo ljubezen, se je pred kratkim pripeljala v Ameriko in tam so jo izredno galantno sprejeli. Celo carinski uradniki, ki so sicer poosebljena strogost, so bili od njene lepote baje tako občarani, da so le formalno vršili svojo dolžnost. Okrog nje pa se je zbrala cela kompanija peporterjev in te je glasovita plesalka presenetila z opombo, da je don Manuel v njenem srcu in v njenem življenju le še — spomin. „Kajti kralj brez krone" je dejala, „je le figura za roman ali pa za opereto. Zdaj mislim na resnejše reči." Kralj torej mali plesalki ni več resna reč.
* Cookove beležke. Znani iskalec severnega tečaja Cook ima smolo. Ko so na ko-danjskem vseučilišču preiskovali njegove papirje, da bi dognali, če je bil res na severnem tečaju, je pravil, da so ostale njegove ominalne beležke v nekem zaboju na Grftn-landiji; s tistimi beležkami bi baje lahko dokazal, da je bil res na najsevernejši točki naše zemlje. Zdaj se je ta zaboj našel. V soboto ga je znanstveni potnik Peter Feuzhen prinesel uredništvu lista »Politiken". Dobil ga je od e«kima Ituhuzuka, ki je svojčas spremljal dr. Cooka na njegovi ekspediciji. Ker ni mogel Cook na povratku eskimakom plačati, mu niso hoteli izročiti zaboja in Cook je moral brez njega v Evropo. Zdaj so seveda odprli zaboj, ga preiskali in našli v njem razne inštrumente, med katerimi je tudi sekstant; le Cookovih beležk ni pa ni.
* Lakota na Rnskem. Iz Peterburga poročajo, da je nastopila letos „golod6vka" v nenavadno velikem obsegu. Že sedaj trpi lakoto na milijone ljudi. Kaj še le bo, ko bo letošnja žetev porabljena in ko nastopi ruska zima z vso svojo strogostjo. 3. oktobra je bila pod predsedstvom Koljubakina seja oskrbovalne komisije »Proste ekouom. družbe", ki je razpravljala o organizaciji pomožne akcije. Površen pregled je pokazal, da razgraja glad v kazanski, samarski, saratovski, permski, vjaški. ufski, penški, nižnje novgorodski, orenburški, in stavropolski guberniji, in da je prizadetih vsled lakote okolo 19 milijonov ljudi.
* Alkohol zločinec. Kapitan Andersen, ki je vodil dansko ladjo „Venus", je nenadoma zblaznel vsled pijančevanja. Zaprl se je v svojo kajuto in je iz nje streljal. Drugega častnika je ranil težko, več mornarjev pa lahko. Imeli so mnogo truda, preden so ga mogli spraviti v umobolnico.
i	1	......... .....
Ljubljana in Kranjsko.
—	O morali fantazira škofov list, ki je najmanj kompeteuten za to in o naivnosti govori intrigaut, ki misli, da sta hudobnost in modrost identična pojma. Revolucija portugalskih monarhistov je po naukih krščansko katoliškega lista »moralna" ; nam se pa čudi, da jo smatramo za »nemoralno", dočim se nismo zgražali nad revolucijo republičanov zoper »legalno monarhijo". Ali mi nismo krivi, da šen-klavžki učenjaki ne znajo čitati. Niti na misel nam ne prihaja, da bi imenovali Manuelovo in Miguelovo revolucijo »nemoralno"; kajti ravno mi vemo, da se zgodovina roga domišljavim moralistom in hodi svojo pot, ne da bi se menila za moralne pridigč. Ampak naši ljubeznivi nasprotniki — in med njimi prav posebno klerikalni svetniki — označujejo revolucijo za
pregrešno in nemoralno. Čuvaji državnega »reda" in vseh policijskih principov prepovedujejo revolucijo in če morejo, kaznujejo revolucionarje. Zato je z a n i m i v o , da se naenkrat taki angeli navdušujejo za revolucijo. Po svo-j i h — ne po naših — teorijah se torej navdušujejo za nemoralnost, za greh, za prepovedana, kaznjiva dejanja. Z „legalnostjo» ne opravijo tukaj prav nič. Zakaj na Portugalskem je zdaj republika legalna. To se pravi: Postavna. Vse kar se snuje ali stori proti republiki, je nepostavno, torej zločinsko. Zakaj kršiti postavo je vendar zločin. Kdor se punta proti republiki, je zločinec. Zagovarjati zločin je tndi zločin. Ce je bil tisti, ki krši zakon, nekdaj kralj, je pač kraljevski zločinec, ali vsekakor je zločinec. Škofov list se torej ogreva za zločince, spremlja zločince s svojimi simpatijami in želi zločinu uspeha. .. . Ogorčeni ? Ogorčeni nismo zaradi tega prav nič. Ampak veseli nas, ko vidimo, kako se obrača morala moralistov po vetru in kako je pobožnim dušam zločin svet, če ugaja njihovem namenom. Seveda ni to nič novega. Za klerikalno dvojno moralo daje zgodovina tisoč primerov.
— Nepoštenost je šenklavstemu trobila že druga natura in nikdar se hudobec ne bo več iznebil hudobnosti, dokler ne pogine. Od vzornega Bonaventure, rutiniranega preklinjevalca požegnani obrekovalec laže o Njegušovem atentatu dalje in dalje, vse s podlim namenom, da bi njegovo dejanje podtaknil celi stranki. Da nas to prav nič ne boli, smo že povedali. Zakaj praktičnih uspehov proti socialni demokraciji ne doseže ta za-lumpana agitacija z atentatom prav nobenega. Zaraditega nam ne bi bilo treba izgubljati ne ene besede. Tudi ne bomo tratili svojega časa, da bi »se razumeli" s časnikarskim piratom, ki pada od dne do dne na nižje stopnje. Samo nekatere njegove lumparije je treba včasi pribiti. O poslancu Hillebrandu so razširjali laž, da je po atentatu zaklical: »Saj to smo hoteli, končno smo dosegli to." Sodrug Hillebrand je takoj poizvedoval, odkod prihaja ta laž in je zvedel, da jo je razširjal agrarni poslanec Lukesch. Tega je prijel poslanec sodrug Schafer.	Luksch je	takoj	tajil,	da bi
bil to pravil in	je priznal,	da ni	slišal	nobe-
nega takega klica iz Hillebrandovih ust. Poslanec Hillebrand je že v petek podal izjavo o tej stvari. Trobilo ljubljanskega škofa raznaša to laž še včeraj. Tako ravnajo lumpi. Jegličev žegnanec pravi, »da je bil z Njegušem na galeriji cel kup sodrugov, ki so po padlih strelih dali duška svojemu navdušenju". Vsaka beseda je laž; ali tako pač delajo lumpi. Zato nam pravnič ni	treba, da bi »se	razumeli" s
tako falotarijo.	Kar pa se	vzgoje tiče,	bomo
poslej ua tem polju bolj informativni, nego smo bili doslej. »Cvetek" klerikalne vzgoje, ki smo jih doslej prezirali, je dovolj. Ce bo treba pa otvorimo posebno rubriko zauje. Da ne bo nikdar zmanjkalo gradiva, bo že skrbela sveta vojska v kutah in kikljah. In če jih bo skelelo, naj se zahvalijo svojemu poštenemu pa-tronu v »Katoliški tiskarni", ki je v svoji popolni pokvarjenosti nesposoben za civiliziran boj.
— Velika nesreča se je zgodila včeraj dopoldne pri prezidavi hiše na Opekarski cesti št. 26. Pred kratkim je to hišo kupil g. Pock, gostilničar v Florjanski ulici, ki jo hoče dvigniti v eno nadstropje in precej prezidati. Delo je prevzel stavbenik Robert Smielowsky. Kakor se je videlo takoj pri začetku dela, podjetniku ni dosti za varnost človeškega življenja, ker je hotel delo hitro končati, a ni prav nič pazil na varnost zaposlenega delavstva. Streho so dvigali na desetih dvigalih (vintah), a niso dovolj podzidavali. Vsakemu pametnemu človeku je moralo biti jasno, da več tisoč kg težka streha ne more sloneti samo ha desetih dvigalih prosto v zraku. In ta neopravičljiva zani-krnost je strla mlado življenje. Ko so včeraj ob 10. dopoldna zopet dvigali hišo ob navzočnosti nadpolirja, je veter dvignil nekoliko streho, jo ok enil iu vrgel pri tem raz dvigala. Očividci nam pripovedujejo, da je bil velikanski ropot, ko se je debelo tramovje lomilo in več s to strešne opeke popadalo na tla; slišali so ga celo delavci po Krakovskem nasipu. Vsi
-vogali hiše so globoko pod vrhom popolnoma podrti. Streha se je popolnoma podrla in več tramov strehe visi daleč stran od hiše. Pod streho je bilo takrat dvanajst ljudi. Petindvajsetletni zidar Karol Štibevc je prišel pod velik tram in je bil na mestu takoj mrtev. Stisnilo ga je za prsi tako močno, da se mu je hipoma udila kri iz ust, nosa in ušes. Zlomilo mu je eno nogo in eno roko. Štiberc je bil organiziran in šele leto dni oženjen. Neka delavka je skočila hitro v dimnik in se tako re-š la Neki zidar, ki je stal na vogalu zida, je skočil več metrov globoko, da se je tako rešil. Sreča je le še ta, da ni več žrtev. Štiberčevo truplo so izvlekli na ta način, da so dvignili tramovje. Mnogo ljudi hodi gledat te razvaline in prav vsak je ogorčen nad podjetništvom, ki ni skrbelo za varnost delavskega življenja. Velik del krivde pa zadene tudi oblasti, ki se prav nič ne brigajo za varnostne naprave pri tako nevarnih delih.
— Poziv, Izvestni ljudje, deloma vsled nevednosti, deloma vsled hudobije, agitirajo z
najrazličnejšimi sredstvi zoper »Konzumno dru štvo za Ljubljano in okolico". Mi sicer raz* umemo, da jih boli lepi napredek tega znamenito procvitajučega društva — in bi radi ovirali krasni razvoj 1 Ali vsaka potrpežljivost ima svoje meje! Zato bomo odslej vsakega, kdor zahrbtno laže o tej naši organizaciji, prijeli za ušesa, in sicer tako, da bo pomnil prav dolgo!
—	Prosimo sodruge, naj vsakega takega liberalnega ali klerikalnega obrekovalca takoj naznanijo v pisarno »Konznmnega društva za Ljubljano in okolico" (Šelenburgova ulica 6, II. nad8tr.). Treba je tega, da stopimo vsakemu takemu na njegov jezik ter mu ga odščipnemo, kolikor ga je lažnjivega!
— Zborovanje konzumentor v Vod-matu (prj Poljšaku) bo v četrtek zvečer. Pridejo naj vsi vodmaški člani! Dnevni red: Zadružne reči.
— Revolverskl streli iz fiakarskega voza. V pondeljek zvečer okolu 11. sta se peljala trgovska potnika gg. Dolničar in Seljak iz Ježice s kolesom proti Ljubljani. Pred top-ničarsko vojašnico sta srečala izvoščka, ki je imel belega konja, v kočiji je pa sedelo pet neznanih moških. Kakor strela, tako je počilo iz kočije pet strelov brez najmanjšega povoda. Potnika sta se silno prestrašila, četudi ni noben strel zadel. Fijakar je peljal dalje proti Ježici, kolesarja sta pa hitela na policijo. Ta je takoj razpostavila nekatere stražnike na gotova mesta, drugi pa so začeli s poizvedbami. Posrečilo se je dognati, da je peljal izvošček Franc Bezlaj na Posavje pet fiakarskih hlapcev. Policija je takoj nato obvestila orožnike, ki so šli za njimi na Ježico.
V	gostilni pri Florijančku so jih zasačili ter obkolili. Karel Prek je imel srečo, da je odnesel pete. druge so pa prijeli, in sicer Franca Vernika, Evstahija Lipoveca, Sebastijana Caksa iu Ignacija Mišmaš. Takoj so priznali, da je oddal Vernik tri, Lipovec pa dva strela. Vernik je vrgel samokres med potjo proč, Lipovec ga je pa še imel pri sebi in zopet nabitega s petimi svinčenkami; Mišmaš je pa imel zobčast obroč za na roko. Ker se ni moglo dognati, za kaj gre, sta orožnika ostala tam, policija je pa junake odvedla v Ljubljano.
— Vojaške rabuke. V soboto zvečer je služboval policijski stražnik v neki gostilni na Zabjaku, kjer sta začela dva domobranca rogoviliti ter nista hotela plačati svojih računov. Komaj ju je stražnik opozoril na dostojnost, ga je naskočil 261etni Franc Eržen. Medtem ko je hotel stražnik tega pomiriti, se je zapodil vanj en vojak z vso silo, in zbežal s svojim tovarišem po Hrenovi ulici proti Marijinim toplicam, kamor ju je stražnik zasledoval. Ko je vojak uvidel, da ne bo mogoče uiti, se je ustavil ter potegnil bodalo, nakar je bil stražnik prisiljen potegniti sabljo. V tem se je nabralo okolo nju množica ljudi, ki je začela na ves glas klicati policijo na pomoč, kar je privabilo še več ljudstva. Stražniku sta priskočila na pomoč dva peka; med tem ko so se borili in izvili vojaku bodalo iz rok, je drugi vojak ušel, a piiskočil mu je na pomoč Eržen, ki je prej sledil stražniku Ko so prišli še drugi stražniki, so vojaka in Eržena odvedli na magistrat, kamor je prišla po vojaka vojaška patrulja. Eržena pa izroče deželnemu sodišču. — Ko so v nedeljo okrog 11. zvečer prišli po Dunajski cesti hlapci Jakob Florjančič, Jožef Skubic in Peter Maurin, so začeli razgrajati. Iz mesta so tedaj prišli trije topničarji. Med prepirom so se spopadli in je pri tem potegnil topničar sabljo in z robom Skubica udaril po glavi ter ga znatno poškodoval. Skubica je to tako razsrdilo, da je skočil v svojega nasprotnika, mu vzel sabljo ter ga z njo tako pretepel, da ga je težko poško doval in ga končno vrgel v cestni jarek. Prišla je vojaška patrulja in policija, ta je hlapce aretovala, vojake so pa odpeljali v vojašnico. Skubic je vojaka tako zdelal, da so ga morali oddati v bolnišnico. Katero stran zadene krivda, bo dognala preiskava.
— Umrli so v Ljubljani: Marija Pu-gelj, bivša služkinja, 84 let. — Karolina Lešnjak, rejenka, 4 mesece. — Sestra Agneza Krevelj, usmiljenka, 85 let. — Jakob Belič, kočarjev sin, 9 let. — Apolonija Kenk, vdova vpok. železniškega čuvaja, 78 let — Josip Habe, hlapec, 24 let. — Martin Učakar, rudarjev sin, 19 let.
— Tujski promet v Ljubljani. Minuli mesec je došlo v Ljubljano 7210 tujcev; 571 manj kakor meseca avgusta in 587 več nego meseca septembra lanskega leta. — Nastanili so se v hotelih: Union 1898, Slon 1341, Lloyd 752, Malič 377, Cesar avstrijski 365, Ilirija 351, Južni kolodvor 275, Štrukelj 164, Tivoli 146, Tratnik 142, Bavarski dvor 21 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1788. Od teh je bilo iz Kranjskega 1502, z Dunaja 1300, iz slovenskih dežel 1476 iz dežel češke krone 308, iz drugih avstrijskih dežel 1353 iz Ogrskega 130, iz Hrvatske in Slavonije 812, Bosne in Hercegovine 88, iz Nemčije 217, iz Italije 138, iz Ruskega 16, iz Angleškega 18, iz Francije 24 iz balkanskih de -žel 110, iz Rumunije 4, iz ostalih evropskih dežel 136, iz Ševerne Amerike 44 in iz Aln-ke 5.
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
.........Pripravna birmanska darila. =====
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO.
—		 Ceniki zastonj in poštnine prosto.
— Vlč-Glince! Člani „Konzumnega društva za Ljubljano in okolico* so uaprošpni, da oddado članske knjižice in vse dividendne znamke v prodajalni Vič-Glince. Vsakdo naj pogleda na potrdilo, če se vjema napisano število znamk z oddanimi, da ue bo nepotrebnih reklamacij 1
— Nesreča na lovu. V nedeljo se je ponesrečil na lovu uradnik dr. Vilfanove pisarne v Badovljici	Ludvik	Horvat. Nabasano
puško je	prijel za	cev in	klatil s kopitom ne-
premišljeno sadje. Puška se mu je sprožila in strel mu je šel v bok. Še v nedeljo so ga prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano. Hro vatova rana je precej nevarna in gotovo ne bo imel. če	ozdravi,	nikdar	več veselja tako
neprevidno klatiti sadje z nabasano puško.
— Shod t Tržiču. Na 8. t. m. popoldne je sklicala tržiška organizacija shod proti draginji. Udeležba ni bila taka, kakršno bi človek z ozirom na dnevni red smel in mogel z vso pravico pričakovati. Shod je otvoril so-drug Bežek, na kar sta bila v vodstvo shoda izvoljena	sodruga	Josip	Bukovnik in
Oblak. Govoril je o vzrokih draginje sodrug Anton Kristan, ki je v polurnem govoru razmotrival vzroke sedanje draginje. Kazal je na pota. ki vodijo iz nje ter na dela vlade, ki bi jih bila ta dolžna v sedanjih rkzmerah storiti. Pozival je delavstvo v organizacijo, ki je ■edina zmožna, da uvede za delavstvo ugodnejše razmere. — Po shodu je bil razgovor o organizaciji konsumentov. Sodrug Anton Kristan je pojašnjeval razne potrebne reči glede tržiške prodajalne. — Tržiški delavci, n a delo, doba je resna I
— Člane „Konzumnega društva za Ljubljano In okolico“ v Tržiču poživlja odbor, da oddajo vse dividendue znamke v svrho seštetja s člansko knjižico vred v prodajalni proti tozadevnemu potrdilu!
I!! Železničarji, pozor! !!!
Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga priporočamo trgovino
Lenassi & Gerkman
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 4.
Kjuder-Renčljev aeroplan.
Aeroplan sistema Kjuder-Benčelj. ki je razstavljen v areni „Nar. doma“, se razlikuje od, drugih letalnih strojev v tem, da vzdržuje stransko ravnovesje (stalibzacijo) s skrajševanjem, odnosno z zdaljševanjem nosilnih kril, dočim vsa ostala letala vzdržujejo stransko ravnotežje z zavijanjem nosilnih kril. Slednji način stabiliziranja letala je nepraktičen in zelo nevaren iz naslednjih vzrokov.
Ako dobi letalo vsled vetra sunek od desne strani, tedaj zavije letalec levo nosilno krilo a zadnjo stranico navzdol, dočim se istočasno levo krilo zavije z zadnjo stranico navzgor tako, da je zračni pritisk na levo krilo veliko večji (razmerno s kotom, ki ga je letalec napravil z zavitjem krila) kot na desno, vsled Česar se mora levo krilo dvigniti, a desno padati, odnosno masprotno. Ko je pa postal zračni pritisk na eno krilo večji kot na drugo, je letalo zgubilo ravnotežje v svoji letalni smeri. — Krilo z večjim zračnim odporom zastaja, a drugo z manjšim pridobi na hitrosti tako, da hoče zasukati stroj na levo odnosno na desno stran, kakor so pač v trenutku zavita nosilna krila. Ker se pa letalni stroj pomika v zraku silno 'hitro (srednja 100 km na uro), nastane pri tem improviziranem ovinku taka sredobežua sila, da preobrača letalca z letalom vred, vsled čqsar je letalec prisiljen napraviti s krmili isto operacijo, kot če bi letalo zašlo v zračni vrtinec. Tako sledijo ti nevarni momenti neposredno drug za drugim. Če se pa letalcu vkljub temu posreči obdržati se v zraku, je črta, ki jo napravi v zraku, podobna serpentini z velikimi loki: pot, katero napravi, je v resnici trikrat do štirikrat daljša, kot pa ravna črta, ki spaja začetno in končno točko njegovega poleta. Z drugimi besedami: letalec je porabil za svoj polet mnogo preveč časa.	(Konee	prih	)
Državni zbor.
Dunaj, 10. oktobra.
Končno je izpregovorila vlada o draginji, 28 nujnih predlogov in krvavih kravalov je bilo treba, preden se je vladi jezik razvezal. Am-rpak sedaj pa je ministrska zgovornost planila kakor hudournik na dan in preplavila vso današnjo sejo z brezpomembnimi medklici in omedlelimi frazami. Šdrji ministri so govorili o draginji, povedali pa niso nič novega, ponovili so le obrabljeno melodijo, ki so jo vladni gramofoni že pogosto zapeli. Iz njih besed se zrcali popolna nesposobnost vlade za rešitev najaktualnejšega vprašanja,
za boj zoper ekscesivno draginjo. Taki klavrni vladi, na katero se ne more v tem važnem vprašanju zanašati ne prebivalstvo in ne parlament, velja en sam odkritosrčen nasvet: da zgine čimprej s političnega površja!
Kot prvi govornik se je oglasil v draginj-ski razpravi za besedo ministrski predsednik baron Gnntsch, ki je dejal da je draginja svetovvi pojav, posledica ugodne konjunkture, ki jo delavstvo izrabi za zvišanje mezd, za zboljšanje življenja, če zastane gospodarstvo, ostanejo pač višje živ -ljenske zahteve in potrebe, ki niso več v razmerju s tem kar pr ducent zasluži. (Živahno ugovarjanje pri soc. demokratih. Medklici). Opažati je sploh, da žive najrazličnejše plasti prebivalstva preko svojih razmer. (Živahni medklici in nemir. Torej draginje v splošnem ni zagrešilo pomanjkanje živine, temveč požrešnost delavskih mas!) O specialnih, avstrijskih vzrokih draginje se ne da tajiti, da
Naša trgovinska politika.
ni bila zmerom prav srečna. (Pritrjevanje), Šolski zgled za to trditev so v prvi vrsti žitne carine. Vse se je podražilo, cela vrsta za življenje potrebnih predmetov še bolj kot živila. V ospredju pa stoji mesno vprašanje
V	kratkem izide živinska statistika, ki pokaže, da se je število naše goveje živine v zadnjem desetletju, zmanjšalo za 3 74 odstotkov (klici: čujtei Oujte!), dočim se je število prešičev pomnožilo v tem času za 37 42 odstotkov. Tudi na Ogrskem je živinoreja nazadovala. Ob živahnih ugovorih, je izjavil ministrski predsednik, da vlada vztraja na znanem pravnem stališču glede mesnega uvoza, z drugimi besedami, da je pokorna dekla ogrskih magnatov, ki po svoji pameti lahko regulirajo potrebe avstrijskega prebivalstva. Pogajanja z ogrsko vlado se niso pretrgala in se bodo jutri nadaljevala. Vsled dogovora z ogrskim ministrskim predsednikom ne sme objaviti podrobnosti o pogajanjih. (Poslanec Biankini: Ne žrtvujte dalmatinskih železnici) Z ozirom na ta medklic pravi ministrski predsednik, da ne bo žrtvoval dalmatinskih železuic in nobenega drugega življenskega interesa.
Argentinsko meso po ministrovem mnenju med avstrijskim zlasti med dunajskim prebivalstvom ni priljubljeno (ker so mu vsepovsod delali težave!), dasi ne odreka argentinskemu mesu pomena za ublažitev mesne draginje. Ker trpe vsled draginje najhujše oni, ki imajo stalne plače, je vlada zbornici predložila načrt za zboljšanje aktivitetaih doklad drž. uslužbencev, torej tudi državnih delavcev. To pa je izvei-Ijivo le tedaj, če zbornica dovoli vladi zahtevana davčna sredstva.
Za ministrskim predsednikom govori
posl. Daszyushl (soc. dem.):
Vsak, komur je do resne’ parlamentarne akcije zoper draginjo, je po besedah ministrskega predsednika težko okolo srca. Neizrečeno žalostno je, da minister prišteva vzrokom dra-gjnje zboljšanje življenja širokih ljudskih mas. Ali pa je življenje avstrijskega ljudstva v resnici tako dobro ? Ali nismo v primeri z Nemčijo, Francijo, Anglijo in Sev. Ameriko pravi berači? Vse se je tako podražilo, da ne ostaja denarja za duševne potrebe. — Bes je eno : da prekupčevanje zdražuje blago. Ali pa niso produkti dragi tudi brez prekupovanja?
Mlekarne nadvojvode Friderika
v Dječiuu roma mleko naravnost od producenta h konzumentu, pa ni niti za vinar cenejše kot drugje. Prav tisto velja glede na ministrove besede o
kartelih.
Če pravi, da je proti izrastkom in izrodkom kartelov, je prav tako kakor če bi dejal, da je proti izrastkom armade, ki obstoja v tem, da nosi — orožje. Armadajepač za streljanje in za zabadanje, karteli pa so za ropanje, odiranje in monopoliziranje. Ministrski predsednik meni, da so karteli dobrota za delavstvo. (Veselost med soc demokrati) Železarski kartel v Vitkovieah zaposluje n. pr. več tisoč delavcev. Ti delavci pa so sramotno plačani mezdni sužnji. Meščanski poslanec v Vi-skovicah je bil izvoljen na povelje kartela. (Pritrjevanje med soc. demokrati). Nato preide govornik na
revolverskl atentat zoper pravosodnega
ministra.
Značilno je dvoje: Prvič popolna zmedenost predsedstva, sramotni beg podpredsednika (Klici: Tako je!), ki je izpremenila zbornico v demoralizirano tolpo; in potem pa nespodobni klici nekaterih kričačev. Nekateri meščanski tovariši so klicali: Bazpust zbornice! Diktatura
proti socialnim demokratom! (Cujte! Oujte! pri soc. demokratih! Tako govori poslanec!) Vsa zgodovina socialno demokratične stranke kaže, da je zmerom obsojala atentate. V času, ko so nam plenili časopisje, razganjali zborovanja, razpuščali društva, ko je vsa sila razrednega gospodstva v najbrutalnejši obliki visela nad nami, smo se izrekli zoper zaroto, zoper atentate in smo zgradili svojo stranko na popolnoma drugi podlagi. Bojevali smo tedaj v dveh frontah: proti vladi in proti auar-histom. Pustolovščine odklanjamo; široko cesto hočemo za milijone delavskega ljudstva; osvojili smo si ta parlament, da v njem delamo, in sedaj nas čaka lepo delo: boj zoper draginjo. Ni res, da smo brez moči, da gre pretežno za svetovno kalamiteto. Cenejši kruh lahko dobimo in ga bomo dobili. Po ceni kruh, po ceni meso, cenena stanovanja, človeške pravice In državljanske svoboščine, to potrebujemo in ne atentatov. (Viharno odobravanje in ploskanje).
Posl. dr. Boh. Šmeral (socialni demokrat) izjavlja, da je osnovno načelo socialno demokratičnega mišljenja in socialno demokratične taktike to, da atentati niso pot do politične in gospodarske osvoboditve delavskega ljudstva. To naziranje je socialna demokracija vedno dosledno izvajala in zastopala. Nato se peča govornik z draginjo, s vprašanjem čeških šol na Dunaju in zahteva sestavo parlamentarne vlade, ki ji ne bo naloga le rešitev davčnih in brambnih predlog, temveč s programom, obsegajočim ljudske potrebe. (Živahno odobravanje.)
Pravosodni minister dr. vit. Hochen-burger je uvodoma hvalil svoj pogum in svojo hrabrost pri atentatu in nato opravičeval krvave dunajske sodbe — z neodvisnostjo sodnikov.
Po brezpomembnem govoru poljedelskega ministra bar. W i d m a n n a in po izvajaujih voditelja trg. ministrstva dr. Mataja je koncem seje odgovarjal ministrski predsednik baron Gautsch na socialno demokratično in češko interpelacijo o
zatvorltvl čeških šol na Dunaju.
Povdarjal je, da so vladne oblasti nastopile za obrambo drž. avtoritete in je označil postopanje dunajskega župana kot magistratnega načelnika za nezakonito. Skrb vlade bo. da bo čuvala pravico dunajskih Cehov do šolskega pouka v materinščini, v kolikor je ta pravica v zakonih utemeljena.
Prihodnja seja bo v sredo.
*
*	*
Hraber predsednik.
Sodr. Daszynski je v današnjem svojem govoru ugotovil javno skrivnost, da je krščanski socialni podpredsednik J u k e l ob revolverskem atentatu npognjen pobegnil iz zborovalne dvorane. Predsednik Syl-vester se je zavaroval proti temu opisu, vsled česar so mu kršč. socialci v svoji klubski seji izrekli zahvalo.
*
*	*
Atentat na pravosodnega ministra.
Uradnika zveze lesnih delavcev Pavlina, ki je bil v preiskovalnem zaporu, so izpustili na svobodo. Tudi preiskava proti njemu bo te dni ustavljena.
Tripolitanska vojna.
Turčija ne odstopi Tripolisa.
Carigrad, 11. oktobra. Vlada zavrača misel, da odstopi Tripolis za Kreto, kot absurdno.
Velika pomorska bitka.
C h i a s s o , 10. okt. Včeraj sta italijanski križarki „ P i s a “ in .A m a 1 f i“ zadeli ob šest turških tor-pedovk, ki sta pluli proti Bdečemu morju; vnela se je ljuta bitka, v kateri so bili štiri tnrške torpedovke uničene, o s tja 1 i dve sta ušli.
Kolera v Tripolisa.
London, 11. okt. Ker je med italijanskimi vojaki mnogo slučajev kolere, je izbruh epidemije v Tripolisu neizogiben.
8veta vojna.
Carigrad, 10. okt. Vse tripo-litansko prebivalstvo je pripravljeno na sveto vojno zoper Italijane. Pretendent Smain Jakia je ponudil sultanu 100.000 mož, pretendent Seid Idris 40.000 mož za sveto vojno proti Italijanom. Tudi jemenski in medinski šejk sta pripravljena, da odrineta na sveto vojno. SennŠki šejk je napovedal Italijanom sveto vojno In prodira proti B^nghazljn.
leč čevljarskih pomočnikov
se sprejme v stalno delo.
Ivan Kos
čevljarski mojster v Zagorju ob Savi.
v za slabokrvne in prebolele je
zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo, 5kgfranko K 4-50.
Br. Novakovič, Ljubljana..
I
Delavcem » delavkam
priporoča se
velikanska zaloga zgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za jesen in UN	zimo	I/?
Konfekcijska trgovina
A. LUKIČ
Ljubjana, Pred škofijo 19.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
Jernej Bahovec
naslednik
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
(Palača Assicurazione Generalli).
Tovarniška zaloga pisemskega papirja in šolskih zvezkov. — Razglednice: ljubljanske, pokrajinske, nlaninske itd. — Založništvo nastenskih slik za Černivčevo računtco. — Slikarske potrebščine -barvice, čopiče itd. — Črnila vsake vrste. — Ve: lika zaloga kipov slovenskih literatov. — Spominske knjige.
Odgovorni nredntK Pran Bar tl.
izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Aeroplan
slovenskih izumiteljev
Kjuder-Renčelj
iz Trsta je slavn. občinstvu [razstavljen
v areni ,Narodnega doma4 v Ljubljani
do 16. oktobra vsak dan med arami od 10. dopoldne do 1. popoldne in od 5.—9. zvečer. Predavanja jn eksperimentiranje vsako uro.
■ i ■"s.rii;:-.Tf,v.iii:i.i:iTiji.!ai:."i -.■■usTririra.s.B
Vstopnina 1 krono za osebo.
Dijaki in vojaki do narednika ter obrtniški vajenci plačajo polovico.
Vstopnice:
pri blagajni in v pisarni „UNIVERSAL“ Sodna ulica 4.
Pojasnila daje In dovoljuje znižane cene korporacijam
:: razstavno ravnateljstvo ::
Pisarna „UNIVERSAL“
Ljubljana, Sodna ulica 4.
Modna in športna = trgovina =
P. Magdič, Ljubljana
=Nasproti= glavne pošte
Krasne bluze
iz svile, volne, batista in barhenta. Hišne halje, spodnja krila, predpasniki za dame in otroke. Moderci najmodernejši kroj v krasni izberi. Batist in šifon moderčki.
Damski klobuki
in čepice, otročji klobuki in čepice, pajčolani, igle za klobuke, pajčolani za neveste, mirtovi venci in šopki.
Špecialiteta šerp
za gledališče, svilnate in čipkaste šerpe, volnene rute (pleti). Svilnato blago modno in gladko in v najmodernejših vzorcih, gladki in pa modni baržuni, pliši, tenčice.
Damsko perilo
ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni robci, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke frotir brisalke in vse druge kopalne potrebščine.
Kožuhovina
boa, mufi, klobuki, Čepice, rokavice iz sukanca, kože, pletene in čipkaste, krasne ročne torbice, denarnice in verižice.
Narodne zastave
narodne torbice, blazine, preproge tableti, zagrnjala, vezenine. Razni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva in drugi šport.
Modno perilo
kakor srajce bele in barvaste, spalne srajce, spodnje hlače, žepni robci, ovratniki, manšete, naprsniki beli in barvasti.
Cilindri, klobuki
trdi in mehki vedno najnovejše oblike in barve. Zaloga svetovno znanih Borsalino in Pichler klobukov. Čepice iz angleškega sukna, usnjate in kožuhovinaste.
Dežniki in palice
vsake izvršbe in cene, glaloše, nočne čevlje najboljše kakovosti, usnjate, suknene gamaše, pletene patent gamaše, potovalni pleti in odeje, zračne blazine.
Kravate, pentlje
samoveznice, vedno najzadnje novosti, od priproste do najfinejše vrste. Ščitniki iz svile, volne in bombaža. Moderni svilnati robci za žep.
Pletene jope
v poljubni barvi, pletene športne jope, pletena spodnja krila, pletene boa in mufi, pletene čepice in klobuki, krasna izbira dežnikov in solnčnikov.
Jesensko, zimsko
tricot perilo, majce, spodnje hlače. Reform hlače, iz klota in pletene, modne nogavice, pletene in suknene gamaše, nočni čevlji za dame in otroke.
Potrebščine za šivilje
čipke, čipkasto blago, čipkasti ovratniki, šerpe, vložki in motivi, pozamenterija, vezenine, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje, svilnati in baržunasti trakovi, podloga gumbi, zlate in srebrne resice, čipke, žnor, porte in trakovi.
Trikot perilo
kakor srajce, majce, hlače, potne jopice, dr. Jagrovo volneno zdravstveno perilo. Dr. Lahmannovo zdravstveno perilo iz bombaža.
Za lovce
pleteni telovniki, (flanele srajce iz volne in polvolne), dokolenice, nogavice, rokavice, čepice, nahrbtniki. Nepremočljivi plašči iz oljnate tvarine.
Milo, dišave
ustna voda, voda za lase, kolinska voda, zobna krema, puder, ščetke za obleko, lase, zobe, nohte, brke in klobuke, glavnike, zrcala obveze za brke, gumijaste gobe in vse druge toaletne predmete.
Špecialiteta gumb
za manšete, prsi in ovratnike, rokavice iz sukna, kože, volne in pletene, naramnice in podveze, vsemogoči sistemi in cene.
Za turiste
volnene srajce, sviterji in nogavice, dokolenice, nahrbtniki, specialiteta pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne aluminijum posode itd.
Modna in športna
•»—■ "mmmi*«•*•«•*»rf‘'«tmnnr .•»*■■■
= trgovina =
P. Mandič, L
m
OIMI p Nasproti= Ulm glavne pošte