Ay

Amerikanski Slovenec.
SPOR MED
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
številka.
Joliet, Illinois, S. novembra leta 10O1.
Letnik X,
TURKI IN FRANCOZI.
rjncoska vlada je odposlala v turško vodovje večje število bojnih ladij.
ten» hoče prisiliti sultaiia, da ugodi zahtevam.
'isti
Prorokujejo veliko vojno.
aris« 3. novembra. — Minister ^anje zadeve, Delcasse, jenaro-^ telegrafičn* voditelju francos' Poslaništva v Carigradu, da ^J Uroči Tevfik paši, vnanjemu 8tru turškemu posebno noto, v .-naj zahteva pojasnila, na kak „ n ln do kdaj namerava sultan , ('ti francoskim zahtevam, zaradi terih že tako dolgo odlaša.
»V"10"' 4- novembra.- Eskadra
j^U'ala Caillarda, sestoječa iz sed-
bojnih ladij, katero je vlada
°8lala v turško vodovje, bo v
rdneh na svojem cilju. Od kar je
TvJe odplulo, ni došlo od njega
.^"obenega p >ročila, to pa se ne
"^•čudnega, zato ker je vlada
^ °c'la admiralu, da naj se izogne
I; kei Bonifacija in mesinske ■ :"ie v it •
^ • »se ladije imajo s seboj pre-6a za 1500 milj vožnje, kar jim Miloma zadostuje, da dospejo v vodovje.
ške "0;ilu>je se, da se bo franco-* Vodovju pridružila tudi tor-križarica "Condor", ki je ( ^01)irana v grškem vodovju in O^Ma "Vanour", ki je sedaj Ob "g^dom. Nadalje se tukaj 0zuje še štiri bojne ladije in 4a;^vozni ladiji, ki bosta vzeli v ov v slučaju potrebo večje šte
°*°jaštva. ' ja. 81 castniki in vse moštvo tukaj-d garnizije, ki se sedaj mudi na je tu> J6 dobilo poziv, da se jim "emudoma vrniti k svojim četam, 0t"i d m°ra''0 iP ripra v 1 j en e za
J Ul'is, o. novembra. — Neka pridna 1	' "pel Z03avka sporoča, da je do-
^ 01 fancoskobrodovjepred Smyr-jj ln da je zasedlo tri luke otoka
'toe'f 6ne' ^rez Iiapovedi vojne ni j j mednarodnem pravu zase-1 luk ptujih držav. Op. urednu)
8y .ari8' 6- novembra. — Na zadnjo ^sJ<\UOt° ^ Prejel minister Del-
p6 He n'e odgovora od sultana. 30r °8lan8ka zbornica je odobrila z 0 glasovi proti 77 vladno posto-nasproti Turčiji in ji je izrekla °Je popolno zaupanje.
je "^''ad, 5. novembra. —Sultan c^a'adi odločnega postopanja Fran-n,v°V.vV velikih skrbeh in strahu in W ^ izpolnil V8e francoske Ha .eVe» ee bi mogel dobiti kje de-r3a, da bi poplačal.
Zopet nova žrtev.
ta. Lo«»8, 6. novembra. — Vče-: .J ]e Umrlo neko štiriletno dekletce ll0^cer Vsled otrovanja zantitoksi-. C" katerega so ji bili ubrizgali j de8e Vil° Z0Per davico. To je že [ t0-žftev, ki jo je zahteval anti-
„ Originalen
samomor.
v" *>aul> Minn., 6. novembra. — ,v .Cuden način si je hotela končati yer3e ®Iado življenje gospica Mapa^ .nes,a ie ▼ kopeljno banjo la pa' ga polila a petrolejem, vžga-,ann 8e na to vlegla v banjo, težko
Jeno 80 prepeljali v bolnico.
I ..	_
Diamante
Ci
Vce nnat5> 6- novembra. — lot,	so ulomili neznani
tar'.0Vi SiP0 v razglednem oknu zla-<li'la na vine in Race St. ter odne-ondi diamantni okrasek v Vid , °S.ti|20-000- NoSni čuvaj ni zgul ■ nikoSar" Pri begu so tatovi lli sj 1 par kamenčkov in to je edi-s ed; ki so ga zapustili,
Mrliča peljal na koles«.
New London, Wis., C. novembra. Ko seje peljal knjižni agent Wilson na biciklu v Ilortonville, je našel kake dve milje daleč zunaj mesta neznanega človeka, ki se je opotekal na cesti in se zaganjal sem in tja in se le s težavo držal na nogah. Ko ga je Wilson vprašal, kaj mu je, rekel je tujec, da je bolan. Na to ga je Wilson vzel na hrbet ter mu ukazal naj se ga trdno oklene, da ga popelje v mesto k zdravniku. Bolni mož je to rad storil in tako obložen se je vsedel Wilson na kolo in vozil v mesto, kar so mu dovolile moči. Ko je dospel po naporni vožnji v mesto do zdravnikovega stanovanja, je stopil s kolesa in velel tujemu možu naj ga spusti. A ta ga ni ubogal. Wilson je ponovil svoje besede, a oni se ga je držal vedno tako tesno in trdo, kakor se ga je bil oprijel. Le s težavo se je agent iznebil njegovega objema in ko ga je spustil, je padel bolni tujec na tla. Med potoma je bil že namreč umrl in biei-klist je vozil na svojem hrbtu mrtvo truplo.
IZID LETOŠNJIH DRŽAV. VOLITEV.
Republikanska stranka je zmagala celo po krajih, kjer se niso niti nadejali.
Udeležba pri volitvah ni bila tako velika, kot druga leta.
Izid je prav mnoge presenetil.
Mlsijonarka Stone.
Sredec, 7. novembra. — Ameri-kanski generalni konzul Dickinson se je povrnil nazaj iz Samakova. Izjavil je, da gdč. Stone in njena spremljevalka še živita in da ravnajo ž njima roparji prav lepo in dostojno. Pogajanja se nadaljujejo in vso kaže na to, da bodo morali plačati razbo j nikom zali tevanosvoto ako bodo hoteli dobiti gdč. Stone še kdaj nazaj.
Sedaj se jc izvedelo, da 80 razboj niki že dolgo časa poprej nameravali od peljati kakega amerikanskfega misijonarja, da bi si tako z odškodnino opomogli do denarja. V okolici, kjer je bila odpeljana Stone, so par dni poprej turški brigantjo streljali na žandarje in ti so vedeli, da je okolica silno nevarna. Turška vlada je hotela dati tu ti i vojaško spremstvo, a gdč. Stone je to odklonila.
■ V torek so se vršile volitve gover-ner jev in drugih državnih uradnikov v državah: New York, Ohio, New Jersey, Massachusetts, Iowa, Rhode Island, Virginia, Maryland, Nebraska, Pennsylvania in Mississippi. Na ponajveč krajih so zmagali republikanci, tako so zlasti pridobili na deželi mnogo glasov. Nekaj mandatov so dobili celo po krajih, kjer se sami niso nadejali zmage, tako na primer v Toledo, Ohio, v New Jersey, in še po mnogih drugih krajih. Skoro v vseh državah so zmagali za governerska mesta republikanski kaudidatje. Istotako
Banko okradli.
Hox.e, Ark., 7. novembra. — Banko v Black Rock so sinoči napadli lopovi in odnesli $2000 gotovine in za $10,000 biserov, ki so bili lastnina W. I). Birda. Tatovi so pobegnili brez sledu.
Roparja vjell.
So. Louis, Mo., 7. novembra. — Včeraj so tu zaprli nekega mladega moža, ki s« zove John Logan, na katerega leti sum, da je bil med onimi, ki so okradli železnico pri Wagner, ob kateri priliki je padlo tatovom $68,000 v roke. Logan je imel pri sebi več nakaznic na banko v Butte, Mont. Imel je tudi dva revolverja in se je poskušal braniti, a predno je zamogel streljati, so ga podrli na tla in zvezali.
Lopovi zažgali.
Mayville, N. D., 6. novembra.— Velik del mesta Clifford in sicer v trgovskem okraju, je včeraj do tal pogorelo. Škoda je velika. Zažgali so tatje, ki so hoteli razstreliti neko blagajnico. Zločinci so ušli.
MISTERIJOZEN UMOR V CHIGAGI.
Na smetišču so našli v nekem sodu razmesarjeno truplo neznanega Italijana.
Umor se je izvršil — po mnenj n zdravnikov,—pred kratkem.
Policija nima o morilcu še sledu.
Chicago, 111., 0. novembra. — Okrog pol sedme ure zjutraj so opazili Pavel Ranke, Arthur Booth in Oton Miller na smetišču, ki se na-kaja med Western, Oakley, W. Chicago Ave. in Rice cesto, sladkorni sodeč, iz katerega je molela krvava možka glava. Vsi radovedni so priskočili bližje, da bi videli, kaj je pravzaprav v sodu. Silno pa so se prestrašili, koso uzrli v sodu možko truplo grozno razmesarjeno. Vsi prestrašeni so hiteli v bližnjo apoteko, odkoder so telefonično obvestili policijskega inšpektorja Kalas.
Lihfingčang umrl.
Peking, 7. novembra. — Znameniti kitajski državnik Lihungeang je umrl.
Liluingčang je potoval pred nekaj leti tudi po Evropi, kjer je vzbujal splošno zanimanje. Ob zadnjih nemirih je igral veliko ulogo in se je zlasti odlikoval s tem,* da je znal vse evropske diplomate dobro za no» voditi. Zapustil je ogromno premoženje ter je bil jako marljiv in priden mož, ki si je pospešil smrt » tem, da je delal celo na smrtni postelji navzlic prepovedi zdravnikov.
Čin nlhilista.
London, 0. novembra. — Sem je dospela iz Petrograda brzojavka, ki sporoča, da si je neki nihilist pridobil vstop h policijskemu prelektu generalu Kleizelu, na katerega je potem dvakrat streljal, a ga k sreči ni zadel. Osobje generala se je na to vrglo z vso silo na nihil i sta in ga zvezalo.
Funston aa dopustu.
Kansas City, Mo., 5. novembra.-Tu se je raznesla novica, da pride Malo minut pozneje se je ta pripe- sem za del časa na dopust general
Očeta umoril.
Wilmington, 111., 6. novembra. Dan M. Hogan, premožen in znan mož tudi v Cbicagi, je v nedeljo zvečer začel grdo postopati s svojo ženo in jo brez vzroka pretepavati. Njegov petnajstletni sin je hitel materi na pomoč in je očeta oporni njal, da naj miruje. To je starega še bolj razvnelo in je hotel skočiti po nabasUn revolver, ki je ležal na pisalni mizi. Sin je pravočasno opazil očetovo namero in ga je prehitel. Ustrelil je proti očetu, da bi ga ostrašil, a kroglja je prodrla očetu pod desno ramo v prsi. Težko ranjen se je zgrudil Hogan na tla, v torek pa je umrl. Dosedaj še niso zaprli sina morilca. Umrli Hogan je bil star 59 let in zapušča okrog $60,000 premoženja.
Požari.
New Orleans, 6. novembra. — V Jennings, kjer so našli pred kratkim časom močne petrolejske vrelce, je pogorelo skoro pol mesta. Ogenj je uničil mnogo tovarn in trgovskih hiš. Škoda se ceni na več stotisoč dolarjev. Ognjegasci so napeli vse mooi, vendar se jim ni prej poBre čilo omejiti ognja, da so vsa najlepša poslopja pogorel^.	!
Port Huron, Mich., 6. novembra. Tukaj sta zgoreli dve veliki skladišči zažito, v katerih je bilo 171,000 bušljev pšenice, 90,000 bušljev rži: in 14,000 bušljev ovsa. Žito je bil6 vredno $115,000, poslopje pa $125,-000. Žito je bilo popolnoma zava-rovanoza celotno vrednost, poslopje pa le za neznatno svoto.
Denver, Colo., 6. novembra. — Kakih 8 milj oddaljeno vzgajališče Jarvis Hali, v katerem so se poučevali dečki, je danes do tal pogorelo. Ponesrečil ni nihče. \ Vzrok ognja ni znan. Zavod je $pi last episko-palne cerkve v Colorado.
PREDSEDNIK ROOSEVELT
piše otvoritveni govor za letošnji kongres. Več tednov je že minilo, odkar je dospelo poročilo v časnike, da piše predsednik otvoritveni govor, sedaj ga je končal. Ta dokument, ki je eden najkrajših, kar so jih spisali za take prilike razni predsedniki zadnjih let, se po prečitanju shrani v državni arhiv.
večinoma po mestih za župane in magistratne uradnike ter po različnih countyili. V New Torku so zmagali na celi črti republikanci in demokratje so vsled tega tako potol-čeni, da namerava predsednik in vodja stranke odstopiti. V Cleve-Iandu so zmagali demokratje, vNe-braski, v rodni državi Bryanapa so bili sijajno potolčeni. Tudi po Colorado so zmagali, — razun v Ara-pahue County, — povsod republikanci.
V San Francisco je zmagal za župansko mesto kandidat "Union Labor", gospod E. E. Schmitz in Bicer z večino 2500 glasov. Zaradi te izvolitve vlada zlasti v delavskih krogih veliko veselje.
Pri letošnjih volitvah se je opazilo, da med manjšimi strankami najhitrejše napreduje socijalna de-,mokratjčna. Zlasti po vzhodnih mestih je dosegla zdatne vspehe.
Povsod so se vršile volitve zelo mirno, vendar se je primerilo tu in tam nekaj malih nesreč, kakor se to splošno dogaja.
Gledališče pogorelo.
Detroit, <5-' novembra._V Ilar-
ley, Wis., je pogorelo gledališče. Vnelo se je med predstavo in zato je zgorelo sedem- žensk, sedaj pa poročajo, da pogrešajo še več oseb.
Senzacijoualua obdolžitev.
Chicago, 111.» novembra. — Tubal C. Owen iz Ypsilanti je vložil včeraj pri tukajšnjem zveznem sodišču tožbo zoper milijonarja O. W. Potter, v kateri dolži slednjega,
da je prisleparil šest milijonov dolarjev iz neke zapuščine, katero je upravljal. Ta obdolžitev vzbuja po mestu velikansko senzacijo.
Jetnik pobegnil.
Seattle, 6. novembra. — Kapitan F. H. Handy, ki je bil obsojen na dve leti v ječo zaradi sleparstva, je pobegnil in ga do danes še niso dobili. Policija je zaprla njegovo sestro in še neko drugo gospico, ker je mnenja, da sta mu ti dve beg omogočili.	,
ljal na lice mesta s četo dedektivov in takoj se je začelo natančnejše preiskovanje najdenega trupla. Ka zadnji strani glave so našli globoko, veliko rano, katera mu je bila bržčas zadana s kako sekiro. Druga rana se razteza od desnega ušesa,1 preko brade gori do nosa. Vsled te rane je vrat popolnoma razrezan Noge je iinel mrlič zvezane in ovite v kavino vrečo. Sod je bil v dnu se nekoliko od sladkorja in ves krvav Pri umorjencu so našli zapečateno pismo, ki je bilo naslovljeno na Anlonina Natali. To pismo je bilo najpoprej poslano na tvrdko Salva-tore;& Luigr1'iNiSpi, Xo. 4ao-A Clark St.', in ta tvrdka ga je odposlala na Natalija, ki je delal avgusta meseca v Livermore, la. Iz tega pisma je razvidno, da se je nameraval adresat poročiti z hčerko pisca, ki je pisal pismo.
Nadzornik Kalas je dal truplo prepeljati v Feldmanov pogrebniški zavod na 375 W. Chicago Ave., kamor So poklicali razne osebe, o katerih so se nadejali, da bi utegnili poznati umorjenega človeka. Med tem se je raznesla vest o misterijozni najdbi po vsem zapadnem delu mesta in zlasti mnogo Italijanov j« prišlo gledati svojega nesrečnega rojaka. Konečno se je našel nekdo, ki je zamogel identificirati razmesarjeno truplo. Bil je to gostilničar Filip Kontri. Ta je i/,javil, da se je umorjeni mudil sinoči v njegovem saloonu v družbi nekega Rocco, s katerim sta bila dobra prijatelja, h1 tem sta odšla iz salOona <,b 9. uri zvečer, vendar se lvontri ne more spominjati, če sta se moža ločila. Ta je tudi izpovedal, da je bil umor-jenec od 30 do 40 let star in da je še le pred enim tednom dospel v Chicago.
Po mnenju zdravnikov je bil Italijan umorjen med 2. in 4. uro zjutraj. Policija se je takoj spravila na delo, vendar nima doslej še najmanjšega sledu o morilcu. Pred 12. ali 15. leti so našli na istem prostoru umorjeno neko dekle, a še do danes ni sledu o storilcih.
Funston, oni ki je ujel na tako zvijačen in tnalo časten način ustaškega vodjo Aguinalda na Filipinih. Generala Funston so nedavno operirali, Nlepič mu je provzročal ved ne težave. Sedaj se počuti že bolje in zato pride v svoj rojstni kraj na daljši dopust,
Gospodarja ustrelili.
Wapakoneta, 7. novembra.—Ko je prišel sinoči hotelir in posestnik John Shivelly v svojo pisarno, kjer je imel po navadi tudi shranjen denar, je našel na svoje veliko prese-čenje tatove, ki so mu praznili blagajno. Predno se je dobro zavedel kaj in kako, ga je eden tatov ustrelil in zadel v glavo. Ko so prihiteli domači čuvši strel v pisarno pogledat kaj se godi, so bili lopovi Že pobegnili, gospodar pa je bil mrtev.
30 ljudi j ponesrečilo.
Bedford, Ind.,5. novembra.—Na Monon progi sta trčila vkt p dva vlaka in ob tej priliki 'se je poškodovalo okrog 30 oseb, večinoma delavcev. Combination osebni vlak se je i»,al"tel !!!<••> P-edford in Bujkir-kovitn kamnolomom v tovorni vlak, ki je vozil rezan kamen in več voz se je popolnoma razbilo. Štirje delavci so zadobili težke poškodbe, da nebjdoveč okrevali.
Meglf v Londonu.
London, 5. novembra. —^Včeraj jc bila v Londonu in po spodnjem delu Atigležke tako gosta megla, da se ni videlo pet korakov daleč. Zaradi tega je bil ustavljen ves železniški in parobrodtii promet in tudi gledališča so bila zaprta. Voznikom ni preostalo drugega, kakor iti z voza, držati konje za uzde in čakati, da se zjasni. Prigodilo se je ob tej priliki mnogo nesreč. Pasantje so se na ulicah zaletavali drug v dru gega in s tratoarja se ni upal nihče stopiti.
To meglo je uporabil lopov La-cornbe za se.
Prišel je v filijalko London in Southwestern banke, kjer je ustrelil ka»ir)a,na to pa zahteval od drugih uradnikov denarja. Eden uslužbencev se je vrgel z vso silo	tl^ pričela so je borba. Ko je Lacombe . uvidel, da mu ne bo mogoče uiti, so se je ustrelil v glavo in je takoj mrtev obležal,
Mož pobegnil.
So. Chicago, 111., e. novembra. Polioija je dobila ponoči nn ulici devetnajstletno omoženo Viola Mil-ler iz Lakeside z detetom v naročju, ko je že vsa onemogla in premraŽena tavala po ulicah sem in tja. Njen mož jo je namreč zapustil in je v ueznaneno smer pobegnil. I)a bi našla, se je podala peš semkaj, k;^'" ga je neprestano iskala, a sU'da brezuspešno. Tri dni j„ tavalaok' og brez hrane, a ker tudi njen* obleka ni v najboljšem stanju, {c trpela zlasti mnogo vsled nastopajočega mraza. Policija se trudi sedaj, da bi ji našla nezvestega moža, ki jo je tako sramotno o-stavil.
Zopet zamorča šežgalL
Gulf Port, Miss., c. novembra.-Neki zamorec, čigar ime ni z.mno, je hotel šiloma onečatiti gospo Fortenbergovo. Ko je kričala na pomoč, so jo sosedje re^i. Zamorca «o prijeli in ga privez«1' k železnemu kolu, nanosili dr/ okrog, polili g petrolejem in žagali- Zamorec je
umrl v groznj/> mukah.
pr. Hfciserjev
umetno sestavljen izvleček sarsa-p^rile z jodom, odstrani neprilike skrupoloznih boleznij vročinskega glavobola, mehurčkov, izpuhtkov, oteklin, ran, peg bradanič, solnčnič, kroničnega in sifilisičnega revma-tizma posledic zastrupljanja in vseh z nečisto krvjo provzročenih boiez-nij. Izvrstno zdravilo za Sis ten j <> in množenje krvi. Kupi pri W. C. Holzhauer, lekarnar na 109 N. Chicago cesti, Joliet 111.
AfttfcKIKAnsKk SLOVENEC, NOV. 8. 1901
cencema želim mnogo sreče!
Do zadnjega časa smo imeli tukaj pri nas prav lepo vreme, sedaj se je pa kar naglo izprevrglo. Burja je začela briti in tudi snega je zapadlo kake štiri palce.
Kar se dela tiče, ne morem nikogar semkaj vabiti. Še sami se nade-: jamo, da bomo za neka časa prisiljeni iti na počitnice. V rudnikih bodo namreč v ido odprli in če ne bo preveč vode pojdemo kmalu zopet na delo,če ne, borno pa'morali poči vati. K sklepu dopisa pozdravljam vse rojake in vas č. g. urednik!
Mathi Majerle.
dega nemškega duhovnika. Tam je tudi katoliška farna šola, kjer se otroci uče poleg angleščine tudi nemščine. Pri naši fari nimamo doslej še nobenega mozkega društva, pač pa imajo ženske svoje društvo sv. Ane. Na Vernih duš dan so prejele članice tega društva sv. zakramente.
Letošnje poletje smo imeli po Kansasu veliko sušo, kakor vam'je že znano, in smo mislili, da ne bomo skoro nič pridelali. 1. avgusta pa je začelo deževati in se je obrnilo na boljše. Letos smo pridelali zlasti mnogo jabolk in breskev, trta pa je obrodila le prav pičlo ali vendar smo naprešali doma precej vina.
Ko sem jaz prišel sem pred 20. leti, je bila- zemlja tukaj zelo poceni. Po dva in štiri dolarje je bil takrat aker, take zemlje, ki velja sedaj po 80 ali 5,g dolarjev. Dežela je lepa, ravna in ne kamenita. Tudi rodi precej dobro če se kmetovalec nekoliko potrudi. Seveda brez d«la ni jela! Poleg kmetijstva se pečamo zlasti mnogo tudi z živinorejo. Nekateri premožnejši farmarji premorejo po sto in tisoč glav goveje živine.
Č. g. urednik! Jaz sem že dolgo vrsto let naročnik "Am. Slovenca" in ga vedno prav z veseljem prebiram. Veseli me, da se Slovenci v Ameriki teko živahno gibljejo in da so ostali zvesti veri očetov in materinemu jeziku. Želim vam, da bi še dolgo delovali v prid svojih rojakov in v tem imenu vas pozdravljam.
Jo s. Strutzel.
R. C. BERTNIK,
L.B. BERTNIK
BERTNIK BROS
IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
lOuentov.	5 centov,
405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS,
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 7- novembra. — V minulem tednu se jevremep.av neprijetno premenilo. Mesto gorkih jesenskih dni imamo že prav občutno zimo in peč je prišla v veliko veljavo. Skoro vsako jutro smo dobili plitkemu snegu podobno slano in sem od Lake Michigan veje prav mrzla burja.
—Lepa lota s hišo na 718 Nicholson St. poleg samostana šolskih sester, iz r«da sv. Frančiška proda ee pod jako ugodnimi pogoj i. Proda se tudi vsa hišna oprava. Vprašaj istotam, ali pa v tiskarni "Ameri-kanskega Slovenca."
■— Na voglu Ohio in N. Chicago ceste vis-a-vis saloona g. Johna Kukar. je začel zidati gospod Anton Nemanicli "LiveryStable."Tako podjetje je bilo za Slovence v Jolietu že davno potrebno in zato je opravičena nada, da bo dobro prospevalo.
—	Živahno delujoče zabavnodru-fitvo "Ilirija" priredi v soboto 16. novembra v prostorih g. A. Golo-bitsha svojo prvo ali otvoritveno veselico. Pevski in dramatični odsek preskrbita in izpolnita program katerega priobčimo prihodnjič. Po končanem programu bo splošna zabava in ples, pri katerem bo sviralla ieborna godba.
—	Na pošti v Jolietu imajo pisma: Crepelak Mykviec, Slizejnski, Piatr, Wojewoda Jožef in Styarčič Marija.
—	Chicago Telephone Co. je sklenila sezidati v Jolietu veliko novo poslopje ter napeljati telefonske žice pod zemljo, to pa zato, ker ni tako lahko motiti telefonskega prometa, ako so žice pod zemljo razpete, kakor pa če so na koleh, kjer so vedno izpostavljene raznim vremenskim nezgodam. — S zidavo novega poslopja so tudi že začeli. Sedaj je postavljen že ves temeljni zid in okna v pritličju so tudi že vzidana.
—	Varuj se kašlja takojv Severov balzam za pluča t« ozdravi in ohrani tvoja pluča in goltanec v pravem naravnem stanu. Na prodaj je v vseh lekarnah in trgovinah z zdravili. Ni pristno, ako ni aaznamo-vano z podpisom W- F. Severa, Cedar Rapids, Ia. na vsakem zavitku. Severov Almanah za leto 1902 zastonj v vseh lekarnah.
Pošteni zdravniški nasveti zastonj. Piši za nprašalno polo.
Deer Brook, Wis., l. novembra. — č. g. urednik! Vsprejmite moj dopis v vaš cenj. list! — Letošnje poletje je bilo tu pri nas prav gorko ali vendar še ne tako kakor druga leta. Letina je — hvala Bogu — prav dobra. Vsega smo pridelali dovelj! Pospravili smo že večinoma vse poljske pridelke. Jesen je tudi prav topla in zato imamo mnogo drv za prodati. Tukaj okrog so sploh lodovitne farme. Ako si želi kak Slovenec kupiti si farmo, som naj si pride ogledat. Tu se kupi še primeroma prav po ceni. V "Am. Slovencu" sem bral pred meseci, da pride sem več rojakov h Jolieta. Hodil sem čakat «va kolodvor dva dni, a nikogar ni bilo ta čas. — Žena mojega soseda Alberta, po rodu Čeha je porodila t« dni troj fcke/ Mati in otroci so wlravi. so. oktobra smo jih krstili. Pozdrav vsem rojakom!
John Oberman.
Josip Zelniliar,
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in najboljše pivo ln druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami.
M. S. HARNEY,
•PRODAJALEC importovanega vina, žganja in do
brili smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, Ili,
^ Nad 30 let ^
se je obnašal Dr. R1CHTERJEV
svetovni, prenovljeni
"SIDRO"
American Ice Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
Office: na voglu Chieago in Columbia Streets. Ofilce Telephone No. 67.
Residenoe Telephone No. 139.
Mehki premog . .	3.00
»i ...	3.25
.»	•	3.50
Trdi premog	. .	6'75
Denar na posodo
proti nizkim obrestim.
Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J. C. O'Connor.
HENRIK C. H0N£0MP,
izdelovalec izvrstnih smodk.
Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 609 N. Chicago St., Joliet, 111.
Agent for Besley's	RAR C.OOIK
Waukegan Ale and Porter. °AW uuu"s-
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet, 111.
Vprašajte svojega mesarja za
Airjm Imače nase,
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
Frank A. Dames
izdolovatelj cigar.
112 N. Bluff St.,	Joliet, 111.
Telephon: 172.
Moja posebnost so: ^pfa^Sc. Priporočam se Slovencem v obilno naroSbo.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1103 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
Denar na poso jilo.
\
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
JOHN KOŠIČEK,
864 S. Centre Ave., Chicago, III.
pri porota Slovencem svoj ' aprila 1901 -otvorjeni--
novi saloon,
kjer točim najboljše pijače.
CANDY CATHARTIC . «•
Csfocoteft)
Genuine stamped C. C. C. Never sold ln bulk. Beware of the dealer who tries to sell "something just as .good,"
Josip Birkey,
209 Plainfield Ave. Joliet, 111.
se priporoča Slovencem v Jolietu in okolioi v
♦o kopan,je vodnjakov, o*
JOHNJ.WELLNITZ
ODVETNIK.
Govori se nemški iti poljski.
Joliet,111.
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POEOSTJUCO, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
SAflOt 2Sct. In SOct. v vseh lekarnah ali pri
k F. At Bachter & Co. A
■k 215 Pearl Street, A New York.
ANA VOG-RIN,
izučena babica, 603 N. Bluff St.. JOLIET. ILL.
z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, so priporoča tu-kajšnim Slovenkam.
ANTON GRAHEK
Brata Simonich.
naznanja p. n. slavnemu občinstvu da je otvoril s prvim julijem na 182 N. Chicago St. nov saloon.
V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano plzensko pivo, Faust, Anheuser Bush Beer, dol»ro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk.
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
' Gormania, W. Ya., 3. novembra. — Č. g. urednik! Večkrat či-tam v "Am. Slovencu," kako zdaj tu zdaj tam neusmiljena smrt pobira svoje žrtve tudi med našimi rojaki. Tako žalostno novico vam poročam danes tudi jaz. Tu je umrl 30. oktobra zvečer ob pol deseti uri vsled zabasanosti »7 letni Janez Peternel, doma iz Stare Osilnice na Gorenjskem, kjer je ostavil brata, sestro in svakinjo. Pokojnik je obolel 27. oktobra iti bolezen se mu je čudovito naglo hujšala. Poslali smo po dva zdravnika, a vsa zdravniška znanost mu ni mogla nič pomoči. Na to so ga prevideli. Ko je ranjki uvidel, da mu ni več rešitve, je na-napravil tudi oporoko. V ljubljanski hranilnici je imel naloženih 2400 Kron av. v. in to svoto je volil vsem trem omenjenim osebam katere naj si razdele navedeno svoto na enake dele. Tukaj pa je imel $138. Iz tega je naročil plačati pogreb, zdravnika, ostalo pa in obleko je volil svoji gospodinji, ki ga je v bolezni tako lepo stregla. Pogreb je bil 1. novembra, na praznik vseh svetnikov. Pokopali smo ga t We-sternport Md. na katoliško pokopališče, ki je 32 milj oddaljeno od tukaj. Kadar bomo tukaj uravnali z vso ostalino, kakor je bila to zadnja volja pokojnika, bomo odposlali tudi domov hranilnično knjižico in oporoko.
Pokojni Peternel je bil miren, dober, značajen človek, priden delavec, trpin in zvest tovariš. Naj v miru počiva!
Anton Koren&an.
'♦©♦©♦©♦O^O^O-KJ-fO^O-KJ^O^
t	Varuj se
\ zimskega kašlja in prehlada. J Ako se ne varuješ si lahko • nalezeš nevarne bolezni.
1145 Lake St.
Severov Balzam % za pluča |
je gotovo zdravilo zoper kašelj ♦ •prehlad in plučnebolezni; Po- 2 miri vse nepravilnosti in vžga- © nja ter pusti organe v zdra- o vem in naravnem stanu. Cena J 25 50c.	i
ima vedno na prodaj najboljša im-portirana in domača vina, sveže pivo, whisky in smodke. Na razpolago je vedno prosti prigrizek.
lenitovanjske prstane
in
Ako trpiš na katerikoli bolezni revmatizma, neuralgije ali v kosteh in glidih itd.
Severovo St. Gothard Olje
gotovo in hitro ozdravi.
W. F. Severa
Izdelovalec zdravil
Cedar Rapids, Iowa.
prstane opremljene s dimantl v vrednosti od
$1.50 do $10. in $15.
Tudi otroške prstane z dragimi kamenčki je dobiti najceneje pri
KAROL OESTERLE
106 N. Chicago St. Joliet 111.
r\ANMT TOBACCO SPIT UUN I and SMOKE — ^	■ YourLifeawayl
You can be cured of any form of tobacco using easily, be made well, stroug, magnetic, full of new life and vigor by taking MO-TO-BAO, that makes weak men strong. Many gain ten pounds in ten days. Over BOO,000 pared. All druggists. Cure guaranteed- Book-Jet and advice FREB. Address STERLING REMEDY CO., Chicago or New York.437
Frank Rogel Saloon
...in...
slovenska brivnica
je jed en najbolj obiskovanih in priljubljenih prostorov v celem .Tolietu, 111.
Posebne sobe in vedno dobri lunch vsak (as na razpolago.
Priznano najboljše jolietsko Porterjevo pivo in v steklenicah Anheuser-Bush-evo je
dobitifsveže vsaki čas. Isto-tako izvrstna domača vina, fine whiske in dobre smodke. Vie mnogobrojnejši obisk »e naj-uljudneje priporočava
MIHAEL KOČEVAR
naznanja p. n. občintvii, da je otvoril s 1. julijem na 301State in Ohio cesti nov saloon.
V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše pivo, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom v Jolietu se priporoča za obilni obisk-
Phone 2243
Iron Mountain, Mich. 4. nov.-č. g. urednik prosim priobčite moj dopis v cenj: "Am, Slovencu!" 2. novembra je ubilo v Biwabic jami našega rojaka Frank Cvitar. Na glavo mu je padel kos rude in nesrečni mladenič, rodom Korošec, je bii takoj mrtev. Tukaj zapušča očeta, mater, brata in sestre. Star je bil 20 let, neoženjen in je bil član društva O. D. Koroških Sinov, št. 1. Zavarovalnina tega društva znaša samo $100 in te je volil pokojnik očetu in materi. Pogreb se je vršil 4. novembra, ^odil ga je Rev. F. R. J. Krak društvo se ga je skoro polnbš?	udeležilo;
pri pogrebu je bilo 8t, voz. Godba je igrala same žalne komade. — Ob tej priliki se mi zdi primerno opo-zarjati društva, da naj pristopajo v K. S. K. Jednoto, ki plača $1000 usmrtnine> torej svoto, s katero so vsaj za nekaj časa preskrbljeni oni, katerim jo je pokojnik volil.
28. oktobra, s t i, uročil v našem mestecu g. John Kova- ■ z gospo-dičino Jožcfo j.Joi,. r orcfJfil ju je Rev. F. R. J. 'Ir&ker. Novoporo-
FR. R0GEL & JOE LEGAN
Olje, Lyon County, Kans., s.
novembra. — Dragi "Amer. Slov." _ Večkrat sem nameraval napisati par vrstic, a dolgo ae nisem mogel pripraviti k pisanju. Jaz se pečam tukaj že kakih -0 let i kmetijo. ISetnlje imam 120 akrov. Farma me ■že najbolj veseli, ker sem sam 8Voj gospodar. Slovencev nas tukaj ni veliko. Gg. JožeMavrin, JožeSter-bene, Janez Sterbenc in jaz smo štirje slovenski farmarji tukaj. V Olpe ima pa moj tast g. Mihael Sterbenc velik Grocerie Store in trgovino z oblekami. Poleg trgovine oa ima tudi nad 000 akrov zemlje. Jaz sem prišel v Ameriko pred 25. leti. V družini nas je desetero. V Olpe. — moja farma je namreč pi-«le tri milje vstran, — imamo lep; katoliskp cerkev in dobrega inliv;
Uetan&vUtnp januarija Ula 1897.
SILVESTER STRAMETZ. vodja,
ANTON o G-RAHEK,
PREDSEDNIK,
1012 North 3ro««»w«y street.
ANTON SCHAGER
309-310 Barber Buildiflg
v Joliet, Illinois.
JOHN KUKAR*
920 North ChicaffO Street.
JAVNI NOTAR
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Ule Insurance Company of Philadelphia.
In druzih zavarovalniških družb za življenje in proti ognju.
Preskrbljuje izvrstno mu/.iko za, plese,
koncerte, parade, sprevode, zabave, pik-
nike. svatovsčine,politične shode, društva,
dirke itd.
Glavni UiiD:	Drugi TJ kad :
9 2 0 No. Chlcato St. 1012 No. Broadway St.
Telefon sts.	TriTIM!T, ILL.
7 A OTHM I 14 lepih daril! Največja kupna ponudba sedanjegaj"] LnV I U IflJ lJ,aS° -si ogledati ne stane nič! Prodajamo najboljše 1
Možica ali žimska ura iz pristnega amerikanskegi. l4karatn6Ka	j
dvojnim pokrovom, s finim koiesovjem in dragimi kameni, z dvajsetletnim pism, J'i"li;,tv„„ln podobna fislo zlati v vrednosti $40,— Onim, ki jo kupijo v prihodnjih 60. dneh. dodaro« . darila: 1 fino dunajsko pipioo iz lakožvane morske pene, v vrednosti $1.50, 1 pristni SP": J rete. 1 us nja to moSnjieo z.a tobak, I nikljasto Skatljico za žvepljenke, I verižico za uro. 1 J' j 1 par uhanov s kamenčki, 1 kravatuo bodico, gumbe itd. Uro in nafteta darila poSljemo I'.,^ za. $4.98 in ekspresne stroPke. 1)1,-igo se lahko kupi proti gotovemu denarju, smeS isto j je vrniti na naše stroSke. {c ti ne ugaja. Kjer ni ekspresne postaje, je poslati denar.2 " j vred in takim dodamo Se po vrhu lep žepni nožek, blago pa poSljemo v priporočenem lASU« kupi ali proda Sest nr, dobi euo v nagrado zastonj. Piši na: ATLAS JEWELRY COS"*" Metropolitan Block, Chicago, 111.
A. GOLOBITSHT
799-801-803-805 N. Chicago St.	-	JOLIET, ^
Long Distance Telephone
(nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih A klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih dr«č trebščin za oboji spol.
GOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkaw'' J Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovin" | in zanesljivo po dnevnem kurili; zastopa tudi znamenito prekmo^J 8EVERO- NEMSICFGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro P081 svojim potnikom.	jI
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zal1 j in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. BrozicV
lastnik.	manager.
T&b Joliet National m ■• -pil
Razpošilja denar na toH kraje sveta. ..IpKj
KAPITAL $100,000. |
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpr'
ROBERT T. KELLV. M
Na voglu Chicago in Clinton^
Ako se hočeš dobro zabavati, 1,1>J
MIHAEL KLOBUČAR'^' £
7th Str., No. 119 ki
CALUMET, J^SJ
Tam najdeš izvrstno urej^ ljišpe igralno mizo, dobe & .J>1| smodke, fino žganje, sveže 1"
izvrstno vino. L ---1
Iron Exchatg'l
MATT. PRIJANOVICH, Propr'e
VIRGINIA, MlUN. j ^
priporoča rojakom Slove»c obilen obisk svojo lepo nTe^J> ' z mnogovrstnimi finimi p'3'j '8j preskrbljeno GOSTILNIGOj \ (Vf pod imenom ' 'Iron Excba"? jf ^v njej je dobiti tudi Trinerjev"^ . oilno Grenko Vino, na kater'" ^ posebej opozarjam rojake|®i
STEFAN KUK^i;
_trg0vec_
l GROGEElli Bili
» PREMOGOM IN •• 1 SALOO^*;;«
920 No. Chicago St.,
JO«,ti
Telefona številka 348._f j
MIHAEL KR^j
—: toči: — . /
nk'1
najbolj priljubljeno ter ^
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in Prodaja tudi smodk®'
1210 N. Scott St., JOU1 _—___^ Hi-
C. B. HAYWAi.f;t
Prodajalci papirja in ^ S
V zalogi imamo vsakovrs^l"!)
Pisalni papir, koverte, Pf'f.M| ščice, peresa, tinto,	•"§>/..
zapisttike, knjige Vr<l Sr1' pri knjigovodstvih
škatlje za pisma in raznovrstI,e j^r potrebščine. . i5
Na voglu Cass & Scoit St, i°!lf ______^ j
JOHN PLEŠ^. ^
Opozarjam brate
hrv^J
SLOVENCE na otvoiiW^' ^ nove gostilnice, katero otv°'^f! t1, 3. julija, v novo sezidani y 1216 North Colli.is Street. ^
Postrežba bode dobra, jače in fine smodke; vsi P so uljudno povabljeni.
AMERIKANSKI SLOVENEC, NOV. 8. 1901.
3
M stare domovine,
ti --
y Kardinal Missia nevarno obo-
Hf- "Soča, poroča, da je njegova Pfwinenca kardinal Missia nevarno Bolel. "Slovencu" se poroča, da j|g»»lezen ni nevarna, in da se kardi-P že bolje počuti.
let! V torek dne 15. p. m. je W lmnol° 50 let, odkar je vodja in ,sj MuČitelj Raktelj nastopil svojo ;e«| Jo službo. y Ljubljani služi gosp. lktelj že 40. leto. 'Zastopnik uči-pstva v c. k. mestnem šolskem *t !,etu 3e že 25 let. V sredo so v i^jani na primeren način pro-^ Vili ta dan, kakoršnega doživeti Hanole redkokomu. Mož, ki je Ol'ko let deloval na polju vzgoje Ilaroda, j6 pač res deloval med na-in p.a narod. Čast mu! .
lil J Krškem je otvorila gospa lroslava Kessler tople in mrzle f°Peli v SV0J j kiši, »redi mesta, kjer |p>ilaprej lekarna ranjkega nje-'ega očeta g. Miroslava Boemchsa.
11 mN°vo zvonarno v Ljubljani!
I lr'jivi zgodovinar in preiskalec m župnik Lavtlžar je izdal le-knjigo "Cerkve in zvonovi v )eslž'.^aniji Kranj," katere čisti dobi-, je namenjen družbi sv. Cirila ;.!] ;^etoda. Na 6. strani te knjige L t'tam° te-le zanimive vrstice: "Kot »no8t 8e ,nora zabeležiti, da je » ,18. stoletju na Kranjskem jI MF Zvonarjev. Njihova imena HPaSpar Franohi, Luka Dimio, S Hp Samassa z nasledniki, Bene-ij| RHuetterer, Baltazar Schneider, Kristijan Riser v Kranju in «rP Stadler v Novem mestu. Ču-da s-o vse tvrdke propale in da -e °hranila do današnjega dne ,i,s?J| lilo ena, ki že nad sto let nima no-Jj^® konkarenc«. Lahko sklepamo , t6ga, kako ogromne dohodke ^ >0ra imeti, ker izvršuj« ž« toliko ,u)i' ^ monopol v vsi deželi. Ta obrt Namreč zelo, dobro obnaša; polil/ j so vedno nove, vsak naročuje 18 "»avade raje pri bližnjem kakor - ^ daljnem podjetnika, in da je ■ ; CeTkvah gotov in dober zaslužek i0^bLtega ^ omenjati ni treba. Na , ° Ugodnem stališču, ko kmalu piv' ^ ^°mo imeli nobenega druzega ; 0,)a več, se ena sama tvrdka lah-**>t čolnoma prosto giblje in na-ftt cerkvam pogoje, ki niso naj-2' ejši. Polegt«gasprejemamozvo-|.j( ^ V® iz livarne brez vsake strokovne Kdo se zmeni, kakšna tva-.('f Ha" 86 lal)i Pri vlivanju? Komu je >i>° L?' ali 8ta baker in cin najboljše •j«! ^ ^osti in koliko odstotkov je
f Kdo doloSuie cen0 8tarim i'A t vtl0v°m, katere jemlje zvonar v r<#f'CUl1 80 mn°g°krat glede tva-^ vredni kakor novi? Nihče za to» ker nihče tega ne , 1 it0Utlle> Kako izvrstno bi se obre-Podjetje, ako bi imeli cer-zvonarno v škofiji. Pri tort d0' nlnožici zvonov bi bilo vedno (J Ve*j dela in zaslužka."
l^akob Aleševec umrl. V Ljubki ■ * 5e umrl v 58. letu svoje dobe J", jjj 81 Urednik "Brenclja" slovenski ,	Jakob Alešovec. Njegove
''g« za probujo slovenske zave-fijvelike. Kot časnikar se je bo-. J uveljavljenje krščanskih na-U Y javnosti.
^''iereem vesela novica. Reka jjll!	8e urejuj« že nad 100 let
^ j« ministeski predsednik dr..
sprejel deputacijo vdele-jL,	vodstvom poslanca g.
s in obliubil da se ta iaSPod'
, ^ 0 Stajergko silno važno vprašaaje , § Mno ten
/ ^»'ariS cigana Simona Helda
ill i« v ' Dae ianavarja 1899 je
j[), 11 Da cesti mej Krko in Prestrano 11 ^^ik Martin Novljan iz Mal« S	ciganov napaden in
fi< 0l'jea. Jednega napadalea-cigana, y.Vti • °lla Helda, so orožniki prijeli t^la. ^ ta obsojen na smrt in dn« »	1900 obešen, drugi, kije
>0). °2av, pa je ušeL Sedaj se go-e ^j.'1 so orožniki na Hrvatskem • I ^alt^'' tudi tega kozavega cigana, W l)()(j°ba Helda, false Raka, in da / (,0 e ^nialu tudi ta prišel pred sod-3\[0 ', akob Held je isti, ki je udaril i> ^at ■ 8 8ekiro po ^lavi, da se je J °3 zgrudil na t4a in umit. > 1 ž
.') titala	Kočevje jeprezen
i?	Z li:ar<>1 Auersperg 6. gosp.
' Vjj anda Krker ja, kapelana v Št. » 11 nad Ljubljano. '
Utopljenka. 15. okt. so pastirji našli utopljenko na desnem bregu Save, kak četrt ure od kolodvora Savskega. Utopljenka je hči posestnika iz Litije Ant. Koprivnikarja. Pogrešali so jo mesec dni. Jeli sama si vzela življenje ali padla v veliko Savo, se ne ve? Sodniški ogled je zapisal; zadušenje v vodi.
Truplo so našli v Ljubljanici blizu papirnice v Vevčah. Zdi se da je to truplo 30 — 40 letuegalilap-ca Mat. Žerovnika, ki ga pogrešajo že od 1.p.m.in ki je bil v službi pri mlinarju Steletu v Zalogu. Žerovnik je bil slaboumen.
Velik požar. Iz Gorice .se poroča, da je požar uničil tovarno za čiščenje riža v Monasteru in veliko mlekarno barona Ritterja. Skoda znaša 120.000 K.
Zvit maček, v Ljubljani so imeli nekje mačka, ki je pojedel 100 gld. Ako bi se pogledalo v mačkov želodec, bi se morda dobilo 100 gld. nazaj.
"Bisernica," prvo koroško tam-buraško društvo v Cclovcu, je imelo dne 3. oktobra t. 1. svoj ustanovni shod. Predsednikom društva je izvoljen Stjepan Pažameta, trgovski pomočnik. Po shodu so mladi tamburaši svirali več točk. To je jo dolgem času zopet en vesel glas o celovških Slovencih.
"Suedsteierische Presse" pravi, da jej Nemci groze z novo pravdo radi nekega članka. Bog ve, ali bi imeli ti nemški junaki toliko ko-ajže tudi tedaj, ako bi vedeli, da pravda pride pred objektivne sodnike po poklicu in ne pred nemško-nacijonalne porotnike?!
Požar, v Nožicah, občina Homec, je pogorelo gospodarsko poslopje Jožefa Grašič dne 16. okt. Zažgali so otroci.
Zasramovanje Najsvetejšega. Obsojen na en mesec ostrega zapora s postom vsak teden in na sodne stroške je bil pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju Pavel Spanžel, kmet v Podgorju, ker ni hote! aikake časti skazati duhovniku nesočemu dne 15. jun. t, 1. sv. p»ootnico bolniku.
t
Ponesrečen major. T ^ippici na Štajarskem je vlak povozil majorja Koppa. Vlak je majorju odtrgal glavo od trupla.
Koroške novice. V planinski koči pod Velikim Zvonarjem je bilo letos 4311 tujcev, 635 več kakor lani. — Cesar je potrdil zakon, sklenjen v zadnjem zasedanju deželnega zbora, glede ohranitve dravskega mostu pri Kamenu. — V Ve-likovcu so na meščanski šoli s pri-četkom šolskega leta otvorili drugi razred za fante in prvi razred za dekleta. — Požar v Ladinah, o katerem smo že zadnjič poročali, je napravil škode 19.962 kron, oni na Gorici 60.000 K. na obeh krajih so zažgali otroci. — Ker je od vojakov ušel, je bil nek lovee 20. bataljona obsojen v Celovcu na 2 letno težko ječo. Potem mora še tri leta služiti. — V Radentbeinu si je dne 3. okt. posestnika sin V- Erlaher na polju, in sicer pred očmi blizu stoječih poslov, prestrelil glavo. Vzrok so bili domači prepiri. — V Št. Rupertu pod Celovcem se je zastrupil 4 5 letni go s ta o Š. Martine.
V papirnici v Podgori so zopet nekaj delavcev odslovili, nekaj pa vpokojili. Govori se tudi, da bodo delo omejili na tri dni v tednu.
Otvoritev železnice Trst-Poreč bode dne 1. decembra. Najprej se otvori proga Trst Buje.
Kapela na Matajurju. Na Ma-
tajurju nameravajo vstrajni in za čast Božjo vneti beneški Slovenci sezidati kapelo.
Zopet otrok zgorel. Marija Jazbec iz Dornberga pustila je svojo 3letno hčerko samo pri ognju ter šla iz hiše. Deklici se je vžgala obleka in se je po vsem životu tako opekla, da so jo morali prepeljati v goriško mestno žensko bolnišnico kjer je v strašnih mukah kmalu za tem umrla.
Umrla od veselja. Gospa Fr. Galič na Reki je imela v Gružu v Dalmaciji sina pri vojakih. Te dni je dobil sin nenadoma dopust ter se je nakrat pokazal pved materjo, ne da bi jo prej o svojem do hodu obvestil. Ko je mati zagle-
dala sina, vskliknila je radosti, potem pa se je zgrudila. Nekaj tre-notkov pozneje je umrla v rokah svojega sina. Umorila jo je prevelika radost, da je zopet videla svojega sina.
Kužna grižase je pojavila v kozjanskem okraju v obilni meri, pose ono v kozjanskem, šmarskem in celjskem okraja.
V Celovškem bogoslovju je letos 54 bogoslovcev, med njimi 25 Slovencev. V četrtem letu je 12, v tretjem 11, v drugem 13, v prvem 18 bogoslovcev. Na novo je stopilo 18 gospodov, med njimi Slovenci: Iv. Dolinar iz Griž na Štajerskem, Gr. Hercele iz Bilčovsa, Fr. Le-tonja iz Ptuja, Jos. Linasi iz Bistrice v Rožu, Jan. Pretnar z Gorenjskega, J. Varh iz Borovelj, Frank Vuk iz Št. Jurija ob Ščav-nici.
Ubegel-četovodja. Iz Celovca je desertiral računski četovodja 17. pešpolka N. Samida.
Stolna Cerkev v Gorici bo kmalu vsa popravljena. Presbiterij slika slavni akademiški slikar Mechler iz Inomosta.
Slovenska tiskarna v Braziliji.— Soča piše: G. J.Strucelj, nekdanji odgovorni urednik "Soče", ki biva že dlje časa v Porto Alegre v Braziliji, naznanja v posebni v španskem jeziku sestavljeni okrožnici kakor tudi v nemškem listu "Viribus unitis", ki izhaja v omenjenem mestu, da je otvoril pod tvrdko Jos. Strucelj & Cia. knjižno in akcidenčno tiskarno. Tiskarna je najboljše urejena ter more vstreči vsem modernim zahtevam. Omenjeni nemški list se je preselil s svojim uredništvom in upravništvoin takoj v novo Struceljevo tiskarno. Podjetniku želimo mnogo vspevan-ja!
Poitalijančevanje v cerkvah v Istri se množi. Te dni so poslali v Buzet duhovnika pomočnika, ki zna le za silo nekaj hrvatskega narečja. Njegova naloga bo, pridigovati hrvatski ali kako, če ne zna.
Cene viržinkam so $22.00, drugim smodkam od $20.00 do $120.00 na tisoči komadov.
Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, ki ih izdeluje Slovenec v Ameriki.
Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vodno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena prenočišča. In UNIJSKA BRIVN1CA.
200 Jacksott St.
JOLIET, ILL.
Phone No. 3431
Darilo. Dalmatinski Hrvatje, zbrani na proslavi urednik? in poslanca Juraja Biankinija v Splitu, so poslali v ime protesta proti divjaškemu napadu na osebo g. dr. Rybara 230 kron za slovenske šole v Trstu._
Ljudska sodba.
Ob tej sezoni in ob zimskih mesecih je izvanredna sprememba vremena hitra in pogosta, česar posledica so bolezni v plučah in grlu zelo delujoče kot kašelj, prehlad gripa, pneumonia, bronchitis, idr. Ako se teh takoj ne odstrani, ostanejo kot nevarne in hude bolečine. Uporabljati je treba zdravila, na katere se sme zanesti, taka ki so se skazala že leta in leta bolezni in ljudem kot vredna in katera so pri znana kot poštena in pravna.
Severov Balzam za pluča je pre stal skušnjo mnogo let in se lahko zanese nanj v vsakem slučaju. Sle. deče spričevalo, izraža sodba tisoč ljudij, ki so rabili to zdravilo. Fr Kozak, Sexton, Ia. piše:
"Blagovolite mi poslati zopet S ateklcnici Severovega balzama za pljuč*, kajti ni boljšega zdravila zoper kašelj, prehlad in plučne bolezni. Moj* mati je imela vsako zimo navedene bolezni že štiri leta in vsakikrat jej je pomagalo, ko je rabila jedno ali dve steklenici vašega iavrstnega zdravila."
T, A. BARTHELME
trgovec z
premogom, kokom, drvami.
Vsa naročila se izvršijo točno. PISARNA IN SKLADIŠČE NA 414 Washington St. 'Phone 198.
Filijalka na 1141 N. Hickory St.
Phone 2302-
JOLIET, ILL.
Anton Horwat
izdelovalec avstrijskih viržink.
IZDELJUJEMO
znake za K.S. K. Jednoto j
Move, zastave in banflera
ttv
Pišite PO
STUKEL
AND
GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAS LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopji, mehki
in trdi les, late, cederne stebre,
deske in šinglne vsake vrste.
vzorce!
ski.
W. J. FEELEY CO.: 6 & 8 Monroe St., CHICAGO.
Naš prostor je na Desplalnes ulici blizu novega kanala.
pred 110 kupiS Lumbb oglasi se pri nas, In oglej si naSo zalogo! Mi te bomo zadovoljili Id ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
JOLIET, ILLINOIS.
A. Schoenstedt,
:> naslednik firmi
Loiighran & Sclioenstedi
Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Pfiskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
JOLIET, ILLINOIS
{EicMaloi
na voglu Ruby in Bluff St.
JToliet - Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch."
LOUIS MAUSER & CO
"Rojaki dobro došli/"
dpi. oz-i^risne
ZDRAVNIK IN OPERATER
OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL.
URADNE URE:
Od 12 do i popoludne.	Od 6 do 9 zveier
Številka telefona S42.
HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE
izposoj uje
T. F. Baskerville
408-410 Vau Buren cesta Joliet, Illinois. TcU- 823
Preskrbujem
vsakovrstne Ruber stem pije po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,
Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING.
E. KRAFT,
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL.
priporoča svojo
% pekarijo
Izdeluje po naročilu vsakovretn« kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko.
Vma na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 cts.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 cts.
galon s posodo vred.
Izvrstna tropavica $2.50—$3.00
galon s posodo vred.
Manj nego deset galon naj nihče ne naroči, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoš-ljejo denar oziroma Money Order. Spoštovanjem:
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street,
SAN FRANCISCO, CAL.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu,
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cena 3 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem crglje ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi.
S. HONET,
206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdetjujem najfinejše
moške obleke od $15 do $28.
Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago.
Slovenci, obiščite me pogostokrat.
Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili
farme t Severni Dakoti in Minnesoti ter bili neodvisni?
Cene so selaj od $7 aker in višje. M. P. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
TROST & KRETZ
_izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
'•ThfiU. S." IPC. in "Meersctam" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
D. BARRETT & CO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Van Buren ulic
JOLIET
ILL.
Nova spričevala.
SOUDAN, MINN., 20. julija 1801. -Dragi pri}a~ toll: Ti si mtml pisal, da naj Ti takoj odpifcm ko> bodem harmoniko prejel, a selil mislil 4. julij*, sam priti v .foliet obiskat svoje znance in se TI
bod em harmoniko preje
sam priti v Joliet obfsl ............. ......
pri tej priliki zahvaliti za posiane harmonike, katere mi slluo usajajo In jih sedaj ne dam nikomur četudi bi ml zanje 30 dolarjev vel >bfi
mur četudi bi mi zanje 20 dolarjev veC ponudil. To spričevalo smeS priobčiti v časopisu, ker dobro, delo se pač »me javno pohvaliti.
FRANK HORWATICH, Box 710.
ALDRIDGE, MONT., 21. marca lBOl.-Draei rojak: Namenil sem se Vam pisati, da ne sama jnz, ampak vsak kdor me obišče, se čudi umetnimi Klasovom vaSih harmonik. Ako bi se slučajno k*-dttj pokazile, se vam priporočam v popravo
ANDRO KOVICI1.
LEADVILLE, COLO —Drag prijatelj: Harmonike som prejel in sem jih prav vesel, k«r »t«
ml jih tako vrlo d -1-— -------~ ■ -
ledne za v popravo,
ml jih tako vrlo dobro popravili. Zopet imam ledne za v popravo, in tudi te bodem vam poslal, ker se zanesem lia vaSe delo. JOS. H88UB
Acorn peči
In
ognjišča
so najbolše izdelane iz nafinejega in trpežnejšega materijala. Drugi izdelovalci delajo svoje izdelke po naešm vzorcu a njih peči se ne morejo primerjati pristnim Acorn pe oem in ognjiščem.
ROBERT MEERS,
železninar in klepar.
205 Jefferson Street,
-SLOVENSKEGA NAHODA SIN— GLASOV ITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
rXR.. O-. rWLIN- POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor.
Park & Central Strs., Kansas City, Mo., bivži predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden naj priljubi j ene jših zdravnikov zaradi svojih sposobnosti j se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik,
i-i se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in * Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251»to® zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel j» mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zu-odi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA P0HEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatinem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živia» bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. i. d — Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu niltdo več ne mor« po-mairati naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dr« IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih osel! ozdravil!
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju Žensk in otrok.
—:VSI ONI:-
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako j« stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on topove dotični osebi ker neč» da bi
trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebno tli.
—-- fc
Kaj govorijo od Bra. JPoheka nižje podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
gvedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Poliekom in v«w> da je zdravnik nrvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsake®"4* t;0Pl0 priporočiti. v '	THOS. P. WHITE, sodnik sodiSjSfV Kansas City, Kas.
S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnaiicijelnoodgovoren za vse, kar spada v njegov zdraviliški poklic; je visoko cenjen /.a sva^'P°®tenJ* in Poznan na i bol i šega zdravnika v Kansas City.
1W	MARTIN STEWART, občinski blagajniki Kansas City, Mo.. U. S. A.
SpoStovanl zdravnik:— Naznanjam vam, da som vsa 7dra«ia( porabil Ui sem Popolnoma ozdravil »lose vam zahvaljujem, ker sem bolehal 2!) let na želodcu i,i%>™''« »«'» n>»«l«. da.nl več pomoči Sijo bolezen.	V*» udanl	'l0,v /GAN|C, Hastings, Pa.
Spoštovani Dr. Pohek ;-Lepa vam hvala za, ozdravil"	K™*"?™?, vsled katerega m
trpel celih 20 let.	•	,ia1\UU Kl'.Ll.RR. Helena, Mani.
J)r»«l K-»f- Pohek:-Naznanjam vam, ja ma/fl»	čisto zdrav in :se Vam lupo zahvalim
„ vafie vspešno zdravljenje.	m/	stkvk MAUaK, (Weron, Vm"!
uragl zdra nlk:-S tem vam naznanjam /«■ J" sin P0*,«®10 dob" ««* in dobro vidi, kar ui na obe oči čisto nič videl dolgo o*. M110116 W valit zavezan za dobro ozdravljenje.
. U1S.N UKNUERSON, Kan<» Otly. Spoštovani gosp, zdravni. :—Vella vu/'1™1" 8Voj" »^»vlienje « K^ke bolezni.
niOM. .IUKKOViC, Iron Mountain, Mi"h
—nasve/e daje zastonj__
Ne pozabite priložiti znau/° 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite n«,: :;
DH. O. J V^TV POHJ5K,
Telefon 185.
JOLIET. III,.
O--
Post Office B«v.es sss & 503.
KANSAS CITY. M0., U. S. A.
tr ape s	council
AMEMMI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski Katoliki list v Ameriki
Izdaja
Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U. ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto za pol leta
$ 2.00 $ 1.00
Za Evropo, Afriko.in dno inozemstvo:
za celo leto . $3.00 ali 15 Kron, za pol leta $1.50 aH 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo,
Rokopisi se ne vračajo.
Čo se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivaliSča.
DOPISI naj so pošiljajo na uredništvo: 81 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, or. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
"AMERIKANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, lil. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton <& Chicago Strs., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohip and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholio "Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, III. as seoand Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
10. nov. Nedelja 24. pob. Andrej Avel.
11.	"	Pondeljek	Martin, šk.
12.	"	Torek	Martin, pap.
13.	"	Sreda	Stanislav.
14.	"	četrtek	Jozafat.
15.	"	Petek	Leopold.
16.	"	Sobota	Edmund.
K jubileju sv. Očeta.
Odbor za proslavo petindvajset-letniee papeževanja svetega očeta Leona XIII., ki se bo vršila meseca marca prihodnjega leta, je priobčil svoj program. Tak jubilej je izvan-redna redkost v katoliškej cerkvi, kaj.ti izza časa svetega Petra ga je obhajal do zdaj le še en papež, namreč 'Pij IX. 1. 1871. Ni čuda, da se veaeli tega dogodka vesoljni krščanski svet trdno upajoč, da bode vsemogočni Bogdal dočakati 92letnemu starčku v vatikanu njegov petindvajsetletni jubilej. Mednarodni odbor, ki bo vodi' vseslavnosti in kateremu načeluje grof Janez Aquaderni je postavil ▼ programu šestero sledečih točk:
1.	Romanje v Rim. Sv. Oče je blagovoljno obljubil, da bo sprejemal k slavnoati petindvajsetletnice svojega vladanja svete cerkve meseca marca, aprila in maja 1. 1902. z običajnimi slovesnostmi romarje in zastopnike iz vseh škofij sveta. Italijanske železniee dovoljujejo za romarske vlake iste znilane vožne cene, kakor so veljale za čas svetega leta 1900. Vsa nadaljna pojasnila glede prevažanja romarskih vlakov daje na zahtevanje internacionalni komite v Bologni, načelnik: Aquaderni.	1 . '
2.	Odpustki. Vsi oni katoličani, ki ne morejo priti v Rim osebno ca-stitat sv. očetu, naj molijo doma k Bogu za papeža in sveto cerkev, da se tako udeleže odpustkov, ki bodo kasneje še natančneje označeni.
3.	Prenovitev lateranske bazilike. JJdje tretjega reda sv. Frančiška liodo nabirali doneskov, iz katerih to bo prenovila starodavna cerkev iv. Janeza v Lateranu.
4.	Penny-kolekta. V vseh farnih cerkvah katoliških se ima ob tej priliki vršiti darovanje za bv. očeta. In zato, da se lahko vsakdo, tudi najrevnejši udeleži tega dela ljubezni napram posvečenej osebi naslednika Kristusovega, bodi to darovanje penny-kolekta, pri katerej daruje slehrni le en cent.
5.	Častno darilo: zlata tiara. V vseh škofijah naj se ustanovijo odbori za nabiranje doneskov v nakup častnega daiila za sv. očeta v po dobi tiare ali trojnate krone iz či stega zlata in okrašena z diamanti. To tiaro, znamenje vrhovne oblasti papežke, bode izročil centralni odbor na predvečer jubilejnega dne sv. očetu s primerno slavnostjo.
6.	Odlikovanja. Sv. oče jerazven tega pooblastil odbor za jubilejne slavnosti, da podeli tistim osebam posameznih škofij, ki so si pridobili največ zaslug za jubilejno svečanost, na predlog njihovega škofa zaslužne križce in zaslužne medalije, ("Bemerementi"). Tudi ima vsaki škof pravico predložiti kardinalu' tajniku po jednega kandidata za pa> peževo odlikovanje "Pro ecclesia et Pontifice."
Poziv mednarodnega odbora za proslavo petindvajsetletnega vladanja sv. očeta Leona XIII. bode gotovo v vseh delih sveta našel gorak odmev v srcih vernih katoličanov.
f Rev. J. Tori.
jj ————
Č. gv, Janez Tori, župnik fare v Richfield, Minnesota, umrl je v pondeljek zjutraj po kratki bolezni. Pokojnik je bil rojen leta 1854 v St. Jurju na Kranjskem, prišel je v Ameriko v 19. letu svoje starosti in je vstopil v semenišče v Montreal, Kanada, kjer je končal svoje bogoslovne študije. V mašnika je bil posvečen leta 1873 v St. Paulu. Nastavljen je bil potem kot župnik v New Ulm, potem zaporedoma v St. Peter, Belvedere, Sleepy Eye, Springfield, Winsted in Richfield. Med tem časom sezidal je 12 cerkva, 8 šole, 3 hiše za šolske sestre in tri farovže. Nesebičen v svojem življenju, zapustil je tudi v smrti vse svoje malo premoženje v dobrodelne namene.
Pogreb je bil veličasten, in vreden uzornega duhovnika. Preč. g. Jakob Trobec opravil je mrtvaško mašo za pokojnikom, pri kateri so mu asistirali g. J. Stariha, Anton Vilman in Anton Mikš. Č. g. Franc Jager iz Minneapolisa je pridigoval. 33 duhovnikov je bilo pričujočih pri pogrebu. Med njimi opazili smo Amerikance, Irce, Nemce, čehe, Poljake, Švede, kar kaže kako priljubljen je bil pokojnik pri vseli slojih. Izmed slovenskih duhovnikov bili so pričujoči razun škofa Trobca sledeči gospodje: John Stariha, J. M. Solnce, A. Ogulin, Francis Jager, A. Williman, A. Mikš, M. Šavs, Fred. Požek, A. Kastigar, A. Plut in F. W. Kotouč. R. I. P.
Zadnji trenotki predsednika McKinley.
V našem listu smo sicer že ob smrti predsednika McKinley opozorili cenjene čitatelje na njegovo vzgledno vedenje v bolezni in občudovanja vredno udanost, s katero ja sprejel smrt iz roke božje, vendar na moremo kaj, da ne bi podali še nekaj podrobnosti o zadnjih trenot-kih predsednikovih iz ravnokar iz-išle knjige On the Great Highway, ki jo je spisal James Creelman in za katere verodostojnost jamči g. Cor-telyou, privatni tajnik MoKinlayev.
Lepa smrt predsednika — protestanta je tudi nam katoličanom spodbuden izgled.
James Creelman navaja poslednji govor predsednikov na pan-ameri-kanski razstavi in potem nadaljuje: "To so bile zadnje besede predsednika kot državnika in voditelja. Kako jih je svet sprejel? Še v zad-nji uri je želel slišati odgovor. Ko j® bolečina v rani nekoliko poje-iijala, je poslal po svojega zvestega tajnika Cortelyou, ki je takoj prišel v sobo in vstopil pred svojega ranjenega gospodarja.
"Tukaj je «uU0 dolgočasno", je rekel predsednik.
"Resnično je tako."
Predsednikove oči so se zasvetile in zanj tako I-arakterisiične gube so
se mu prikazale na licih, ko se je obrnil k svojemu pobočniku.
"Kako se jim je dopadel moj govor?"
"Smatrajo ga za jednega najboljših, kar ste jih kdaj imeli in vzbuja več zanimanja, kakor kar ste povedali prejšnja leta."
Predsednik se je nasmehljal in zrl resno gospodu Cortelyou v obraz.
"In kaj mislijo o njem v Evropi?"
"Tudi tam je vzbudil splošno pozornost, povsod ga sodijo ugodno."
"To je dobro!" in več ni g^oril o politiki, ko je čul odmev svojega poziva za svetovni mir.
Popoludan svojega zadnjega dneva na zemlji je začutil predsednik, da mu ugaša življenje in da ga vse prizadevanje znanosti ni v stanu rešiti. Prosil je doktorja Rixey, naj pokliče zdravnike. Drug za drugim so vstopili in se postavili krog smrtne postelje. Ko so bili vsi zbrani, je predsednik" odprl oči in rekel:
"Je vse zastonj, gospoda; treba je le se moliti."
Umirajoči mož je sklenil roki na prsih in na pol zaprl oči. Blaženo smehljanje mu je igralo na ustnicah. Zdravniki so povesili glave. Belo oblečenim strežnicam so kapale solze po licih. Zlati žarki zahajajočega solnoa so posvetili v sobo.
"Oče naš, kateri si v nebesih", je začel predsednik s čistim, razločnim glasom.
Zdravnikom so se gibale ustnice.
"Posvečeno bodiTvoje ime. Pridi k nam Tvoje kraljestvo, zgodi se Tvoja volja" —
Ihtenje postrežnic jepostaloglas-neje. Predsednik je odprl oči in zopet zaprl.
"Zgodi se Tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji."
Dolg vzdih. Življenja moči so bežale iz trupla. Solnčna luč se je skrila, deževne kaplje so bile ob okna.
"Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom in nas ne vpelji v skušnjavo, temveč resi nas hudega."
Zopet molk. Zdravniki so zrli v umirajoči obraz in tresoče se uStne.
"Ker Tvoje je kraljestvo, Tvoja oblast in slava, vekomaj. Amen. "Amen!" so zašepetali zdravniki. Predsednik je dihal čimdalje počasneje. Vprašal je za svojosoprogo. Takoj je prišla k njemu, naslonjena na ramo g. Cortelyou. Ko je začutil poljub njenih usten, se je nasmehnil. Bilo je njuno zadnje svidenje. "Z Bogom, z Bogom, vsi!" Gospa McKinley je nepremično zrla v bledi obraz ljubljenega moža in se s težavo držala po konci.
"Bog hoče tako. Njegova volja, ne naša, se zgodi!"
Še enkrat je odprl oči in jih obrnil proti svoji soprogi. Pogled neizrekljive ljubezni je sijal iz njih. Ona je držala njegovo roko, kakor se dete drži roke materine. Tiketa-nje ure se jerazločnočulo iz sosedne sobe. §e enkrat je spregovoril
"Bližje k Tebi, moj Bog"-Nje-gova duša je bila na njegovih ustnah. Obraz se mu je svetil.
"In dasiravno je križ" — Napočil je trenotek smrtne tišine.
"To je bila moja vedna molitev.' Glas se mu je komaj še čul. "Božja—-volja— je." To je bila zadnja misel in zadnja beseda velikega predsednika.
Katoliške šole za Indijance.
Za nase rdečekožne državljane je pokazala skrbna washingtonska vlada prav čudno srce. Pred leti so uživale razne katoliške verske šole za indijanske otroke vladno podporo in s to vladno podporo in podporo darežljivih katoličanov novega in starega sveta so vzdržavali vneti in-^janski misijonarji mnogo katoliških šol, ki so bile prava sreča za ndijansko deco. Un <\no je, da je imela tudi vlada od t. h šol veliko korist, ker je ona dolžna privesti naše rdečekožce v nai <>čje civilizacije.
Prišli pa so drugi asi in brezver-ski duh v Washing . . i se je vedno bolj krepil. Tedaj so ...Itegnili katoliškim in sploh ver kini šolam podporo in to je bil »lasti za' katoliško stvar med Indijanci v< lik udarec. Toda podjetnosti, vetrn jnoetLinne
sebični požrtvovalnosti gorečih misijonarjev in odprtim srcem vernjh katoličanov se je posrečilo vzdržati katoliške šole in nadaljevati bogo-ljubno in človekoljubno delo med ubogimi Indijanci. Brezvercem v Washingtonu pa še to ni bilo dovelj, da so odtegnili podporo marveč so hoteli popolnoma uničiti vse verske šole med Indijanci. Zato so izpo-slovali prepoved, da ae smejo indijanski otroci obiskovati verskih šol po krajih, kjer so državne šole in če že niso te prenapolnjene. To je bil hud udarec, ki je pretil pokopati dolgoletni trud in napor vnetih misijonarjev.
Blagopokojni Oče Stephan, vodja washingtonskega biroa za indijanske misij one se je it^nogo trudil zadnje čase svojega življenja, da bi izposloval, da se ta zadnji vladni ukaz prekliče. Ves njegov trud je bil brezvspešen. Sedaj v primeroma zelo kratkem času po njegovi smrti pa je ugodil tajnik za notranje zadeve gospod Hitchcock, tolipravični in zaželjeni stvari. Nedavno seje imenovani minister posvetoval z nadškofom iz St. Paula, prem. g. Irelandom in škofom Riordanom iz San Francisco in to posvetovanje je imelo vspeh, da se je preklicala ona za katoliške šole tako uničevalna naredba, ki je ukazovala vsem indijanskim otrokom, da morajo hoditi v državne šole, ki ne priznavajo Boga in da smejo le v takih slučajih obiskovati verske šole, če so že državne prenapolnjene.
Državiii tajnik Ethan Alien Hitchcock je potomec proslulega bojevnika za osvobojo Združenih držav, onega slavnega Ethan Allena, ki je šel v boj Zoper Angleže z besedami: "V imenu Velikega Jehove in kontinentalnega kongresa." Državni tajnik Hitchcock je svetovno na-obražen mož, ki je bil kot poslanik na Kitajskem, v Petrogradu in v južni Ameriki. In ta mož je spoznal sam, da so državne šole med Indijanci v mnogih točkah silno pomanjkljive, da ne odgovarjajo svojim zahtevam in da so verske šole mnogo boljše od državniu. In to spoznanje je v pravičnem m, "u rodilo sklep, da je preklical prejšnja ,-edbo, ki je pretila pogubit';,L. ..^liške, šole.
Državne šole ia indijanske .roke so zidane na zelo neprimernih krajih in so tudi v pedagogiskih ozirili vsestransko pomanjkljive. To uvi-devajo državni organi sami. Otroci, ki obiskujejo šolo, so popolnoma ločeni od svojih starišev, nauče se res nekaj brati in pisati, a ko so zopet prosti, se jim to kmalu izkadi iz glave in ko se povrnejo k stari-sem, pozabijo v par letih vse znanje.
Pri katoliških šolah pa je to ravno narobe. Tam se poučuje likratu tudi stariši in tako ne nastane med roditelji in otroci nikak prepad in zato je tudi Iožje vzdržati napredek. Otroci in stariši se vzgajajo v ver-skonravnem duhu, v strahu božjem in potem ni čuda, da so uspehi tako veliki in lepi, da jih ne morejo utajiti niti oni, ki bi jih radi.
Najnovejša odredba našega tajnika zanotranje zadeve je sijajno zadoščenje za vsa prejšnja preganjanja katoliških šol, je pa tudi lep dokaz, da mora prej ali slej zmagati pravična stvar. Vseh pravoveruib kristjanov sveta dolžnost pa je, da sedaj s podvojenimi močmi podpirajo katoliške šole med Indijanci.
Črna kuga.
Dokler ne bo orna kuga uničena v Indiji in na Kitajskem, tako dolgo preti tudi vedna nevarnost ta ves civilizirani svet in vedno se je bati, da bo enkrat prodrla ta strašna morilka določano ji mejo. Dom&Sija te strašne bolezni je Azija in od tam lete dan za dnevom nevarne iskre na vse kraje sveta. Toda paznim zdravstvenim odredbam se imamo zahvaliti, da zaduše naglo vse te nevarne iskre, da zatro bolezen že V kali, predno bukne prava nevarnost na dan. Obupno grozna pa je nevarnost kuge po krajih, kjer ji ne sta-vijo mej, kjer se ljudstvo ne pokori zdravniškim odredbam, marveč s svojimi vražami le se gladi brezsrčni morilki široko pot.
Skrbnim in paznim zdravniškim postajam po različnih evropskih lu-kah se imamo zahvaliti, da se doslej se ni posrečilo prestopiti Črni kugi pota v Evropo in od tu v Ameriko.
Večkrat je že poskušala prodreti zabranjevano ji mejo, a vselej so jo še doslej srečno uničili. Še posebno se je to posrečilo pri zadnjem slučaju v Neapolju, akoravno je bil spočetka vsak slučaj bolezni tak, da je zdravniki še spoznali niso, marveč so jo smatrali za pljučnico in jo kot tako zdravili. Še le ko je dejal neki delavec v luki, da se mu zdi mnogoštevilno poginjanje podgan sumljivo, so začeli zdravniki sklepati razne stvari in na zadnje so prišli do groznega zaključka. In navzlic navedenim okoliščinam je umrlo v Neapolju za kugo samo 18 oseb, kar je jako majhno število, če se pomisli, kako velika nevarnost je nastala vsled tega, da niso opasne bolezni takoj spoznali. V Neapolju, kakor tudi že poprej v Boinbayu, se je doznalo, da so temnopolti ljudje različnih nians bolj pristopni kugi, kakor pa kavkaško pleme.
V zadnjih dneh neapoljske kuge je vladal po celi južni Italiji velik strah. Ljudstvo je bilo silno zbegano. V teh težkih dneh se je izkazal nek katoliški župnik velikega junaka. Vsi na kugi oboleli so bili namreč ločeni v posebnem oddelku bolnice, ki je bil obdan s posebnim zidom in kordonom vojaštva. Nihče ni smel do teh nesrečnikov in zdravniki so jim narekovali recepte skozi okna od daleč Neki katoliški župnik pa se je takoj obrnil na škofa za dovoljenje in ko je istega prejel, se je dal k okužencem zapreti. Tam jih je tolažil, jih spovedoval in jim stregel, Vse časopisje hvali sedaj junaškega in srčnega župnika. Božja previdnost ga je varovala in prišel je zdrav iz nevarnosti. Sedaj so iz Neapolja črno morilko že popolnoma pregnali.
Včasih ni šlo to tako hitro. V srednjem veku je črna kuga tako razsajala po Evropi, kakor še nikdar in tudi sedanje njeno divjanje po Indiji in Kitajskem še ni navzelo iste oblike, v kateri je gospodovala kuga pred par stoletji. Takrat je tirjala na ini'ijone in milijone človeških	er niso še poznali narave n niso imeli niti 1'ojma, fj l Bje dalo proti njej vspešnb">U varovati ubogi človeški rod. I' .ftainiiinji je temu vse drugače ,aVor h5»rose bolezen spozna, je že t A.cjena. Vse sumljive sluča; izolirajo pod zdravniško nadzorstvo in vsled tega je nadaljno razširjenje nevarnih bacilov onemogočeno. Na ta nači i so zatrli azijsko morilko v Oportu, Glasgowu, Aleksandriji in drugod, kjer se je bila oglasila samo začasno. Na vseh omenjenih krajih se kuga tudi ni več pojavila, tako da zamoremo z mirno vestjo trditi, da je z boleznijo izffinil tudi bacil.
^trašnej še pa gospodari črna kuga na orijentu, posebno v Indiji in na Kitajskem. Tam se nahaja ljudstvo se v sila primitivnem stanju in za naredbe zdravnikov se niti ne zmeni. Ko bi bilo mogoče zatreti kugo v njeni azijski domovini, potem bi bila tudi nevarnost za zapadni svet mnogo manjša. Toda niti v Indiji, kjer je ljudstvo že dolgo vrsto let pod angleškim gospodstvom, se ni posrečilo pridobiti prebivalstva za to, da bi se pokorilo zdravniškim naredbam. Ko je hotela angleška vlada v tem oziru postopati tako, kakor je potrebno, da se bolezen omeji, so se ji uprli celi rodovi z orožjem v roki. Sedaj ne deluje angleška vlada prav nič več na omejitev kuge in tako je skoro cela Indija torišče grozne bolezni.
Kako strašno pa gospodari črni krvnik po krajih, kjer so mu ne zo-perstavljajo, razvidimo najbolje iz poročila angleških misijonarjev iz Tučau na Kitajskem. Tam pokopljejo vsak teden nad tisoč za kugo umrlih oseb. Zaradi tega je nevarnost za ves civilizirani svet vedno velika in niti trenutek nismo varni, da ne prodre ta najhujši sovražnik človeštva kje določene mu meje. Zlasti v Ameriki bi našla črna kuga prav ugodna tla z ozirom na toliko število temno-rdeče žolto pol tih ljudi, ki so še posebno ugodna paša za črno morilko. Ako bi začela kuga razsajati po našem jugu, potem bi bila nevarnost tudi za belo prebivalstvo strašno velika, zato je pa dolžnost naše vlade in vlad vseh civiliziranih držg/, da stoje pazno in vestno na stri?i. Videant consu-les, ne quid deirimen ti capiat respu-blica!
Mnogo opalov so nas'1 J<> Queenslandiji v Novem Juiu Walesu. Njih vrednost ni posebnj velika.
Izmed 1663 verskih kon gregacij jih je na Francoskem pi®
sila 1506 vladnega dovoljenja, kongregacij pa se je izselilo.

Najvišje stopnjice svetu so v Švici pri Stansenhorn že leznici. Dolge so 2365 metrov imajo 6534 kanjenitih stopnjic.
V Angleški armadi de«eH tira vsako leto okrog 300 vojak0'' Odkar pa je vojna v južni Afrfo je to število nekoliko narastlo.
Neki španski i n ž e n ir jc iznašel za pošiljanje pisem novo12 najdbo, po kateri bo možno po8'8' pismo v eni uri 820 kilome^' daleč.
Trije v nan j i škofje "e mude sedaj na obisku v Združen1 državah in sice: Scalabrini iz ^'f cence, Koppes iz Luxemburga 11 Clancy iz Irskega.
V Pragi je po zadnjem lju skem štetju samo 17,921 Neme«'' pred desetimi leti pa jih je bil°s® 27,135. In Nemci zahtevajo v ^' striji nemščino kot državni je?''
liU
Yale univerza je , prigodom 500letnice več odličn^ osebam častni naslov doktor, odlikovanci sta tudi nadškof Irel*"0, iz St. Paula in predsednik R«086' velt.
Angleški general Bu ler, ki je bil tolikokrat tepe"/ južni Afriki, se je nedavno tem"1'' razil v nekem govoru, da je bil Pre'
malo in nezadostno nagrajen
za
sluge v južni Afriki. Vlada g»Je sedaj nagradila in ga odstavila.
I,
v A s t r i j i nameravajo
reorg"'
nizirati infanterijo. Dosedanje polka bodo skrčili na tri bataljo"6' iz ostalih bataljonov panamerav*)0 sestaviti 34 novih polkov. Nada'!0 bodo skrčili službeno dobo na dv0 leti in premenili uniformo.
Mačji davek vBeroli""' Društvo za zaščito živali je v VeX°' linu podalo na magistrat prošnj0' da se vpelje davek na mačke, brže bi želelo to društvo vsled teg9 omejiti število mačk, ker so te vali sovražnice ptic, za katere 6> društvo posebno vnema.
Pred kratkem v Krako*u umrli meščan Ludomir ProszyiisW je v svoji oporoki volil 50,000 g^' za podporo pisateljev in časnik"'' jev, ki pišejo v katoliškem in d!1' rodnem duhu. Pravico podelje*"' nja ima akademija znanosti v «P0' razumu z vseučiliščem in škofij' stvom.
Vinska letina je letos v liforniji prav slaba. Petnajst let ^ za j ne pomnijo tako malo vina. dolini sv. Klare bodo pridelali * večjem kakih 800,000 galon vi®3' Prejšnja leta so ga mnogo več. ^ preganja vinsko trto neka kuJ°* bolezen in pesimisti so mnenja, ^ ' bo v par letih vse uničeno. Letoinj' slabe letine jeponajveČ krivadoltf0' trajna suša. Časih je bilo tod okrof? toliko grozdja, da so ga prodaj*1' tono po $8 in $9, letos pa je po do $35 in vendar so dobili vinogr®^
niki prejšnja leta več denarja.
-- ■
Hči pokojnega prestoloo*' slednika Rudolfa, nadvojvodifli" Elizabeta, un ukinja avstr. cesarj9' se je zaročila z nadporočnikom pre' blag. Otonom princem Windisc*1' | graetzem, sinom preblag. Ernest11 princa Windischgraetza. Zaročene0' ki je nadporočnik v ulanskem polku nadvojvoda Oton št. 1, je elegante0' srednjevisok častnik in ima velik0 ljubezen do znanosti. Dovršil je le* tos vojno šolo, v kateri je bil jede" najboljših ačencev. Star je 28 lflt in komornik. Nadvojvodinja jesp0' znala mladega princa na nekem ari' stokraškem pikniku in je na nekef dvornem plesu s princem tudi pl®' «nla Nadvnivndinja je stara 18 1
1
AJWERIKANSKI SLOVfcHfcC, NOV. 8. I»01
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI:
predsednik: Anton Nemanich, cor. Scott <& Ohio Sts., Joliet, 111. podpredsednik: John R. Sterbknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich ^• Tajnik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. ® " tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. ^'agajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. "uhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor- r M niki:
finančni odbor:
travni odbor:
^nzivni odbor:
J. Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton Štefani«, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čulik, 1009 iii.'3. St., Pueblo, Colo. John Kukar, 920 N. Chicago Si., Joliet, 111 John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Mihael Sicebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grdiva, 1751 St. OUir St., Cleveland, O.
\
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjau-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedtlOtinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po
nikomer drugem.
Pristopili so:
^društvu sv, Petra 30 Red Jacket, Mich. Jos. Mourin 3337 roj '83, Peter Vouk j. 3338 roj '75, Jos. Spehar 3339 roj '70, spr. 28. okt. Društvo šteje 129 udov.
društvu Marije Pomočnice 17 Jenny Lind, Ark. John Poznajevšek 3340 roj '01, j, sPrejet 19. okt.	Društvo šteje 30 udov.
^ društvu sv. Barbare 40 Hibbing, Minn. Anton Petric 3341 roj '74, GregorCvar i«. «342 roj '07, Anton Drobni« 3343 roj '03, spr. 4. nov. Društvo šteje 48 udov. A društvu sv. Štefana 1 Chicago, 111. Franc Hren 3344 roj '83, Franc MikuJ 3345 r°.) -77, Jos. Arfi 3346 roj '75, Franc Porenta 3347 roj 72, Franu Varšelc 3348 1 V Hr°j '71, sprejeti 4, nov. '01.	y	Društvo šteje 81 udov.
društvu sv. Alojzija 42 Steelton, Pa. John CerviS 3349 roj '84, sprejet 2. nov. > . 1901.	Društvo šteje 70 udov.
Ji <u-uštvu sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Franc Fink 3350 roj '70, spr. 4. nov I), š. 203 u. društvu sv Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. John Skrinar 3351 roj '79, Martin Vraničar 3ir>2 roj '07, sprejeti 4. nov. '01.	Društvo šteje 223 udov,
Prestopili so:
društva sv. Alojzija 47 Chioago, 111. k društvu sv. Štefana 1 Chicago, ili. Vjkt: Hren 2091 3. nov. '01.	I DruStvo šteje 24, II 82 udov:
Suspendovani:
društva sv. Petra 30 Red Jacket, Mich. Peter Drago* 160?, ,«,« ; M1712 04 «8. okt. '01.	Dr'.	? u(K V.
društva sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Janez BožiC W3, S istolc Janez Andolšek 440, John Bilhaver 481 4. nov. Društvo ši ; ii/udov.
Odstopil:
OSA	"•<■ Jjii. -
društva sv. Alojzija 42 Steelton, Pa. Pavel Posinek 3212, Janez aiai šie: 1919, nov. '01.	Društvo šteje 78 udov
Izločeni so:
društva sv. Petra 30 Red Jacket, Mich. Jos. Šneler 1676, Jakob Kocjan 1623' Oh i et<>r Cvetkovifi 2663 28. okt. '01.	Društvo šteje 126 udov.
uruštva sv, Frančiška Sal. 29 Joliet, 111. Anton Pezdirc 2367, Franc Rogel 1557 nov. '01.	Društvo šteje 198 udov
Pristopile soproge:
društvu sv. Florijaua 44 So, Chicago, 111 Marija Smotrila 1613 rej^68, sprejeta '01-	Društvo šteje 38 sopiog.
Š d, x vn sv' B^are 23 Drill, O, Terezija Jaklič 1614 roj '81, sp. 4. nov. 14 spg. rušfcvu sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Barbara Nemanič 1615 roj '78, ->r. nov. '01.
H
Prestopile soproge:
društva sv. Alojzija 47 Chicago, 111. k društvu sv. Štefana 1 Chioago, 111. Ana «ren 1422 3. nov. <01.	I. društvo šteje 10 sop., II. 41 s.
Snspendovana soproga:
društva sv. C. & M, 4 Tower, Minn. Marija Andolšek 304 4. nov. D.š. 97sop.
Odstopil« soproge:
* tj?tv4 sv- Jožefa 2, Joliet, 111., Marija Kocjančič 81, Ana Bučar 115 4, nov. Q|J 1 •	Društvo šteje 110. soprog
afuštva sv. Alojzija 42 Steelton, Pa. Ana Prosinek 1584 4. nov. D. š. 97 sop!
Izločena soproga:
d.^tva sv. Petra 30 Red Jaoket, Mich. Magdalena Šneler 1213, Marija Kocian U51 28. okt . '01.	n a 0*7 '
04

04
28. okt. '01.	D. š. 97 sop.
ase s me nt a št. 11 za mesec november
K	vsem društvom K. S. it. Jeduote
.,®d L šteje 242 udov na »1,000.00	Prispevek teh udov znaša t 121.00
.. I- " 573 "	" 1,000.00	...... <• 343 80
« 3. » 746 «	« 1,000.00	" » " " 522 20
<■ <• " 609 "	" 1,000.00	" " " » 487 20
«, 5- " "408 "	" 1,000.00	■" " " « 367 20
| ^ " 277 "	" 1,000.00	" « " «' 27,7.00
<?®d 1, šteje i5 u(jov na S 500.00 Prispevek teh udov znaša t 3 75 .. 2. « 68 » « 500 00 ........ ■
.. 3- " 78 " " 500.00	" " " " 27 30
.. < •" 42 " " 500.OO	« « <• « 16 80
. s- " 29 " " 500.00	" " " » « 13*05
t6v» 6- " 17 " " 500-00	.............8.50
0 soprog znaša 1490. Na vsacega uda pripade 20c. Skupaj plavajo ŽiJsS od
T.-	Pristop K. S. K. 33.50
Za znake	77.00
Za izvanredne stroške 1552100
j ;	Skupno uplačilo " ki(il?o.
Snn??mba- Ta asesment in znesek, ksiteri na vas pripada, naložen od ime-J«dnote, morate poslati na I. tajnika K S. K. J. v 30. dneh, ko je bil raz-
ass»««ment.
Imena umrlih:
Jožef Geršič, star 30 let, ud društva sv. Jožefa 21 Federal Pa UiArI k 01. Vzrok smrti: ubit. Zavarovan za $1.000.
%i 816 Matija Murn, star 33 let, ud društva sv. Barbare 40 Hibhinir Minn It Bur- '°1- Vzrok smrti: Vročica.
8V- 2262 Jakob Japelj, star 39 let, ud društva sv. Jožefa 53 Waukegan 111. v ' SePt, '01. Vzrok smrti: ubit; javarovan za $1,000.
H tt 1722 Martin Madja, star 48 let. ud društva Jezus D. Pastir 32 Enumolaw ll Št«« 28i s®?4- Vzrok smrti: srfnii hiba; zavarovan za $1,000. ^Ha 318 M. KlemenCič, stara 35 let, od društva sv. Družine 5 La Salle, 111. sept. '^1. Vzrok smrti:—, zavarovana za $300.
MIHAEL WARDJAN, I. Tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St, JOLIET, ILLINOIS*
Iz delavskih krogov.
Havana, 3. novembra. — Izdelovalci cigar in tovarnarji v Tampi so poslali semkaj večje število agentov, katerih narnen je pridobiti za Tampo kolikor mogoče scabov. Tukajšnji izdelovalci cigar so pro'e-stirali proti takemu početju in so se pritožili pri vladi- Unija izdelovalcev cigar je poslala večjo svoto denarja v Tampo, da bodo itneli štraj-kujoči delavci podporo.
Muncie, I ud., 3. novembra. Tvrdka Bali, koje dve tovarni so bili tam zaposleni dečki popolnoma ustavili, je ugodila vsem zahtevam mladih strajkarjev in tako se bo delo jutri zopet pričelo.
V Haminway tovarni še vedno ne delajo. Tudi tain so uprizorili štrajk sami dečki in tako onemogočilidelo 1500 uslužbencem.
Chicago, 111., 4. novembra.— Chicago Federation of Labor je sklenila na včerajšnji seji, da vloži pri magistratu protest zoper to, ker je dala mestna uprava v najem del ceste med 12. in Rockwell cesto tvrdki Chalmer in sicer za sramotno ceno $20 mesečno. Omenjene tovarno vodstvo je namreč silno grdo postopalo z delavci in je prav zato najelo to cesto, da se ne morejo na njej muditi štrajkujoči delavci, kateri so hoteli od tam zabraniti vhod v tovarno različnim scabom. Na zborovanju je vladalo ob utemeljevanju tega protesta velikansko razburjenje.
Nadalje je bil sprejet predlog, da bodo vsi organizirani chicaški delavci bojkotirali vse trgovine, ki so se nastanile v novi hiši na 50. cesti in Halsted St.
Hammond, I n d., 4. ttOVčiiil)i:ii; Danes zjutraj je hotele Iti 40 dfeklet ha delo v knjigoveznico W. B. Con-key Co. Ko so prišle na proHtor, da bi rftf v'tfedle V karo in se odpeljale na odložtmd mesto, jim je prišlo naproti 9 drugih deklet ki so na štrajku in vrši' se je takoj skupno posveto,, „.'e, čigar posledica je bila ta, da ni s.i* rojena na delo.
Pittsburg, Pa., 5. novembra Pri 783.000 delavcih je poslovalo v minulem letu v državi Pennsylvaniji samo 20 pomožnih nadzornikov, med tem ko jih ima država New York pri 750.000 delavcih kar 72. Po poročilu pomožnih nadzornikov se je silno pomnožilo število slučajev, v katerih silijo nedoletne otroke k težkemu delu. Po mnenju nadzornikov, so tega največ krivi stariši, ki utaje pravo starost, samo da za-morejo poslati otroke prej na d«lo.
Mecoa, In d. 5. novembra. _
Tukaj in v Brazilu je organiziral Charles Hank unijo opekarjev.
Chicago, 111., 5. novembra -Risarji s kredo se nameravojo organizirati. Samo v Chioagi ji je kakih 2000 mož.
T=
Za Kreto.
§iba ameriškega naroda
jeopravič«no imenovana bolezen t8 djžele - neprebavljivost in dis. pepšja- y obilici hrane, katera posebni P«vzroi5a t0 hudo in nepri-jetne bolezen mora *e na stotisoče bogatih ljudi j zadovoljiti z naj-skroonejšo hrano in vendar trpijo, močni) bolehajo in umirajo. Tej bo-lestniusodi ne uide nihče v tej deželi; rsakdo se pritožuje, da mu nobeni jed posebno ne tekne, in ne-prebaitji*0811 8riža se vedno bolj širita med ljudstvom. __ Kdor se hoče jfavočasno zavarovati pred
nevarnostjo in sitnostimi ali ozdraviti že obstoječe bolezni mora se poslužiti močnega, zel0 prijetno in dobr« dišečega zdravila t. j. Tri-narjevo grenko zdravilno vino, ki se je obešalo že mnogo let. Če j« to vino p'istno, to je od pravega, edinega isdelovaloa Jos. Triner 799 Ashland *ve, Chicago, 111. (katero ime je na ^sakej steklenici, zato ne vzemi nobmega ponarejenega v lekarnah) tedaj jamči za hitro urejanje vsega prebavljavnega sistema, povrne apetit ter ozdravi v obče vse želodčne neprilike. Ljudje, ki so se prepričali odobrili posledicah tega vina ga vedno uživajo, posebno ob tej kritični sezoni, z najboljšim vspehom.
Iz Carigrada jedošlo poročilo, da je turški poslanik v Pttrogradu sporočil sultanu, da ni več daleč čas, ko se bo priklopil otok Kreta, ki leži v sredozemskem morji, h grškemu kraljestvu. To bi bil nekak zaključek tesalske vojne, katero je začela mala Grška zoper voljo vele-vlasti, v kateri je bila poražena in ujcatere posledic se je srečno izvila ~oaš na posredovanje onih velev^,, stij, katere so ji bile odsvetovale nesrečno vojno. Velevlasti so sicer dovolilezinagovitim Turkom nekaj korakov zemlje, a so jim Izvili iz rok lepi otok Kreta, katero so postavili pod lastno upravo pod vrhovnim gospodstvom sultanovim.
Skoro že tri leta posluje na Kreti kot vrhovni nadkomisar grški princ Jurij. Ta je pred leti potoval po Kitajskem s tedanjim ruskim carje-vičem, z sedanjim cal'jem Nikolajem drugim. Na tem potovanja jo napadel ruskega carjeviča neki Kitajec :n ga poskušal umoriti. Grški princ Jurij je rešil carjeviču življenje in zato se mu je ekazal Nikolaj II., ko je postal car, hvaležnega in mu je pripomogel do vrhovnega ko-misarstva nad Kreto. Toda princ Jurij nikakor ni zadovoljen na tem mestu in deluje z vsemi močmi na to, da se priklopi otok Kreta h grškemu kraljestvu. Vtem ga izdatno podpirajo ostali člani kraljeve obi-telj T in Grki na otoku Kreti in v domačem kraljestvu. Novejša doba je izbrisala tudi nekdaj tradicionalno neslogo starih Helenov.
Za priklopljenje otoka Krete k domačemu kraljestvu ni druzega na-potja, kakor mnenj« različnih velevlasti. Zato je pa latos prepotoval grški kralj dober del Evrope in se je mudil po različnih dvorili, kjer j« osebno izvedel, da niso nikjer posiabno nasprotni temu prlkloplje-nju. Zgodi torej prav lahko, da se pridruži Kreta na zadnjo nedeljo pred Božičem k Grški, kajti ta dan poteče uradni termin Jurijevega vrhovnega komisarstva.
Kjcta iraa aemcljskoga površja 3366 angleških milj in 307,869 prebivalstva, ki se deli v 267,266 Grkov in 33,281 mohamedancev. Ker pa obsega celo grško kraljestvo komaj 25,265 angleških milj in ker ima komaj dva in pol milijona prebivalcev, pomenja priklopljenje otoka Krete h Grški velikansko pridobitev. Še veliko večje vrednosti pa je pridobitev Krete za Grško v stra-tegičnem in moralnem ožim. Ako se uresničijo želje Grkov in se v resnici priklopi otok Grški, * potem pomenja to lep začetek v napredku in razvitku grškega kraljestva. Zadnje dejanje tesalske drame bo hkratu tudi nekako preddejanje v zgodovini bodočnosti grškega kraljestva.
Že zadnji boji med Grško in Turčijo v Tesaliji so pokazali, da nima Grška pričakovati prav nikakega razširjenja svojega ozemlja, sedaj pa, ko gledati Italija in Avstrija na dedščino bolnega moža ob Bosporu, je to popolnoma izključeno. Kajti, kjer se bodo pojavili tako mogočni in tako mnogoštevilni nasprotniki, tam ne bo mala Grška nič opravila.
Vsa prihodnjostGrške je na Egej-skem morju, in če si bo znala zavarovati to morje in če bo znala napraviti iz njega, kar je bilo v starem veku, pa ima zagotovljeno lepo bodočnost. Z anektiranjem otoka Krete je započela Grška to akcijo. Kreta leži pred uhodom v Egejsko morje. Pozicija tega otoka je taka, da se da z njega dobro ustrahovati v«e vzhodno sredozemsko morje in tudi sueški kanal. S tem je povedano mnogo!
Potovanje angleškega prestolonaslednika.
Angleški prestolonaslednik in njegova soproga, vojvoda in vojvodi-nja yorška, sta se povrnila z dolgotrajnega potovanja p0 angleških kolonijah in sta se izkrcala v Portsmouth, kjer so ju vsprejeli z vso vojaško častjo, ki pritiče tako visoki dvojici. Kakor posnamemo iz brzojavnih poročil, se ni ljudstvo nič kaj navdušeno vedlo in ni bilo nič tistega običajnega kričavega pozdravljanja. Ob prestolonasled-nikovem povratku povdarja vse angleško časopisje veliko lojalnost
vseh kolonij, katerim je veljal pr«. stolonaslednikov obisk. Mi nimamo prav nič vzrokov zato, da Ki verjeli v ret>nico teh slavospevov. Saj je znano kako lojalne so se pokazali prebivalci Kapkolonije, ko je buk-nila južnoafriška vojna. Skrbnemu opazovalcu ni ušlo niti to, kako so se začele prostejše vesti celo one kolonije, ki se same vladajo in ki stoje samo pod angleškim vrhovnim gospodstvom, ko jjp Angle, ženi presti trda v jiijjni Afviki-
Ko je bil dospel angleški prestolonaslednik v Avstralijo, je prisostvoval otvoritvi zveznega parlamenta, ki predstavlja nekako združenje vseh, nekdaj fttiidsljenih kolonij. Vnovi zvezni ustavi Avstralije pa je zajamčenih prav malo pravic angleški kraljevi kroni in prav gotovo je, da se bodo še te male drobtinice v najbližji bodočnosti izgubile. Poznejša generacija bo od roda do roda čutila manj potrebe za zvezo z Anglijo in prav zabiti bi morali biti Avstralci, če bi ne spoznali v južnoafriški vojni zase lepega nauka, Prej ali slej bodo spoznali, daobstoji vrhovno gospodstvo Angleške le po njih lastni volji in kadar poide dobra volja, poide tudi gospodstvo. Da bi angleška armada nikdar ne ukrotila Avstralcev, ako se enkrat upro, je prav gotovo, saj je Avstralcev dvajsetkrat več$ego Burov, vrhutega pa imajo tako^ob-širen kontinent, da bi Anglija preje izkrvavela, nego pa jih premagala. Sicer pa bi menda angleško prebivalstvo ne dovolilo vojne v Avstraliji sedaj, ko je prebilo tako trde skušnje v Afriki.
Sicer so pa spoznali Avstralci težavni položaj Angležev v južni Afriki že davno. In prav to jim je omogočilo, da so si izposlovali tako zvezno ustavo, po kateri samj gospodarji, Angleži pa jih samo varujejo h vojaštvom. Celo pi-1 eoU nini so jih ugnali pfemeteni Avstralci V k Ožji rog.
Nekoliko drugačne so razmere v drugih dveh avtonomnih kolonijah: v južni Afriki in v Kanadi. V južni Afriki divja že dve leti tak okruten boj za svobodo in neodvisnost, ka-koršnili malo pomni zgodovina Tudi tukaj bodo prisilile razmer na to, da se ločijo pokrajine od do. inače dežele in se postavijo na lastne noge. Mogoče ni tega opazil na svojem potovanju angleški presto lonaslednik, ker je bil njegov namen samo ta, da bi utrdil lojalno čustvo »vojih prihodnjih podložnikov in je imel zato povsod skrbno uprizorjene vsprejeme in se ga je bombastično pozdravljalo.
Možje pa, ki so uvideli vspehe in nevspehe prestolonaslednikovega potovanja, so angleški državniki. Chamberlain je opazoval s svojimi spretnimi očmi vsak korak prestolo uaslednikov in sigurno je, da ne more biti sedaj ob povrnitvi prav nič zadovoljen. Temu možu je vedno plavala pred očrni velika ideja osve-tovnem kraljestvu, sedaj pa se vedno živeje prepričuje, da se vse pogreza, da pada v razvaline, še hujše pa mora biti očetu imperijalizma zaradi tega pri srcu, če se zaveda, da je tega propadanja ponajveč on sam kriv. On sam je zakrivil na eni strani z neomejeno odjenljivostjo, na drugi strani pa z silno brutalnostjo, da se ruši nekdaj mogočno kraljestvo. To večno prehajanje iz ekstrema v akstrem bo rodilo popo-len polom angleškega kraljestva, v katerem ni nikdar zašlo solnce. Pod-jarmljeni narodi pa bodo vstali.
cerkev in naprosila mašnika, naj daruje sv. mašo za njenega moža. Tri dni za tem je knez proti večera sam sedel v svoj i pisalni sobi in pregledoval svoj spis. Naenkrat začuje nek šum in ozrši se ugleda dva koraka pred seboj tujega, kmečko oblečenega moža. Začuden, kako je mogel tako nenadoma priti k njemu vstane knez, da bi nagovoril pri-šleca, a v tem je že izginil tujec. Zda j pokliče knezsvojega služabnika ter ga jezno vprag^; "Zakaj si spustil tega kmeta k meni, ne da bi mi prej naznanil?"—''Kakega kmeta?" — I tega, ki je šel ravnokar iz meje sobe." — "Vaša milost, odvrne sluga, jaz nisem videl nlkcgM' iff ?fl» ' za gotovo, da nocoj iiihfe in prestopil praga vaše sobe." — Knez je molčal na to, dasiravno je sam pri sebi mislil, sluga je iz nemarnosti pripustil moža. Drugi večer je sedel knez zopet sam v svoji sobi, no da bi bil kaj mislil na dogodek prejšnjega dne in glej ob istem času se mu zopet prikaže tuji mož. To je razjezilo kneza, skočil je po konci hoteč zagrabiti vsiljeiiea, a ta je izginil kakor prvikrat. — Za tretji večer se je knez pripravil, ker je hotel na vsak način zasačiti predrznega tujca. Tudi se je oborožil, da bi bil pripravljen za vsak slučaj. Res se je ponovila prikazen tretji večer, a predno se je mogel knez ganili, je pričel tujec: "Knez, jaz sem,, se ti prišel zahvalit. Jaz sem. soprog one revne žene, ki te je pred par dnevi na kolenih prosila miloščine, da bi dala brati sv. mašo za pokoj moje duše. To delo ljubezni me je rešilo trpljenja in Bog je dovolil, da se ti pridem zahvalit in te zagotovit, da po tem življenju na svetu je še drugo življenje in da je človeška duša neumrjoča."
Po teh besedah je izgipil ppiski kmet; knez pa je raztrgal svoj spi« zoper neumrjočnost človeške duše in postal veren katoličan.
Sv. maša 7,a verne duše.
Sloveči pridigar Lacordair je povedal v svoji pridigi o neumrjočno-gti človeške duše to-le dogodbo:
"Polski knez X., nevernik in bo-gatajec, je bil ravnokar dokončal 8pjg zoper neumrjočnost človeške duše in ga je hotel dati v tisek, ko mu pride nekega dne šetajočemu ge po parku revna kmetica naproti, se vrže k njegovim nogam in ga milo
zaprosi: "Knežjamilost!Cujtemojo
prošnjo. Pred kratkim mi umrl mož ..njegova dušo morda trpi v vi-cShin pričakuje pomoč od mene, jaz sem tako revna, da še ene 8y/te maše ne morem dati brati za ranj-kim. Usmilite se me in pomagajte nii.dapomorem svojemu pokojnemu možu!" Knez sicer ni vtiroval ne v vice, ne v daritev sv. maše, vendar ni ženi odrekel prošnje ter ji j.e dal denar. Ta pa }e hitela takoj v bližni« I
Tfplehj® v vieah.
Sv. Anton pripoveduje o nekem kristjanu, ki je v svojiboleznijsilno trpel in neprenehoma prosil Boga, naj ga reši strašnih bolečin. Tedaj se mu prikaže angel ter mu reže: "Bog je uslišal tvojo molitev in me poslal k tebi. Na prosto voljo ti je dano; izvoli si en dan v vicali ali pa še eno leto trplenja na zemlji."
Bolnik odgovori brez obotavljanja: "Izvolim si en dan trpljenja v vicah, bo vsaj kmalu konec mojih bolečin." Kmalu potem je umrl in njegova duša prišla v vice. Tu pa se mu je zdelo trplenje tako veliko, da je čez malo časa bolestno vsklik-nil: "Kako sem segoljufal! En sam dan bi imel ostati v vicah, zdaj sem. pa gotovo deset let v tem pekočem ognju." Zopet se mu prikaže angel rekoč: "Uboga duša, kako se motiš; velikost trpljenja ti ne da spoznati, kako dolgo si tukaj. Le malo časa je še preteklo, odkar si umrl, saj še niso pokopali tvojega telesa."
Maršal Radecky.
Eden najslavnejših generalov ▼ avstrijski armadi je bil brez dvojbe maršal Radecky. Ta slavni, pogumni in zmagoviti vojskovodja je bil pa prav pobožen in bogaboječ moi in zlasti vnet častilec Matere Božje in sr. rožnega venca. VelikokraeBo ga videli vojaki, kako se je z rožnim vencem v rokah sprehajal po taboru in globoko zatopljen pobožno molil.
Ko je tisto jutro, pred bitko pri Novari na Laškem,skočil na konja, da bi odjezdil razpostaviti svoj« čete, je opazil, da mu nekaj manjka. Skočil je naglo s konja in zažel nekaj po travi iskati. Nekaj vojakov, j« skočilo bližje in eni »o prijeli conja, drugi pa 8e za6«li iskati po travi. V malo trenutkih je našel eden vojakov v favi rožni venec 'Tega sem islg|" ~ Pravi ves ove-eljen maršal in g"1 spoštljivo poljubi ter vjM&ne v žep. Potem ji < d-jezdil v in dosegel ono i-la\ i,o
zma
go F"
Novari.
Stara legenda.
Nek kmetovalec, ki je vsadil \ e. nih duš dan malo drevesce ji >' .i ta-le pogovor vernih duš: 1>'< let bo to drevesce zraslo v v<U drevo, iz debla bodo nažagaU d. ► i iz desk bodo naredili zibelko, belko bodo položili dete, t/> <~V postalo mašnik in pr! sv. maši bomo reŠF «o se duše
AMI 5KI SLOVENEC, NOV. 8, i?
Nekaj ur okrog nmgaia 01^.-7 ,
(Ivo PetrinčiČ,) '
t t'-iitiniiUitmimiiiiuii*^
VELII
"Dežela kranjska nima lepšega kraja,
Ifo je z okol'oo ta, podoba raja."
Tako je navdušeno zapel v svoj največji pesmi "Krst pri Savici" veliki mojster slovenskega pesništva — Fr. Prešeren — o mičnem blej skein jezeru. Tako sem si mislil tudi jaz o najimenitnejšem slapu "Niagara", ko sem ga zazrl prvič. Oča rala me je divnost in krasota, katero je opazovalo moje oko.
Ob 1. uri popoludne nas je pripeljala kara iz Buffalo do velikanskega mostu pri Niagari. Tu smo prvič zazrli oni slap, o katerem sem čul že v zorni mladosti.
čudno presune človeka brum in šum, ki ga prouzroča velikanska množina vode. Stresel me je mraz, ko smo došli v bližino. Voda se zaganja tako na gosto od tal, da se napravi cel oblak vodenih kapljic, katere veter odnaša dalje po rečni strugi.
Solnoe mavrico divotno Pne črez neba vzhodno stran, Sedem boj se v nji enotno Strinja v prizor prekrasan.
S. Gregorčič.
Najkrasuejša mavrica, katero sem kedaj videl, se nam zasveti pred očmi; poleg glavne še stranska. Mavrica ima podobo podkve, kakor slap sam.
Kar je slapa, je sploh vse belo da prave globine ni mogoče opaziti Megla in vodeni pari se dvigajo v oblakih visoko nad slapom. Še celo na obrežje daleč od struge zanaša odmetna sila mokroto.
Vkljub vsemu solnčnemu pripe kanju je vendar hladno.
Nato stopimo v hišo, kjer prodajajo spominke na ta kraj. Po stopnicah dospemo v gornje prostore in na razgledišče. Odtod je natančen razgled na vso okolico. Prav živa hno je pri slapu in vedno dosti tujcev iz vseh krajev. Na desni nad slapom se posebno dobro vidi v daljavo. Od te Btrani prihaja voda. Daleč, kar oko seže, opazimo, kakor bi voda vrela v velikanskem kotlu. Vse migla pred očmi in hiti proti strmini in prepadu.
Od nasprotne strani proti vodi je pripihal in prisopel parnik. Skušal je prodreti precej v bližino, da si tujci, čuda lačni, natančno ogledajo padee. Toda valov je se je malo poigralo s parnikom ter ga odneslo s seboj. Parniki in čolnički vedno plo vej o, seveda le do goto ve razdalje.
Razločevati imamo dva slapa: ve liki, ki spada k Združenim državam in mali, na kanadski strani. Meni se je zdel nanj si icrasnejši in mi kavnejši, ker se vzame lahko v svoji celoti na jeden pogled. Videli smo ga ravno o pravem času, ko se je popoludansko solnce uprlo vanj k svojimi žarki. Žarel je, ko biser na solnčni svetlobi. Takoj sem se spomnil na svetovnoznano zagrinjalo Po-stojinske jame, katero ima v svoji prozornosti sličnost s tem vodnim padcem. Najlepši sestavljene gube drage obleke nimajo iste oblike, iste mikavnosti in ljubkosti.
Proti plačilu smo dobili v spodnjih prostorih obleko iz kavčuka. Marsikatero opazko smo rekli, ko smo se napravljali v to smešno obleko. Kmalu ne bi bil več svojih tovarišev spoznal. Nehote posili človeka smeh, ko se kobaca med ljudmi čez cesto, pa saj so drugi tudi taki!
Ko smo prišli v neko temno kletko, so nas spustili p0 spuščalnem stroju v globino. Zdelo se mi je, da blodim kakor Dante po drugem svetu. Vsa družba je napravljena v te Čudne vreče. "Copati, copati" — Krjavljev mi je bil tudi na misli.
Nad nami vodena megla, na jedni strani strme skale, na drugi pa bobneče valovje'! Po steni curlja voda, zopet malo naprej pa drvi s strašno močjo velikanski curek vode iz stene. Ravno tako se ti zdi, kakor bi se brez števila zatvornic, velikih in malih odprlo ha vseh krajih. Niti na kvišku ni dobro gledati, ker prileti curek vode, kakor iz
in kakor za-
'■Kudu»®
Hrum in šum valovja ti ne da govoriti, ker sam sebe ne slišiš. Srdita voda se vali čez strmino. Razbita in razškropljena je v solnčni prah. Precej nižje se zopet malo pomiri, toda pene kažejo se veliko razburkanost. Solnce upira v te kapljice in praško svoje žarke, ki se iskre tisočerno.
Prevzela me je silna radost in iz spomina mi ne izgine, kar so takrat občudovale moje oči. Vendar sem se rad znebil nerodne halje, ko smo prišli ven iz struge.
Hitro smo se napravili zopet na karo in hajdi naprej! Peljali se pa nismo nazaj proti Buffalo, temveč navzdol ob reki. Občudovali smo prijazno okolico, temnozeleno drevje in še vedno penečo se vodo. V vecib krajih se voda še razjezi in se s srditostjo zaganja ob skalovje in ob breg. Kakor bi iz visokega zvonika zrli na vodno strugo, taka vi-sočina je. Bili smo sedaj v Kanadi, ki je v angleški oblasti. Mimo zelo visokega spomenika smo pridrčali do mostu, čez katerega smo se nato prepeljali. Na drugi strani, v Združenih državah, smo se zopet obrnili in pod mostom hiteli nazaj, zdaj navzdol zdaj zopet navzgor. Vendar vedno blizu vodne gladine. Sedaj smo imeli ugodnejšo priliko ogledati si vse zatone ob bregu in kleči, ki so molele iz vode.
Preoej dolgo je trajalo, da smo pririnili do vrha, kjer smo še zad-njikratpozdravili veliko čudo sv> ta.
Malo trenutkov smo se pomudili še na ondotni pošti ter odposlali več razglednic v domovino od najimenitnejšega slapa naše zemeljske kroglje. Že v mraku smo prišli v Buffalo, kjer smo se zapet podprli z jedili in odšli nato na razstavo.
Zrtva.
Napisal Iv. Batoh.
Matevž Kopitar je bil premožen kmet. Podedoval je po svojem očetu veliko posestvo, obširna gospodarska poslopja, gozde, njive in travnike, ki so se raztegali daleč okoli njegovega posestva. Izobražen sicer ni bil, toda v celi občini je veljal kot umen gospodar, kot človek, ki sicer ni hodil v šolo, ki ima pa veliko skušnje, ki torej vse ve in zna. Njegova žena je bila sicer nekdaj priprosto kmečko dekle, toda ker je prinesla od svoje domače hiše precejšnjo doto, zato se je nosila bolj po gosposko in jako se ji je zdelo, če ji je dejal kak berač: gospa. Imela je nekaj na sebi, kar jo ni delalo prikupljiv«. Zapovedovala je osorno svoji družini, dajala ji mnogokrat slabo hrano, rajše je pustila da je zgnila kaka stvar, kakor pa da bi družina pojedla; dasi je imela na dvorišči obilo perutnine, je rajše prodala kakor da bi družini kaj boljšega privoščila — bila je sploh ženska ki je veljala kot mlada, napuhnjena precej skopa gospodinja. Toda bila je prav po srcu svojega moža.
če človeka naenkrat sreča doleti, da pograbi veliko premoženja, tedaj je nevarnost, da se prevzame. In prevzel se je Matevž Kopitar. Za posestvo, katero je podedoval, se ni veliko trudil, kar mu je oče njegov vse nezadolženo zapustil. Lahko je bilo potem samo ukazovati in denar spravljati. In denarja je imel Kopitar obilo. Sicer ni imel posebnega bogastva, zmanjkalo ga >a 1« ni nikoli. Posojeval ga je revežem na precej visoke obresti in s tem si pridobil njihovo odvisnost. Kam naj bi se tudi reveži drugam zatekli, ako ne k njemu, ki je imel denarja na razpolaganje in ki je tako rad dal? Zato je imel moč v svojih rokah; on je mislil, da ga ljudje ljubijo, pa so se ga le bolj bali. kot ga ljubili.
Njegov brat Jože je bil sicer starejši od njega, toda bil je v marsičem svojcu bratu Matevžu podoben. Le nekaj je še imel na sebi kar ga ni delalo prikupi j ivega. Nje-gov pogled ni bil odkrit. Gledal je je ostre is; k«L ntoli mu je glo-oogledaj v oči.' »poznal je, da •■ion bU« odkrite.
m
Nekaj hinavskega je tičalo v njem zato ni imel veliko prijatljev. Toda bil je župan in kot tak ysegamogo-čen. Se svojim bratom Matevžem sta imela vso občino v rokah. Njiju volja je obveljala, četudi so se vsi upirali. Prodrla sta vselej, saj so bili vsi od njih odvisni. Jože je bil pa tudi človek, ki zaradi nekr-ščanskega življenja ni dajal lepega zgleda. Zato ga kmetje niso marali. Županoval je že par let, a vedel ie, da se obdrži na vrhuncu, ker£j'A drži njegov brat in pa njegova "a-stna moč. Bratu Matevžu—ne samo da je imel veliko denarja izposojenega, imel je tudi v najemu par kajž, kjer so stanovali revni ljudje, je pa moralo biti vse pokrno. In če je 011 svojim podložnim ukazal, da morajo svoj glas oddati Jožetu, se je takoj moralo zgoditi, drugače so vedeli kaj da jih čaka.
Na koncu vasi stanoval je v kaj-ži, ki je bila lastnina Matevža Kopitarja, ubog mizar Janez Trpin po imenu. Nakupil si je s pridnim delom svojih rok nekoliko zemljijča, da je zamogel preživiti sebe in hvo-je otroke. Tri je imel, lepo pUvo-lase dečke, ki so bili popolnoma podobni svojemu očetu. Delal je pridno od zore do mraka, da je kaj zaslužil. Bil je dobra, mehka duša, ki je bil ljubljen od vseh. Imel pa še ni svojega lastnega doma, zato je vzel v najem kajžo bogatega Matevža. Bil je srečen, srečen r po manjkanju poleg svoje ljubljenj žene in poleg svojih lepih, cvetočih otrok.
Bilo je meseca januvarija, ko je vladala huda, mrzla zima. Torej je pretekla doba županu Jožetu, in razpisati je moral novo volitev. Dobro je vedel, da brez bratove moči ne bo zmagal, toda zanašal se je vendar na svojo in na njegovo moč. Poleg tega njegovi nasprotniki tudi niso imeli pravega moža, in zato je imel tem več upanja na zmago. Dobro je pa vedel, da mu bo za izvolitev trda predla. Že davno pred dnevom volitve sta se dogovorila z bratom, da morata agitirati vse hiše, drugače ne bo nič. Ženska pooblastila sta Sama podpiaala, h.01 žej»eW so bile kolikor toliko od njih odvisne. V prvem razredu sta bila prepričana, da zmagata, ker je tam odločevalo samo sorodstvo, in je bilo le par volivcev, v drugem razredu sta vedela, da bo težko kaj, ker je bilo v njem precej samostojnih, izobraženih kmetov, ki jima niso hoteli biti pokorni. Zato sta se z vso silo vrgla na tretji razred. Tu je bilo veliko volivcev zato, je bilo po-tieba živahne agitacije.
Prišel je dan volitve. Z bledim obrazom je hodil Jože okoli in lovil volivce tretjega razreda. V prvem razredu so zmagali s pičlo večino. V drugem razredu so propadli — torej je bilo treba zlasti paziti na tretji razred. Veliko sta imela svojih pristašev, večinoma ljudij, ki so bili od njih odvisni, pa tudi nasprotna stranka je bila močna, in kazalo se je, da se bo šlo samo za par glasov. Razburjenost je bila velika, in vsaka stranka je hitela iskat volilcev. Župan in brat njegov sta stala skupaj držeč v rokah vo-livBki imenik. Tedaj pa pravi Matevž: "Trpina še ni, pojte brž ponj da ne zamudi!"
In šel je občinski sluga takoj.
Janez Trpin je mirno delal v svoji delavnici. Sluga vstopi in pravi: "No kaj se pa obotavljaš, da ne greš? Brž pojdi da ne zamudiš!"
Trpin je delal, kakor bi ne slišal teh besedij, potem pa je dejal: "Bote že brez mene opravili, jaz ne bom gel!"
"Zakaj pa ne? Saj si vendar z nami, ali ne?"
"Sem in nisem — toda očitnega grešnika ne bom nikdar volil županom."
Sluga je prebledel in dejal: "A tako!" in odšel je. Precej je naznanil to županu samemu. Jeza ga je prijela, da se mu upa ustavlati —■ in šel je sam k njemu. Trpin je pa delal kakor poprej. Prijazno ga je Župan nagovoril ter prosil, naj vendar gre. Trpin je pa dejal krepko: "Vas nikdar ne!"
Jezno je zaloputni) župan vrata in sporočil svojemu bratu. "Ta berač je vzkliknil Matevž," katerega vsak trenutek lahko ven vržem, ta se mi upa ustavljati, mu bom že pokazal — in šel je k njemu. Še nik-
ENA RAZPRODAJA UR
PO NIŽJIH CENAH. KAKOR KEDAJ POPREJ!	%	Nesmisel je, (e nadalje Pitati brez ure!±
NaSa hiSa je najstarejSa v tej stroki in danes ponudimo bralcem "AmeHk. Slovenca" sledečo izvanredno prodajo ur po cenah, ki ugodijo vsakomur in katere konkurirajo vsake} in vsem konkurencam. Z vsako teh ur damo lepo Dlckcus verižico za gospode ln 50 inehev dolgo lorguet verižico za gospe.
St. 1
14k platirano zlato.
žensko velikosti. Enaka url zn ft'* iz solidnega zlata, lepih kamenčkov, regulirana in uravnana. 1'rve vrste ura, advertizirana po 3.50, 3.75 in 5.50. GARANTIRANA 20J..ET.	Naša cena $2.98
Št. 2 14k dvakrat platirano zlato, -;;nlnp°vt
jal«lk v držalu, moSke ali ženske velikosti, enaka uri z, .00 iz so iidiiega zlata. Pravo amerlkansko kolesje, oleganmo grav -ina, uzor ur, advertiziranih fj 4,49, 4.75, 4.95, 6.50.	Naša Cena $5.25
Št. 3 14k dvakrat platirano zlato. *
ko. I.epo pokrovje, lepa ura s praktičnim navijanjem. Za molke in ženske. Enaka uri za 4b.DO. Pravo amerlkansko kole-ie. Pravočasna. Po 6.50, 7.25, 8.50, GARANT. 20LET.	Naša cena $5.25
Št. 4 14k dvakrat platirano zlato,
ko, opremljena z Peru dijamanti, rnbini itd. Prava lepota. Knaka url za 50.00 iz čistega zlata. Kolesje kot pri St. 3. Adfertizirane so po 6.75, 8.00 ln 9.25. GARANT. 2C let.	Masa cena S.7 5
Št. 5 14k pristno mešano zlato. XBnftan,tndvojnI
pokrov, molku ali ženska velikost. N® izgubi barve ter je enaka uri za 60.00. Pravo amerlkansko kolesje. Visoko cenjena ira. Kaže čas natančno. Prodajajo jih drugod po 7.25, 8.50 in 9.50. GARANTIRANA 20 LET.	Naši cena 6.25
Št. G 14k pristno mešano zlato.
lano. Navijalnik v držaju. Molka ali ženska. 2 pokrova Iz posebno težkega zlata. Dovolj za vse življenje. Amerlkansko kolesje novejSih iznajdb. Enaka uri za 100 dolarjev. Nt bolJSe ure na svetu. Drugod po 18, 20 do 25 dol. GARANT. 20 LET.	Naša cena $9.99
Št. 7 Pristna nikelnasta ura.
MoSka ali ženska ura. Trpežna se ne obdrgne. Amerik, kolesje. Regulirana in navita. Lepa ln dobra ura za majhen denar. Naša cena moški uri $1.98, ženski $2.98.
si C TtnlllMl nnai'ahrmi n moSka ali ženska ura. Jedina
«01)1 a posieorena advertlzlrana prava posrebr-nena ura. Navijalnik v držalu. Se ne obdrgne. Imitacije po 5.25, 5.75 6.50. Garantirana zu vseloj.	Naša cena $4.50
Št Q Sni irinpcfl srphrn moSka nli ženska ura z navi-©l. » OOlIUUL^d Hieuiu Jttlllikom v držalu. Graviran«
ali pa gladka. Dva pokrova. Iz težkega srebra, pristno amerlkansko kolesovje, opremljena z kamenčki in vsemi modernimi napravami. To je ena naSlh najboljših ponudb. Drugod stanejo ponajveč 9.00,
te.oo, 12.50.	Naša cena $6.95
Ift TfnIA»ln ralrn livn samo v velikosti za moSke,
ot. iu noieuarsKa uia Kaže dneve_ tcdn(, lu lunine
lzpremine. Pokrov črn iz oxidiranega 1ekla. Ta ura je vsakemu do-velj za vse življenje. Kaže vedno pravi Čas. Kolesovje je zelo trpežno. Stane drugod 10.80, 12.50, 15.50.	Naša cena samo $7.50
Ml prodajamo samo pristno blago z polnim jamčenjem aa isto. Blago tudi zamenjamo ali pa vrnemo denar, ako blago kupcu ni v zadovoljstvo.
VKF ITHF POŠILJAMO C. O. n S pravico do preuledanji. blaga (plačaS kadar prejmel), v tem slučaju plaSaS tudl.ks-V3C Line	Vl »• pr|jSne stT0Ske: Ako ti blago ne vgaja, j« lahko vrne« na naSe stroSke. ZASTONJ flu no-
žlček dobi vsakdo, ki polije denar z naročilom, na kar plačamo ml tudi vse stroSke ali vrnemo v rekomandiranem pismu,
K AKO NAROČITI • Oat nam popolen naslov, imenuj Številko ln ceno ure, navedi moSko ali žensko uro lu zadnjo ekspresno postajo.
^	Kjer nt postajo, naj poSlje denar v rekomandiranem pismu ali pa Money Order, na kar poSljemo nož in uro.
rr A omnw T! T?vn TT"D O kakorSuo al izbere! izmej zgoraj navedenih, ako Jih kupiS in prodaS 6. N. pr. če kupiS Sest ZliiO 1 WIN J I illlN yj u JXU ur St. 3 doblS St. 3 zastonj. NIKAR ne kupi uro drugod, si prihraniš novce ln tltnostl.
ATLAS JEWELRY CO., 33 Metropolitan Block, CHICAGO, ILL.
dar se ni ponižal v njegovo stanovanje, sedaj ko je bila sila — je šel.
Mogočno je vstopil v svojo kajžo odprl vrata tei dejal ukazujoče: "No, Janez, kaj pa misliš? "Jaz, nič ne mislim, ampak šel ne bom."
"Zakaj pa ne?" dejal je Matevž glasno skoraj osorno.
"Zato ker sine dam vzeti svojega prepričanja!"
"Pa to ti bo Skodovii'o!"	x<
"Ne morem pomaga i."
Matevž je šel, ne da bi zmagal \f" Bolela ga je zavest, da i e'bil poui. 618 Port', žan od svojega podlož^ika.
jEO. LAICH
168- 95 cesta — S. Chicago
—priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domaČe vino, vsakovrstne whisky i« prost lunch je vedno n*> 1 ^pc. -srro. *
Izvršila se je volitev jicer, toda le težko. Slavi" zmagoslavje, toda imeli so prepričanje, da imajo veliko nasprotniki'v in da so najbrže zmagali najbrže zadnjikrat.
Nastal je večer. Matevž Kopitar je sedel pri svoji mizi ter pisal list Janezu Trpinu, ukazal mu je jedno-stavno, da mora takoj plačati zaostalo najemnino in da se ima s prihodnj im mesecem odstraniti iz kajže, ker jo nujno potrebuje.
Pri večerni molitvi so bili zbrani pri Trpinu. On je prebral list — in ga odložil. Mati je pa molila naprej: za vse naše prijatelje, dobrotnike in sovražnike — — tedaj pa se je njemu udrla solza iz oči, samo ena toda v to je skril vso svojo bolest.
Njegovi plavolasi otroci so sladko zaspali — on pa je šel v svojo delavnico in tam mislil in mislil. -Kam sedaj? Sre'di zime! Ali n»j grem prosit, saj ima vendar us®1' ljenje, če ne z menoj, pa vsaj z mojimi otroci? Ne! Ali bi šel v Ame riko? Toda, kje dobim denar?
Brlela je še pozno v noč lu? v njegovi delavnici, on pa je holil nemirno gori in doli. — Ni se uklo-nil, postal je žrtva svojega prejri čanja. In šel je.
' » tebrovič
o gradu Severinu) fc St.,CALUMET, MICH.,
' «.ia iz ?.:s»8ga grozdja, ilo "■nV'sko žfrf ije in najboljše :jmodke.
Svoje j Priporoča .so v obilen obisk rojakom Hr-
toCi dor :bro ka.i
vatom in Slovencem.
ITa prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih-
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vodno sveže pivo, fino kallfomij*^0 vino, dobro žganje in tržim najboljše »modk«.
1012 N. Broadway, Joliet,
Telef. 2252.
111$.
♦°g_Č3ita,jte to! q*q*
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da ima® veliko zalogo svetovno znanih
Emersonovih Gramerjevih Kimbalovih in
LIGHT running
Heinzevih glasovirjev
kakor tudi
Kimbaovih ...orgelj...
DYSPEPSIA
" for fix years I w»i ■ victim of »hT>;
Pepsla in its worst form. I could eat no;Wnj but milk toast, and at times ray stociucb '""'Q not retain and digest even that. Last M;™» } began taking CASpAUETS and since \ 'en I have steadily improved, until I am as we1»» I ever was in my life."	, „
David H. Muhphy. NewarV. u
CANDY
i ^ CATHARTIC U
bšMMMM
TRADf MARK MOliTOMO
Pl;&«ant, Palatable. Potent. Ta»te.gocgi. no Good, Never Sicken. Woaken, or Gripe. I*. '5o, We.
— CURE CONSTIPATION
a'*r""» B«»dr Coup.nj, <bl..|o, Muntrr.l, *0rt
. . . 311
NO-TO-BAC S2&
Najvažnejša iznajdba zadnjih let je gotovo zdravilo za zantašenoet: Cascarets Candy Cathario. Ozdravljenje jamčeno. Pristne tablice so zaznamovane s C. C. C.
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od #lB.OO do $75.00.
Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskar®1 AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godben« instrumente pa pri
P. Mersinger,
109 S. Ottawa cesta.	JOLIET, ILLINOIS'
TELEFON 2001.
A. BAUER & CO.
Importers & Dealers
FINE CASED LIQUORS AND WINES
142-144-146-148 E. Huron St.
CHICAGO, ILL
SOLE DISTRIBUTERS OF
jdj^^l-t-j^ktj^..
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203-205 East Madison St.
HICAG0'