Jubilejno leto — 35-letnico ustanovitve OF — bomo v beiigrajski občini proslav-Ijali še z enim delovnim uspehom: 23. fu-mja se bodo odprla vrata novega kul-turnega doma krajevne skupnosti Sta-dion. Dom bo tudi spomenik žrtvctm vdj-ne in fašističnegti nasilja v letih 1941-^ 45, ki so stanovali ria 'tem področju, za občane pa bo pomembna pridobitev za večji razvoj socialističnega samouprav-nega, kulturnega in dmžbeno-političnega dela v krajevni skupnosti. Zato bomo ob tem prazniku še posebej obudili spomi-ne na tiste dni pred 35 leti, ko je tudi na tem terenu kakor drugod v Ljubljani in Sloveniji pričela delovati Osvobodilna fronta. V kratkem bomo opisali dejav-nost OF na področju takratnega rajona Bežigrad. To pa je eahtevna naloga: šte-vilni aktivisti OF so opravljali junaško, težko in odgovorno delo. Vseh njihovih akcij, uspehov in žrtev ni mogoče opi-
Po zaptskih
ln pripovedovanjih
članov OF zbrala A. C.
sati, prav tako tudi ne imena vseh, ki so sodelovali i/t delali v Osvobodllni fronti. Samo iz terena Stadion (II. kvart) je padlo v borbi 52 partizanov, 5 talcev, 13 jih je umrlo v internacijah, S pa je drugih žrtev vojne. Vsa njihova imena bodo zapisana na spominski plo-šči novega kulturnega doma. Prav bi bilo, da U dobil tudi bivši rajon Beži-grad kroniko OF (ki jo drugje že ima-jo), dokler so še iive Uevilne priče, da ne bodo šli v pozabo dogodki najslav-nejiih dni naše zgodovine.
Gotovo bo zanimalo vse zdajšnje pre-bivalce Bežigrada, kaj je obsegal rajon in kako je bila med okupacijo pod vod-stvom Komunistične partije organizirana OF rajona Bežigrad, kako skrbno $o bile  razpredene  skrivne   niti,  ki  jih  t
PRED  OBČINSKIM  PRAZNIKOM
RAJ0N  BEŽIGRAD MED OKUPACIJO
svojo premočjo ni odkril in ni mogel uničiii okupator, kako je tekla povezava OF do slehemega poštenega Bežigrajča-na, fci se je pridruzil OF in delal v njej. Seveda je bilo tudi nekaj izvrzkov, ki so obrnili hrbte lastnemu narodu in ga skupaj z okupatorji hoteli uničiti.
Rajon Bešigrad, ki je mejil na rajone Center, Siško in Moste, je segal aa jezen-ski strani do zice na današnji Titovi ce-sti. Meja med Centrom in Bežigra-dom je iekla za glavno železniško postajo, dako da je Vilharjeva c. spa-dala vsa k Bežigradu, desna pa k Mo-stam, in po Koželjevi do sedanje Titove ceste, meja med šiško in Bezigradom je bila kamniška proga.
Tudi za Bežigradom je bila že pted vojno teremska celica Komumisti&ie par-tije, ki je bila nekaj časa skupna za Šiško in Bežigrad, pozneje pa sta se ločili; ta je bila jedro bodočega rajon-skega partijskega komiteja Bežigrad. Clani RK KPS so bili do oktobra 1941 — Rudi Ganziti, sekretar, Viktor Avbelj-Rudi in Pepca Kardelj; ko je odšel tova-riš Ganziti k Centralni tehniki, je bila sekretar rajimskega komiteja Pepca Kar-delj, člani pa Avgust Zupet, Janko Ru-dolf, Rudi Jurkas m Ingo Vrščaj, ki je vzdrževal zvezo z organizacijami SKOJ in mladino. Od decembra 1941 do sep-tembra 1942 so bili člani RK BeSigrad
— Angelca Ocepek, Lojze Tomažič-Ro-man, Avgust Zupet, Zima Vrščaj, Janko Rudolf, Stanko Holy in Ingo Vrščaj do aretacije 1942. leta.
Rajonski odbor OF Bežigrad je bil ustanovlien v začetku julija 1941. leta. Ustanovni sestanek je bil pri Rupniko-vih v sedanji Parmovi ulici 47. Za sekre-tarja je bil izvoljen Viktor Avbelj-Rudi (KP), člana pa Aleš Stanovnik (KS) in inž. Miloš Brelih (Sokol). Za Viktorjem Avbljem je bila kratek čas sekretarka OF Pepca Kardelj, po njenem odhodu pa Avgust Zupet, za njim pa Angelca Ocepek do septembra 1942.
Kvartni odbori OF so se pričeli formirati novembra—decembra 1941. Ra-jon Bežigrad se je sprva delil na 4, po oktobru 1942 pa na 3 kvarte. I. in II. kvart sta bila na levi strani Titove c. iz mesta proti Jezici, III. in IV. kvart pa sta bila na desni strani sedanje Tito-ve (jeseni 1942 sta se združila v III. kvart. I. kvart je bil med progo, današ-njo Titovo cesto in danaknjo Samovo ul. ob Jami; II. kvart je bil med Samo-vo vX., progo, Titovo c. in žico.
Kvarti so se delili na terene. Pojem terenski odbor je pomenil l. 1941 prav-zaprav jedro ozir. osnovno skupino, ki je organiziraal osvobodilno gibanje med Ijudmi, ki niso bili organizirani v tovar-ni  aH   ustanovi  aH  v   šoH,  nmpak  M
iiveli »na terenu«. Seveda pa so bili mnogi aktivisti OF zaradi številnih na-log iz prvih terenskih. odborov organi-zirani tudi v podjetju ali tovarni, kjer je imela Kcmunistična partija vse več članov. člani prvih terenskih odborov so bili iz iste, še večkrat pa iz različnih ulic. Ti so patem v »svojih uličah« usta-navljali nove skupine ozir. odbore. Tako je šlo gibanje OF iz osriovnih jeder v širino.
Po ustanovitvi kvartnih odborov so postali najbaij predani aktivni člani OF iz terenskih odborov člani kvartnih od-borov, v terenske odbore pa so prišli novi člani iz uličnih odborov. Kolikor bolj se je širila mre&a OF, predvsem, ko se je povezala na terenu mladina, ki je bila preje povezana v šolah, pa tudi člani OF iz podjetij in tovarn so se vezali na teren, toliko bolj so rasli ulič-ni in hišni odbori. Hišni odbori so bili v vseh večjih hišah, kjer je bilo več strank, npr. v ,vsaki Fondoiri hiši, v večjih blokih ob sedanji Titovi c. in Parmovi ulici. V tzv. Baragovem seme-nišču, kjer so stanovali begunci iz Sta-jerske, je bilo več odborov. Vzporedno z odbori OF so rasli še odbori Sloven-ske narodne pomoti, odbori žensfce or-ganizacije, SKOJ in mladine pa tudi desetine »narodne zaščite«. Organizacije OF so bile v tovarnah kot npr. v Zakot-nikovi in Ravnikarjevi iagi, v tovarni Lajovic, Avtomontaži, Eifler, Eka, Ku-veria, v delavnicah PTT in drugod.
Tudi ob trenutnem upadanfu organi-zacije po večjih racijah in odhodih v partizane, npr. poleti 1942, se ni zmanj-šalo število terenskih odborov in orga-nizacij; organizacije OF so se krepile z novimi člani. Februarja 1942 je bilo v rajonu Bešigrad kar 33 odborov OF, ki so zdruievali aktivne člane Osvobodilne fronte po kmrtih, terenih, tovarnah, uli-oak in blokih.
(NatoljettMje