DELO URE D N i J GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. 7., Leto X štev. 15 (489) TRST - SOBOTA. 19, APRILA 1958 Fosamez.ua štev. 25 Lir lil Jarmil stin, kt. BI»1 :£, Rusi ržačani naj volijo KPI kot protest proti KD Mirt [ O stranki, ki ni izpolnila nobene izmed neštetih obljub Zaiba ?tna fa a najs k: «Ja člani matizil anc: «f [grajo 25. MAJA PREIZKUŠNJA ŽA SLOVENCE jska ! iz s ti Glasbi ki r: «S' ej. U .30 ZV v šp olitve 25. maja so nedvomno izredne važ-a. ®sJi za Italijo, ker je o! .30 W jih izida v marsičem od-aIni 8sn« razvojna pot dežele, u 1 pl» tut*i tokrat, predvsem 20.3( *rat 78 demokracijo namera fe?nega značaja ali pa za Violif lite v v obdobje totali-sedaj demokri-ba P° Janško pobarvanega. V baloi«dojilj letih smo bili pri ??J„8 demokristjanske ne-i ve^[ P08t* do vseh sil, ki so av Pi°Pile z enega ali druge '8 razloga v opozicijo, ta £?A?VV posebno smo bili et Vo 'ca diskriminacijskega in a vZjJrotjdemokratičnega rav-«. ,anja ({0 tistih sil, ki so L .ho stale na naprednih ^^''ialističnih pozicijah in . r NP 11 n I <1 1 rw O ral ®e stalno zavzemale za potovanje republiške u- >riliufave. 0vj. Vi treba navajati pri- Tr!Cr0V' ker i«1 ™<>- kn- listiAl' ravnajo demokristian-odnat v°ditelji in državniki reteKi levičarskimi silami, še . Grf^ebno pa s komunisti. azu: m ) 30 Predstavljajo naimoč- lpGo in najaktivnejšo o->a A l0ticiisko in demokrati-vioiity silo v Italiji. Kot kro-D”j ? vsega je odločitev mi-C jurskega predsednika Zo-- 2Ì'L9: da ne bo dovolil ko- v ^ Ristora, da bi uporab-sla'i°li radio in televizijo za Uigtf voje volilne potrebe. Ne-,oVe,:8teri ’ ' • • 'l do eke ^terj nekomunisti so pri-.,j zaključka, da si kaj ni upal niti Scelba (fTaibuiši!i dneh demo-Odflliti'St.,ans^ ih protikomuni-ff! ! h ofenziv. , * tega protikomunisti«!' .Ka besa klerikalcev, ki EK: t®»,-Se v rsdniih letih če* 0 ■ le boli odkrito poveza- velekapitalističnimi in i r.P°sestniškimi krogi v h; V1’ in z najbolj nazad-,skimi in vojnohu'ska- ‘ki’ '^i silami v svetu, ja- hti To je predvsem važno za slovenske volivce. Medtem ko pozdravljamo dejstvo. da je PSI postavila med svoje kandidate tudi Slovenca v Trstu in Gorici. pozivamo slovenske volivce, naj oddajo svoj glas KPI. ki je tista stranka, od katere imajo največjo garancijo, da jim bo znala privesti predstavnika v parlament. Slovenski volivci se morajo v tem trenutku, ko se jim nudi 'najugodnejša prilika, da dobijo svojega parlamentarnega zastopnika, zavedati, da ne sme io razpršiti svojih glasov, ker to ne bi bilo koristno za slovensko prebivastvo. Ker pa je KPI tista stranka, ki lahko. ne samo zaradi svoje borbe v preteklosti od leta 1921 dalje, pač pa tudi zaradi svoje doslednosti in moči. danes zagotovi izvolitev slovenskega poslanica. je v interesu vsega slovenskega prebivalstva v Trstu, na Goriškem in v Benečiji, da dobi čimvečje -levilo glasov brez pogu-bonosnih razpršitev. To je. kar je bilo treba povedati, ker bo 25. maja preizkušnja za italijanske množice, obenem pa preizkušnja za slovenske množice, ki živijo v mejah Italije. Pomnoži-tev glasov KPI pomeni po-množitev možnosti, da se stori io v prihodnji zakonodajni dobi tisti neob-hodno potrebni koraki, ki bodo nudili slovenskemu nrebivalstvu v Italiji ena-bopravnost v duhu republiške ustave in Posebnega statuta, priloženega k Londonskemu sporazumu. KAREI. ŠIŠKO VIČ Izjave tov. Vida lija na otvoritvenem zborovanju a otvoritvenem zborovanju nase volilne kampanje, je •v nedeljo na trgu Garibaldi tovariš V id ali posvetil del svojega govora tudi slovenskim vo livcera. Navedeni del objavljamo v daljšem izvlečku : Slovenskim volivcem Naša partija podpira v svojem programu potrebo po popolnem izvajanju Posebnega statuta kot priloge Spomenice o sporazumu, za enakost državljanov slovenske narodnosti z državljani italijanske narodnosti pri uživanju civilnih in političnih pravic, izvrševanju poklicev in obrti, pravico uporabe slovenskega jezika v zasebnem in javnem življenju, v odnosih z državo, pokrajino in občinami. za izpopolnitev slovenske šole vseh vrst in stopenj z enakim juridičnim položajem kol ga ima italijanska šola in enako veljavnostjo šolskih spričeval. narodnih pra- nanje njihovih vic. Naš kandidat, tovarišica Marina je. izraz teh značilnosti našega gibanja, še enkrat ponavljam. da bo lahko tudi takoj izvoljena, če ne lindo Slovenci razpršili svojih glasov, če bodo enotno volili partijo Srebr- Prvi maj 1958 naj bo dan največje ljudske mobilizacije C\ ez dva Ledna bomo proslavljali 1. maj. Ta delavski praznik je že pognal korenine v tradicijah tržaškega delavskega gibanja kot največja praznična in borbena manifestacija delovnih ljudi in vsega prebivalstva. Prvi maj 1958 bomo proslavljali v še posebnem položaju, praznovali ga bomo v polnem , . . . , , razmahu volilne kampanje za niča, partijo, ki je bila vedno [ .... m ' politične volitve. 1 o so prve in bolje kot vsak drugi , .=«■ , .. .. .. , . ... _ , ... . ! politične volitve, ki se jih Trst kem trenutku na njihovi strani. , ... „ _______■ udeleži po 34 letih. Pra\ za- ( Nadaljevanje na 4. strani) po radi tega se mora letos vsak tovariš in vsaka partijska orga. nizaeija še posebno potrudili, da bo t. maj res dan naj večje in najširše ljudske mobilizacije, za napredovanje delavskega gibanja in za uspeh naše partije na bodočih volitvah. Nanašamo se na manifestacije, ki jih bo organizirala naša partija ta dan na vsem po dročju. Kar se tiče jutranje manifestacije, ki jo organizira nova Delavska zbornica-CGIL kot vsako leto, se je že sestal poseben odbor, ki je sklenil, da se organizira povorka in delav- ''Lio '7hivii. ria predstav- Tn», komunisti prav za te icC An Sp nroti njim posku-‘iip VSakovrstne provoka- ^rav to pa je naiboliši ni pl»8 . h» ala f' nlif’ telf 5 e na j večjo nevarnost. ’'a nroti njim nai-! j IJ udarjajo, zato proti napenjajo vse sile, ‘ ®z- da so komunisti ti- ki se danes lahko Učinkoviteje bori nroti |o[!t'arnosti klerikalne in It* , ,rtRp»™,„,- .. ___________ .. tal^T^tivne diktature v I ,Ji- To ne pomeni, da ia,o komunisti drn '* Rj^am pozitivno vlogo °rki proti klerikalizmu fulcri ti. Daleč ori te- it. notnem le. da je Iščoče v borbi nroti ^'"alizmu in reakciji, °rkt nroti nevarnosti 1, ^ekri "T, ,v 1 h "Orbi ftajR- 'st'ianske tmacr v psto ','^ehr nrezreti vlogo in komunistov. Prav __r^'llj„j’I'.0 Pa 'e v tej borbi tir>r] ' ',a o s1. poskusov vsak GlP.k,'voo v korist demo- ih,,'.'"; ki bi oslabil ko-t»o |vftpne pozieite, kot ie h,.j, 'P": “trani. in to je i Oz, ,—.. j(ttjr|.a istega pomena H,,. lVsa!' nodvig. ki bi Cd' oV' sfrOČ 1 °slabiti vlogo in ruge delavske stran x>' Taliti. t.i. PSI. trenutk n gre za n'si ?n 'c. 'la se v tei vo- ■‘«'V,; 7'0-ito 'hi Tp1 Panji vse sile o-proti nevarno-. ‘’ri,'alne in reakeio-ar'[l>i„[ diktature, kar ie. 'r, ., *‘:f nvpjno da se o-,:'blj0 ,v' /L i'tioì-J s'*e KPI. da sp po-k ,^’o glasovi KPI. ker Stv.." .A njena oslabite Na 2. strani objavljamo : • intervencijo tov. Marine o Slovencih v vsedržavnem svetu KPI; • zanimiv članek o nabrežinskih kamnolomih Obramba narodnih pravic. Slovencev je za komuniste vztrajna in vsakodnevna borba. Naša partija je vedno smatra la Slovence ki so v pretežni večini delavci, kmetje, obrtniki, mali trgovci kot zaveznike delavskega razreda v borbi za demokracijo in napredek. Da bi dali še večji doprinos k enotnosti slovenskega prebivalstva v borbi za njegove pravice, smo ponudili skupini neodvisnih Slovencev in Slovenski krščansko-socialni zvezi mesto na naši listi in pripravljeni smo bili žrtvovati našega kandidata. Predlog ni bil sprejet, kljub temu se je ohranilo vzdušje prisrčnosti in dobrih odnosov. Za volilni sklad in 1. maj smo presegli pol milijona lir akciji nabiranja prispevkov za 1. maj in volilni sklad smo od prejšnjega tedna pa do danes vidno napredovali. ker smo medtem že presegli vsoto pol milijona lir. V zadnjih dneh so sekeije in celice pohitele z delom, ker prihaja osrednji upravi vedno več zneskov. Poslani prispevki Med zneski, ki jih je uprava prejela koncem prejšnjega in v tem tednu naj navedemo naslednje : f Sekcija Sv. Jakob 43.850, Ta kandidat bi bil gotovo iz- Barriera 19.000 (znesek so na- brali tovariši iz celice Gigan-te-Derosa). Kolonkovee 10.905 (nabrala celica voljen, kot bo izvoljen naš slovenski kandidat. In tu bi bil lahko tudi takoj izvoljen, če hi vsi Slovenci osredotočili svoje glasove na našo listo. Na ta način bi bila izvoljena dva tržaška kandidata namesto c-nega. Komunisti se predstavimo slovenskim volivcem z našo zgodovino in našimi tradicijami, načeli in izvršenim delom. Predstavimo se kot partija, ki je za Slovence naivečje jamstvo. Naše gibanje je dalo sijajne like kot so bili, Jože Srebrnič. Pinko Tomažič, Božidar Kolarič, Biku Malalan. Bili smo na strani Slovencev leta 1919. v borbi proti fašističnim «kvadrant, v letih 1921 in 1922. po pobudo na Rim. za časa fašizma in v narodnoosvobodilni borbi, v zadnjih trinajstih letih. na občini in povsod, za dvojezičnost, za dejansko priz- Belovannis), Sv. Vid-Campi Elisi 13.350, Barkovlje 2.350. Sv. Ana 2.350. Z drugim pologom zneska 56 tisoč 290 lir je sekcija Milje nabrala do danes 103.650 lir. Za drugi polog so nabrali : Stare Milje 1.850, komisija ACNA 2.000. ZDŽ v Miljah 13,000, celica Buttoraz 1.240, cel ACNA 500. ladjedel. Sv. Roka 3.450, Sv. Rok vas (tov. Postogna) 1.000. občinska celica 1.450, člani sekcijskega komiteja 5 tisoč 500. cel. Čampore 1.200, ženska celica Milje 6.320, zbirka pomožnih članov 2.650. cel. Depangher 1.900. Sv. Barbara 3.300. ladjed. Fclzsegv 2.000. cel. Zacearia 800. rei. Aquila 8.000. neimenovani upokojenec 100. Sekcija Curici je jioslala te dni 38.880 lir. od teh celica Milje, Sv. Jakob in Curiel na prvih mestih z največjimi vsotami celica ohč. nam. 12.700. celica Pentich 13.900, cel. Sbisa 1.680. cel. Splošnih skladišč Arzenal 12.600. Aeegat 42.00(1. razni 41.400. Na čelu so sekcije Milje, Sv. 500. cel. Derosu-Gigante 6.700 Jakob in Curici, ki so poslale (2. polog), cel. M a rt inuzzi 5 tisoč 200, cel. Gojak 2.650, celica Cattaruzzl 1.350. Naslednje sekcije in tovarniške celice |ia niso do danes poslale še nobenega zneska : Sv. Alojz. I.onjer. Greta. Prosek. Sv. Križ. Opčine, Repen-labor. Trebče. Nabrežina, $em-polaj, Devin. Zgonik, Dolina, Boljunec. Mačkovlje, Domjo. Ricmanje. Boršt, Log, celica ladjed. Sv. Marka in Tovarne strojev pri Sv. Andreju. Vemo, da so sicer tildi v navedenih sekcijah in celicah že nekaj nabrali. Zato naj se# tovariši. ki jim je poverjena ta naloga takoj jiotmdijo in pošljejo vse do sedaj nabrane zneske osrednji upravi naše federacije. da bo lahko imela točen pregled dejanskega stanja vseh sekcij in točno sliko o poteku kampanje nabiranja prispevkov. Na podlagi zneskov, ki so jih do danes poslale sekcije je stanje naslednje : Sv. Vid-Campi Elisi 13.350, Curie! 73.700. Pra. tolongo 8.400. Barriera 19.000. Tomažič 15.750, Sv. Jakob 86 tisoč 570. Magdalena 10.700, Škoden j 11.500. Sv. Ana 10.115. Kolonkovee 10.905. Sv. Ivan-Podlonjer .3.795. Rojan 5.880 do danes največje zneske. Kot smo že poročali je sekcija Ro-col prva med vsemi presegla cilj, tovariši pa nadaljujejo z nabiranjem prispevkov. sko zborovanje na enem izmed mestnih trgov. Podobne manifestacije bodo tudi v Miljah. Sv. Križu. Nabrežini in Dolini, ki jih bodo organizirale krajevne podružnice nove Delavske zbornice. Javljeno je bilo tudi, da bo nova Delavska zbor. niča divorila prvega maja nov sindikalni sedež v mestu. Prvega maja popoldne orga nizira naša partija na vsem področju velike ljudske manifestacije z veselicami in zborovanji. Točen spored bomo še objavili. Na vseh manifestacijah — kot tudi na osrednji v Ljudskem domu v ul. Madonnina — bodo govorniki naše federacije govorili o važnosti in pomenu bližajočih se volite*. Sekcije naj se začnejo že sedaj pripravljati za 1. maj. Na čast delavskemu prazniku naj obenem pohitijo z nabiranjem prispevkov za 1. maj in volilni sklad, da bo ta datum odločilna etapa v tekmi za dosego končnega cilja. Na dan 1. maja bo izredno širjenje partijskega dnevnika «l'Unità», ki bo izšel v posebni izdaji. Sekcije naj si že sedaj pripravijo točen načrt za to priliko in naj poleg občajnib raznašalcev poiščejo in mobilizirajo še druge tovariše. Za L maj bo izšla posebna izdaja «Dela» in «I.avoratora». Vse sekeije in celice ter vsi tovariši liaj se res potrudijo, da bodo dali svoj doprinos za dober uspeh prvomajskih proslav. ki naj bodo svečan dokaz odločne volje Tržačanov za zmago na volitvah nove politike. za zmago stvari miru 'n napredka in za gospodarsko obnovo Trsta. pristaniščnikov v Inki 10.150. Barkovlje 12.500. Rocol 25.220, Naša federacija o izjavah NSZ -VT ašn federacija se noče spu- j volitve v senat vršile pozneje. ■A' .’n»G «r ttAnonii urilo m i L' A ___ MC7 z________________ ščati v nobeno polemiko, ki bi povzročila zmedo med slovenskimi volivci. Taka polemika bi koristila samo nasprotnikom delovnega ljudstva, nasprotnikom enotnosti med Slovenci in enotnosti med Slovenci in Italijani. Resnica je. kot je pisala »rUnita» v svojem kratkem ko. menlarju. da so delegatom naše federacije A rturu Calabriji, Linn Crevatinu, Umberto Sajo-vitzu in Karlu Šiškov iču predstavniki NSZ predlagali vključitev v komunistično listo kandidata NSZ z zahtevo, da bo izvoljen za jioslauca v primeru istočasnih volitev za zbornico in senat, in da bo izvoljen za senatorja v primeru, da bi sr Fraze v izjavi NSZ. čes «da sc stališče tukajšnjega vodstva KPI ni bistveno spremenilo od stališča v preteklosti», ni mogoče drugače označiti kot za nepremišljeno vmešavanj v v notranje zadeve naše federacije. Sklep NSZ v Trstu končno ni nikogar presenetil, ker sc je to že mnogo prej predvidevalo. Napravila je kot v Gorici, čeprav je tamkajšnja federacija KPÌ ohranila in ima najboljše odnosi1 z bivšo NSZ za Goriško, ki je pred kraikim uradno pristopila v PSI. tudi če se je veliko število njenih članov raje vrnilo v vrste KPI in bo velik del njenih volivcev gotovo volil listo komunističnih kandidatov. Otvoritveno volilno zborovanje KPI na trgu Garibaldi M itragedi jo za de- iy„.,sTo v Bali ii. njena ,j: na |ij pomenih! .h! *n '(‘lil. korak dalje «T '6 n„!l , rfl!ični. svobodni ".lin z na- •Nli'ki U(>tranjo in tniro- 7ltnanjo politiko. Ili lis F'.":: S,,.-........ - (.A Naša volilna zborovanja Sobota, 19. aprila ob 17. — TRST: pri PIŠČANCIH 18. — TRST : ul. Solitario in ul. T. Luciani na vogalu z ul. Media : 19. —TRST : ul. del Veltro 71 in ul. Ci-sternone ( Greta ) 19.30 — TRST : ul. Belli na vogalu z ul. Istria in v ul. Flavio Gioia: 20. — TRST: v BARKOVLJAH. Salita Contovello (pred kamnolomom) in v ul. Commerciale 20. — PREBENEG: govori Vera Žužek : 20. — TRST: na KOLONKOVCU 20. — v SV. KRIŽU : (na trgu). Govorila sen. Giacomo Pellegrini in KAREL ŠIŠKOVIČ Ponedeljek, 21. aprila ob 17. — TRST : ul. Giacinti na vogalu z ul. Ginestre (ROJAN) : 18. — TRST : Portici di Chiozza in Viale Miramare na vogalu z ul. Stella : 19. — TRST : Vicolo S. Fortunato 19.30 — TRST: Sv. M. M. zg. 800. ul. Son-cini ( SKEDENJ ) na trgu pred novimi hišami. Sv. M. M. sp. pred novimi hišami; 20. — LONJER. Torek, 32. aprila ob 11. — TRST : ul. Xidias na vogalu z ul. Battisti: ul. Querele 18. — TRST : ulica Corridoni: 19. — TRST: na trgu pred cerkvijo Sv. Antona: 19. — v ŽAVLJAH in 19.30 v LAZARETU: 19.30 — TRST: pri Sv. Ani (hiše INAIL); 20. — DOMJO: 20. — TRST : ul. S. Gillino pred gostilno «Capuzzera». Zgornja Greta. ul. Costalunga 176. ul Zorutti 20. — ŠEMPOLAJ. Sreda, 23. aprila ob 11. — TRST: trg Ponterosso: ob 12. ul. S. Maurizio: 18. — TRST : ul. Media na vogalu ul. Raffineria : 19. — STRAMAR: 19.30 — TRST : ul. Campanelle 58. ul. Sottoripa vogal ul. F. Severo, v SKEDNJU, na trgu S. Lorenzo in Selva : 19.30 — ČAMPORE: 20. — GROČANA: 20. — TRST: na trgu pri Sv. Alojz ju. ul. Giaggioli pred zadnjo postajo avtobusa 28, trg Sv. Frančiška: 20. — OPČINE (na Brdini). Četrtek, 24. aprila ob 11.— TRST : Strada del Friuli 11: ob 12. ul. Parini; 18. —TRST: ul. Gard licei ( pred trgovino Godina ) : 19. — TRST : Lampo Belvedere: 19.30 — TRST : pri Sv. ANI (Domus či-vica), ul. Orlandini (na mostu) in v ŽAVLJAH: 29- — TRST : ul. čampanelle 26. Poggi S. Anna (Sv. M. M. sp. 130(1). ob 11. Petek, 25. aprila osrednje zborovanje na trgu Perugino 10.30 — v SE SL JANU in na TRSTENTKV: II.— TRST : na začetku ul. S. Pillino: 16.30 — v Sv. KRIŽU: 18. — pri Sv. BARBARI: ob 19.30 t POD-LONJERjT (na Novi cesti) in oL> 211. na SKORKLJI pred tramvajsko postajo. Nedelja, 20. aprila ob 11. — TRST : pred glavno ribarnico in v ROVTAH na Kolonkovcu: v ROJANU na trgu Tra i Rivi. Na trgu Giuliani 11- — v DEVINU (na trgu in ob 12. v STIVAMI; 17. — v BARKOVLJAH (obala) in v GRIŽI 17. — v BOLJUNCU (na trgu). Govorita MARIJA BERNETIČ in DUŠAN LOVRIHA 17. — na trgih v TREBČAH. BAZOVICI in ZGONIKU: 18. — osrednje zborovanje na trgu Garibaldi. Govorijo sen. Giacomo Pellegrini Jole Deferri,* Licia Gojča ; predseduje Laura Weiss POLITIKA IN GOSPODARSTVO K Že od ustanovitve je Komunistična partija Italije osvojila upravičene zahteve Slovencev luuuniiiiiiuuiiiiiiiiiiniiiiiiininiuiiujiiuiinii «iiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiFiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii/iiiii Objavljamo v celoti intervencijo, ki jo je imela tovarišica Marija Berneli-čeva na zasedanju vsedržavnega sveta Komunistične partije Italije prejšnji četrtek v Rimu. "^7" olitve 25. maja, v katere se bo prvič po osvobodilni borbi vključil tudi tržaški delavski razred, bodo za nas še posebnega pomena, ker nam bo. do dale možnost potrditi našo politiko na sektorju, ki je malo poznan v ostali Italijanski republiki in to je zaščita in obramba posebnih koristi etničnih manjšin v Italiji. Položaj na Tržaškem ozemlju je drugačen od položaja v Poadižju, kjer kontrolirajo nemško manjšino konservativne sile, katere jo dejansko vežejo s Krščansko demokracijo. V naših krajih pa je Komunistična partija tista sila. ki ima globoke korenine med slovenskimi ljudskimi množica, mi, do katerih je imela naša partija že od svoje ustanovitve jasna stališča, zgrajena na proletarskem intemacionalizmu. Solidarnost in bratstvo med Italijani in Slovenci sta karakteri-zirala vso dolgo obdobje junaškega odpora proti fašizmu. Že od ustanovitve si je KP1 osvojila upravičene zahteve slo. venskega prebivalstva, ki so vedno našle mesto v njenem programu. In zahteve Slovencev je proučeval in jim od blizu sledil — poleg Gramscija in Togliattija — tudi pokojni tovariš Ruggero G rieco. Konkretna solidarnost med Italijani in Slovenci je bila v središču borbe proti fašizmu že od njegovega nastanka in se je prvič izrazila na volilnem področju 1924 leta ko je bil po zaslugi naše partije izvoljen za poslanca z glasovi slovenskih in italijanskih delavcfev, tovariš Jože Srebrnič. Tudi v današnjem položaju bi slovensko prebivalstvo lahko imelo svojega predstavnika v parlamentu, če bi se vsi glasovi Slovencev osredotočili na kandidata, ki je na listi naše partije. Tako se tudi v tej volilni bitki naša partija še enkrat predstavi slovenskim volivcem kot zaščitnica in zagovornica njihovih koristi. V osnutku programu, ki ga je KPI predložila volivcem je podčrtano, da se bo KP borila za zagotovitev civilnih in političnih pravic slovenske etnične ^ Intervencija nase kandidatke tov. Bernetičeve v vsedržavnem svetu KPI o slovenskih problemih skupine V programu tržaških I delovnega človeka, je bilo širo-komunistov je posebno pouda- ko dokazano z akcijo, ker Ko- rjena obveza borbe za zagotovitev naslednjih osnovnih točk : da se slovenskemu prebivalstvu Tržaškega ozemlja zagotovijo pogoji življenja, ki bodo omogočili narodni razvoj, v okviru mirnega sožitja prebivalstev teh krajev, med katerim je naciona-ližem vedno sejal sovraštvo, za izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo ; za mir in razvoj izmenjav v teh obmejnih krajih. Narodne in demokratične pravice slovenskega prebivalstva bodo morale dobiti najširše zakonsko priznanje tako, da bo potrjena enakost slovenskih državljanov z italijanskimi : pri uživanju civilnih in političnih pravic, izvrševanji^ poklicev in obrti, pravica uporabe slovenskega jezika v zasebnem in javnem življenju in v odnosih z državnimi, pokrajinskimi in občinskimi oblastmi, izpopolnitev slovenskih šol vseh stopenj in vrst z enakim juridič-nim položajem kot italijanske in isto veljavnostjo izdanih spričeval. Da je naša partija najbližja čustvom in težnjam slovenskega munistična partija ni nikdar po zabila problemov slovenskega prebivalstva. Po drugi strani bi bilo to nepojmljivo za stranko kot je naša, ki se tesno oklepa proletarskega internacionalizma in razredne borbe. Na temeljih uresničitve teh načel je namreč enotnost borbe italijanskih in slovenskih delovnih ljudi. Ta enotnost je najdragocenejša i-movina tržaškega delavskega in komunističnega gibanja. Ni mogoče ločiti na etnični podlagi, ne da bi se jih kompromitiralo, koristi delovnih ljudi, ki živijo na istem področju, v istih pogojih pomanjkanja in revščine, ki so podvrženi istemu izkoriščanju in imajo ista stremljenja : da se odpravi sleherna politična in narodna diskriminacija ; da se utrdi stvar miru in prijateljstva med narodi prek miroljubnih odnosov z vsemi deželami. Še posebne važnosti so za Trst odnosi z vzhodnimi deželami, od velike Sovjetske zveze do prostrane Kitajske, Jugoslavije pa do male Albanije. Italijanski in slovenski delo- vni ljudje se skupno borijo za ustvaritev novih odnosov sil v parlamentu, ki bodo bolj v skl a-du z njihovimi koristmi. Kandidati, ki bodo izvoljeni s komunističnimi glasovi, bodo z isto silo podpirali koristi italijanskega in slovenskega prebivalstvu, ki živi ra našem področju. Konkreten dokaz obrambe marksističnih - leninističnih na. čel o nacionalnem vprašanju je v dejstvu, da je naša partija, v mejah ki jih dopuščajo mož-nosti in dve različni dobi, v katerih bodo v Trstu volitve v zbornico in senat — zajamčila izvolitev tovariša,! ki pripada slovenski manjšini. Slovensko prebivalstvo se v pretežni večini zaveda, da je naša partija edina stranka, ki zna in hoče sprejeti takšen sklep. S tem Komunistična partija še enkrat dokazuje, da je edina stranka v Trstu, ki se brez obotavljanja postavlja iznad nacionalnih partikularizmov v edinem namenu, da združi vse delovne sile ozemlja v skupni borbi proti Krščanski demokra. ciji, ki odreka Slovencem enakopravnost narodnih pravic : se bori za izvajanje člena 6 italijanske ustave, kateri priznava pravice narodnih manjšin ; se bori za delavsko in demokratično napredovanje, proti kleri-kalni diktaturi, za mir, demokracijo in prijateljstvo med narodi. Ob 88. obletnici rojstva Lenin kot človek m • v tovariš 22. aprila poteka 88. obletnica rojstva Vladimirja lljiča Lenina. V počastitev spomina velikega učitelja marksizma in tvorca prve socialistične dežele objavljamo nekaj odlomkov iz spominov N. A. Semaškova, e-nega izmed ožjih Leninovih sodelavcev pred in po Oktobrski revoluciji. Ker sem bil ljudski komisar za zdravstvo, sem imel veliko priložnosti spoznati trpljenje to. vari še v, njihove osebne potrebe in razmere. Zato se je Vladimir Iljič pogosloma obračal name, kadar koli je bilo treba ust«- Nabrežinski kamnolomi morajo postati vir večjih dohodkov za občino in občane či prošnji tega ali onega tovariša ali zasebnika. Po navadi je Vladimir Iljič opravil vse to po telefonu ali v osebnih pogovorih, včasih pa mi je tudi pisal. Ni bilo dneva, da ne bi opazil težav kakega človeka, da ne bi prosil naj jih odstranijo. Po-gostoma sem mu po telefonu ali v osebnem razgovoru iskreno izrazil svoje začudenje, kako more vendar on, ki je tako zaposlen z državnimi in svetovnimi problemi, še posvečati pozornost takim malenkostim, ter ga zaman prosil, naj se reši takih drobnjarji. Na primer: zdravniška po- močnica G., s katero se je po naključju seznanil v bolnišnici, ko je bil operiran. Že je izvedel. da ima punčko siroto in da bi ji lahko pomagali le «izjemoma», že me prosi, naj mu bom «tako prijazen» ter mn sporočim, ali bi nemara mogel zanjo le kaj storiti. Sedi pri Vladimirju Iljiču kmet Čekunov (tisti, ki je tako pogostoma govoril na kon- ♦ Zanimiva in dokumentirana razprava našega odbornika tov. Albina Škrka v občinskem svetu S celotnim avstro-o grškim cesarstvom, bi 300 tisoč prebivalcev Trsta lahko dobro živelo, toda z ogromnimi političnimi pregradami, ki so za njegovim hrbtom nastale zaradi tolikih činiteljev, se Trst predstavlja s preveliko demografsko težo... Kako se lotiti problema prevelikega števila prebivalstva? Obstajata dva načina: ali skušamo presaditi tja večje število pobud («način», ki ga je KD zavrgla - op. ur.)... ali pa skušamo «razpršiti» to preveliko težo po področjih v notranjosti...». posl. Schiratti, KD «Med italijanskim prebivalstvom so Tržačani in Istrani najbolj nadarjeni za tuje jezike ; poznam jih zelo mnogo, ki govore dva ali tri jezike, in to vrlino je treba ceniti po njeni vrednosti, v desetih letih zavezniške okupacije so pa imeli Tržačani tudi priložnost naučiti se angleščine. To nagnjenje za jezike je torej zelo važno, kajti zavedati se moramo, da v deželah tehničnega napredka italijanski dela. vec ne more najti dostojne namestitve, če ne pozna krajevnega jezika...», posl. Brusasca, KD Kaj to pomeni? Trst bi moral izginiti ali postati malo in neznatno ribiško naselje, Tržačani pa bi se morali « razpršiti » po drugih pokrajinah, še rajši pa oditi v tujino, ker «poznajo več jezikov». Tudi v tem je odgovor, zakaj se KD že leta upira slehernemu učinkovitemu ukrepu zo obnovo in poživitev gospodarskega življenja našega mesta in področja. razvila nadvse zanimiva diskusija o stanju nabrežinskih kamnolomov, ki bi dejansko poleg turizma lahko predstavljali večji vir dohodkov za občino in zaslužka za občane. Problem nabrežinskih kamnolomov, ki so na občinskem zemljišču in jih imajo v rokah zasebniki, je obširno obravnaval in ga obenem tudi dokumentiral naš občinski .odbornik tov. Albin Škrk. Iz poročila izhaja, da je občinska last več stotisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki so bogata na dragem in povsod visoko cenjenem nabrežinskem kamnu. To naravno bogastvo se danes brez pretiravanja, lahko ceni nad 1 milijardo lir. Na že omenjenih zemljiščih je kakih dvajset kamnolomov, od teh so nekateri še v obratu, d očim so drugi popolnoma zamrli. Med največje in aktivne na-brežinske kamnolome štejejo: Rimski kamnolom (Cava Romana). ' 7. najemnikom tega kamnoloma je občina sklenila pogodbo 1954 leta in sicer zn 25 let. Najemnik plačuje občini letno najemnino 1,400.800 lir. Za tem je kamnolom «Montecatini», ki ima pogodbo z ob. čino od 1936 do 1966 z letno najemnino 350.000 lir ; kamnar-sko podjetje Gorlato ima pogodbo z občino do leta 1982, najemnina znaša 320.000 lir letno ; podjetje Radovič ima pogodbo do leta 1966 z letno najemnino 150.000 lir več 2% najemnine, ki se računa na komercialni vrednosti izkopanega kamna ; za kamnolom Ma. rangon-Mozetič velja najemna pogodba do leta 1973 z letno najemnino 60.000 lir; podjetje Sonzogno plačuje 1.000 lir letne najemnine in 12 lir za vsak kubični meter izkopanega kamna, kar se določi pavšalno. In končno ima občina najemno pogodbo s podjetjem Pizzul, ki zapade leta 1962. Na podlagi ustmenega dogovora znaša najemnina 75.000 lir letno. Kot kažejo gornje številke prejme občina iz naslova najemnine za kamnolome okrog 3 milijone lir na leto. Iz tega je jasno razvidno, da so pogodbe zelo ugodne za industrijce, do-čim so zelo neugodne za občino, ki je dejansko lastnik tako velikega podzemskega bogastva. To je treba pripisati prejšnjim občinskim upravam, ki so se vrstile še pred in za časa fa- šizma in tudi po vojni, katere se niso dovolj zanimale za koristi občine. Tov. Škrk je nato povedal, da se je za to vprašanje zavzela sedanja občinska uprava, čeprav še vedno ne dovolj. Vendar je današnji upravi u-spelo povišati dohodek iz tega naslova za 1 milijon lir letno, kljub temu. da ima s pogodbami, ki so jih podpisale prej-šnje uprave, dejansko vezane roke. Posamezne pogodbe so bile namreč podpisane v letih 1954, 1936, 1952, 1946, 1953, 1938 in 1942. Odbornik Škrk je izpodbijal mnenje, nekaterih krogov, ki govorijo o krizi kamnarske industrije. Prav uradni podatki Trgovinske zbornice govorijo o stalnem porastku proizvodnje in dobičkih, medtem ko imamo po drugi strani zelo nizke dohodke za občino in nizke plače, kljub večjim dobičkom. V potrditev tega naj navedemo, da je znašala leta 1938 proizvodnja 6.000 kubičnih metrov, dočim je znašala leta 1956 7.410 kub m in je torej za 1.410 kub m presegla predvojno raven. Omeniti je treba še, da je bilo leta 1956 kljub sueški krizi —- oddano brez posebnih težav 86% proizvoda. Medtem ko se je proizvodnja povišala, je ostalo število delavcev «koro vedno isto, kar pomeni večje izkoriščanje ob isti plači. Prodajna cena kamna je 50-60.000 lir za kub m. Če primerjamo podatke naše občine z drugimi, moramo priti nujno do zaključka, da je nabrežinskn občina na slabšem. Občina Massa Carrara je n. pr. uvedla izvozni davek na marmor. ki znaša 2 do 4% na ceni kamna. Občina La Spezia ima z najemniki kamnolomov pogodbo. ki določa poleg stalne najemnine tudi 10%, ki se računa na vrednosti izkopanega kamna. Tov. Škrk je k temu pripomnil, da bi morale take pogodbe služiti kot vzorec tudi nabrežinski občini. Imamo pa še drugo vprašanje. 95% izvoženega kamna gre iz nabrežinskih kamnolomov neobdelanega in tudi za to bo morala občina najti boljšo rešitev. da se zagotovi naši delovni sili več dela in več zaslužka. znatno vrednost. Občina se bo morala pobrigati za prodajo lega materiala. Izkoristiti bo treba ugodno priliko javnih del za katera je vlada nakazala 45 milijard lir. V zaključku svoje inlervenci. je je tov. Škrk podčrtal, da mora občina pospešili svoje zanimanje za problem kamnolomov, zahtevati mora od najemnikov, da sc strogo držijo klavzul najemnih pogodb. Uvesti mora 100% spremenljivo najemnino za podjetja Radovič in SMAT in stalno kontrolirati proizvodnjo. Posredovati mora pri industrijeih in kjer koli bo potrebno za večji razvoj izvoza obdelanega kamna in kot posledica za večjo zaposlitev specializirane delovne sile in predvsem večjega števila vajencev. Občinska uprava si mora nadalje preskrbeti čim več podatkov in izkušenj od drugih občin v republiki. Že sedaj naj se občina usmeri, da bomo v bližnji prihodnosti dosegli po-sc.lien zakon, ki bo omogočil u-vedbo davka na izvoženi ka- Na občinskih zemljiščih ima- men. kot ga imajo v občini mo velike količine knmnarskih odpadkov, nekaj milijonov k.ib m. ki predstavljajo, nedvomno Massa Carrara, da se bo tako lahko doseglo izenačenje občinskega proračuna. Človeštvo je stalno v nevarnosti A merlška agencija «U-nited Press» je prejšnji teden objavila vest, ki smo jo zaman iskali v italijanskih vladnih časopisih. Človeštvo se morda še danes povsem ne zaveda, da se je nahajalo prav na robu strahotne svetovne katastrofe, ki bi lahko i-ntela neprimerno hujše posledice kot obe svetovni vojni skupaj. Ameriška radarska mreža je namreč zabeležila v zraku «tuje» telo, ki je letelo proti ozemlju Združenih držav. O tein je bilo takoj obveščeno poveljstvo letalskih sil in tretjina težkih ameriških bombnikov z vodikovimi bombami, ki stalno kroži v zraku, je dobila takoj povelje naj se u-smeri proti ozemlju Sovjetske zveze. Istočasno so začele z vso naglico delovati vse «obrambne» naprave v ZDA. Na vso srečo so v zadnjem trenutku — ko so bili bombniki z vodikovimi bombami že na poti — ugotovili, da gre za pomoto. Radarska mreža je namreč verjetno zaznamovala kak meteorit in tako so bombnike Še pravočasno poklicali nazaj. Lahko si predstavljamo kaj bi se zgodilo, če bi ne opazili pravočasno pomote. Vodikove bombe bi začele verjetno padati na Sovjetsko zvezo in to bi bil začetek uničenja človeštva. Časopisi Krščanske demokracije tega niso pisali, ker hočejo skriti pred javnim mnenjem strahotne posledice, ki bi nastale, če bi uspelo nekega dne ameriškim vojnim blaznežem uresničiti njihove načrte, ki jih Krščanska demokracija brezpogojno in vsestransko podpira. grešili Sovjetov ). Leninovemu pozornemu očesu ni ušlo, da kmet potrebuje naočnike, in že mi piše : «Nikolaj Aleksandro-vič! Pri meni je tov. Ivan Afa-nasijevič Čeku nov. zelo zanimiv delovni kmet. ki na svoj način propagira ideje komunizma. Izgubil je očala... Ali mu ne bi mogli dobiti primerna očala? Lepo Vas prosim, pomagajte mu in prosite Vašega tajnika, naj mi sporoči, ali se je to posrečilo.» Temu sledi še cela vrsta podobnih prošenj : spraviti neko medicinsko sestro na Krim, pomagati odpotovati v inozemstvo, najti sobo stari revolucionarki itd. itd. Značilno je, da je tovariš Lenin znal skrbeti za tovariše ne samo takrat, ko so že zboleli, marveč, da je pogosto «profilaktično» preprečeval njihove bolezni — vse je vedel, za vse je skrbel. Napačno bi bilo misliti, da je Vladimir Iljič nudil ljudem pomoč šele tedaj, ko je to lahko storil, ko je postal predsednik Sovjeta ljudskih komisarjev. Poznal sem ga šestnajst let. Dobro se ga spominjam iz tistih časov, ko je živel v tujini. Tam ni bil nič drugačen. Že tedaj sta ga odlikovali večna želja pomagati, sposobnost, vživeti se v druge ljudi in opaziti njihove težave. Vladimir Iljič je močno skrbel za potrebe tovarišev ter Oblike in vloga!] družbene lastninf Iz programa Zveze komuniste Jugoslavije Q blika podružabljenja proizvajalnih sredstev je lahko različna na poti do neposredno družbene ali državne lastnine ki je značilna za prve faze socialističnega razvoja - k čimbolj neposredni in dejanski družbeni lastnini, ki postopoma postaja hkrati skupna in individualna lastnina osvobojenih proizvajalcev in potrošnikov. Družbena lastnina proizvajalnih sredstev se razvija v skladu z materialno, družbeno in politično krepitvijo socialistične družbe. Zato je v sleherni obliki družbene lastnine več ali manj ostankov državne lastnine vse dotlej, dokler poteka družbeno prisvajanje preko družbene sile v obliki države ali politične oblasti ali ob njeni prisotnosti. Družbena lastnina pomeni odprave pravice do privatne in državno - kapitalistične lastnine, prek katere je lastnik proizvajalnih sredstev vladal nad družbenimi odnosi v proizvodnji in delitvi, ali, z drugimi be-sedami, preko katere so stvari vladale nad človekom. Družbena lastnina osvoboja družbene odnose v proizvodnji in delitvi od vladanja stvari, tako da navsezadnje odpravlja ekonomsko in politično oblast slehernega činilelja izven proizvajalca o-ziroma njegove svobodne skupnosti. Z ekonomskega stališča orno- skusal na vse načine izboljšati . , , , ... . , . goca družbena lastnina, da se njihove delovne in življenjske c , . “ J v nvnn>v-A<(ni!i IlCtnoPin w razmere, hkrati pa je bil glede lastnega življenje izredno skromen. Krupska piše v svojih spominih. kako skromno je bilo njuno stanovanjc v času življenja v tujini : mala sobica, železna postelja, preprosta lesena miza, polna knjig, nekaj stolov in pručka to je bilo vse. Prav tako skromen je ostal, ko je stopil na čelo največji državi v Evropi. Ko se je vlada selila iz Leningrada v Moskvo, so mu ponujali udobno, prostorno stanovanjc. Naselil se je v majhnem stanovanju z majčkenimi sobicami, ki so bile skoraj prav take kot v emigrantskih časih. proizvodnja usmerja v skladu s potrebami ljudi in za njihove potrebe. Družbena lastnina hkrati preprečuje tudi odtujitev presežkov proizvajalčevega dela, s tem da postavlja proizvajalca v položaj, da tudi on odloča o namenu in razdelitvi družbenega produkta in da si obenem neposredno prisvoji del družbenega produkta, ki ga proizvaja v družbeni organizirani proizvodnji. Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je bila v Jugoslaviji uresničena z naglo, revolucionarno preobrazbo. Zajema vsa proizvajalna sredstva, razen sredstev in orodja za osebno • lo kmetov in obrtnikov. Drui na lastifina proizvajalnih sl štev v Jugoslaviji ni le popol ma likvidirala privatno ka^ listično lastnino, temveč je L stala tudi trdna osnova in \ o roštvo za take družbene odo-, d, v proizvodnji, iz katerih pokuša| poma izginjajo pogoji za |eVe herni lastninski, s tem pa 'tvori za ekonomski in politični ^ nopol. se pravi ne le monoj^ ^ posameznikov, temveč tudi cialistične države. T8* Stvarna družbena vsebina 11 p aa procesa je razvijanje ‘S^-'lilm upravljanja proizvodnji. proizvajalcev samoupravlja, ■ « Ir: obf: delovnega ljudstva okraju, republiki in ter jasna razmejitev pr^ ‘krij •eri k a>'ojc in dolžnosti med vsemi mi organi Ta poveza*1! ravno omogoča, da na dolofj oe; način vplivajo na proizvodne. k in delitev kakor tudi za 4 jn polaganje z družbenim Pr04le$t0 tom tako družbena skupnost j kor posamezni proizvajalci, i ^re odnosi niso absolutni, celo F Ud e tisi ovni so; vendar se posNied^ ma brez dvoma morajo ra z v je ^ ti tako, da bo delovni čedalje bolj neposredno vpl'L in da bodo čedaje bolj skht J*1 s potrebami družbe kot ceP V takšnih odnosih, v katerih družba čedalje bolj dejar^ke i6n skupnost proizvajalcev, «e ’^Pall varjajo pogoji, da bo svobo^r^j in vsestranski razvoj vsakL, posameznika pogoj svobod razvoja za vse. Zveza komunistov ima dl beno lastnino proizvaj jalvičn sredstev za nedotakljivo osflT i socialističnega reda Jugosl8Wf>st Samo s krepitvijo in nad al j*1.^ razvijanjem družbene lasti«!,1'' c, sc ustvarjajo pogoji za nenc1 Al; ekonomsko krepitev social1!^1* rite skupnosti, s tem tudi * V boljše življenje in vse širšo »U o< bodo delovnega človeka. DrifL1 (I5 takšnih razmerah ni ver tr borba za življenje in obsls*1^. i temveč postaja tudi zado odgovori politik. «Ko ve obračam do kakšne lepe žene. govorim francosko. kadar razpravljam o poslovnik stvareh tedaj eksplodiran v svojem * terinem jeziku.)) Učitelj: «Peterček, povej 1 katerega leta smo imeli W šo zimo?)) Peterček: «Lani, gospod * tel j, ko ste bili vi šest te^ bolni.)) * * 4 Neki mali deček je 'shem vrtu z glavo ulil A rešetke kletke, v kateri je lev. Prihitel je čuvar in mu ^ go ukazal: «Oddalji se od kletke/» «Da, da... oddaljil se b*. odgovori deček užaljeno. se tako boji te za leva?)) L ■ Ni Novi podnajemnik v pr a*lt ' I re*al ; ha «Kako se pa tukaj živi: » « X e morem se potožiti-» ( «Kaj. ali je tudi to pr*?* dano?» de 19« aprila 1958 DELO Stran 3 JCrščanska demokracija je dokazala, daje protiljudska gain protidelavska stranka, ki se ne briga za Trst nista osebno ov. Drvi alnih sl le popol tno kap ivec je ova in >ene odri! Tržaška K D zagovornik vlade je prišel Pantani zadnjič v Trst, da bi enh petusal nekoliko urediti za-•m tl'6 krajevne KD, je — btiini f'0re^ na javnem zboro-e monor,0'11 o vsem. kar je kle-:č tudi ralna vlada napravila za ,rs* — pri šel na zamisel, vsebina p pokliče za pričo o anjc sa adnih «zaslugah» tajni-,jalceY P tržaške KD. Praktično •le Pantani skliceval na 'krivce in imel je prav: trikalni voditelji v Tr-u so uradni zagovorniki "s'nje» vlade, so pa tud tpravlja1, obči in z' v pr* vsemi povezal kaieril-Nstvu ministrskega dejanske vrste predhodn so pa a določ celoti soodgovorni za proizvodi le. kar je vlada napravi. j, 'd ni napravila za naše m pr°,d'esto. upnost ,-ajalci. Predstavniki klerikalne , celo I «de so v ostalem sami e postu ednn poudarjali ta po-Na nekcm kongresu no vpl> aievnih klerikalcev pred ,lj skUl^en,a letoma, je posl. kot relT^llaro, podtajnik v pred- sveta predhodnik sen. :vsvoL£as!lina 1 °pozorii den,°- j vsaki klane, na, mkar takoj vobodnf Zavzemajo stališča do L °čenega problema, ani-im» drl k naj prej «ocenijo po-I. 'eno odgovornost stran- V° n5”jil 'n Politično odgovor-usosla'J'vt stranke na vladi». Slo vadalj»! tedaj za vprašanje pro-c°ne in Scalfaro je do-a nenf-ih "Toda. če bi na pri-soriali^r KD rekla, da je tre-1 !ad'l v Trstu ustanovili pro-sireo To cono, bi se mi obveza-ta. Dr V ila jo ustanovimo». To-vrč »j* tržaška KD tega ni re. obsisi,'L nasprotno, izjavila je. zadf’'j se v Trstu ne sme ure-ega «h »niti prosta cona. lizvnj Enkrat r $e spomnili Danes, ko se bliža dan obračuna, se je KD spomnila tudi slovenskega de. la prebivalstva, za katere-ga ni nikoli nič napravila in so njegove zahteve naletele vedno na gluha ušesa voditeljev KD. Začela je objavljati «novice v slovenščini» tiskovne agencije «Italia», s katerimi upa pridobiti glasove slovenskih volivcev. V biltenu se zlasti govori o tem, kar misli KD napraviti v prihodnosti, kot da bi se pripravljala prvič prevzeti o-blasl. Toda ljudstvo ve koliko časa je imela neomejeno oblast v svojih rokah in kako jo je uporabljala: branila je bogatine in mogočnike in prezirala potrebe in koristi siromašnih ljudi; za Slovence je pa celo prezrla v Spomenici o sporazumu svečano podpisane obveznosti. Dvoličnost KD do Slovencev Vsi se še spominjamo, kako so se demokristjanski občinski svetovalci razgreli in besno napadali slovenske svetovalce v občinskem svetu, ko so skušali spregovoriti v svojem jeziku. Njihovo obnašanje do nas je bilo vedno sovražno, le ob volitvah se Slovencem prilizujejo, ker bi jim tudi slovenski • glasovi prav prišli Demokristjani poznajo eno edino demokracijo: komisarski režim Kako KD pojmuje našo enakopravnost 0-oriškim Slovencem jamči enakopravnost 6. člen ustave, tržaškim pa. poleg lega. tudi Spomenica o sporazumu in posebni statut, ki ga je italijanska vlada, pod vodstvom demokristjanov svečano podpisala. Toda pravice Slovencev sc še vedno ne spoštujejo. Najlepši dokaz o lem. kakšen bi moral biti po pojmovanjih KD položaj Slovencev v Italiji, i-mamo v primeru vprašanja uzakonitve slovenskih šol, ki so jih anglo-ameri-ški okupatorji le začasno priznali. Že leta 1950 je poslanec Gino Beltrame opozoril zbornico, da je treba uresničiti manjšinske pravice. Leta 1951 pa je senator Banfi pri ministru za javno vzgojo zahteval pravno priznanje slovenskih šol; novembra istega leta je prejel odgovor, «da se bo v kratkem zgodilo», toda nič se ni zgodilo. Leta 1952 je minister KD Sečni sporočil komunističnim poslancem da «vlada pripravlja zakonski osnutek, s katerim bo vprašanje slovenskega šolstva urejeno». Iz tega spel ni bilo nič. j°vencev /akšnih • z> v . "•Rsmn in podobnih LUlCrov j(‘ na pretek in L »«ere objavljamo na l(| altani. ni„0n:a<,,ja- ki jo objavlja-ilove»* i, j pomanjkljiva .rczirahi, ' f^lno prikazuje kriv- iške :d. ki Jjejo 5 lineo -vl 0 Bet’ 1 zif ^J'askc KD pred prebi SosSlV?m' 11 a političnem, ^ hntlarskem in uprav-oj im <-in“ Področju, da ne govo-' «r0,0. spoštovanju naših 0,'nih pravic. JT rščanska demokracija se je v Trstu odlikovala kot stranka komisarjev. Sabotirala je sleherni razvoj v smeri demokratičnega življenja. KD je odgovorna za to, da imamo pri nas še vedno protidemokratični režim. kot ga predstavlja režim vladnega generalnega komisarja, ki vedri in oblači z dekreti (kol o svojčas delali upravitelji ZVU). ne da hi kaj \ prašni Tržačane. KD je v največji meri odgovorna, da imamo komisarski režim y tržaški občini, saj so klerikalci privabili komisarja in na vse načine preprečevali razpis volitev za obnovitev občinskega sveta. V'latine oblasti so odbile zahtev1; po upravnih volitvah z i stimi «argumenti», ki so • jih v izgovor navedli krajevni klerikalci. Komisarski režim je «demokracija», ki jo imajo klerikalci najrajši. Tako se uresničuje eno od načel klerikalcev, da pozicije op. ur.) v stvari, za katere je bolje, da jih ne poznajo», kot se je pred leti izrazil v Trstu podtajnik KD Lucifredi. j Komisarji hirokratično | izvajajo politiko klerikal-'se ì cev na vseh področjih, v namreč «ne sme dovoliti žko(|„ Trsta. Komisar Pa- 8. aprila 1953 sta senatorja Banfi in Pellegrini predložila zakonski osnutek za priznanje sloven- skih šol, ker ie bila pa medtem poslanska zbornica razpuščena, je bil zakonski osnutek ponovno si je upal kritizirati vlado predložen 30. marca 1954. in senatorja Spallino. • Vlada pa spet ni vze- predsedstva le ustanove prof. Luzzatto Fegiza'. ker vmešavanje oseb (zlasti o- Demokristjanska vlada je pristala, da v bližini našega področja zgradijo oporišča za atomske izstrelke in nas s tem vse izposta. vila smrtni nevarnosti. Če želiš mir in varnost svojih otrok voli komuniste ! Izpolnjena obljuba J !» je stranka, ki hoče «razpršiti» Tržačane po svetu, kot se je izrazil de-ifiokristjanski poslanec Brusasca. To je pa tudi edina obljuba, ki so jo demokristjani izpolnili lamara je na primer leta I 1956 spremenil italijanski zakon o pokrajinskih volitvah. ko I je hotela KD, ter s tem omejil predstavništvo podeželskih občin, katerega prebivalci — Slovenci in osumljeni... komunizma — niso nič kaj v milosti pri demokristjanih. Komisar Palamara sc ne more odločiti, da raztegne na naše področje zakon o bolniškem zavarovanju kmetov, pač pa pripravno ,izvaja, zakone, ki povečujejo davčno breme, kateremu so podvrženi kmetovalci. Komisar na občini uresničuje politiko, ki jo je določilu KI) : povišanje tarif Acegat, povišanje občinskih davkov (zakon 703), črtanje postavk občinskega proračuna, da... zniža primanjkljaj na stroške občanov. Vsiliti komisarsko upravo je pomenilo odvzeti Trstu najbolj ugledni organ, ki hi lahko hranil mesto, ! odstraniti občinske komisi. : je za proučevanje osnovnih tržaških problemov (avtonomija. prosta cona, pomorstvo. načrt Vanoni), katerih dejavnost so pripadniki KD težko prenašali in so jo zato vedno sabotirali ter preprečili, tla bi komisije izdelale zaključke svojega dela v obliki organičnega načrta za obnovo Trsta, ki ga je bilo treba predložiti vladi. KD je stranka, ki ohranja (skupno s socialdemokrati in republikanci) komisarsko upravo v Delavskih zadrugah in s «tem preprečuje tej ustanovi tržaških delovnih ljudi izvrševanje svoje prave vloge zadružnega organa. KD je stranka, ki je hotela svojega... komisarja tudi v Trgovinski zbornici in je zato dala odstraniti s „Zasluge“ KD pred Tržačani — KD je preprečila Tržačanom izvolitev senatorjev istočasno s poslanci, ker je sabotirala zadevni ustavni zakon in povzročila predčasno razpustitev senata. Ko so ga opozorili, da I rst ne bo mogel izvoliti senatorjev, je sam Zoli dejal, da to «nima nobene važnosti». — KD je «milovala» \ Trstu fašiste, s katerimi je sodelovala \ «Odboru za obrambo itali-janštva», ki mu je predsedoval bivši župan Bartoli, in s katerimi vodi ustanovo «Lega Nazionale», ki ji predseduje krščanski demokrat Harabaglia. Enobarvni občinski odbor KI) v tržaški občini je bil izvoljen z glasovi fašistov. — KD je vedno preprečila slovenskim predstavnikom, da bi govorili v svojem jeziku v občinskem in pokrajinskem svetu, preprečila je zakonsko ureditev slovenskih šol in izvajanje posebnega statuta Spomenice o sporazumu. - KD je sabotirala ureditev položaja nameščencev bivše ZVU ter preprečila odobritev pravičnega zakona, ki bi odgovarjal težnjam in pravicam le kategorije. KD je stranka protikomunistične diskriminacije v občinskem in pokrajinskem svetu, podpira diskriminacije gospodarjev v tovarnah ter sramoto diskriminacijskih zaposle-vanj. KD je sabotirala borbo za integralno prosto cono iti se jc odločno postavila proti tej zahtevi Tržačanov. V odločilnem trenutku je razbila fronto desetih tržaških strank, ki so se združile v podporo delavcem GRDA. Sabotirala je sleherno enotno akcijo in pobudo za gospodarsko obnovo Trsta. KD je napravila vse. da bi preprečila ustanovitev občinske potrošne ustanove, ki bi bila veljavno orodje za pobijanje draginje in lajšanje gospodarskih težav tržaških družin. —- KD se je vedno upirala zapori stanovanjskih sodnih izgonov, ki jo je zahtevalo prebivalstvo. da bi moglo kljubovati čedalje težjemu stanju. — KD je podprla načrt Marzolla za mlekarsko centralo, v korist monopola in \ škodo naših kmetovalcev, potrošnikov in tudi občine, ki bi lahko sama prevzela to važno službo. la v pretres zakonskega osnutka. V začetku leta 1956 pa je demokristjanski poslanec Resta predložil zakonski osnutek za naše šole. ki je razgalil pred vso slovensko javnostjo demokri-stjanske voditelje in njihova čudna «demokrati, čna» pojmovanja. Omenjeni zakonski osnutek je predvideval naslednje: — da bodo morali slovenski starši predložiti posebno prošnjo za sprejem svojih otrok v šolo z materinskim jezikom: — da bo o sprejemu odločala posebna komisija, sestavljena po večini iz šolskih funkeiona. rjev: — da bodo šole s slovenskim učnim jezikom smeli obiskovati samo otroci italijanskih državljanov slovenskega iezika. Le silnemu ogorčenju iu enodušnemu protestu vse slovenske javnosti in italijanskih naprednih množic se imamo zahvaliti, da ta zakonski osnutek ni bil spremenjen v zakon. Odkar v Trstu ukazuje KD Krščanska demokracija je s tem jasno dokazala kakšno «enakopravnost» bi nam pripravila, če bi ii bilo dano, da sama odloča -o naši usodi. Postali bi manjvredni državljani, ki bi imeli sveto dolžnost spoštovati zakone, plače- vati težke davke, ne bi pa imeli istih pravic kot jih imajo ostali državljani in bi morali celo «prositi» za milost, da bi smeli naši otroci zahajati v slovensko šolo. Godilo bi se nam nekako tako. kot se dogaja črncem in zasužnjenim kolonialnim narodom. Brezdomci so zaman zahtevali stanovanje Tisoče brezdomcev je v teh letih zaman skušalo prikazati «prvemu meščanu» demokristjanu Bartoiiju svoj žalostni položaj. Toda zanje ni imel nikoli časa in tudi ni poskrbel za gradnjo zadostnega števila ljudskih stanovanj, medtem ko je vzcvetela špekulacija s kondominijem za ljudi, ki lahko plačajo Sramotno poglavje zadržanja demokristjanov v občinskem svetu n ramoino poglavje predstavlja zadr-t'-) šanje klerikalcev v tržaškem občinskem svetu od leta 1619 do 1956. tako > štiristrankarskih in tristrankar-skili občinskih odborih, kot v zadnjem enostrankarskem odboru. K D je vedno preprečevala udeležbo predstavnikov opozicije pri kontro-. li upravljanja občine in občinske ustanove. KD je uvedla najbolj protiljudske ukrepe tako \ davčnem sektorju kot v sektorju socialnega skrbstva (katerega smatra, po pisanju nekega voditelja občinske podporne ustanove v listu «Prora», za «važno orodje socialnega in političnega izboljšanja»). Nikoli se ni lotila vprašanja izgradnje ljudskih stanovanj za tržaške družine. «Posebne uprave» na občini so se vodile z nezakonitimi sistemi, v nasprotju z osnovnimi pravili ob- činskega poslovanja. Ne da hi kdaj koli poročali občinskemu svetu o njihovem delovanju, so predlagali obračune» ki niso odgovarjali stvarnosti ali vsaj niso bili kontrolirani. KD se je do zadnjega trdovratno u-pirala preiskavi, ki bi osvetlila... skrivnosti posebnih uprav. — V občinski ustanovi Acegat so dali klerikalci, ob «sodelovanju» socialdemokratov in republikancev, jasen dokaz o svojem škodljivem upravljanju javne ustanove. KD ni nikoli dovolila kontrole opozicije. delovala je na način, da se je primanjkljaj podjetja strahotno povečal, obenem pa je poslabšala usluge in povišala tarife. Na enobarvni občinski odbor in na Rartolija pada v največji meri sramota, da je mesto ostalo 24 dni brez tramvaja, avtobusov in trolejbusov zaradi pravične stavke nameščencev. M ha « en slovenski glas Krščanski demokraciji, ki se ne zmeni za ^ je moralo toliko naših ljudi v Avstralijo in druge daljne dežele iese narodne pravice, ki nam onemogoča življenje in je kriva, M ì 1 il*l v • i l • 1* A i 1 • • • 1 11* . l v 1 Volile ljudske predstavnike! Volite KPI! DOMACI PROBLEMI IN . VESTI rrie v • rn v v1 lisoci Irzacanov na prvih zborovanjih Komunistične partije Q d nedelje, ko se je uradno začela volilna kampanja, pa do srede, je imela naša partija na vsem področju skupno 22 zborovanj, okrog katerih je zbrala tisoče državljanov. Na sporedu je bilo še mnogo več zborovanj, toda se žal niso mogla vršiti zaradi slabega vremena, ki moti potek volilne kampanje in preprečuje zborovanja na prostem. Že prva zborovanja so pa dokazala moč tržaških komunistov, življenjsko silo njihove organizacije in navdušeno mobilizacijo tovarišev. V nedeljo se je vršilo osrednje otvoritveno zborovanje na trgu Garibaldi in veliki množici volivcev so spregovorili tovariši Sema, ki je predsedoval, Bernetičeva in Vidali, ka-terega glavne misli iz govora objavljamo na prvi strani. Tovarišica Bernetičeva je v svojem govoru razkrinkala Krščansko demokracijo, ki se sedaj obrača do Slovencev s posebnim biltenom, medtem ko se je vedno trdovratno upirala sleherni zahtevi Slovencev in slehernemu priznanju njihovih pravic. Poudarila je, da imajo tuživeči Slovenci in Italijani skupne interese in se morajo zato skupno boriti, kot so se borili v dobi fašizma in v osvobodilni vojni proti skupnemu sovražniku. KPI je vedno združevala Slovence in Italijane in odločno ščitila pravice slovenske manjšine. Pozvala je vse Slovence, naj glasujejo za Komunistično partijo, ki se bo še nadalje borila za popolno enakopravnost slovenskega prebivalstva in uveljavitev vseh njegovih pravic. Isti dan sta govorila tovari-sa Gombač in Pogassi v dvorani Ljudskega doma v Sv. Križu, tovariša Karel Šiškovič in Burlo na Opčinah, Vidali in Lovrih a v Dolini, Gombač in Calabria v Nabrežini ter Bernetičeva in Pirc v Zgoniku. V ponedeljek je pri Sv. Soboti govoril Calabria in na šentjakobskem trgu Radich. Od nedelje do srede 22 uspelih zborovanj Nedopustno vmešavanje v volilno agitacijo V torek je bilo otvoritveno zborovanje v Miljah. Zaradi slabega vremena se je zborovanje vršilo v dvorani Ljudskega doma, ki je bila natrpana do zadnjega kotička. Govorili so tov. Vidali, tov. Viola v slovenščini, predsedoval pa je Postogna. Nadalje je bilo ta dan zborovanje pri Sv. Ivanu, kjer je govoril tov. Calabria in v Ricmanjih kjer sta veliki množici poslušalcev govorila tov. Bernetičeva in Lovriha. V sredo je imel tov. Vidali na trgu Goldoni nadvse uspelo zborovanje, kateremu je predsedoval tov. Tonel. Govor našega sekretarja je poslušalo par tisoč volivcev. Isti dan so bila še naslednja zborovanja: na Largo Santorio in pozneje na trgu Scorcola je govoril tov. Tonel, na trgu della Valle tovariš Sema, v Trebčah tov. Bernetičeva, na Trsteniku tovariš Gombač, pri Sv. Alojzu tov. Sc-ma, v Ljudskem domu pri Magdaleni tov. Burlo in Vera Žužek, v Mačkovljah tov. Šiškovič in Lovriha ter na Kolonkovcu tov Pogassi. Opazili smo, da se kljub neugodnemu vremenu ljudstvo ze. lo zanima za program naše partije, ki ga govorniki tolmačijo na zborovanjih in se zato v velikem številu udeležuje zborovanj ter pazljivo posluša. Omeniti moramo, da so se vsa ta prva zborovanja vršila v najboljšem redu. če izvzamemo protidemokratičen in nezakonit poseg funkcionarjev javne varnosti, ki si prisvajajo pravico prekinjati zborovanja in pozivati govornike, naj «umirijo svoje izraze», ko razkrinku-jejo odgovornosti klerikalne vlade. To se je pripetilo tovarišu Calabria v Nabrežini, To- čno Vidaliju na trgu Goldoni. To vmešavanje je popolnoma samovoljno in krši demokratično svobodo, ki mora biti v volilni kampanji zajamčena. Zato proti takšnemu samovoljnemu vmešavanju odločno protestiramo. V petek 25. aprila s pričetkom ob 1,4. uri bo v Doberdobu Konferenca slovenskih komunistov Na konferenci bodo govorili vidnejši voditelji posoške federacije KPI, glavno poročilo pa bo podal tovariš Karel Šiškovič Sledila bo vrtna veselica s pestrim sporedom in ob sodelovanju godbe iz Turjaka. Konference se bodo udeležili tudi tržaški Slovenci. Kdor se želi udeležiti konference in srečanja z goriskimi Slovenci, naj se prijavi do torka 22. t.m. na sedežu naše federacije v ul. Capitolina 3 (tel. 44-046 ali 44-047). Cena vožnje tja in nazaj 450 lir. — Avtobus odpotuje iz Trsta 25. aprila ob 13. uri. “Bogu kar je božjega cesarju kar je cesarjevega, Jz raznih strani čujemo, posebno v zadnjem času, neodobravanje zaradi zadržanja in delovanja nekega duhovnika o zgornji tržaški okolici, ki v resnici nima nič skupnega z njegovim poslanstvom. Sicer ni naš namen polemizirati s pred. stavniki cerkve, toda ne moremo ravnodušno mimo nekaterih dejstev. ■ Že večkrat smo imeli priliko dokazali, kako se Krščanska demokracija, ki je vendar politična stranka, poslužuje duhovščine za svoje protikomunistične izpade. Dokazali smo kako se cerkveni krogi vmešu-jejo v politične in državne zadeve, čeprav konkordat in republiška ustava točno določata kje gre meja med vero in politiko. Imamo več pr i me rov iz nekaterih vasi zgornje tržaške okolice, kjer so šle stvari tako daleč, da sploh ni mogoče več proti duhovnikom in veri». To je njegovo že staro geslo. Toda žal nam je, dejstva so pač dejstva in teh niso povzročili komunisti. Ravno obratno, komunisti so v dejanjih dokazali da ZA TEDEN DNI te dobiti dela, če ni priporočila spoštujejo cerkveni rek «dajte Delavci Združenih ladjedelnic imajo nalogo rešiti podjetja in si zagotoviti trajno delo teh letih je bilo močno ob-J sij, da ne govorimo o absolutni čntiti morečo politiko kle- J prepovedi razvijanja kakršne rikalnega gospodovanja v naših koli politične dejavnosti, ki se ladjedelnicah: na odgovorna vo. navdihuje po socializmu. dilna mesta so postavljeni elementi, podložni Krščanski demo-kraciji in monopolom, namestitve osebja so se vršile na priporočilo župnišč in dobro znanih političnih sedežev, široko se je razvila politika diskriminacije na škodo komunistov in or. ganizacij CGIL. V poskusu, da bi spremenili demokratično in socialistično usmeritev ogromne večine delavcev, ki pokazujejo svoje zaupanje do politike komunistov in usmeritve enotnega sindikata, so nedavno odprli.... podporni urad «Nacionalnega združenja za moralno in versko pomoč delavcem in sedaj se go. vori, da bodo v ladjedelnici Sv. Marka namestili tovarniškega kaplana. Medtem se pa sistematično Vse to se je dogajalo in se dogaja v državnih podjetjih, ki bi morala prva izvajati ustavna določila. Klerikalni politiki «mo se n-pirali samo mi komunisti, do-čim so jo socialdemokrati in republikanci sprejemali brez opo-rekanja in s tem potrdili svojo vlogo hlapcev. Takšno diskriminacijsko in izsiljevalno politiko pa so drago plačali delavci sami, ki so «e znašli še bolj razdvojeni, dočim se je njihova borbena moč zmanjšala in je v notranji komisiji nastal še večji razkol. Vendar pa so nedavne velike borbe, z devet mesecev trajajočimi stavkami, ponovno učvrstile enotnost in povečale v de- Ob skorajšnjih volitvah v notranje komisije okrepitev in izboljšanje in izsilijo od vlade večja finančna nakazila za nova dela preko spremembe zakona Tambroni. V kratkem bodo v GRDA in Arzenalu volitve za obnovitev notranjih komisij in delavci bo. do morali glasovati — kot pozneje pri političnih volitvah — za napredek, za koristi delavske, ga razreda, da se spremeni položaj v podjetjih IRI in zagotovi obnova naših slavnih ladjedelnic. kratičnega tiska, utesnjuje se nelu na Largo Santorio in kon- funkcionalnost notranjih komi- odreka svoboda širjenja demo- I ,avcih ?Pozn=nje, da je le v enotnosti moč delavskega gibanja. Ogromna večina osebja občinskega podjetja zaupala sindikatom svojo zaščito torek ie zaključil referendum med uslužbenci A-cegat, ki so morali izraziti svoje mnenje glede nadaljnje akcije proti nameravani razdelitvi osebja v dve kategoriji, ki jo namerava uresničiti upravna komisija občinskega podjetja. Referenduma se je udeležilo 87 odstotkov uslužbencev ; od teh je 93,6 odst. glasovalo za popolno pooblastilo sindikatom, dočim jih je 6,4 odst. glasovalo proti. Iz tega je razvidno, da se velika večina uslužbencev strinja s tem, da začno sindikati kon kretno akcijo v zaščito njihovih koristi. To je bilo tudi pričakovati, kajti če bi se nameni upravne komisije uresničili, hi bili uslužbenci težko oškodovani. Predvsem bi to pomenilo, da bi vodstvo Acegat odpovedalo dosedanjo pogodbo, ki je bila po dolgotrajni borbi in težkih žrtvah uslužbencev in prebivalstva podpisana 28. maja lani. Razen tega bi morala slediti nova pogajanja, tokrat za najmanj dve delovni pogodbi, pri čemer bi biti zlasti nekateri delavci težko oškodovani, ker bi se jim prejemki znižali. Sindikalni organizaciji bosta sedaj, na podlagi prejetega pooblastila sklepali o nadaljnji akciji, da preprečijo samovoljni ukrep vodstva podjetja in ga prisilijo na spoštovanje že podpisane pogodbe. Obe organiza-ciji sta medtem obvestili svoji osrednji tajništvi o nastalem stanju v podjetju in o izidu referendume. ► Referenduma se je udeležilo 87% uslužbencev, od teh je 93,7% glasovalo za pooblastilo sindikatom la» in «Lavoratore» 5.000 lir. Ob sedmi obletnici smrti svojega moža in v počastitev njego. vega spomina, je tovarišica Ten. ce Roza darovala 500 lir za «Delo» in 500 za «Lavoratore». Darovalcem najlepša hvala. Sožalj« Po dolgi bolezni je v ponedeljek preminula tovarišica Grgič Nina. Užaloščenim staršem in sorodnikom izrekajo toplo sočutvovanje sekcija KP Sv. I-van-Podlonjer, ZDŽ, ŽKMI in Prosvetno društvo «Zvezda». Tovarišica Gizela Batič is Lonjerja je te dni izgubila o-četa. Težko prizadeti tovarišici in vsej njeni družini izrekajo toplo sožalje člani partije in Prosvetnega društva «Lonjer. Katinara». Obema prizadetima družinama naj gredo tudi izrazi iskrenega sožalja uredniškega kolektiva «Dela». Naši podporniki V počastitev spomina ljublje. ne hčerke, ki je te dni po težki in dolgotrajni bolezni preminula, je družina Grgič iz Lonjerja darovala za tiskovni sklad «De- Ustanovljena nova celica pri Sv. Ani tiska. Pomembno je dejstvo, da sta bila na večer, ko se je celica ustanovila, vpisana dva nova tovariša v našo partijo. Zahvala Družina nepozabne tovarišice Nine Grgič, ginjena nad tolikimi dokazi sočustvovanja, se toplo zahvaljuje zdravnikom, bolniškemu osebju in bolnikom sanatorija v Nabrežini, sekciji KP Sv. Ivan - Podlonjer, usluž- bencem tovarne Dreher in vsem, ki so jim ob težkem trenutku svojo akcijo rešijo naše ladjedeL Nedvomno je tudi to, kar se je pripetilo v podjetju FIAT globoko pretreslo delavce, včlanjene v Delavski zbornici CISL, ki so začeli razmišljati o zadržanju nekaterih svojih voditeljev, ki jih primerjajo znanemu Arrighiju iz Torina. Borbe, ki so jih zadnje mesece vodili so pa imele veliko zaslugo, da so odprle oči številnim delavcem, ki vedno bolj odločno zagovarjajo potrebo po enotnosti. Delavce v ladjedelnicah čakajo velike borbe : od borbe za obnovo delovne pogodbe do one za trajnost in gotovost delovnega mesta, ki je v nevarnosti zaradi tuje konkurence slasti po uvedbi Evropskega skupnega tržišča. Dejstvo, da že od leta 1956 ni bilo novih naročil, med. tem ko sc govori, da so bila nekatera odpovedana zaradi znižane cene mednarodnih tarif, narekuje nujno potrebo obširne akcije delavcev, da od vlade izsilijo potrebna finančna sredstva za moderniziranje naprav. da bi naše ladjedelnice mogle tekmovati s konkurenco tujih ladjedelnic, predvsem angleških, nemških in francoskih. Sedanje težave za dobivanje na-ročil se bodo še bolj povečale pozneje, zaradi določil EST, ki odrekajo sleherno finančno po. moč podjetjem. Na delavcih bo torej, da s Izjave tov. Vidalija (Nadaljevanje s 1. strani) stali ob strani. niče s tem, da dosežejo njihovo Hripava fašistična lajna V svojem govoru je tov. Vidali govoril tudi o odnosih z indipendentisti. Naši odnosi z indipendentisti — je dejal — so že več let prisrčni. Pred dvema letoma, ko je bila njihova lista izključena na upravnih volitvah, nismo samo protestirali, marveč smo jim tudi ponudili našo oporo in solidarnost, ne da bi kaj zahtevali. Če je na zadnjih upravnih volitvah tisoče indipenden-listov glasovalo za našo partijo, so to napravili svobodno, ker jim je to narekovala zavest Naši odnosi so tudi danes prisrčni. Indipendentistom smo ponudili mesto na naši listi za politične volitve, ker jih smatramo za činitelj demokracije. Bili smo prepričani, da bi bil njihov predstavnik lahko izvoljen. Odklonili so naš predlog, ker so se nameravali predstaviti e svojo listo in sicer enotno. Sedaj pa vemo, da bodo šli na volitve ločeni z dvema li-starna. Do razdvojitve ni prišlo zaradi različnosti v zahtevah ali v programih, marveč zaradi o-sobnih zadev, v katere se nočemo vtikati. Vsekakor pa že-Mmo ugotoviti, da se ne gre na volitve zaradi protesta, marveč zato, da bodo predstavniki tudi izvoljeni. Mislimo, da je zgrešeno predstaviti se razdvojeni in želimo, da bi indipendenti-stom uspelo vzpostaviti enot-nost, da bodo umaknili eno listo tako, da bo ostala samo ena, na katero naj se osredotočijo glasovi vseh indipendenti-slov. Vsekakor se nočemo vmešati v njihove zadeve in v tein duhu naj indipendentisti, s katerimi želimo ohraniti prisrčne odnose tudi v tej kampanji, presojajo naše mnenje. Na vsak način podčrtujemo potrebo, da se ne razpršijo glasovi, ker vsak razpršen glas, je glas za KD, proti Trstu. Tov. Vidali se je dotaknil tu. di vprašanja naših odnosov s PSI in izrazil željo po izboljšanju v ozračju prisrčnosti in razumevanja. Kar se tiče omenjene stranke se je tov. Vidali skliceval edino na vključitev Slovenca na kandidatno listo, kar je pozitivno, ne da bi razpravljali o osebi kandidata. Upamo — je dejal tov. Vidali da pomeni vključitev slovenskega kandidata tildi program dosledne borbe za izvajanje Posebnega statuta kol priloge Spomenice o sporazumu, za obrambo dvojezičnosti, za enakost pravic med Italijani in Slovenci in da pomeni to vsakodnevno bofbo za obrambo pravic ter za enotnost slovenske skupnosti. od duhovnika. Seveda dobijo priporočilo samo tisti, ki redno zahajajo v cerkev in so aktivni v dejavnostih, ki z vero in cerkvijo nimajo prav nič skupnega. Otroci pa imajo v zvezkih vse polno najrazličnejših risb, ki prikazujejo «komuniste» kak o streljajo na duhovnike, naštevajo razne njihove liste kol «Pastirčka». «Katoliški glas», k Mladiko r. itd., ki so označeni kot «verski listin s pripisom, da kdor jih čita je pameten, prijatelj boga, ker ti listi pišejo o bogu. Posebej pa so zabeleženi «Delor,, «Primorski», «Piccolo». «Sogno». «Grand Hotel». O teh morajo otroci napisati, da so protiverski, protestantski časopisi in kdor jih bere je neumen, ker so proti bogu in delijo hude misli. Razumeli bi in povsem se strinjamo — če katehet opozarja otroke na razno kvarno čtivo, kot «Sogno» in podobno, toda nepojmljivo je, da se spušča v izpade — in to celo pri verouku proti političnim listom, in s tem bega nedolžne otroke. Sicer pa se čudimo, da je med «brezbožniken uvrstil tudi «Piccolo», saj je vendar poluradno glasilo Krščanske demokracije. Nič čudnega zato, če otroci doma — po vsem kar so šlišali pri verouku -— ne vedo drugega, kot priporočati staršem.... | naj kupijo «Katoliški glas». | Starši se sprašujejo kaj ima sploh «analiza» listov skupnega z veroukom. Ali ni to že volilna kampanja za Krščansko demokracijo? Ljudje so vsega tega naveličani tudi iz razloga, ker je politično prepričanje marsikaterega povsem drugačno kot si domišlja g. katehet. Neodobravanje je splošno in torej tudi med tistimi, ki redno zahajajo v hram božji Toda na žalost —■ tako pravi marsikateri — se hram božji spreminja v volilno tribuno, za-krestije. pa v., urade za zapo, slitve. Verjetno bo «Katoliški glasu prihodnjič pisal, da a hujskamo bogu, kar je božjega in cesarju. kar je cesarjevega», tega pa se na žalost ne držijo vedno nekateri cerkveni predstavniki, ki hočejo hiti na uslugo Krščanski demokraciji in se ne zavedajo, da škodijo veri in cerkvi. Sestanek raznašalcev Člani pokrajinskega odbora «Amici dell’Unità», odgovorni za sekcijskc centre za širjenje tiska in raznašale! so vabljeni na kratek sestanek, ki bo danes zvečer ob 19. uri v ulici Capitolina 3. Na dnevnem redu je razprava o širjenju tiska teku volilne kampanje in o posebnem širjenju na dan maja. Literarni Sobota, 19. - Ema. Jedca (mit] Nedelja, 20. - Teodor, Božo Ponedeljek. 21. - Bruno, Set/ Torek. 22. - Leon. Levko Sreda, 23. - Adalbert, Vojk Četrtek, 24. - Jurij, Igor Petek, 25. - Marko, Tugomlf* Dan vstaje. RADIO ODDAJE SOBOTA: 13.30) Lahka gl| ba - 15. Operne arije - 17. štrumentalne slovenske zas* be - 18. Oddaja za najmla." Vilko Cekuta: «Desetnik fen cotica». Igrajo d'ani Rad. od - 20.45 Slovenski samospevi poje tenorist Dušan Perici 21. Gino Rocca: «Nič», kod di ja v 3 dej. Igrajo člani R5 odra - 22.40 Mimogrede plesni glasbi - 23. Nokturni-NEDELJA: 9. Kmetijska da j a - 10. Prenos maše iz s*1 n'ce sv. Justa - 13.30 Glas po željah - 16. Slovenski TŠ ri - 17. Edoardo Anton: «ti 6v*č Pini. ga ( Sol Sv Ho '»ori] večer Društvo slovenskih srednješolcev vabi na literarni večer sodelavcev mladinske revije ffMlada pola», ki bo v soboto 1*1. t.m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Roma 15. Potrošna zadruga železničarjev v Trstu vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor. ki bo v nedeljo 20 aprila ob 9. uri v prostorih krajevne Trgovinske zbornice na Borznem trgu št. 14. se ie ustavila». Komodi a v > dei. Igrajo člani Rad. odra nato plesna čajanka' - 20- 'n Vl Zvočni mozaik - 21. Onsamt «bši Borut Lesjak - 22. Nedelja Pvens' športu - 22.10 V svetu jazz3h v. PONEDELJEK: 13.30 LalijL. melodije - 18. Debussy: j 1 rje» - 18.56 Ansambel TaiT-L etr - 20. Športni komentar - 2 čajno razprodajo. Tako je sekcija Barriera naročila 45 Lavo-ratorjev in 200 nedeljskih U-aita več. kot jih je doslej raz. prodajala ; sekcija Curici 30 nedeljskih Unità več, sekcija Sv. Jakob je povečala število nekaterih revij. Sv. Ana 40 Unità, Sv. Ivan 5 izvodov Dela in 10 Lavoratore, Rojan 100 Unità in 10 Lavoratore, Opčine 30 Unità. IO Vie Nuove in 10 Noi donne. V okviru organizacijske okre-pitve partije v okraju je sekcija pri Sv. Ani ustanovila te dni novo celico na področju novih hiš Zavoda za ljudske hiše (IACP). Tovariši so novi celici dali ime Antonia Gramscija. Na prvem sestanku novoustanovljene celice so tovariši se- Žolčna a hripava fašistične lajna iz Vidma, «Messaggero Veneto», napada našo kandidatko Marijo Bernetič in si upa brskati po življenjepisu naše tovarišice, ki ga je napisal tovariš Vidali, v brezupnem poskusu, dn bi našel dlako v jajcu. Pisun, stari častilec «du-ceja», je baje odkril, da je bila tovarišica Marina... nacionalistka in za dokaz navaja neki sestanek od 24. maja 1945, «na katerem je Remetičevc. pozivala žene naj m strnejo za «skup. j pora, mučenja in vsakovrstnih preganjanj. In to preteklost, polno borb in žrtev, je poveličeval tovariš Vidali, ko je pisal življenjepis Marije Berne-tič, na katero so Slovenci in vsi tržaški demokrati ponosni, pa naj to fašističnemu glasilu ugaja ali ne. torek se je pri nas zgodila | nesreča, ki je presunila vse vaščane. V eni izmed barak begunskega taborišča se je namreč vnel požar, ki je zahteval smrt 20 mesecev stare Franke Sirotič. Frankina mama, bilo je popoldne, se je zadrževala pri sosedovih in brez skrbi pustila spečega otroka v postelji. V njeni odsotnosti so otroci zagledali, da se iz barake dviga dim. Začeli so kričati da gori. Prvi je na mesto prihitel službujoči policaj. Hotel je vstopi | ti v notranjost, a ustavil ga je plamen in dim. Malo pozneje se jr v bližini barake že zbrala množica beguncev in vaščanov, ■- i : m X 5 neto» nikar ne dela slabe krvi. Kajti zaman pori žiga sovraštvo in privlači na dan «kapitalne ne cilje». j nevarnosti», pri tem pa poza- Ni prvič, da tovarišica Ma- i bi ja na zločine fašizma, ki hoče rina doživlja napade. V vsem \ še danes nastopati kot «rešitelj», svojem borbenem življenju, ni | potem ko je izročil Trst in ha bila nikoli deležna... pohval fa- j li jo nacistom in SS v suženj- Kar se pa tiče tovariša Po-gassija, ki ga tudi skuša napa- j ki so začeli s krampi gasiti o-dati- naj si «Messaggero Ve- > genj. Ko je na kraj nesreča prišla Ines Sirotič, mati uboge deklice. je planila proti baraki in se v nezavesti zrušila. T so stavili volilni delovni načrt ter bila nikoli deležna... pohval fa- j li jo nacistom se dogovorili o širjenju našega listov. Deležna pa je bila sa. I sivo. odpeljali v bolnišnico. Gasilci so prišli, ko je bil požar skoraj pogašen. Na železni posteljici so našli ožgano telo male Fran- kete. Na vsak način morajo vse sekcija znali izkoristiti volilni trenutek in širiti naš tisk na zborovanjih in na domovih tržaških družin. Posebno pozornost morajo posvečati listu Unità in našima dvema glasiloma Delu in Lavoratore ter se že sedaj pripraviti na široko razprodajo po vsem ozemlju na dan L maja. nore de Balzac: «Mercadepn> komedija v 3 dej. Igrajo čln^isti Rad. odra. ČETRTEK: 13.30 Lahke 4 'it„, lodije - 18.50 Zenski kva^j iz Ljubljane - 19.15 Radii5* univerza: Tečaj o lokalni samoupravah: Občina in krajina: «Občina in njene rj loge» - 20.30 Od melodije melodije - 21. Iz arhivov minalne vede: «Sodna kemiij - 22. Mnenja preteklosti in danjosti: Prof. Martin JeV kar: «Dvig in padec AfftcL Aškerca». PETEK: Brahms: Kvartet godala v a-molu op. 51 - 11. perne arije in dueti - 13 Glasba po željah - 16.30 6 venski oktet - 17. Platon» vrč: «Poslednji dnevi So* ta», radijska priredba Bat ne Baranovič-Batellino. Igri člani Rad. odra - 18.40 L6 melodije, lepi glasovi - 20 Iz opernega sveta -21. Ut» nost in prireditve v Trstu Dante Alighieri: Božanska tfl medija: Pekel. 11. Spe/ - 22f Kodaly: Hary Janoš. suita KINO Opčine Sobota, 19. apr.: «Tujec v ti Na mnoga leta! Vsak je po svoje začel ko- j naselju je življenje neznosno, mentirati, kako je prišlo do po- j Begunci so stalno pod nadzor- žara. Pravijo, da je kos perila, stvom KD. Vsaka baraka ie raz. ki se je sušil nad štedilnikom j deljena na tri dele, v katerih padel na ogrevalnih, se vžgal in živi po ena družina. Vendar s<; objel tudi gumijasto plinsko cev. Uhajajoči plin se je vnel in v hipu razširil ogenj na vso leseno okolico. Vendar pravi vzrok še ui razčiščen. Bomo videli, kaj bo ugotovila preiskava. Dejstvo pa ostane le eno. V v enem delu stiskajo tudi dve. tri družine. Begunsko naselje ni niti oskrbljeno s potrebnimi napravami za gašenje požara itd. Tako življenje je sedaj žal zah-levalo svojo žrtev. VAŠČAN Preteklo soboto rta se poročila Batič Miran iz Lonjerja in Milkovič Pierina iz Trebč. Mladoporočencema iskreno čestitajo odbor in člani Prosvetnega društva «Lonjer-Katinara». Čestitkam se pridružuje «Delo». m ovini» (Straniero in n tria); barvni film Col4 bia. Nedelja 20. apr.: «Safari», &n v.ni film Columbia. Ponedeljek, 21. apr.: se pond Torek. 22. apr.: «Življenj«, 'vo jih rokah» (La vi nelle tue mani): Repudi film. Sreda. 23. apr.: se ponovi-Četrtek, 24. apr.: «iPostoja^ Stukasov» (Avamposto " gli Stukas); Republic fi® Petek, 25. apr.: se ponovi, j Prosek Sobota, 19. apr. ob 19.30: «®' listje v vetru» (Come . foglie al vento): ba4 film Universa). Nedelja, 20. apr. ob 16. uf se ponovi. Sreda, 23. apr. ob 19.30: *1 ie sem umoril» (Per tc 1 ucci=o); film Universa I-. Petek, 25. apr. ob 15. 4 «Laž»> (Menzogna); fK: Titanus. Mladini izipod ’et prepovedano. ZAHVALA ,4 Žalujoči otroci in sorodniki se najlepše zahvaljuj vsem, ki so «e udeležili pogreba pokojnega Ivana Lauriha Posebna zahvala povskemu zboru PD «Valentin Vodnih 27. sej Ubi eie] »ti v?.t je tir,] Je 20 Pri ita «Vi tiri ‘e8 tial Je ( ki se je. od pokojnika z ganljivimi žalostinknmi poslovil donni in na pokopališču, ter cerkvenemu pevskemu z bo rio je v njegov spomin pel pri maši zadušuiri. Dolina, 18. aprila 1958. Družina Lauri!'1’*