Zbornica zdravstvene nege Slovenije - ZDMSZśS
SEKCIJA MEDICINSKIH SESTER V ONKOLOGITI
30. STROKOVNI SEMINAR
sTARosśIN RAK
Pokrov itelj p r ire din e :
Fonilacija iloc. ilr. Josip Choleva
Ljubljana,9. in 10. oktober 2003
Uśedila:
mag. Bśigita Skela Saviě, univ.dipl.ośg., viş.med.ses
Izdala:
Sekcija medicinskih sester v onkologiji priZbornici zdravstvene nege Slovenije -
Zvezi ôruştev medicinskih sesteś in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Zalożilcl:
Sekcija medicinskih sester v onkologiji priZbornici zdravstvene nege Slovenije -
Zvezi druştev medicinskih sester in zdśavstvenih tehnikov Slovenije
Lektorir²l²:
Sonja Petranoviě
oblikov anj e in raěunalnişka pripśava.
Studio N, Ljubljana
Tisk:
Gśafiko d.o.o., 300 izvodov
CIP - KataloŽni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjiŽnica, Ljubljana
616-006-08 3(082)
řl6-053.9(082)
ZBORNICA zdravstvene nege Slovenije _ Zveza druştev medicinskih
sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih
sester v onkologiji. Stśokovni seminaé (30 ; 2003 ; Ljub´ana)
staéost in rak l Zboénica zdéavstvene nega Slovenije -
ZDMSZTS' Sekclja medicinskih sesteś v onkologiji, 30. strokovni
seminal Ljubljana, f. in 10. oktober 2003 ; [uredila Brigita
Skela Saviě]. - Ljubljana : Sekcija medicinskih sester v
onkologi'ji péi Zbornici zdravstvene nege Sloven[je _ Zvezi
druştev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije'
2003
l. Gl. stv nasl. 2. Skela-Saviě, Béigita
126é4816
VSEBINA
Staśanje pśebévalstva in śak
Maja Primic Żaketj, Vesna Zadnik
Znaěilnosti staśostnika, pomembne pśé ézvajanju zdśavstvene nege
Danica Że|îznik
Pśoblemi hospitalizacije staśostnikov
Katarina Lokaś '
Življenje z śakom v staśosti
Albina Bobnar
Zdrav[ienje śaka v staśosti
Bojana Pajk . .
Posebnosti v pśehśani staśostnika
Helena Drolc .
Pśehśambena podpośa staśostnika, ki se obseva
Nada Kozjek-Rotovnik .
Zdśavstyena nega staśostnika' ki se zélśavi z obsevanjem
Marjana Bernot, Gordana Mariněek
Zdśavstvena nega staśostnika, ki pśejema sistemsko teśapijo
Gordana Lokajnar, Irena KriŽ
Zdśavstvena nega staśostnika na opeśatévnem zdrav[ienju
Hîlena Jeraj Uśşiě, Nataşa Knafelc
Etika in zdśavstvena nega staśostnika z śakom
Marina Velepiě
Staśost in śak
Diana Jeleě
Izgośelost pśi medicinskih sestśah
Tlaşa Peěnik Vavpotiě
Negatévné vplivé, s katerimi se sśeěujemo pśi delu s staśostniké in
z bolnéké z śakom
JoŽicaGamse ....Stran
5
t2
2t
26
JJ
38
4t
50
60
69
78
82
88
96
STARANJE PREBTVALSTYA IN RAK
Pśof' dś. Maja Pśimic Žaketj, dr. med., Vesna Zadnik, dś. med.,
Epidemiologij² in registri raka, onkoloşki inştitut
Demogśafske spśemembe v zadnjem stoletju v śazvitem svetu
Priěakovana Življenjska doba se oô zaęetka 20. stoletja stalno poveěuje. V śazvitih
drżavah je bilo pśiěakovano trajanje ŽivĚeéya ob rojstvu leta 1900 v povpreěju 48 let
pri moşkih in 51 let pri Ženskah, leta 1980 pa je doseglo 71let pri moşkih in 78 let
pri Ženskah (Tabela 1). Živ´enjska doba se podaljşuje pri obeh spolih pśedvsem na
éaę:un zmanjşevanja umrljivosti dojeněkov; pśi Ženskah je da´şa kot pri moşkih
predvsem zato, ker se je zmanjşala maternalna umś|jivost, med moşkimi pa so s
kajenjem povezane smśti Že v srednjem Življenjskem obdobju prepśeěile tolikşno
podaljşevaéźe Življenjske dobe kot pri Ženskah.
Tabela ]' Priěakovano trajanje żivljenja ob rojstvu v izbranih razvitih drżavah
Préěakovano 1900 1950 1980
tśajanje żivljenja Moşki Ženske Moşki Ženske Moşki Ženske
Danska 52.9 56.2 69.2 '71.7 71,8 77,9
Finska 45.3 48.1 61.4 68.1 70.2 78,5
Nośvîşka 54.8 57.7 70.0 7 3.4 72.8 79.8
Švedska 54.5 51.0 69.9 72.4 7 3.5 79.6
Velika Britaniia 48.5 52.4 66.5 71.3 7r,3 77,3
Belsiia 4s.4 48.8 63.8 69.0 69.9 76,6
Nizozemska 51,0 53.7 70.5 72.8 73.0 ',19.8
Fśanciia 45,3 48,7 63.9 69.7 70.9 79.1
Neměiia 44.8 48.3 64.4 68.3 71.3 78.1
Švica 49'3 52.Ż 66.9 71.3 73,8 80,8
Avstriia 39.1 4I.I 62.2 6',t.3 69.5 76,6
Italiia 44,2 44.8 64.3 67.9 71.0 77.7
Šoaniia 33.9 3s.7 s9.8 64.3 71.8 78.0
Grěiia 63.4 66.6 73,6 78,3
ZDA 47.9 50.7 65.6 71.2 70.9 78,4
Kanada 66.3 70.5 72.0 79.0
Japonska 44.0 44,0 s7.5 60.8 74.8 80.7
Sloveniia 65,56* 70,68* 67,42 67,42
Skuoai 48.0 50,6
* podatekje za leto 196064.8 69.0 71.0 77 "7
5
Ker je povpreěno priěakovano trajanje Življenja ob śojstvu odvisno predvsem od
umrljivosti otrok, je zanimivo primerjati povpreěno priěakovano trajanje Živ´înja
ljudi' starih 65 let. Leta l980 je 65 lît staś moşki v razvitem svîtu éahko priěakoval,
da bo Živel şe 14 let, enako stara Ženska pa şe 18 let (Tabela 2).
T²beé² 2. Priě²kov²no trajanje żivljenja v Starosti 65 let v izbś²nih razvitih dśżavah
Priěakovano
tśajanje żivljenja1900 1950 1980
Moşké Ženske Moşki Ženske Moşki Ženske
Danska n9 13,0 13,9 14,6 14,0 18,1
Finska 10,8 11,9 11.0 13.1 13.0 17.5
Norvîşka 13,5 14,4 r4.9 16.0 14.5 18.7
Švedska 12,8 r3,7 l3'5 é4'3 14,6 18,2
Vîlika Britanija 10'8 l2,0 12'9 I4,4 l3,| 17 '2
Bîlgiia 10,6 11,6 t2.3 13.9 l2.9 Ď6.9
Nizozîmska 11,6 12,3 t4.t 14.7 14.0 19.0
Franciia 10,5 11,5 11,9 14,4 14,3 r8,7
Nîměija 10,4 11,1 12,8 13,1 13,6 17,6
Svica 10,1 10,7 12.4 14.0 15.5 19.8
Avstriia 10,1 t0.2 12,0 13,6 13,1 16,6
Italiia
Spanija 9,0 9,2 12,0 14,0 14,4 17,5
Grěiia 13.0 14.4 r5.4 17.610,7 10,8 12,6 13,7 13,8 17,4
ZDA 11,5 12,2 r2,7 15,0 14,6 l9,l
Kanada 14s t87
Japonska 10,1 1r,4 rr.2 13.2 r5.7 19.3
Skupaj 11,1 l1,9 1Ż,7 14,3 l4,0 t7,9
ob koncu 20. stoletja jî priěakovano tśajanje Življenja v drż,ayah v razvoju veěje, kot
jî bilo v evropskih drż.avah na zaěetku stolîtja. Napovedi za naslednja desetletja
każejo nadaljnje poda´şîvanje Življenja v vseh svetovnih śegijah. Priěakovano
izbo|jşanje ´îta 2020 je v razponu od ştirih Iît za żînskî v bivşih socialistiěnih
ôr½avah do tśinajstih let v subsaharski Afśiki; v razvitih ôr½avah lahko doseŽe 90
let. Priěakovano podaljşanje Življenja pśi moşkih je maqişî, od nepredvidljivega v
bivşih socialistiěnih drż,avah do dîsîtih let v subsahaśski Afśiki. Razlika v
priěakovanem Življenju med spoloma se bo şe poveěevala na vseh svetovnih
podroějih, predvsem zaraôi posledic tobaěnî îpidîmijî med moşkimi.
Zaraôipodaljşevanja Živśe´iske dobe se poveěuje tudi bśeme bolezni, ki so pogostejşe
v starosti, med njimi tudi śaka.
6
Demogśafske znaěilnosté pśebivalstva Slovenije
osnovne demografske znaěilnosti slovenskega prebivalstva so, podobno kot v
dśugih razyitih evśopskih ôrÁavah, nizka rodnost, negativen naravni prirastek in
staranje pśebivalstva. DeleŽ mlajşe populacije, stare 0-14 let, se zmanjşuje, starejşe
od 65 let pa poveěuje (Tabela 3).
Thbela j. odséotek pśebivalcev v st²rosti 0-14 let in 65 in veě let. Slovenija, 1985'2001
Staśost 198s 1987 1989 1991 1993 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
0 - 14 22,0 21,4209 20.0 19.1 t7,9 l7.5 17,4 16,1 16,2 15,9 15,5
65 in veě 10'0 l0,2 10,6 11,0 11,7 12,5 12,7 13,1 13,5 13,8 14,0 14,3
Stalno upadaéźe prebivalstva je posledica maqjşega ştevila śojstev in ne poveěane
umr|ivosti' Število Živośojenih otrok med letoma 1985 in 2001 se je zmaqişalo s
25.835 na I7.4l7, torej kar za 33%' Naravni pśirastek je bil pśviě negativen leta
1993, nato pa spet med leti 199'1 in 200l. Lîta 200l je bilo priěakovano tśaja²je
ŽivĚenja ob rojstvu za moşke 72lît, za Ženske pa skoraj 80 let.
Nadalievanje takega demogśafskega Eibania bo vodilo k vedno veějemu staranju
pśebivalstva, kar bo imelo vrsto negativnih posledic naruznih podśoějih' tudi na
zdravstvenem.
V starosti pśihaja do sprememb vseh ośganskih sistemov. od razliěne stopnje
prizadetosti so odvisne tudi teŽave starostnikov. Najpogostejşe so bolezni sśca in
oŽilja, rak, poşkodbe, motnje na mişiěno-skeletnem sistemu, kéoniěne bolezni dihal,
duşevne motnje in zastrupitve. Peşanje vida, sluha in drugih fizioloşkih funkcij so
poleg demenc in depresije pomembni vzśoki za socialno izolacijo' ki lahko peljejo
v popolno odvisnost, bodisi doma ali v domovih za starejşe.
V starosti potekajo bolezni praviloma drugaěe kot v mladosti ali sśednji Življenjski
dobi, zato jih je pogosto tîŽjî odkśiti, pa tudi zdraviti, saj je predpisovanje veějega
ştevila zdravil lahko şkodljivo' posebej zaradi interakcij in zmanjşane ledviěne
funkcije.
Rak med staśejşimi
Rak je skupno ime za veě kot 200 malignih bolezni, ki so po svîtu, in tudi v
Sloveniji razlriěno pogoste. Znaěilno zanje Je, da se ogroŽenost z rakom veěa s
starostjo. Od 8627 tjudi, ki so za njim zboleli v Sloveniji leta 2000, je bilo manj kot
l % otrok, mlajşih od 14 let, maqj kot 3 % bolnikov je bilo starih 15-34 let' 13 % 35
do 49 let,29 % 50 őo 64 let,55 % paje bilo staśih 65 let ali veě (Slika l).
Razumljivo je tośej, da je raka vedno veě télôi zaradi staraqja prebivalstva.
7
ooo
!ooooîOo
ac4000
3500
3000
2500
2000
'é500
'1000
500
0´...x...'..'.--+incidenca lvl
- Ó - incidgncaŽ
--ntsumr´ivost M
- X - umrljivostŹ
îý \s' .'eň .bş ueý 6eý î,eý ^o' ,,ô
starost
Slika ]: Groba incideněn² Stopnja in specifiěna étmraivost bolélikov Z ś²kom po
Staśosti, Slovenija 2000
Med moşkimi po 65. letu starosti pśevladuje, podobno kot v mlajşih letih, pljuěni
rak' ki mu Sledita koŽni śak in śak prostate, med Ženskami je najpogostejşi śak dojk
(Sliki 2' 3). Pri obeh spolih po pogostosti sledijo rak debelega ěśevesa in danke ter
Želoděni rak. Umśljivost za rakom se tudi poveěuje s starostjo in pśi veěini rakavih
bolezni doseŽî vrh po 75. lîtu staśosti.
Ęeprav vîě kot polovica vseh rakov prizadene starejŠe od 65 let je zanimivo' da je
bilo npr. v ZDAleta |992 v kliniěne ştudije vkijuěenih |î 39 % bolnikov ňn 26 %
bolnic v tej starosti, kar pomeni, da optimalnega priporoěenega zdravljenja ni
mogoěe posploşiti na staśejşe'
Slik² 2: Najpogostejşi śaki pśi moşkih, starejşih od 65 leé, Slovenéja 2000
8odstotek
0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0
pljuěa
koŽa
prostata
debelo ěrevo
Želodec
danka
seěni mehur
trebuşna slinavka
ostalo18,4
14,6
12,7
8,4
8,'l
5,1
4,4
2,9
25,4
0,0 5,0 10,0odstotek
15,0 20,0 25,0 30,0
dojka
koŻa
debelo ěrevo
pljuěa
Želodec
materniěno telo
danka
jajěnik
trebuşna slinavka
ostalo17,0
16,7
7,6
5,9
5,7
5,0
4,8
3,6
3,4
30,2
Slika 3: Najpogostejşi śaki pśi żenskah, Séaśejşih od 65 let, Slovenija 2000
Pśidśużene bolezni én śak
Poseben izziv za vsakega zdravnika, ki zdravi raka pri starejşih, je druŽenje veě
bolezni hkśati, kar s tujko imenujemo komorbidnost. Pri staśejşih je teżko loěevati
teÁave, ki so povezane z śakom, od tistih, ki jih povzroěajo normalno staranje ali
kéoniěne bolezn| ki jih ima bolnik ob diagnozi. Vse te dodatne spremembe vplivajo
na odloěitve o zdravljenju, pa tudi na prognozo.
V posebni raziskavi o raku in komorbidnosti v ZDA so med 7600 bolniki, starejşimi
od 55 tît, zbtah podatke o spśemljajoěih boleznih; v tabeli 4 so prikazane
najpogostejşe.
Ni presenetljivo, da se komośbidnost poveěuje s starostjo. Povpreńno ştevilo
spśemljajoěih bolezni v tej ştudiji je bilo 2,9 v starosti 55-64 let' 3,6 v starosti 65-74
lît in 4,2 pri starih 75 in veě let' Najveěje ştevilo bolezni pri posameznih bolnikih
jebilo 12-14.
Zaradi bolezni, ki jih Že imajo starejşi bolniki z rakom, in dśugih znaěilnosti
starostnikovje njihovo zdrav´enje zahtevno, zato je zanj potrebno dodatno znan1e
s podśoěja geśiatśije. osnovni cilj' ki mu morajo slediti vsi zdravstveni delavci, pa
je gotovo neodvisen od starosti njihovih bolnikov in je pśedvsem zagotav|janje
kakovo stneg a ½ivls ensa.
9
T²bela 4. Najpogostejşe pridśużene bolezni pri bolnikih z r²kom
Pśiőśużena bolezeno//o
Hipertenzija 42,9
Srěnî bolîzni 39,t
Aétritis 34,9
Bolezni prebavil 31,0
Anemüa 22,6
oěesne bolezni 190
Bolezni seěil 180
PopśejşĄji rak 15,4
Bolezni Žolěnika 14,9
KOPB 14,5
Sladkośna bolezen 12,8
Zlomi 10,8
BoĎezni Ález 10,6
Prepśeěevanje én zgodnje odkśivanje śaka med staśejşémi
Epidemioloşki podatki kaŽejo, da starost sama po sebi ni pomemben dejavnik
tveganja raka, paě pa je kazalnik dolgotrajne izpostavlenosti karcinogenom.
Vîěina preventivnih ukéepov je pomembnih ne glede na starost, kot npr. opuşěanje
kajenja, zdravahrana, tîlîsna dejavnost itd.
Prosvet|jevaqje ´udi morda zveni obrabljîno, vendar je kljub vsem modernim
sredstvom informiranja vloga medicinskih sîster na tem podroěju zelo pomembna
in nepogreşljiva. Skéb za lastno zdravje,vzgoja zdravih Živ´eĄjskih navad, telesna
in duşevna dejavnost, primerna prehrana, premagovaqje strîsa, pśepśeěevanje
bolezni, zgoőnja diagnostika' pravoěasno in racionalno zdśavljenje, rehabilitacija,
prijazno in stabilno okolje, socialna blaginja - vsi ti dejavniki morajo delovati v
sozvoěju, tako v mladosti kot v staśosti. Nekateri so odvisni od posameznika' drugi
od podsistemov, ki imajo svojo drŽavno, regijsko in lokalno śaven.
odnos druŽbe do drugaěnihje kazalnik njenih vśednot. Staśostniki so v zdravju in
bolezni drugaěna skupina prebivalstva, ki potrebuje posebno skéb. Maśsikdo od nas
se bo verjetno şe prekmalu znaşel v tîj skupini - ali smo naredili dovolj, da bi
mlajşim generacijam posredovali osnovnî Življenjske vrîdnote in z njimi
spoştovanje do te posebne skupine?
t0
U p orab lj e na lite ratura :
- Balducci L, Beghe C. Cancer and age in thî USA. Cśitical Rîv in oncol Hematol
200I;3'l: Ď37-45.
- Extermann M. Mîasuring comorbidity in older cancîr patients. Eur J Cancer
2000; 36: 453-71.
- Franceschi S' La Vecchia C. Canceś epidemiology in the eldeśly. Critical Rev in
oncol Hîmatol 2001; 39:219-26'
- Inştitut za varovanje zdravja. Zdravje v Sloveniji 2001. Ljubljana: Inştitut za
varovanje zôravja, 2002.
- Pompe Kirn V ZakotnikB, Zadnlk V. PéeŽivetje bolnikov z rakom v Slovenéji.
Ljubljana: onkoloşki inştitut, 2003.
- Incidenca śaka v Sloveniji 2000. Ljubljana: onkoloşki inştitut, Register raka za
Slovenijo, 2003.
- Repetto L, Comandini S, Mammoliti S. Life expectancy, comorbidity and
quality of life: the treatment equation in the older cancer patients. Critical Rev
in oncolHîmatol 200é;37: |41-52.
- Yancik R. Cancer burden in the aged. An epidemiologic and demographic
overview. Cancer 1991; 80: 121 3-83.
11
zx´Ęé-,śoSTI STAROSTNIKA, PoMEMBNE PRI
IZVAJANJU ZDRAVSTVEI{E NEGE
mag. Danica Želexnik, pśof,, zdn wg.
Visoka zdśaystvena şola, Univeśz² v Maribośu
Uvod
Za starost in staranje lahko reěemo, da sta relativna pojma, saj sta dokaj odvisna
od osebnosti in şiśşega oko´a; stari ljudie lahko enako starost doŽivljajo in oběutijo
drugaěe, pa tudi drugi ljudje opaÁajo, da so spśemembe med enako staśimi pri
r azIięnih ljudeh śazliěne.
Nasploh se danes doma in v Svetu vedno veě pozornosti posveěa żivljenjskim
Ďazmeram Starega ěloveka ter njegovemu zdravstvenemu stanju, kar pa sproŽa
vedno nove in nove pśobleme, kijih skoraj povsod povzroěa pojav hitrega staranja
prebivalstva.
Zaradi staśanja prebivalstva je vse veě ljudi' ki potrebujejo zdśavstveno nego in
sicer tako v ustanovah, kakor tudi v domaěem okolju.
Tudi Slovenija hitro prehaja v kategośijo drż,ay, v kateśih je staranje prebivalstva
ěedalje bolj pîśîě problem. Vedno daljşa povpreěna Življenjska doba s poveěanjem
ştevila starih ´udi je posledica sploşnega napredka, bo´şih Življenjskih razmer ln
napredka zdśavstvenega varstva.
Slovenija se je pridruŽila evropskim drŽavam, v katîrih izrazito naraşěa ştevilo
ljudi, staśih nad 65 let. Ęe pogledamo leta nazaj, so bili ljudje te starosti velika
izjema, prav tako kakoś danes stoletniki. Pomikanje Starostne meje navzgor
pogojujejo: kakovostnejşe zdśavstvîno staq|e prebivalstva, spremembe v naěinu
Življînja' moderno zdravljenje, zdravstvîna nega in rehabilitacija bolnikoé
varovanje okolja in razvoj pśeventivne dejavnosti v okviru zdravstvene vzgoje ljudi.
V Sloveniii, kakor po vsej Evropi, smo priěa demografskemu neśavnoteŽju. Število
mladih se v primerjavi s starejşimi manjşa. Zaraôi tega vsesploşnega pojava naj bi
se ljudje że v rani mladosti zavedal| da ima v starosti pomembno vlogo pri
ohśanjanju zdravja predvsem aktivnost (Rogelj' 1999).
Staśi ljudje naj bi ostali ěim dlje dejavni. skébeli naj bi sami zase in Živeli v okviru
svoje druŽine. Prav zaraôi fiziěne oslabelosti postane staśejşi ělovek manj
samostojen, poěuti se manj varnega, istoěasno pa se zmanjşata tudi dostopnost do
prijateljîv ´n znancey.
Socialno in zdravstveno varstvo ima prav pśi tej populaciji najveěji pomen.
T2
Zdravo vedenje v staśosti
Zdravovedenje so vsa pśizadevanja ělovîka, da bi ostal zôrav ozléoma da bi se vaśoval
pśed boleznimi. Sestoji iz dveh delov:
l' iz zdravîga naęina ŽivĚenja, ki ni odvisen od zdśavstvenih delavcev (njegove
kazalnike spremljamo na ravni skupnosti - nekateri med njimi so stanje pśehśa-
njenosti, uravnoteżenost prehrane, telesna aktivnost, kajenje, pośaba alkohola)
in
2' iz preventivne dejavnosti - stik z zdśavstvenimi delavci za zmanjˇanje nîYaf-
nosti bolezni (věasihje bila ta dejavnost pri nas skoraj izkliuěno druŽbena skéb,
őanes postaja vse bolj odvisna od moŽnosti in odloěitve posameznika).
Vedenje bolnih starostnikov pa so Vsa tista péizadevanja posameznika' da bi svojo
bolezen pśepoznal in ozdśavel. Tüdi to vedenje sestavljata dva dela:
1. samooskśba
in
2. uporaba zdravstvene mtîż'e: nanjo vplivajo poleg potreb (zdśavstveno stanje in
prizadetost) zlasti spol, starost, kulturno okolje in socialno-ekonomski status
(dohodek, izobrazba in poklic) ter dostopnost zdravstvene mre½e (geografska,
ekonomska in kulturna). Vse to upoştevajo modîli, ki napovedujejo, kolikşno
bo iskanje zdravstvenih storitev.
Nadzor pa nam omogoěa sodobna tehnologija. Na zahodu v povezavi s starejşimi
ljudmi vse bolj pogosto govośijo o t. i. >smart houses<. Pri tîm gre za uporabo
sodobne tehnologije in tehniěnih reşitev v stanovanju, kjer biva starejşa ali
invalidna oseba.
Samooskśba
Ko se medicinska sestśa sreěa s staśostnikom, najpśej doloěi njegove sposobnosti,
njegove morebitne omejitve glede neposredne zdśavstvîne nîge (umivanje, obla-
ěîqjî, hranjenje, odvajanje) in ugotovi njegove sposobnosti gospodinjskih opravil
(nakupovanj e, kuhanj e, gospodinj înj e, socializacij a).
Zdravstvena nega je naěrtovana glede na njegove potrebe in sposobnosti. Vpraşanje
pa je, ali je to vse, kar starostnik potśebuje. Preveriti je potrebno, ali ima starostnik
pomoě samo toliko ěasa, kot jo potrebuje, ko lahko sam izvaja doloěeno aktivnost,
ali nastopijo teŽave, ko odkloni pomoě, ali pomoě zahteva, ko je veě ne potrebuje.
TeÁavî pri uvajanju samooskébe se pojavijo velikokśat pśi bolnem starostniku.
Bolan starostnik se navadi svoje podrejene vloge pśi zdravstveni negi in ěe ga
medicinska sestra ne spodbuja, opusti poskuse, dabi razksi| svoje moŽnostiv zvezi
s skébjo zase.
t3
Sorodniki in zelo pogosto tudi medicinske sestśe imajo velike teŽave, ko mośajo
ostati v ozadju in opazovati poskuse, ko se starostnik skuşa na pśimer sam obriti ali
obleěi'
V veěini primerov posredujejo prezgoôaj in tako oropajo starejşega bolnika
ôożivhanja lastnega napredka in uspeha.
Kakośkoli je omejena samostojnost, je potrebno kéepiti ěut za lastno śednost. To je
şe posebej pomembno, ko je starostnik v svojem domaěem okolu, kjeś je to
vitalnega pomena. Dobro motiviśan starostnik lahko prenese velike kéize pri
samooskśbi. Realno postav|eni negovalni cilji z obstojeěo motivacijo in s
spodbujanjem so cîna za uspeh. Veliko teŽje je z nemotiviéanimi ali s slabo
motiviranimi starejşimi bolniki. Ne smemo jih takoj oznaęiti, ěeş da noěejo
sodelovati, vsak napoś peśe k boljşi zdśavstveni negi. Za tako stanje lahko ostaja
zdśavstveni ruzlog - depśesija, posledica moŽganske kapi, infekcije ali sśěne
bolezni.
Ker je bila izguba samooskśbe prisotna że pred boleznljo, je izboljşevanje majhno.
Ko pa se starostnik vśne v znano domańe okolje, ki mu nudi podporo, je uěinek
bistveno boljşi.
Ko ugotovimo problem in ga analiziramo, je można postopna reşitev, motivacija pri
tem pa zelo pomaga (Garśet, 1983).
Dorothea orem je razkéila teośijo zdravstvene nege, ki jo je imenovala model
samooskśbe. Samooskśbo opredeljuje kot hoteno aktivnost, ki jo ělovek izvaja za
vzdrżevanjeŽivhînja,zdtav jainrazvijanjalastneosebnosti.
Ęe posameznik ni sposoben obvladati dodatnih zahtev, se pojavi potreba po
zdśavstveni negi. Sledi postavljanje negovalnih ciljev in izvajanje negovalnih
intervencij. Koněni cilj pa je vzpostavitev śavnovesja med zahtîvami in
sposobnostmi posameznika.
Ęlovek je tisti, ki spreminja oblike samooskébe, na to pa vplivajo vzgoja,
izobraŽevanje, nadzor in izkuşnje (Aggleton' 1985).
V prvi vrsti je eőukacija pśi staśostnikih svetovanje, nato se osredotoěimo na
pśaktiěni vidik pouěevanja. Poveěujemo znanje, ki ga staśostnik potrebuje za
prilagoditev na spéemenjeno zdravstveno stanje, obvladovanje nezmoŽnosti za
doloěena opravila, pouěevanje o spremembi osnovnih Živ´enjskih navad' in
vplivamo na²| z omogoěaé{em psihiěne podpośe (Katz' 1995).
Prvi korak v strategiji pouěevanja je ugotavljanje pripravljenosti za uěenje.
Starostnikove potrebe, ki izhajajo iz njegove nezmoŽnosti, in obvladovanje le-teh so
osnova za ptogtamiśanje uěnega procesa. Nekateri starostniki v śesnici niso
zainteresiśani za uęenje zahtevajo podporo in nadzor nad svojo nezmoŽnostjo.
Veliko starejşih ljudi se prilagodi, vendar mnogi z veliko pośabo ěasa, posebno, ko
je spremenjena podoba telesa ali ko je spremenjen socialni status. Svojci so morda
l4
utrujeni ali zmedeni po dolgotrajni dobi negovanja ati v velikem stśesu in se niso
sposobni odzvatina uěenje novih spretnosti.
Ravnanje s stomo ali dajaqie injekciie je lahko ěisto preprosto' vendar ne Za vse
ljudi. Medicinska sestra ne Sme vedno priěakovati, da se svojci nauěijo postopka in
ne sme jih obsojati. Dati jim mora spodbujevalne napotke, ki jih lahko taztmejo ali
izvedejo.
Zelo pomembno je, koliko je starostnik sposoben za uęenje. Pomemben dejavnik
pri tem sta izobrazba in zanimanje za problem. Tśenutna kondicija bolnega
starostnika omejuje v fiziěni aktivnosti (na primer moŽganska kap)...
Kot navaja Hoyer (1995), mośajo biti starostniki vedno enakopśavni pri uěenju,
nikoli jih ne smemo poniżati ali od njih zahtevati pasivnosti.
Šuştîrşiě (1997) trdi, da medicinska sestra z zdravstveno nego lahko vpliva na
dejavnike kakovosti żivĚenja starostnikov: medsebojni odnosi v druŽini, socialni
stiki, finaněno stanje, pomoě na domu, zdravstveno stanje, mentalno zôravje,
prehranj evanj e, komunikacü a, gibljivo st in varnost.
Samooskéba pri starostnikih ni popolnoma neodvisna od zdśavstvînih delavcev.
Starostniki namreě skébijo sami zasî v skladu z medicinskimi in s socialnimi
nośmami, z vrednotami in s pogledi (Cocheśman, 1996).
Z veęanjem Živ´înjske dobe se poveěuje tudi ştevilo tistih starih oseb, ki imajo
doloěeno bolezen aliprizadetost, kijih ovira pri opravljanju dnevnih aktivnosti pri
samooskrbi v domaěem okolju.
Zaradi omejitev pri gibanju so stari ljudje pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti
vse bolj odvisni od drugih in sěasoma niso veě sposobni samostojnega Živ|jenja.
Starejşi ljudje nimajo samo teŽav z gibanjem, temveě tudi ştevilne dśuge teŽave, ki
jim oteŽkoěajo ali onemogoěajo samostojno Življenje. To so teŽave, povezane S
slabşim spominom' z raztresînostjo, s pozabljivostjo, s slabşo prostorsko in
ěasovno ośientacijo itd. ohranjene gibalne sposobnosti niso dovolj za samostojno
Življenje, ěe jih spremljajo naştete teŽavî. Ęe take osebe Živijo same' potrebujejo
poveěan nadzor.
Posledica zmanjşanih gibalnih sposobnosti pri starejşih ´udeh kaŽe tudi na
socialnem podroěju. Zaradi teżav, povezanih z gibanjem, se stari |judje maĄj
vkljuěujejo v svoje socialno oko´e in postajajo vse bolj izolkani. Sodobna
tehnologija pa tudi na tem podroěju prinaşa ştevilne olajşave in reşitve. V veliko
pomoě pri vzdrżevanju socialnih kontaktov je Že telefon; posebno pśednost pa
pśedstavlja mobilna telefonija. Tüdi telefoni imajo ştevilne moŽnosti prilagajanj
samega aparata in śazliěne naěine klicaqja.
l5
Spremembe v staśosti
Stari ludje so zaradi spśememb, ki jih prinaşa starost, izpostavljeni razlię,nim
zdśavstvenim in socialnim teÁavam, ki so zlasti:. peşanje fiziěne in duşevne sposobnosti,
. veěje moŽnosti za razvoj akutnih in kśoniěnih bolezni,
. oviśano opśavljanje gospodinjskih del in drugih opravil,
. pśisotnost osamljenosti, ki jo şe poglobi morebitna izguba partnerja,
. socialna izolacija,
. neurejeni odnosi v druŽini zarudi razkoruka generacij,
. veěje potśebe po bolnişniěnem zdravljenju,
. zlorube in izkorişěanje starih ljudi
(Ramovş, 1995).
DEJAVNIKI BOLNEGA STARANH
Na śiziěne dejavnike nastanka odvisnosti starih ljudi od tuje pomoěi in zdravstvene
nege vplivajo:
1. Stanje zobovja:. neredna higiena zobin
. zobovja,
. nezdravo (karies) zobovje,
. bśezzobost.
2. Motnje ěutil:. vid,
. sluh,
. voh,
. otip,
. okus.
3. Izpostavljanje zunanjim vplivom:. mraz in vlaŽnost,
. pśepih in vibśacija,
16
. hitre Yśemenske spśemembe,
. onesnaŽen zrak,
. izpostavljaqie prehitremu naporu.
4. Slaba osebna higiena in nehigiena okolja:. osebna neurejenost-neredno kopanje/tuşiśa´je,
. neurejeni nohti na rokah in nogah,
. neurejeno okolje bivanja.
. neurejîna in neudobna oblaěila in obutev.
5. Nezdśavljeno poveěanje aśteśijskega kśvnega tlaka:. moŽganska kap,
. srěna kap,
. oběasnî ciśkulacijske motnje.
6. Debelost, poőhśanjenost in nepśavilen vnos hrane:. dnevni vnos hranî do 1700 kcal,
. premastna hrana,
. indeks telesne mase nad 3O=debelost,
. indeks telesne mase pod 18,S:podhśanjenost,
. pomanjkanjî rib' sadja in zelenjave,
. pomaqjkanje vitaminov in mineraloé
. pomanjkanje beljakovin,
. pomanjkanje tekoěine,
. dnevno prevelik vnos soli in sladkorja.
7. Psihiěne spśemembe:. osamtjenost,
. zaprtost vase in nekomunikativnost,
. oběutek zavr½înosti in nekoristnosti,
. depresija in ostale psihiěne motnje,
. nezanimanje za nova spoznaqla,
. nezanimaé{e za mlade in starejşe,
. psihiěnaneaktivnost,
. nespśejemanje delovne terapije.
17
8. Kajeqie' alkohośzem in dśuge odvisnosti:. kadilci,
. pasivno kajeĄje,
. odvisnost od opojnih in
. drugih drog,
. veě kot 1 dcl vina dnevno,
. oővisnost od alkohola,
. odvisnost od zdtavil.
9. Telesne motnje:. slabokévnost,
. povişan kévni sladkoś,
. zapfije,
. moěenje,
. moěenje znaporom,
. beljakovine v urinu,
. poveěan slab holesteśol in
. tśigliceśidi (maşěobe) v kśvi.
10. Kileézpad organov
11. Telesna neaktévnost:
. poleÁavanje,
. nezadostno gibaĄje,
. dolgotśajno sede²|e pred TV
. in raěunalnikom,
. dolgotśajno zadrÁevanje v
. zaprtem pśostośu,
. osteopośoza, zlomi kosti,
. razjede zaradi pritiska,
12. Nespoştovanje pśedpisov zdśav[ienja in navodil zdravnika:. nekośişěenje pśipomoěkov in izogiban1e le-tem pripomoěkom (plenice za
starejşe, bergle, palice, hodulje)
18
13. Nepravilno doziśanje zdśavil:
. istoěasno jemanje veě vrst zdtavil'
. neupoştîvanje navodil zdśavnika'
Vedeté moramo:
V naşi druŽbi bo vedno veě staśejşih ljudi.
Ti ljudje pa:
. se bodo starali kakşnih dîset ali dvajset let dlje'
. bodo bolje izobtaŽeni kot pśed leti,
. bodo imeli drugaěno Živ´enje kot staśejşi, ki jih poznamo,
. bodo imeli dśugaěne potrebe kot starejşi, ki danes bivajo v naşih domovih za
staśejşe oběane.
Imeli bodo drugaěne potśebe, drugaěne zahteve:
. Žîlîli bodo ostati v lastnem domu in imeti samo zdravstveno nego na domu,
. hoteli bodo imeti moŽnosti do lastne izbire vśstî Yaśstva in izvajalca varstva,
. kadar bodo potrebovali varstvo v zavodu, bodo hoteli enoposteljno sobo,
. ěîtudi bodo Živeli v domu, se bodo odloěali sami.
Staranje je normalno bioloşko.dogajanje, ki ga doŽivi vsako Živo bitje. Ęlovekovo
staranje ima mnogo bioloşkih, pa tudi socialnih, druŽbenih in ekonomskih znaěilnosti.
Poteki bolezni so v starosti svojevéstni, obolevanje starostnikov pa je pogostejşe.
Z daljşanjem priěakovane Živ´îqjskî dobe naraşěa tudi ştevilo starostnikov.
Medicinska sestra obśavnava starostnika individualno in celostno, s psihofziěnega
in socialnega vidika, skupaj z élegovo druŽino in s şirşim okoljem. Starostnika
zajame po naěrtu, po naroěilu ali sluěajnostjo.
Zakljuěek
Upamo, da bomo doěakali visoko Starost in da bomo takśat, ko bo to potrebno, bili
deleŽni kakovostnî zdśavstvene nege, ki nam jo bo lahko nudila 1î dobro strokovno
usposobljena medicinska sestra.
Ko govorimo o razvoju zdravstvene negî za starejşe, govorimo tudi o lastni prihodnosti.
Vsakdo si Žîli svoje Živ´e´ie preŽivetikot samostojen ělovek, ki ga spoştuje druÁina,
sosedje, druŽba... In vsi si Želimo Živeti dostojanstveno, da nas ljudje okéog nas
spoştujejo.
19
Viri in literatura:
1. Abbey A, Andśews F. Modeling the psychological deteśminants of life quality.
SocialIndicatośsReseaśch 1985; 16:1 - 34'
2. Aggleton Ł Chalmers H. Models and theośies. Nursing time 1985; 2:36 _ 38.
3. Allardt, E. ( 1993) Having, Loving, Being: An Alternative to thî Swedish Model
of Welfaśe Research. V:M. Nussbam, A. Sen (ur.) The Quality of Life' oxfośd:
Clarendon Pśess.
4. Andersson M, Gottfśies C. Nursing home care: Factors influencing the quality
of life in a restricted situation. Aging 1991; 3:229 - 39.
5. Cocheśman W Health behaviour. Illness behaviour. In: Medicalsociology, 6th ed.
New Jeśsey: University of Alabama in Birmingham' 1996;89 - I32.
6. Kśach Ł DeVaney S, DeTurk C, Zink MH. J Adv Nurs 1996 Sept; 24(3):456-64'
Functional status of the oldest-old in a home seeting.
7. Gosman-Hedstrom G, Aniansson A, Persson GB:ADL-reduction and need foé
technical aids among 7O-yeaś-olds. From the population study of 7O-yeaś-olds in
Gotebośg. Compr Gerontol (B). 1998 ;2(I):16-23.
8. Jee M, or Z. hea|th outcomes in OECD countries:a Ďiamework o1' health
indicators for outcome-ośiented policymaking' Labour maśket anő social policy'
Occasional papers No. 3 6. DEELSA/ELSA/WD(98 )7: 14.
9. Firis 2000;8(10).
10. Strategy Project: Stśategy deleopment Pśogramme of Homes foś the Elderly in
Slovenia. Ljubljana, 1999.
20
PRO B LEMI HO SPTT ALTZ ACIJE STARO STNIKOV
Katarina Lokar, prof,, zdr. W., vňş. med. ses.
onkoloşki inştitut Ljublj ana
I'IVOD
Z naraˇęan1em ştevila starostnikov v druŽbi naraşěa tudi ştevilo hospitalizac|j in
trajanje leŽalne dobe. Starejşi ljudje so şe posebej nagqjeni k zboleva²ju in k
ştevilnim komplikacijam, ki so posledica hospitalizacije. Mnogim koplikacijam se
da izogniti ali pa jih je mogoěe vsaj zmanjşati. S primeśnim usposabljanjem
zdravstvenih delavcev, ki delajo v bolnişnicah, se lahko skrb za starostnike
optimizira. To je zelo pomembno, saj je hospitaliziranih vse veě starostnikov, v
zdravstvu pa je na voljo vse manj resuśsov.
Veěina starostnikov Živi samostojno doma. Ęe so hospitalizfuani, si vîliko teh
posameznikov opomore in se vrne v domaěe okolje. Hospitalizacija teh
starostnikov se ne razlikuje dosti od hospitalizacije mlajşih bolnikov. Vendar pa Živi
doma tudi veliko bolnih starostnikov, ki bolj ali manj potrebujejo pomoě pri oskébi.
obiěajno jim to pomoě nudijo svojci, zato je pomembno, da so pri hospitalizac|ii
posameznika le-ti vkljuěeni pśi ocenjevanju zdravstvenih potreb starostnika in pri
zmanjşevanju posledic hospitalizaciie.
Pri hospitalizacijileżalna doba naraşěa s starostjo starostnika, prav tako pa ştevilo
ponovnih hospitalizaclj' K temu prispevajo tîŽabolezni ter multipli patoloşki in
psihosocialni dejavniki.
BOLEZEN PRI STAROSTNIKU
Pśi slabem poěutju starostnika se lahko izraŽeni simptomi razlikujejo od klasiěnih
znakov bolezni, ki jih vidimo pri mlajşih osebah, npr. neboleěi miokardni infarkt,
infekcija brez povişane temperature ali levkocitov, akuten abdomen brez moěne
boleěine. Prisotnost deliśija, depresije, utrujenosti, izgube telesne teŽ,e pa şe bo´
oteÁkoęa postavljanje pravilne diagnoze.
Staśostniki imajo velikokśat tudi kakşno kéoniěno bolezen ali drugo motnjo.
Nepokśetnost, intelekéualna okéqjenost in inkontinenca so simptomi mnogih
bolezenskih procesov pri starostniku in so lahko tudi razlog za hospitalizacijo.
Hkéati pa ta soobstoj bolezenskih stanj lahko privede do napaěne diagnoze.
Številěnost razliínih bolezni pri starostniku vodi tudi k velikemu predpisovanju
razliěnih zőtavil. To şe poveěa moŽnost, da se pri starostniku pojavijo problemi,
povezani s sopojavi zdravil' Veěje kot je ştevilo pśedpisanih zdravil, veěja je
moŽnost, da do tega pride.
2t
Akutna bolezen predstavlja veliko grożnjo neodvisnosti in aytonomiji staśostnika,
zato mośajo biti vsi naşi napori usmerjeni k prepreěevanju posledic bolezni v ěasu
starostnikove hospitalizacije. Ko se ukvarjamo z boleznijo pri starostniku, je po-
membno, da ugotovimo, kateri so predispozicijski dejavniki in kateśi precipitirajoěi
dejavniki nekega bolezenskega stanja teś da pśi obśavnavi starostnika upoştevamo
oboje. Predispoziciiski dejavniki so tisti, ki zvişajo nevaśnost ali ranljivost
staśostnika za doloěeno stanje, medtem ko so precipitirajoěi dejavniki neposredni
Tabela I. Fizioloşke posledice fiziěne neaktivnosti in leżanja pśi staśostnikih
ORGANSKI SISTBM POSI,EDICE
mişice in skelet zmanjˇana mişiěna moc
zmanj şana vzdrŽljivost
mişiěna atrofija
izguba spśetnosti
okośelost sklepov in kontraktuśe
osteopośoza
zrvcevJe zmanjşana motoriěna koośdinacija
zmanjşano śavnoteŽje
psiholoşke motnje
delirij
izguba samozavesti tn zaupanja
srce in oŽi1ie ortostatska hipotenzéja
zmanjşana zmoŽnost fiziěnega dela
refleksna tahikarőija
venska stazaltromboza
dihanje okénjen izkaşljevalni mehanizem
zmanjşano ěişěenje izloěkov
zmanjşana pljuěna ventilaclja
zmanjşana vitalna zmogliivost
seěila urinska inkontinenca
urinska śetenca
hipîrkalciuśéja
zmanjşana spolna funkci|a
drugo atśof||a koŽe
nzjede zaradi pśitiska
obstipacüa
inkontinenca blata
sopoiavi zôravil'
22
vzrok problema. Npś., mnoge starejşe Ženske imajo predispozicijo zarazvoj uśinske
inkontinence, ki je posledica noseěnosti in postmenopavzalnega upada estrogena.
Te Ženske ostanejo kontinentne, dokler se ne pojavi nek pśecipitirajoěi dogodek'
kot npr. infekcija seěnih poti ali zmanjşana gibljivost. V tem primeru bi pśedis-
pozicijske dejavnike reşevali z boljşim pśosvet|ievanjem in uěenjem preventivnih
ukéepov, pśecipitiéajoěe dejavnike pa bi reşevali neposredno.
Kombinacija nośmalnih pśocesov staśanja in bolezni że sama po sebi predstav|a
problem pri starostniku. Z ôoőatkom inteśnistiěnih ali kiruśşkih intervencij pa
povzroěimo podaljşano neaktivnost ali leÁan1e, kar lahko privede do mnogih
fizioloşkih problemov (Tabela 1).
Kombiniran uěinek procesa staranja, kroniěnih bolezni in psihosocialnih
dejavnikov lahko privede k veěji funkcionalni okśnjenosti, kot jo obiěajno povzroěi
pśimaśna bolezen' Ce za starostnikî ni na vo|o dobśe rehabilitacije, sproŽi
hospitalizacfja starostnika negativen proces, ki vodi v institucionalizacijo, in to
kljub temu, da so bile internistiěne in kirurşke intervencije same po sebi uspeşne.
PREPREĘEVANJE KoMPLIKACIJ HoSPITALIZ^CIJE
Bo|nişniěno okolje je za mnoge starostnike dezorientiéajoěe in ogśoŽajoěe. Vsi sta-
śostniki so tudi izpostavljeni pojaw sekundarnih komp|ikacij. Poznavanje in
razumevanje bolnikovih duşevnih, fiziěnih in socialnih sposobnosti pred hospita-
llzacijo je kljuěnega pomena zaprepreęevanje posledic hospitalizacjje. Te informaclje
lahko pridobimo od svojcîv, sosedov, osebnih zdravnikov. Podatki' ki nam jih
posśedujejo, se lahko razlikujejo od tistega, kar sami opazimo pri hospitaliziranem
staśostniku. S temi informacijami lahko tlldi laŽje ocenimo moŽnost sekundarnih
komplikacij pri staśostniku in naěrtujemo ukéepe, ki bi le-te prepreěili.
Ukśepi za prepreęevanje komplikacij hospitalizacije starostnika so ştevilni:
. zgodnja mobilizacüa
. program pasivnih in aktivnih vaj za prepreěevanje venostaze
. dihalne vaje in izkaş´evanje za prepreęevanje respiratornih komplikacij
. prepśeěevanje nastanka razjed zaraői pritiska invzdtŽevanje intaktnosti koŽe
. vzdrÁevanje giblivosti sklepov
. vzdr½îvanje kontinence
. ohśanjanje mişiěne moěi in vzdrŽlivosti
. izbośşanjî kardiovaskularnih zmoŽnosti
. omogoěanje bolnikom ěim bolj samostojno izvajanje dnevnih aktivnosti
. pśepreěevanje socialne izolacije
. prepreěevanje sopojavov zdravil
23
. Zmanjşevanje >sovraŽnosti< bolnişniěnega oko|ja
. prepśeěevanje negativnega odnosa okolice do bolnika
. vzôrÁevanje osebnih socialnih odnosov.
Nekaj besed bi rada namenila şe akutni zmedînosti oz. deliśiju, ki se razvije pri
starostnikih v bolnişnici. Deliśij se kaŽe kot motnja zavesti' pozornosti, mişljenja,
spomina, zaznavanja, ośientaci|e, psihomotoriěnega vedenja in ěustvovanja, z
motnjami ciklusa budnost-spanje, s fluktuiranjem simptomov ter z nenadnim
zaěetkom motenj. Pazljivi moramo biti, da delirija ne zamenjujemo z demenco ali
drugimi vzroki halucinacij in vedenjskih moteé{. Vzrokov za delirij je veę,: razne
bolezni, abstinencna kéiza zaradi alkohola ali drugih drog, odpoved organov,
metaboliěne, endokéine ali elektrolitske motnje, nepoznano okolje, boleěina, stées,
pomanjkanje spanja itd. Deliéij poskuşamo obvladovati z iskanjem vzrokov zanj inz odpravljanjem le-teh, ves ěas deliśija pa mośamo bolniku zagotavljati vaśno
okolje. Aktivno zdravljenje vzrokov delirija obiěajno privede do njegove izvenitve,
vendar paje to lahko dolgotśajen proces.
MUUTTD$CIPLINARNI PRISTOP
Takoj, ko bolnikovo stanje to dovoljuje, bi morali pśiěeti z ukéepi, ki bi vodili k
funkcionalni neodvisnosti starostnika. Bistven pśi obśavnavi starostnika pa je
timski pristop. Na Žalost veěina bolnişnic pśi nas nima moŽnosti, da bi v
zdśavstveni tim vkljuěila vse potrebne strokové{ake. Poleg zdtavnňka, medicinske
sestre in fizioterapevta, so to şe delovni éeśapeYt, socialni delavec, věasih pa tudi
gerontolog. Skupni cilj vseh ělanov tima bi mośal biti prepreěevanje starostnikove
in stitucional izacise.
ZAKIJUĘEK
Skéb za staśostnika se razlikuje od bolnişnice do bolnişnice in od oddelka do
oddelka teś je odvisna od rutine v bolnişnici ali na oddelku. ob hospitalizacdi
izgubijo staśostniki del samostojnosti in svobode odloěanja, zato je zelo
pomembno, da so starostniki obravnavani glede na svoje individualne potrebe,
okolişěine in pśiośitete. Ker smo medicinske sestśî Y ěasu hospitalizacije
staśostnikov tisti profil zdravstvenih delavcev, ki najveě ěasa pśeŽivi z njimi, lahko
s kakovostno oskébo pśipomośemo k zmanjşanju komplikacli hospitalizacije.
24
Liteśatura:
- Chang E, Hancock K Chenoweth L, Jeon YH, Glasson J, Gradidge K, Graham
E. The influence of demographic variables and ward type on elderly patients
perceptions ofneeds and satisfaction during acute hospitalization. International
Journal of Nursing Practice 2003; 9: I9I-201.
- Fagerberg I, Kihlgren M' Registered nurses' expeśiences of caring for the elderly
in different health-care arîas. International Jouśnal ofNursing Pśactice 200I;7:
229-236.
- National Health and Medical Research Council. Minimising adveśSe
consequences of hospitalization in the older person. Series on clinical
managemînt problems in the elderĚ No 3. Canbeśra: Australian Government
Publishing Service, 1994.
- Nyden K, Peteśsson M, Nystrom M. Unsatisfied basic needs of older patients in
emergency care învironments - obstacles to an active śole in decision making.
J Clin Nurs 2003; 12:268-274.
- o'Hara R, Mumenthaler MS, Davies H, Cassidy EL, Buffum M, Nambuśi S,
Shakoori R, Daniîlsen CE, Tsui Ě Noda A, Kéaemer HC, Sheikh JI. Cognitive
status and behaviośal problems in oldeś hospitalized patients. Ann Gen Hosp
Psychiatśy 2002; l: 1-ll.
- Roş-opaşkar T. Akutna zmedenost in deliśij pri bolniku z rakom. onkolog|ja
2001; 5: 15-18.
- Sager MA, Frankî T Inouye SK, Landefeld Cs, Morgan TM, Rudbe MA,
Sebens H, Winograd CH. Functional outcomes of acute medical illness and
hospitalization in older persons. Aéch Inteśn Med 1996; 156: 645-52.
- Schuurmans M, Duursma S, Shortridge-Baggett L. Earý recognition of delirium:
review of the literature. J Clin Nurs 2001; l0:'l2t-729.
- Wadensten B, Carlsson M. Theośydśiven guidelines for practica| care of older
people, based on the theory of gerotranscendence. J Adv Nurs 2003; 41: 462-4'10.
25
ZTW.,JENJEZ RAKOM Y STAROSTI
Albňna Bobngx pśoĎ, deĎect.'viş. med. ses.
Slovensko druşno Hospic, Ljubljana
tIvOD
Ko postajamo starejşi se naşa Življenjska priěakovanja poveěujejo in za veěino od
nas so vśednote in stalişěa odvisna od razliěnih spśememb, ki se dogajajo v
Življenju. TeŽko je śeěi katere spremembe so to, zatrdno pa vemo, da imajo ljudje
pri 70-ih letih drugaěen pogled na Življenje kot mladi pśi 20-ih (Ko, Bubley, 2001).
Ko starejşi ělovek izve za diagnozo rak, so njegove reakcije, odzivi in potśebe po
zdravljeĄiu dśugaěne od tistih pri mlajşi osebi. Študije so pokazale, da se starejşi z
diagnozo raka v Živśenju bo´şe spoprijemajo na psihosocialnem podroěju, kot
mlajşi (Thome in sod.' 2003). Tčk odgovor je morda povîZan z veějimi Življenjskimi
izkuşnjami, ki vod|jo do veěje sposobnosti spopadanja s teŽkimi situacijami.
Starejşim, ki morda pravkar pśiěenjajo sprejemati svojo umrljivost, kakovost
½ivĚenja postaja bo! pomembna kot kvantiteta' Mlajşi so bolj pśipravljeni pśenaşati
nepśijetnosti' ki so povezane z zdravljenjem śaka in jim veě pomeni kvantiteta
Življenja (Berglund' Eśicsson, 2003).
V okviru tega' je prva vloga medicinske sestre in dśugega zdravstvenega osebja, ki
neguje starostnike z rakom, d² sî v ěasu aktivnîga zôrav|jenjavzdrŽlje zadovolivo
kakovost Živlsenja, potem pa jim je potśebno povrniti najboljşe moŽno zdravstveno
staqje, ki ga v teh okolişěinah lahko doseŽejo (Redmond, Aapro, 1997).
YzdrŽevanje kakovosti żivĚenja zahteva veliko znanja o tem, kaj je za starostnike z
rakom dobro kakovostno Življenje. V śazliěnih raziskavah so poskuşali kakovost
Življenja ocenjevati z upośabo obstojeěih vpraşalnikov o kakovosti Živbenja ali pa so
le-te priśedili za uporabo pri starostnikih (Hanlon in sod', 2000; Poussin in sod.,
2000). Standaśdiziśani vpśaşalniki o kakovosti Življenja so veěinoma uporabni za
odrasle, ki so aktivni in imajo polno zaposliteé kar ni umestno za staśejşe. Imeti
dobro Življenje in biti sprejet ni najpomembnejşe samo za posameznika (Kuśtz in
sod. 2002), ampak za celotno populacijo. Ganz s sodelavci (1991) je celo ôokaza|,
da je kakovostno Življenje boljşi napovedovalec kakovostnega staranja - kot
katerakoli zdravstvena meśila ali ocena s pomoějo lestvice Karnofsky.
Izkuşnje staśejşih ljudi, ki ŽivlJo z śakom nas uěijo, da na kakovost Živ´enja vplivajo:
kombinacija let, spremliajoěa obolenja ter zaznavanje sedanjega in predhodnega
Življenja (Thome in sod.' 2003). Starejşi, ki imajo Še druge spśemlja1oce boieznt, so
zaradi raka morda fizięno manj prizaôeti in zato tudi neradi priznajo, da so se
poslabşale njihove fizięne sposobnosti, potem ko so izvedeli za diagnozo.
Zdravstveni delavci se moramo zayedaĎi, da je naşa glavna naloga, da pśi oskébi
upoştevamo in śazumemo pśoces staranja teś upoştevamo izkuşqie z rakom'
26
Znanje o tîm, kako starejşi razumejo bolezen rak in kakşne izkuşnje imajo z njo,
kakşni so bili: njihov naěin Življenja pred boleznijo, dśuŽbeni odnosi, kulturno
oko´î in prognoza bolîzni,lahko veliko pripomore k uěinkoviti individualni oskébi
starostnikov z rakom v ěasu bolezni in zdravljenja. Tčk naěin obśavnave se dogodi
bolj pośedko, to je péi ljudeh, starih 75 let in veě. V pśispevku so zato prikazani
razlięni pojmi o kakovosti ½ivlsenja v starosti, ugotovitve raziskav o izkuşnjah
starostnikov, ki Živijo z rakom, in o tem kako le-ta vpliva na njihovo vsakdaqje
ŽivUenje.
DEFINICIJA OSLABELOSTI
Starostno obdobje nekateśi delijo v veě skupin. Najveěkrat se uporablja
kéasifikacija, ki ljudi v letih od 60 do 74 şteje k mladim, od 75 in veě k starim, 85-
do 94-letni pa so zelo stari. Kdor jî starejşi, sodi k ''pśeŽivelim'' (Sinclair,
Dangerfield, 1998). Se bolj pogosto pa je starost 65 let postala mejnik za obdobje
staranja. Zato oôloęitev ni nobenega bioloşkega razloga, namreě pri teh letih se v
mnogih kulturnih okoljih ljudje upokojijo in zaěne se novo obdobje, ki ga
avtomatiěno povezujejo s poslabşanjem zdravstvenega stanja, ko se priěakuje kśajşa
Življenjska doba. Tak pogled na Starost ne velja veě, saj ljudje Živijo dlje in so bo´
zdśavi kot kdajkoli prej.
Fizioloşka staśost ěloveka se slabo oôraża v kronoloşki staśosti, toda kéonoloşko
Starost morda lahko upośabimo kot okvir za specialne intervencije s pomoějo
obseŽne geriatriěne ocene (Comprehensive geriatric assessment - CGA)
(Balducci, 2000). S to oceno, ki se uporablja zaônjih 15 let in jo jî razéil Roberto
Beśnabîi s sodelavci (2000)' se ugotavlja funkcionalne sposobnosti in priěakovanja
starostnikov ter odkéiva funkcijske' zdśavstvenî, socialne, rehabilitacijske in
prehrambene potrebe. Balducci (2000) pravi, da v pśaksi obstajata dva kśonoloşka
mejnika: 70 in 85 let. Sedemdeset let imamo za spodnjo mejo staranja, ker pogosto
spśemembe, nastajajoěe zaradi staśosti, hitro naśaşěajo med 70-im in 75-im letom.
Petinosemdeset let pa predstavlja mejnik za tveganje, da postane ělovek slabotîn,
ker so vedno bolj prizadete njegove ęutne zaznave (sluh in vid). Veěina ljudi v teh
letih postane funkcijsko odvisnih in veě kot 50 % posameznikov po 85-em letu
postane dementnih.
Izraz slabotnost je v osnovi śazum|iv, vendar v onkoloşki literaturi nisem naşla
prave definicije, da bi lahko z doloěenimi meśili ocenili slabotnost posameznika in
kako bi se prilagodili pogostim intervencijam v onkoloşki zdśavstveni negi za
potrebe slabotnih. Beśnabei s sodelavci (2000) v svojem prispevku, ko predstavlja
obseŽno geriatriěno oceno, poYzema, da je slabotnost stanje, ko je prisoten în ali
veě primanjk´ajev, ki lahko povzroěijo, da starejşi bolnik postane odvisen od
drugih. obiěajno so slabotni starejşi naô75le| imajo ruzlięne zdravstvene teŽave
in so Že odvisni ali pa obstaja tveganje, da bodo postali pri aktivnostih vsakdanjega
tivl1cnja odvisni od drugih.
27
PREDHoDNA NESPOSOBNOST ALI SoĘASNE BOLEZNI
Znanstveniki so dokazali, da pśibliŽno 80 % śudi, starih nad 65 let, ½ivi z eno ali veě
kśoniěnimi oboleqji, ki povzroěajo' da so staranje in staśa leta bolj spremljana s
stśani procesa teh kéoniěnih obolenj kot pa s stśani nafaYnega pśocesa staranja.
Staśostno spremenjen organizem je bo| dojemśiv za razvoj bolezni, ěeprav
njihovega pojava ne povzśoěi staraé{e. obstaja pozitivna povśatna zveza,ko bolezen
v starosti pospeşuie şkodljive vplive bolezni (Perilleux, Anselme, Richard, 1999).
V Sloveniji najveě ljudi (75 %) wre zaradi kéoniěnih nenalezljivih bolezni sśca in
oŽilja, rakavih obolenj in bolezni dihal. Enaki vzroki smśti so tudi v dśugih ôr½avah
razvitega sveta (Pentek' 1999)' Zaradi spremUajoěih bolezni je pśi oslabelih
starejşih bolnikih z rukom věasih teŽko dokazati pravo diagnozo in niso deleżni
pravilnega zdrav|jenja ali pa sploh ne pridejo do prave onkoloşke obravnave pśi
zdśavniku specialistu onkologu (Redmond, Aapro' 1997).
Starejşim ljudem, ki nepśestano jemljejo zőravila ali si dajejo injekcije, se zdi veliko
bolj pomembno, da dobijo pravilno dozo standardnih zdravil kot pa kemoterapijo.
V staśosti se pojavi veě sśěno-Žilnih obolenj, kaś povzśoěa visok kévni pritisk, tîŽave
z dihanjem, slabşo mobilnost; veěje je tudi tveganje za poşkodbe, infekciie. Pri
oceni botnikovega stanja se velikokéat ugotovi nepojasqiene bolîěine, utrujenost,
pogosto odvajanje blata' zaprtje, slabost, bruhanje, motnje spanja, nejeşěnost in
drugo (Redmond, Aapśo, 1997). Starostniki tudi zelo neradi govośijo o stranskih
uěinkih, ki prizadenejo njihovo intimnost (izguba kontrole pri izloěanju vode in
blata, impotentnost, driska). V takih primeśih je potrebno bolniku dati prilożnost,
da se aktivno vkljuěi v reşevanje svojih tîŽaé da govośi spontano in da nima
oběutka, da je v breme ali ôaizgLeda' kot bi se pritoŽeval (Redmond, Aapto, Ď997).
Starejşi bolniki zrakom zelo pogosto trpljo zaraôi akutne in kéoniěne boleěine, ker
meni|o, da je neizogibna v njihovih letih in povezana z Ąjihovo boleznijo. Lajşanje
boleěinî je nezadovolivo pśi ´udeh, starih nad 70 let, bolj pogosto pri Ženskah, in
pri boleěinah, ki niso poyîZanî z rakom (Lefebvre-Chapiro in sod.' 2001). Veliko
oviro pri tem predstavlja nesposobnost komuniciranja, ki se pśi starostnikih pojavi
zaraôi dśuŽbenih ovié spośazumevanja, obstojeěe zmedenosti ali slabih kognitivnih
sposobnosti, ali prizadetosti séuha in govora (Redmond, Aapro, 1997). Zelo malo
se jih zaveda, da jî zaraôi tega pözadeta njihova mobilnost, da imajo motqie
spanja, so depresivni, manj so druŽbeno aktivni, slabşî sî prehraĄiujejo, pśizadete
so miselne funkc|je, jemati morajo veě zdśavil.
7,[V[,JENJE Z RAKOM V STAROSTT
Zelo malo je śaziskav, ki bi lahko dale odgovor na to, kako żivijo starîjşi ´udje z
śakom. V zadnjih dveh desetletjih se je razşiśilo kliniěno raziskovanje in vzporedno
s tem so se razvili śazliěni vpraşalniki o kakovosti Življenja, s katerimi se ugotavlja
kakovost Življenja tako, da bolniki sami ocenijo, kako Živijo, kako se spopadajo z
28
Thbela ]: Rezuét²ti razisk²ye: Thome B, fukes AK, Gunn²rs B, Halbeśg IR. The
Experiences of older People Living Wth C²ncer C²ncer nursing, 2003; 26 (2): 85-96
GLAVNE KATEGORIJE PODKATEGORIJE
A) Živ´înje zrakom pomeni telesno,
mentalno, socialno in
eksistencialno doŽivetje1. telesno doŽivetje (pśisotnost ali
odsotnost nesposobnosti in
omejenosti)
2. mentalno doŽivetje (mentalna
prizadetost zaradi raka, nihanje med
upaqjem in obupom)
3. socialno dożivetje (druŽina,
osamljenost' zavrż,enost, dednost,
reakcije okolice)
4. eksistîncialno doŽivetje (imeti dobro
Življenje, razmişljanje o Življenju in
B) zavedanje ali nezaveôanje bolezni 5. őifuzîn pogled naraka
6..iasen pogled na raka
C) prilagajanje na vsakdaqjî Življenje 7. nadzor nad boleznijo
8. zanikanje bolezni
9. pśilagoditev na bolezen
10. orimerianie z drusimi bolniki
D) oběutek sprejetosti ali zavrniltye
s stśani zdravstvenih delavcev11. oběutek sprejetosti (upanje)
l2. oběutek zavrnltve éobuo)
rakom, kakşne so njihove fiziěne, psihiěne in mentalne sposobnosti, kakşni so
druŽinski in druŽbîni odnosi ter na sploşno, kaj menijo o svojem zdravstvenem
stanju in kakovosti Življenja. Ęeprav so ti vpraşalniki standaśőizirani, velikokśat
niso uporabni za starejşe, ki imajo svoje potrebe in vrednote; v raziskavi se ali
primerja skupino starostnikov z rakom z zdravo populacijo (Hanlon in sod., 2000)
ali pa razlię,ne pomene o kakovosti żivhînja med starostniki in geriatriěnim
osebjem (Beśglund, Ericsson, 2003). V nekateśih primerih je ocenjevanje kakovosti
omejeno Samo na doloěeno teÁavo, kot je depresija (Kurtz in sod., 2002) ali
spopadanje zrakom dojke v starosti in pomoě religije (Feheś, Malé 1999)' boleěina
(Lefebvre_Chapiśo in sod., 200l), ocînarazĎięnih negovalnih potreb pri staśostnikih
in mlajşih odraslih (Evers in sod., 2002).
Na Švedskem se je skupina raziskovalcev odloěila, da bo namesto vpraşalnika o
kakovosti żivljenja (pri ugotavljanju kakovosti Življenja posameznikov, starih nad 75
let, z diagnozo rak) uporabila metodo intervjuja na domu (Thome in sod., 2003).
S pomoějo odprtih vpraşanj so ugotovili, kakşno je qjihovo razumevanje raka,
simptomov in teżav, ki so povezane z njim. Hoteli so izvedeti kakşen je vpliv raka
29
na vsakdaqie Življenje, kakşne so njihove izkuşnje s starostjo in pśizadetostjo zaraői
raka in drugih bolezni ter izkuşnje z zdravstyînimi sluŽbami ozfuoma delavci.
Bolniki so ocenili svoje Življenje z rakom kot telîsno, mentalno, socialno in
eksistencialno doŽivetje. Nekateri se zavedajo bolezni - drugi ne, nekateri so
sposobni imeti nadzor nad vsakdanjim Življenjem in svobodno sprejemati odloěitve
- drugi ne, nekateśi oběutijo potśditev s strani zdravstvenih delavcev - dśugi se
poěutijo zavrnjene.
V medicini Že dolgo ni veě glavni cilj samo preŽivetje, ampak se poskuşa
obśavnavati bolnika holistiěno in s tem upoştevati naěelo dostojnega żivljenja za
vse ljudi (Kiebert, 1997). Upośabnost rezultatov raziskav o kakovosti Življenja je
zîlo razlięna, zato se je vedno treba vpraşati: ali tako dobimo pravi opis zdravljenja
doloěene bolezni, ali lahko primeśjamo zôravljenja med seboj, med populacijami,
v razliěnih ěasovnih obdobjih' ali nam renlltati lahko sluŽijo kot prognostiěni
dejavniki. Kvalitativna analiza podatkov omenjene raziskave (Thome in sod., 2003)
je pśivedla do rezultatov (tabela 1)' ki kaŽejo na to, kako bi mośali v prihodnje
starostnikî z rakom obśavnavati holistiěno in se poslużevati celovite geriatriěne
ocene, da bi lahko izvajali individualno onkoloşko zdravstveno nego.
ZAKIJUCEK
Żiveti z rakom in biti star' pogosto s soěasnimi obolenji pomeni, da se staśostniki
z śakom v vsakdanjem Življenju spopadajo s telîsnimi, z mentalnimi, s socialnimi
in z eksistencialnimi teŽavami, zaruôi razlięnih omejitev in nesposobnosti' ki jih
povzroęirak, zaradi soěasne bolezni, visoke Živ´enjske starosti ali kombinacije vseh
tśeh (Thome in sod., 2003). Naěin spopśijemanja s temi teŽavami je zelo razlIě,en
od posameznika do posameznika. Nekateri se aktivno sooěijo z rakom in se ga
zavedajo, dśugi pa so v tej vlogi zelo pasivni, bolezen zanikajo in se je ne zaveőajo.
V Žffienju sta oba naěina kot dobra ali slaba' kar je odvisno od tega kaj starejşi
éjudje z rakom izberejo' ôa je za njih sprejemljivo ali nesprejemljivo in doloěene
stvari ignorirajo. oboje, śazumevanje in moŽno izogibanje mislim na raka, narîdi
vsakdanje Življenje laŽje. Na njihove odloěitve imajo velik vpliv mnenja
zdśavstvenih dîlavcev, ali se ěutijo spśejete ali zavśnjene, ter njihove Življenjske
izkuşqje, pridobljene z leti.
Staśejşi ljudje veliko govorijo o prihodnosti in vedno je pśi tem prisoten stśah pred
smrtjo (Beśglund, Eśicsson, 2003)' Ko ljudje govośijo o Žffienju kot celoti v
pozitivnem smislu in o starosti kot stopnji zakljuěka, bolezen rak nima tako
pomembne vloge. Veliko svojih teŽav pripisujejo spremembam zaradi visoke
starosti in si Želijo biti sprejeti in imeti kakovostno Živ|eqje. Kategośija kakovosti
Življenja se lahko spśeminja preko razumevanja in informiranja o moŽnostih
zdravljenja ter prek sprememb na podroěju zdtavja, oběutenja in socialne mreże v
okviśu onkoloşke zdśavstvene nege. Starostniki poroěajo' da so pomembni
pozitivni oběutki, ki privedejo do dobre kakovosti Življenja.
30
V starosti, se ljudje zrakom prilagajajo novim situacijam in prevzemajo nadzor nad
tem na razlięnî naěine. obiěajno se primerjajo z ljudmi v slabşi kondiclii' bodisi
zaradi uěinkov raka bodisi zaradi staśosti same po sebi. To pomeni, da so Žrtev
okolişěin in pogosto poskuşajo zaşěititi samospoştovanje (Thome in sod., 2003). S
strani zdravstvene nege je pomembno, da spoştujemo bolnikovo avtonomijo glede
izbire strategije za prllagoditev novi situaclji v staśostnem obdobju.
obstoj in misli na Živ´enje z rakom sprożiio oběutke upanja in obupa (Thome in
sod., 2003). To je individualno doŽivetje, potśebno za spopadanje z vsakdanjim
żivljenjem. Pri starostnikih z rakom pa je verjetno ěutiti vpliv omejenosti glede
pśińakovane Življenjske dobe. Pśi naěrtova{u onkoloşke zdśavstvene nege, bi bilo
potrebno upoştevati podporo upanja s posluşanjem bolnikov, z ôajanjem pomoěi'
kolikorjo potśebujejo, in takéat, kojo potśebujejo, in z nudenjem pomoěi, da se ne
poěutijo zapuşěene in éazvrednotîne, zarudi osebne varnosti.
Zdravstveni delavci igramo pomembno vlogo pri tem, kako starejşi z rakom żivijo.
Bolniki v pogovorih oběutijo potrditev ali zavrnitev, kar je odvisno od tega' kako
veśjamejo zdravstvenim delavcem ali jih posluşajo. Sposobnost izbrati svoj naěin
Áivljînja z śakom je odloěilnega pomena za ustvarjaqje spopadanja z boleznijo in
njenimi morîbitnimi pozitivnimi ali negativnimi izidi. Starostnike z éakom je
potrebno vzpodbujati, da sami izberejo naěin sooěanja z novo situacijo v
vsakdanjem Življenju. Podporo jim mośamo nuditi tako takéat, ko se odloěijo za
aktivno ali pasivno sodelovanje, kot takéat, ko se zavedajo ali sî ne zavedajo svoje
bolezni in prepuşěajo stvari zdravstvenim delavcem.
Literatura:
- Balducci L. Geśiatśic oncology: challenges for the new century. European
Jouśnal of cancer, 2000; 36: é74l-54.
- Berglund AL, Ericsson K. Diffeśent meanings of quality of life: a comparison
between what elderly peśSons and geriatric staff believe is of importance.
International Jouśnal of nursing Practice 2003; 9: 1I2-l19'
_ Beśnabei R, Ventuśiero V Tarsitani Ł Gambassi G. The comprehensive geriatśic
assessment: whwn, where, how. Critical Reviews in Oncology/Hematology,
2000;33: 45-56.
- Evers MM, Mîier DE, Mośrison RS. Assessing Diferencîs in Care Needs and
Seśvice Utilization in Geriatric Palliative Care Patients. Journal of Pain and
Symptom Management, 2002: 23 (5): 424-432.
- Feher S, Maly R. Coping With Breast Cancer in Latîr Life: The Role of
Religious Faith. Psycho oncology, 1999; 8: 408-4Ď6.
- Ganz Ł Lee JJ, Siau J. Quality of life assîssments:An independent prognostic
variable foś survival in lung cancer. Cancer, 199I; 67:3131-5.
31
- Hanlon AL, Watkins Bruner D, Peter R, Hanks GE. Quality of life study in
pśostate cancer patients treated with three-dimensional conformal śadiation
therapy: comparing late bowel and bladder quality of life symptoms to that of the
normal population. Int. J. Radiation Oncology Biol. Phys, 2001;49 (1): 51-59.
- Kiebert W (on behalf of EORTC QualĚ of Life Unit). Manual for a Standars
Téaining Course for Quality of Life Assessment in Clinical Trials. Bruss e|s, 1997 .
- Ko YJ, Bubley GJ. Prostate Cancer in the Older Man. Oncology, 2001;15 (9):
1 1 13-3 1.
- Kurtz ME, Kuśtz JC, StommelM, Given CW Given B. Predictośs of depressive
symptomatology of geśiatric patients with colorectal cancer: A longitudinal
view. SupportCare CanceÇ 2002; 10:494-50l.
- Lefebvre-Chapiro S, Doloplus group. The DOLOPLUS 2 scale - evaluating
pain in the eldeśly. European Journal of Palliative Care, 20011'8 (5): 191-l94.
- Pentek M. Stereotipi o znaěilnostih starejşe populacije. ZdravYar,1999,38:1-4.
- Perilleux E, Anselme B, Richard D et al. Razvoj ěloveşkega organizma. Biologija
ělovîka: anatomija, źlziologija, zdravje. DZS' Ljub´ana, 1999: 349-376.
- Poussirr G, Maltîs Gallo MC, Molrti R, Lc Quang C, Jasso Mosqueda G, Guytrt
F. Can we talk of quality of life just before death? European J. of Palliative Care,
2000;'l (6):218-220.
- Redmond K, Aapro MS (ur.)'Cancer in the Eldeśly: A Nursing and Medical
Perspective. Eso-EoNs Scientific Updates, Vol' 2; Series Eőitors:Veronesi U,
Aapśo MS; 1997.
- Sinclaiś D, Dangeśfield P. old age. Human Growth after Birth; oxford UniversĚ
1998:2Ď6-240.
- Thome B, Dykes AK, Gunnaśs B, Halbeśg IR. The Experiences of older People
Living With Canceś. Canceś nuśsing, 2003;26 (2):85-96.
JZ
ZDRAVLJENJE RAKA V STAROSTT
mog. Bojanq Pajk, dr. med.
o nko loş ki inştitut Lj u b lj ana
UvOD
Dejstva so, da z naraşěaélem starega pśebivalstva naraşěata tudi incidenca in
Smrtnost zaradi raka, da je v starosti presejanje za takom redkost, da je śak pśi
starîjşih pogosto odkśit v napredovalem stadiiu bolezni, da je zdravljenje raka v
starosti pogosto neustrezno in da so starejşi bolniki nemalokéat samo na podlagi
kronoloşke staśosti izkljuěeni iz kliniěnih raziskav.
Staranje je povezano s progresivnim upadaqiem funkcionalne reześve ştevilnih
organskih sistemov. Je zelo individualno in se slabo oőraŽa v kéonoloşki staśosti.
Kljub temu je meja, ko govorimo o starejşi osebi, doloěena kśonoloşko, navadno s sta-
rostjo 65 let. Starejşe od 65 let delimo v tśi starostne skupine: mlajşe stare (65-74 let),
stare (75-84 let) in zî1o stare (85 let in veě). Bolniki z rakom, ki sodijo v prvo
staśostno skupino so danes navadno zdravljeni podobno kot mlajşi bolniki,
medtem ko bolniki, starejşi od 75 let, pogosto samo zaśadi kéonoloşkî starosti niso
deleŽni multidisciplinarnega pristopa tako v diagnostiki kot v zdravljenju raka.
Da mośa biti obravnava starejşih bolnikov z rakom drugaěna in prilagojena
starostnikom se v zadnjem desetletju v svetu vedno bolj zaveôajo tako na podroěju
pśeventive, zgodnjega odkéivanja raka, kot na podśoěju zdravljenja. Novo hitro
razviljajoęe se podroěje kliniěnî onkologije, kl Áe ima svoje posebno mesto v
onkologiji tako v Ameriki kot ştevilnih zahodnoevropskih dśżavah, je podśoěje
geriatriěne onkologije, ki poleg znanja iz onkologije vk´uěujî şe znanje geriatriěne
mîdicinî.
Vpraşaqja, ki se nam zastavijo pri obravnavi staśejşega bolnika z rakom, so:
- Ali je bolnik bo|j ogroŽen zaradi raka ali zaradi spremljajoěih bolezni?
- Ali bo zdravljenje raka izboljşalo bolnikovo preŽivetje?
- Kako bo zdśavljenje raka vplivalo na kvaliteto Živ´înja bolnika?
- Ali je med zdravljenjîm s citostatiki bolnik ogroŽen zaradi hudih neŽelenih
uěinkov zdravljenja?
PREGLED STAREGA BOLNIKA Z RAKOM
Pri odloěitvi o najprimeśnejeşem naěinu zdravljenja staśega bolnika z rakom in
iskaqju odgovorov na zgornja vpraşanja nam je v pomoě razşirjeni geriatriěni
prîglîd (tabela l). Z njimpoleg zdravstvenega stanja bolnika, ki vkljuěuje doloěitev
33
Tabela l: Razşirjeni geriaéśiěni pregled
Funkcionalno stanje ADL - sposobnost za opravljanje dnevnih aktivnosti:
hranjenje, oblaěenje, uporaba sanitarij' osebna nega,
premikanje
IADL - sposobnost za samostojno Življenje: uporaba
transportnih sśedstev, śavnanje z denarjem, upośaba
predpisanih zdr avil, nakupovanj e, pśipśava hrane,
pśanje, uśej anje stanovaqja, uporaba telefona
Stanje zmogljévosté: Karnofski peśfośmance status
(PS), ECOG-PS (WHO PS)
Spśemljajoěe bolezni ştevilo sprem´ajoěih bolezniśesnost spśemljajoěih
bolezni (komośbidnostni indeks)
Socéo-ekonomsko stanje bivalni pogoji, moŽnost pomoěi svojcev ali őśugih,
pśihodki, stroşki, dostop do transporta
Geśiatśéěni sindśomi demenca - mini mentalni status (MMS), drugi
testi,depresija - geśiatriěna depśesivna lestvica
(GDS)delirij - ob blagi okuŽbi, zdravilihpadci (veě kot
enkrat meseěno)osteoporoza (spontane
fśaktuśe)inkontinencazanemarj enost,
odvisnostpolifarmacija (ştevilo zdravll, interakcije med
zdravili)
navade' telesna teŽa' albumini
stadija rakave bolezni in prizadetost bolnika zaraôi raka in spremljajoěih bolezni' s
posebnimi testi ocenjujemo şe funkcionalno stanje, stanje prehranjenosti,
razumevanje, emocionalno, socialno in ekonomsko stanje. Poleg tega ocenimo
navzoěnost geriatriěnih sindromov, med katere sodijo: delirlj, demenca, depresija,
inkontinenca, osteoporoza, poşkodbe, polifarmacija. Pśi odloěanju o zdravlenju
bolnika se moramo zavedati, da zaradi geriatriěnih sindromov lahko pśide do
zapletov med zdravljenjem raka, oziroma, da se geriatriěni sindromi lahko med
zdravlj enj em po slabşaj o.
Na podlagi opśavljenega razşirjenega geriatriěnega pregleda bolnike razvśstimo v
tri skupine z razlięnim priěakovanim trajanjem Življenja in tvegaé{em za zaptete ob
pśedvidenem zdravljenju. V pśvo skupino sodiio bolniki, ki so funkcionalno
neodvisni in nimajo śesnih sprem´ajoěih bolezni, dśugo skupino preőstavljajo
bolniki' ki imajo eno ali vîě funkcionalnih odvisnosti in stabilne spśemljajoěe
bolîzni (npr' stabilna angina pektośis, kroniěna renalna insuficienca in drugî),
tretjo skupino pa bolniki z zelo zmanjşano funkcionalno rezervo. Med bolnike z
zelo zmanjˇano funkcionalno rezervo po definiciji sodiio bolniki, staśejşi od 85 let,
z enim ali veě geriatriěnimi sindromi, z vîě kot tremi kéoniěnimi spremljajoěimi
boleznimi in tisti, ki potrebujejo pomoě pri opśav´a4ju vsakodnevnih aktivnosti.
34
Medtem ko bolnike iz prve skupine zôravimo enako kot mlajşe bolnike, bolnikom
iz druge skupine zdravljen1e prilagodimo. Pśi bolnikih z zelo zmanjşano funkcijsko
rezeĎvo pa je glavni namen zdravtjenja lajşanje simptomov in s tem boljşa kvaliteta
ÁivĚenja.
Razşirjeni geriatriěni péegled v pravîm smislu besede je zelo nataněen in ěasovno
zahteven, kar omejuje njegovo redno uporabo v vsakodnevni onkoloşki praksi'
Glavni cilj izbrane skupine geśiatrov in onkologov, ki deluje v okviéu ZdruŽenja za
geriatriěno onkologijo (sIoG - Society for Inteśnational Geriatric oncology), je
zato izoblikovati enostavna in poenotena priporoěila za gerialśiěni pśegled stafega
bolnika zrakom.
POSEBNOSTI ZDRAVTJENJA RAKA Y STAROSTI
Sodobno zdr avljenje rakavih bolezni j e multidisciplinaśno.
Kirurşko zdśavljenje in obsevanje sta lokalna naěina zôravljenja in sta varna tudi
pri zdravljenju staśejşih bolnikov. Pogosto Že sama kśonoloşka starost pśedstavlja
strah pred neuspelim kirurşkim posegom in starejşi bolniki so şe vedno neustrezno
kiruśşko zdravljeni, ěeprav raziskave kaÁejo, daje ob danaşé{em znanjll anastezije
in dobri poopeśativni negi smrtnost pri naěśtovanih kirurşkih posegih tudi pśi
staśîjşih bolnikih nizka. Nasprotno so dokazal| daje pśi operaciji zaradiurgentnega
stanja, kot je npr. ileus, smśtnost 2-3 kéat veěja pri bolnikih, starejşih od 70 let, kot
pri mlajşih od 70 let.
Tudi zdśavljenje z obsevanjem je lokalna oblika zdrav{|enja raka. Ker ima relativno
malo neŽelînih uěinkov, je primeren naęin zdravljenja za starejşe bolnike. Lahko pa
tovśstno zdravljenje za starega bolnika pśedstavlja oviro, ker poteka vsak dan,
obiěajno veě dni ali tednov, kar zahteva hospitalizacijo bolnika ali naporno
vsakodnevno voŽnjo, saj obsevanje izvajajo v śedkih pogosto oő bolnikovega doma
oddaljenih specializiranih centrih.
Uěinkovita oblika zdravl1enja, zlasti ruzˇirjenega raka, je sistemsko zdśavljenje,
kamor sodi zdravljenje s citostatiki (kemoterapija), hormonsko zdravljîqjî in
zdravljenje z bioloşkimi zÿavili. Pri zdravljenju starejşih bolnikov z rakom s
sistemsko kemoterapijo moramo upoştevati s starostjo pogojene spśemembe v
farmakokinetiki in farmakodinamiki citostatikov.
V starosti se lahko zmanjşa absorpcija nekateśih oralno danih citostatikov
(alkilirajoěi agensi, pirimidini, folati, etopoziô). Zaradi zma²|şanja celokupne vode
v telesu, maq|şe koncentracije be´jakovin in padca hemoglobina se zmanjşa
volumen porazdelitve za vodotopne citostatike, kot so taksani, antraciklini,
epipodofilotoksini, in zveěa sî qiihova toksiěnost. Zaraôi upada glomeśulne
filtracije, ki je ena glavnih fizioloşkih sprememb staśanja, pśide lahko do manjşega
izloęanja citostatikov, kot so cisplatin, metotreksat, bleomicin, karboplatin, ali
njihovih metabolitov. Zato je pri starostnikih zelo pomembno, da ocenimo
35
ledviěno funkcijo (endogeni oěistek kreatinina) in ustrezno prilagodimo odmerek
citostatikov pri zmanjşanem delovanju ledvic. Prav tako je v starosti lahko
zmanjşano delovanje jeter, kar zveěa toksiěnost nekatîrlh zdravil. ki se
metaboliziśajo v jetśih (ciklofosfamid, metotśeksat, gemcitabin, fluośouracil,
citarabin' antraciklini), zato mośamo pred vsakim ciklusom citostatskega
zdravljenja preveriti delovanje jeter.
S starostjo se zmanjşa ştevilo zarodnih celic v kostnîm mozgu in gastrointestinalni
sluznici, kar lahko povzśoěi bolj izraŽeno okvaśo delovanja kostnega mozga
(mielotoksiěnost) in vnetje sluznic. Pomîmbno jî, da pri zőravljenju to
upoştevamo in izvajamo ustrîzne pśeventivne ukepe za prepreievanje' kot so
uporaba śastnih dejavnikov za granulocite pri staśejşih bolnikih, ki prejemajo
kombinirano kemoterapijo (npś' CHOP pri limfomskih bolnikih), zdrav´enje
anemije, intenzivna ustna nega in hidśacija v primeru vnetih sluznic.
Starost Sama po sebi pśi zdśavljenju z antśaciklini pomeni veěje tveganje za okvaro
srca. Poleg tega So v starosti pogoste spremljajoěe kardiovaskularne bolezni. Prîd
odloěitvijo za zdravIjenjî z antraciklini moramo s kliniěnim pśegledom in
preiskavami (EKG' ultrazvok srca ali ventrikulogśafija) oceniti funkcijo sśca in le-
to spśemljati tudi med zdravljenjem.
Zaraôi s starostjo poyîzanî izgube nevronov je pri staśih bolj izraż.ena tudi
nevrotoksiěnost, kar upoştevamo péi odloěitvi o uporabi nîvśotoksiěnih
citostatikov, kot so vinka alkaloidi, taksani, cisplatin.
Zaradi omenjenih faśmakoloşkih sprememb zdravĎjenje s citostatiki pri starejşih
bolnikih predstav|ja veěje tveganje za mośebiĎne zapIete v primeśjavi z mlajşimi
bolniki. Vsekakor pa zaraői tega Starost Sama po sebi ni kontraindikacija za
zdravIjenje s citostatiki in ob upoştevanju farmakoloşkih in fizioloşkih spśememb v
staśosti lahko tudi stare bolnikî, kadaś je potrebno s citostatiki varno zdravimo. V
zaônjih letih tudi pśi starîjşih bolnikih poteka veě kliniěnih śaziskav, katîrih namen
je oceniti varnost in uěinkovitost manj toksiěnih citostatikov, kot so gemcitabin'
vinorelbin, taksani, kapecitabin, liposomalni doksorubicin, pri razlięnih vrstah
kemosenzitivnih śakov.
Hormonsko zdravljenje uporabljamo pri starejşih bolnikih s hośmonsko odvisnimi
raki. Jî uěinkovito in ima relativno malo neŽîlenih uěinkov. Med hośmonskimi
zdravili uporabljamo antiestrogene, inhibitorje aromataze, LH-RH analoge,
derivate progesteśona, antiandrogene in estramustin. Tamoksifen je antiestrogen, ki
ga najveě uporabljamo za zôrav|jenjî hormonsko odvisnega raka dojke. Za
zdravIjenje metastatskega raka dojke pa upośabljamo poleg tamoksifena şe
inhibitorje aromaIaze in derivate progesteśona. LH-RH analoge, antiandśogene in
estramustin upośab´amo za zdravéjenjî metastatskega raka pśostate.
Bioloşka zôraviIa, kot so monoklonska protitelesa in inhibitorji tirozin kinaze, so
novejşa vedno bolj obetajoěa oblika sistemskega zdravljenja, ki imajo zaradi
delovanja neposśedno na tumorskî celice malo neżelenih uěinkov in nekatera od
36
teh zdśavil so Že dovolj preuěena tldi za uporabo pśi starejşih bolnikih (npr
monoklonsko telo retuksimab za zdravljenje nekaterih oblik limfomov).
ZAKLJUĘEK
Zdravljenje śaka v starosti prilagodimo posameznemu bolniku, ko pśetehtamo
kośisti in tveganja zdravljînja za bolnika. o najpśimernejşi obliki zdravljenja se
odloěimo po opravljenem geriatriěnem pregledu bolnika, s katerim ocenimo
spremljajoěe bolezni, funkcionalno stanje' pśehśanjenost, razumevanje,
emocionalno stanje in prisotnost geriatśiěnih sinőśomov. Pri zdśavljeqiu raka v
starosti se posluŽujemo vseh oblik zdravljenja - kirurgije, obsevaqja in sistemskega
zdravl1enja. Pśi odloěitvi o vrsti sistemskega zdravljenja upoştevamo vrsto raka,
faśmakokinetiko, farmakodinamiko in toksiěni profil zdravil. Bolnike z zelo
zmanjşano funkcijsko rezîtyo zdrayimo paliativno.
Literatura:
1. Canceś carî in the oldeś population. AsCo Curriculum; Ameśican Society foś
Clinical Oncology; 2003.
2. Balducci L., Yates J. General guidelines for the management of oldeé patients
with cancer. NCCN proceedings, Oncology; 2000: 1-6.
3. Kemeny M. Cancer surgery in the older cancer patient. Hematol Oncol Clin N
Am 2000; Ď4:169-192.
4. Scalliît P., Pignon T. Radiotherapy in the elderly. V: Comprehensive geriatśic
oncology. Uredniki: Balducci L., Lyman G.H., Ershleś W.B. Harwood
Academic Publishers 1998: 32:421-429.
5. Balducci L., Corcoran M.B. Antineoplastic chemotherapy of the older cancer
patient. Hematol Oncol Clin N Am 2000; 14:193-212.
6. Monfardini S. Prescribing anti-cancer dśugs in eldeśly cancer patients. Eur J
Canceś 200Ż; 38: 234l-2346'
7. Balducci L., Extermann M. Management of the frail person with advanced
cancer. Cśit Rev oncol Hematol 2000; 33:343-348.
8. Balducci L. Geriatric oncology. Crit Rev oncol Hematol 2003; Ď4:2lI-220.
3',|
POSEBNOSTI V PREHRANI STAROSTNIKA
Helena Dśolc, viş. med. sestśa
onko loşki inştitut Ěublj ana
Staranje je nenehno potekajoě proces, ki ga spremlja peşanje tîlîsnih funkclj zaraôi
sprememb na tkivih' ośganih in organskih sistemih. Mnoge od teh sprememb so
posredni ali neposśedni vzrok za nastanek slabe prehranjenosti. Zaraôi propadanja
celic upade telesna teŽa in mişiěna moě, degenerativne spremembe na kosteh in
osteoporoza zmanjşujîjo gibalne sposobnosti starega ěloveka. Zmanjˇanje ştevila
celic v centśalnem Živěnem sistemu povzroěa opeşanje sluha, vida pa tudi vonja.
Velike spremembe se pojavijo na sĎcu in oŽi´u; delovanje srca se zmanjˇa zaraôi
molekularnih sprememb; Áile postanejo neproŽne, kśvni pśitisk se zvişa,
prekévavljenost moŽganov, jeter, ledvic in mişic je zmanjşana. Zaradi okśnjene
funkcije ledvic, kijo povzroěa skéěenje nefronskega sistema, so stari ljudje nagnjeni
k dehidraciji ali k pśekomerni hidraciji. Zmanjˇa se tudi funkcija vseh Ález z
notśanjim izloěanjem, kar povzroěi zniŽano presnovo inzni½ane energijske potrebe
starega ěloveka. S starostjo se zniÁa iz|oę,anje pśebavnih sokov, upoěasni se
peäistaltika żelodca in ěśevesja, zmanjşa se vsśkavanje hśanil iz zauŽIte hśane,
zaradi oslabljenega delovanja jeter je okéqjena pśîsnova in oskśba s hranljivimi
snovmi. Limfno tkivo, tkivo vranice' priż,eljca in limfnih vozliěev se bistveno
zmanjşa' funkcija T in B cîlic jî okénjena, imunski sistîm je oslabljen. Morebitna
slaba prehranjenost ali celo podhśanjenost dodatno prispevata k zniżanjl
odpornosti.
Starost je tudi obdobje, ko zaradi ştîvilnih koniěnih bolîzni starejşi ljudje
pogosteje in v veějem ştevilu jemljejo zdravila, ki lahko vplivajo na prehranjenost.
Najpogosteje so to őiuretiki, odvajala, sedativi, hipnotiki, beta blokatośji,
analgetiki, aspirin in antirevmatiki. Nekatîra od tîh zdrayll vplivajo na izkośistek
hranljivih snovi v telesu, nekatera na moŽganske centrî za uravnavanje teka in Želje
po hśani, zopet druga spreminjajovonj in okus hrane, povzroěajo suhausta, draŽijo
prebavila in zmanjşujejo vsrkavanje hranljivih snovi. Po dśugi stśani pa lahko
razlilęnî diîte, ki so v tem starostnîm obdobju pogostejşe, vplivajo na delovanje
zdravtl.
Pśehrano starih ´udi moramo obravnavati Ďlldi z ekonomskih, socialnih in
pslholoŠklh vtdikov' ki so maśstkda.; vzrok za to, da staäostnlk nî more zadovoljlti
svojih prehranskih potreb kakovostno in v cîloti. Pomembno je finaněno stanje
posameznika' saj jih veěina v tem Življenjskem obdobju razpolaga z omejenimi
sredstvi, pomembna je prehśanska kultura in tradicija okolja, v katerem Živi, osebna
izbira hrane' ki daje prednost bolj priljubljeni hrani, pśipravljenost in odpśtost
38
posameznika za nova znanja o prehrani in popestritvi jedilnikov. Za osebno
zadovoljstvo in oběutek neodvisnosti je nepogśeşljiva fizięna sposobnost
starostnika, da pride do trgovine peş, s svojim avtom ali z javnim prevoznim
sreőstvom in da si pripravi hrano sam.
Bolezni, ki se pojavljajo v starosti, se ne razlikujejo mnogo od tistih, ki se pojavljajo
pśi mlajşih ljudeh, vendar potekajo kéoniěno' zôravljîrye je pa dolgotrajnejşe,
zahtevnejşe in bolj izęrpava starostnika. Stari ljudje pogosto zamudijo
najprimernejşi trenutek, ker simptome spregledajo ali podcenjujejo. Poleg tega ne
Želijo nadlegovati svojega zdravnika, ali so celo prepriěani, da se jim bo posvetil
manj kot mlajşim bolnikom. Żalima mnogo kéoniěno potekajoěih bolezni, med
njimi so tudi obolenja s podśoěja onkologije, izrazit vpliv na pśehraqjenost bodisi
zaradi znLŽanega vnosa hrane bodisi zaradi spremenjenih potreb organizma po
energiji in hranilih. Mnogo staśih ljudi je zato podhranjenih Že na samem zaěetku
zdravljen1a. Hitśa doloěitev vzrokov zato,ki so lahko fizięne, fizioloşkî ali psihiěne
naśave, je bistvenega pomena za vzpostavitev pravoěasne in ustrezne pśehranske
podpośe.
Motnjî, ki so specifięnî za kasno Življenjsko obdobje in vplivajo na prehranski
status, so nasledqje:
- nezanimanje zahrano
- nezmoŽnost nositi hrano v usta
- pśoblemi z usti
- te½ave s poŽira²jem
- slaba prebava
- slabljeno vsrkavanje hranilnih snovi (malabsorpcija)
- zaprtje
- inkontinenca
Pri prehranski podpori starostnika moramo torej upoştevati starost v letih, bioloşko
Staśost in zahteve, ki jih narekujeta morebitna bolezen in njeno zdrav|ienje. Poleg
energije, potrebne za vzôrżevanje ustrezne telesne teŽe, mośamo biti şe zlasti
pozośni na vnos kalcija in vitamina D, vitamina C' folatoé vitamina B 12, Železa,
cinka teś na skéb za ustrezen vnos tekoěin in hiőracijo'
Pśi prehranski obravnavi starostnika nikakoś ne Smemo prezreti blagodejnega
vpliva telesne aktivnosti' Telesna aktivnost ima v vsakem Življenjskîm obdobju
neşteto dobrih vplivov na zdravje: porabimo odveěne kalorije, vplivamo na srce in
39
oŽilje teś se psihiěno bolje poěutimo. Starost ne sme biti oviéa za redno aktivnost v
okviru fiziěnih in psihiěnih sposobnosti posameznika, saj sprehod po sveŽem zraku
pospeşi tek in s tem pomaga pśepreěevati pśehśanske nezadostnosti, vzdśŽuje
mişiěno napetost in ravnoteŽje, kar prepreěuje padce, poşkodbe in zlome ter
ohranja starostnika samostojnega in neodvisnega od tuje pomoěi in postreŽbe.
ZAKIJUĘEK
obdobje starosti je specifiěno. Nedvomno pśedstavlja najveěji izziv
enaindvajsetega stoletja, ko se trudimo şe podalişati żivljenje in mu dati kakovost v
vseh pogledih in do konca. Zandi posebnosti in izjemnosti tega ŽivĚenjskega
obdobja je prehranska podpora staśostnikov vktjuěena v multidisciplinaśno in
interőisciplinarno timsko delo v péimaśnem in sekundarnem zdśavstvenem vaĎstvu.
Ljubljana, dne 27. 8. 2003
Literatura:
1. Thé.llnas B., Manual of Dietetic PśacÇicc, Blackwell Science, oxfośd, 200l
2. Pokorn D., oris zdtave prehśane, Pripośoěena pśehrana, Zdśavstveno varstvo
200l, letnik 40, Ljubéjana, 2001
3. Pokośn D., Skśivnost skéitih let, Pśehrana v tretjem Živ´jenjskem obdobju,
Fośma 7, Ljub|jana, 1999
40
PREHRAMBENA PODPORA STAROSTNIKA
Z RAKASTIM OBOLENJEM
mag. Nada Ko4jek-Rotovnňk, dś. med.
o n ko loş ki inştitué Lj u b lj ana
I'IVOD
Rak je bioloşko heterogena bolezen.
Spremebe mîtabolizma zaradi sindroma rakaste kaheksije spadajo med osnovne
znaěilnosti bolezenske slike bolnika z rakom.
PATOGENEZA KAHEKSIJE ZARADI RAKASTE BOLEZNI
Tčko kot je sam rak bolezen s ştevilnimi pojavnimi oblikami, ima tuői metabolna
prizadetost zelo razlięnî kliniěne manifestacije. .Razvoj śakaste kaheksijî jî
kompleksen in veěslojen. |zguba telesne też.e zaraôi propada skeletnih mişic in
dîloma maşěevja, jî najbo´ znaęi|na ( 1,2), vendar je le ena izmed komponent tega
sindroma. Bistvo sindśoma kaheksije je na eni slśani vpliv śasti tumorja na bolnikov
organizem in na drugi strani pśizadetosé org²nizma zar²di katabolnega vpliva protira-
kave teśapije. oba dejavnika skupaj vplivata na metabolizem bolnika preko:
1. spśememb v nevśoendokśinem séstemu
Ż. ´azvoja SIRS (sistemskega vnetnega odziva)
3. snovi, ki jih tvośéio tumośske celice.
Za spremembî v nevroendokśinem sistemu je znaěilno poveěano izloęanje stśesnih
hormonov: katekolaminov in oběutljivosti na njih, kortizola, insulina zaraôi pojava
fenomene stśesne insulinske śesistence in rastnega hormona. Znall7en je razvoj
sindroma zniŽanegaT3. Ta hormonska konstelaciiavzdrŽaje kataboéno stanje metabo-
hzmain pomembno vpliva na razvoj PEM (pśoteinsko+neśgetske ma|nutricéie).
,S´R,S je sistemski vnetni odziv, ki se v organizmu razvije kot odgovor na poşkodbo
organizma. osnovni mediatośji tega odziva so citokini. Citokini spadajo med glavne
efektorske molekule patofiziologije rakaste kaheksijî. Najbolj prouěevani je veśjetno
TNF-cé. Znanoje, da pospeşuje razgraônjo mişiěnih proteinov in inhibira lipopro-
tîinsko |ipazo. Ta încim omogoěa nalaganje trigliceridov iz kévi v maşěobne celice.
Zmanjşano aktivnost tega encime so pokazale ştudije na ljudeh in Živalih s kahe-
ktiěnim sindromom. Drugi znani citokini, ki ji povezujejo s sindromom rakave
kaheksije so inteślîvkin-l, ki pospeşuje sproşěanje TNF-cé iz makéofagov, interlevkin-6,
4t
interferon aIfaingama in veśjetno şe ştevilni drugi. V ştevilnih kliniěnih ştudijah so
poskusili povezati serumski nivo citokinov in stopnjo kaheksije. Yzrok negativnih
rezultatov teh ştudij je verjetno v tem, da te molekule delujejo kot avtokrini in
parakéini pśenaşalci. Prav tako pśaviloma na celice tîlesa ne deluje en sam citokin,
ampak je njihov vpliv skupen in kompleksen.
Tumorske celice tvośéjo ştevilne produkte, ki povzroěajo najrazlięnejşe spremebe v
organizmu. Nekatere poznamo in eden izmeô znańiInih pśoduktoé ki prispeva k
razvoju rakave kaheksije je PIF (proteolysis inducing factoś). Ta faktor pospeşuje
razgradnjo telesnih proteinov in dodatno pśispeva k razvoju PEM' Vveě raziskavah
so potśdili obstoj kislega peptida z lipolitiěnimi lastnostmi' Aktivnost tega peptida
bi lahko razloÁila nekatere karakteśistike kahektiěnega sindroma (1). Potencialno
terapevtsko sredstvo v terapiii kahektiěnega sindroma naj bi bila EPA (eikozapen-
toiěna kislina), ki je antagonist tega tumorskega proteoglikana (3). To odkéitje s
podroěja farmakonutśiciie je pomembno péedvsem, ker ponazarja Smer ruzvoja
sodobnih terapevtskih sredstev za zdravtjenje rakaste kaheksije (4).
Pomembna oblika vpliva tumurskih dejavnikov na organizemje tudi stanje, ki ga
opéeőelimo kot paraneoplastiěni sindrom. Faktorji, ki jih izloěajo tumorske celice
posnemajo delovaqje nekateśih hormonov in povzśoěajo bolezenske spremebe, ki
so znaěilne za pretirano izloěanje teh hośmonov. Klasiěen pśimeś je hipoglikemija'
ki se lahko razvije pri tumorjih, ki sproşěajo snov, ki je podobna insulinu IGF-II
(insulinski rastni faktor II).
OSNOVNE METABOLNE SPREMEMBE PRI STAROSTNIKU Z
RAKASTO BOLEZNIJO
Staranje je povezano zlpaőanjem mnogih funkcij telesa, ki so povezane s peşanjem
telesnih tkiv in pśedvsem s propadanjem puste telesne mase. Raziskave pa vedno
bolj kaŽejo, da je funkcionalno peşanjî zaradi samega staranja veliko maqjşe kot
smo mislili. V veliki meri so spremebe, ki spremljajo staraqie povezane z
neaktivnostjo, degenerativnimi boleznimi in pśeobremînitvî telesnih stśuktuś. Tako
je popolnoma nemigoěe loěiti uěinek fizioloşkega stranja in od staranja zarudi
patoloşkih vzrokov. To pomeni, da starostniki niso uniformna skupina z enakimi
pśehrambenimi zahtevami, ampak so ²jihove potrebe po hranilih odvisne od
njihove starosti in zdśavstvenega stanja.
V nedavno objavljenih prehśambenih priporoěilih loělio starostnike v skupino
mlajşih staśostnikov od 51-70 let in staśostnike nad 71 letom, zakatete tudi ve´ajo
pśiporoěiéa v tem tekstu. Prehrambînî zahiîvî miajşih starosinikélv niso zeiér
razlline od normalnih odśaslih.
Ko se spremembam zaraői starunja in drugih bolezni, ki jih ima rakast bolnik,
pridśuŽijo şe metabolne spremebe ki spśemljajo śazvoj rakaste kaheksiie, to vodi do
kompleksnih metabolnih spremeb. V ospredju je predvsem negativna energetska in
42
duşikova bilanca v telesu. Patofizioloşko opśedelimo ta proces kot katabolno
(razgraditveno) stafie metabolizma. Posledica tega procesa je, da se na starostne
spremebe dogśadi şe dodatno zmanjşanje in/ali spremeba funkcije şevilnih tkiv in
organov v organizmu.
Bazaln metabolizem in eneśgetske potśebe staśostnika z śakasto boleznijo
Starostne spremembe vodijo do zmanjşane bazalne pośabe energije. Poglavitna
dejavnika sta zmanjşanja puste telesne mase in manjşa fizięna aktivnost
starostnikov. Zato jî potreben niŽji eneśgetski vnos da prepśeěimo razvoj debelosti'
Ęe je eneśgetski vnos manjşi kot 6'3MJ je ogroż,en vnos nujnih mikéohranil, riziko
slabşe prehśanjenosti je velik. Zato je priporoěen energetski vnos vsaj 7, MJ|dan
(1760kcal) je riziko slabşe prehranjenosti bistveno manjşi. Zato je pomembno, da
starostnike vzpoőbujamo k telesni aktivnosti. Tako bo zaradi veějega vnosa hrane
manjşa nevarnost slabşe hranjenosti in hkéati pa bomo pripomogli k vzdrŽevanju
mişiěne mase staśostnika.
Ko staśostnik zboli zarakom se pśi 60 % bolnikov metabolizem patoloşko spremeni.
Ta je pśi bolniku lahko zvişan alizniŽan (5)'Pod vplivom patogenetskih dejavnikov
tumorskî kaheks|iî se razvije bolezensko stradanje organizma. Najbo´ pomebna
znaěilnost tega staéla je ta, da pri stradanju zaradi rakaste (ali druge kéoniěne
bolezni) bolezni nevroendokéini in vnetni mediatorji prepreěujejo adaptacijsko
zmanjşanje bazalnega metabolizma. Věasi se navidezno zdi, da imajo bolniki z
rakom zniż,anbazalni metabolizem zaraôi tega, ker propadanje funkcionalnih tkiv
vodi do zmanjşanja funkcionalne (lean, to je pśedvem mişiěna telesna masa)
telesne mase. Pośaba energije v mirovanju je namreě sorazmerna funkcionalni
telesni masi. Bolniki z rakovo kaheksijo velikokéat izg\edajo na videz >normalno<
hranjeni. Ęe pa jim izmeśimo sestavo telîsnih tkié lahko ugotovimo, da so
proteinske struktuśe v telesu bistVîno zmaqjşane. Bolniki imajo pri normalni
telesni teŽi v bistw relativno prevelik deleŽ maşěîvja in telesne vode. Zarudi
zmanjşaqja mişiěnega tkiva sî navidezno zdi' ôa je pśi qjih metabolizem zniż,an
glede na njihovo aktualno telesno teŽo.
Tümoś sam prav tako neposredno lahko vpliva na to ali poraba bazalne eneśgije
poveěana. V ştudijah, kjeś so pśimerjali bazalno porabo eneśgije pri bolnikih z
rakom in zdravih prostovoljcih, so ugotovili, da je pśi bolnikih z rakom trebuşne
slinavke in pljuń je bazalna pośaba energije poveěana, medtem ko pśi bolnikih z
rakom ěrevesa in żelodca tega niso dokazali (l).
Metabolizem ogljikovih hidśatov
Veěina solidnih tumorjev je slabo péekévljena, njihov metabolizem je preteŽno
anaeroben inzato odvisen predvsem od glukoze. Porabljena glukoza se pretvarja v
laktat, ki se nato v jetrih Y pśocesu Corijevega ciklusa pretvaśja nazaj v glukozo.
Aktivnost Corijeva ciklusa je pri bolnikih z rukom nekajkéat poveěana (6). Ta
43
pśoces zaradi Ďîlatiyne energetske neuěinkoYitosti povzroěa neto izgubo ATP
molekul in tako posredno vpliva na izgubo funkcionalnih tkiv in telesne teŽe. Pruv
tako je pśi bolnikih z rukom őokazano poveěan proces glukoneogeneze. Yztok te
metabolne abnośmalnosti ni polnoma jasen, veśjetno pa k njemu prispevajo
poveěana periferna ponudba glukoneogenetskih pśekuśzorjev in indukcija
glukoneogenetskih encimov.
Predvsem zaraôi zelo aktivirane glukoneogeneze je potśebno zmaqjşati obőobja
stimulac|ie glukoneogeneze. Ker je ta najveěja takéat ko stśadamo je pri bolniku z
rakasto boleznijo potreben konstanten zunanji vnos ogllikovih hidratov. To
doseŽemo z pogostimi obśoki, na dve do tri ure, in z uporabo kompleksnih
ogljikovih hidśatov in vlaknin (13). Pśi razgraônji vlakninastih oglikovih hidśatov
je pśehod glukoze iz prebavil v kéi poěasen in bolj enakomeśen. Tako zmanjşamo
obdobja stśadanja in hkéati prepreěimo pśeveliko ponudbo glukoze tumorskim
celicam. Pśehśana bogata z vlakninami tudi spodbuja rast mikśoflośe v debelem
ěrîvîsu' Posebej primerni sta topni vlaknini inulin in oligofśuktoza. Te vlaknine
imajo lastnost prebiotikov in presnovni pśodukti prispevajo k zmanjşevaĄju SIRS.
Metabolizem maşěob
Maşěevje predstavlja okoli 90 % eneśgetske rczetYe v organizmu. Pri sindromu
rakaste kaheksije bolnik izgllblja telesno teŽo delno tudi zaśadi poveěane
razgraônje maşěevja. Vzrok poveěane razgradnje tega tkivaje posleőica delovanja
tumorskih faktorjev in sprememb v ośganizmu gostitelja. Mobilizacija maşěobnih
kislin naj bi bila pomemben dejavnik, ki pśispeva k rasti tumorja (1). Raziskave so
pokazale, da imajo bolnice z ovaśijskim in endometrijskim rakom niŽje k9ncen-
tracije linolenske kislinî v podkoŽnem tkivu v pśimefiavi z zdtavimi (7). Linolenska
kislina naj bi preko levkotrienskega mehanizma' ki je del SIRS' stimuliśala śast
tumorskih celic >in vitśo< in >in vivo<' Prostaglandini, ki nastanejo iz linolenske
kisline naj bi imeli antiapoptotiěen uěinek (8).
Na sploşno veéja za starostnike da je najveěji priporoěeni vnos nasiěenih maşěob
najveě 10% (13). ostale maşěobî v prehrani naj bi bile nenasiěena, predvem
omega_3 maşěobne kislinî. Še posebej to velja za starostnikî z rakasto boleznijo.
omega - 3 mşěobne kisline in şe posebej EPA imaj potencialno terapevtsko vlogo
v teśapiji rakaste kahîksijî, predvsem naj bi pśipomogle k zmanjşevanju
propadanja puste telesne mase. Na drugi strani pa je metabolni vpliv nasiěenih
maşěobnih kislin za bolnika neugoden in zaĎo je şe posebej pomebno, da je
prehrana rakastega bolnika bogata z nenasiěenimi maşěobnimi kislini. Kadaś je
prehranski vnos nezadosten se zelo pripośoěa dodatek v obliki pripravkov śibjega
olja ali prehranski dodatek z visoko vsebnostjo maşěob ali EPA.. Maşěobe zelo
poveěajo energetsko gostoto hrano in je lahko energetski ôelez v pśehśani
staśostnika z rakom tllééi ééo 40 %.
44
Metabolizem pśoteénov
|zguba proteinskih stśuktur organizma je osnovna znaěilnost propadanje
organizma pri razvoju rakave kaheksije.Glavno mesto izgube telesnih proteinov so
skeletnî mişicî' Sploşna znaěilnost metabolizma proteinov je njihov poveěan >turn-
over<, pśi kateśem je poveěana tako gradnja, kot razgraőnja proteinskih struktur.
Ker je razgradnja relativno veěja, je neto uěinek izgubśanje telesnih proteinov.
Vzrok tega pojava je kompleksen. Bistvîni regulatośji tega pśocesa so katabolni
hormoni, citokini in tumurski péodukti kot so katepsin D' PIĚ TNF-cé. Sinteza
mişiěnih proteinov naj bi bila pri bolniku z rakom samo 8 % totalne sintetske
aktivnosti v tîlesu. Pri zdravih jî ta de|eŽ 53 %.
Zaradi teh metabolnih spśemeb je minimalen poteben dnevni vnos beljakovin
starostnika z rakasto boleznijo je l,Sg|kg|tt (l3). Kadaś je z normalno pśehśano
vnos beljakovin nezadosten, naj bolnik uŽiva beljakovinski prehranski dodatek ali
beljakovinski pśah, ki ga lahko dodajamo jedem.
Mikśohśanila (vitamini' mineśali)
Zaradi fizoloşkih sprememb starostnika se poveěajo fizioloşkî potrebe potrebe
posameznika po mikśohranilih, hkéati pa se tudi zoŽi terapevtska şirina in
toksiěnost relativnega predoziranja je veěja (l3). Ponavadi je pśi staśostniku z
rakasto boleznijo zaradi spremeb apetita in pogosto premajhnega energetskega
vnosa in hkéati poveěanih potreb zaraői bolezni, velik problem zadostitev
minimalno potrebnih mikéoîlementov. Posledica nezadostnega vnosa mikrohranil
je globalna: şe dodatno zmanjˇana metabolna uěinkovitost, imunodeficiînca in
slabşe funkcioniśanje organizma. Za poveěanje vnosa mikroelentov lahko
uporabimo prehrambene dodatke, ki imajo poleg veěje energetske ali proteinske
gosteto dodana tudi mikéohranila v ustreznih koliěinah. Pomagagamo si lahko tudi
meltivitaminskimi dodatki, bolniki naj jih jem´ejo v kompletni obliki in ne le
posameznih mikéohranil.
PPREPOZNAVA PODHRANJENEGA BOLNIKA Z RAKOM
Dokazano je, da ima podhraqjeni bolnik poveěan riziko mośbiditete in mortalitete
med zdravljenjem (9) Med zdśav[ienjem je podhśanjeno 85 % bolnikov z rakasto
boleznijo (10). K temu stanju pomembno (v 25-75 %) prispeva iatrogena podhra-
njenost. osnovna oblika te podhranjenosti je zmanjşan Ynos energije in proteinov,
ki ga spremlja premajhen vnos mikśohranil. V prvi vśsti vodi k temu neustrezno
znanje in neuěinkovita organizacija prehrane bolnikov. Dodaten ruzlog je
nespoznaYa podhra²jenosti in nezadosten metabolni monitoring bolnikov zrakom.
Dokazali so, da poveěanje in|ali ohranitev (9) funkcionalne telesne mase bolniku
omogoěizmanjşanje zapletov medzdravljenjem.Zato jî nujnapravoěasnaidentifÇ
kaciia podhranjenosti in ustrezna prehrambena podpora bolnikov z rakom. ZavedaĎi
45
Se moramo, da je funkcija hśanil v naşem telesu zmeraj kompleksna in ker se
pśepleta tudi funkcija hranil in njihovih pśesnovkov je metabolizem izjemno
komplesno podroěje. Nobeno hranilo ne deluje samo po sebi. Povezavo med hrano,
pśehranjevanjem in posameznikom lahko ocenim na veě naěinov in v vsakodnevni
kliniěni praksi upośabljamo oceno posameznikovega pśehśambenega statusa.
Prehrambeni status boléika moramo zmeraj ocenjevati individualno. Zmerajmoramo
povezati stanje bolnikove prehśanjenosti glede na njegovo sploşno zdravstveno staqje
in kako bo to vplivalo na zdravLjenje njegove bolezni.
IDEALNA PREHRANJENOST
. idealna telesna teŽa gleőe na sestavo telesa (śazmerje med mişiějem in maşěobo)
in njegovo vişino,dobśo razvite in napete mişice, Živahnost, tako duşevna kot
fizięna
Dobro pśehranjen posameznik poleg tega, da zadosti dnevnim potrebam po
hranilih, tudi vzdśŽuje doloěeno rezeĎYo Življensko vaŽnih hranil v telîsu.
SLABA PREHRANJENOST ALI MALNUTRICIJA
. Malnutricija ni samo podhranjenost, ampak je vsaka vrste slabşî pśehśanje-
nosti, ko v telo ne vnaşamo niti minimalne koliěine za żivhînje bistvenih hranil.
Znaěilna oblika ka podhranjenosti je beljakovinska podhśanjenost, ko je vnos
hśane na videz sicer zadosten, vendar je beljakovinsko pomanjkljiv' Takşni
posamezniki tudi na pśvi pogled ne izgledajo podhranjîni, vendaś ěe izmerimo
njihovo telesno Sestavo vidimo, da nimajo praktiěno nobenega mişiěja ampak
literano śeěeno jih je sam şpeh. Pomembna posledica malnutśicije je motnja v
intelektualnem doŽivljanuu in śazvoju.
PRETIRANA PREHRANJENOST
. Nekateri stśokovqjaki smatrajo pśetiśano prehranjenost, ki se kaŽe kot debelost,
za obliko malnutricije, zlasti ko pretirana koliěina maşěevja na telesu povzroěi
bolezensko debelost. Škodl.|iva pretiśana hranjenost je prisotna tudi pri posa-
meznikih, ki z megadozami raznlh preparatov sěasoma povzroěijo poşkodbe
tklv zaraôi toksiěnega uěinka posameznih koliěin doloěenih hranil.
lvlllJ 1\-Ą. ślß!rlx'l\l\ J _l!1\ (rÓ l
. to je stanje, ko posameznik zadosti minimalnim dnevnim potrebam po hranilih,
vîndaś nima praktiěno nobenih rezerY. V stanjih, ko so poveěane fizioloşke ali
presnovne potśebe organizma ne zmorejo vzôrÁevati normalnega delovanja
organizma in je odpośnost za strese okolja bistveno manjşa.
46
Kadaś so pri bolniku z éakom prisotni znaki kaheksije je prepoznava malnutrécije
lahka. Pomebnaizglbatelesne teÁe je po definicijiASPEN (American Societyfoś
Parenteśal and Enteral Nutrition) taktat, ko bolnik izgubi veě kot 10 % telesne teże,
ki jo je imel pred boleznijo.
Zahtevnejˇa je opśedelitev PEM. Za njeno oceno je potrebno upoştevati veě
objektivnih in subjektivnih kaza|cev. Najpogosteje upoştevamo nivo serumskih
albuminov, transeritrin, tîlesno teŽo, BMI, antfopometrijske meśitve, moě stiska
śoke in indeks prehśambenega rizika (nutśitional risk indeks).Nobena posamezna
meritev ni zadosti oběutljiva in specifiěna za identifikacijo podhranjenosti'
Interpretacija tîh mîritev zahteva specializiśano znanje in izkuşnje. Vsak bolnik z
rakom bi mośal imeti moŽnost timske obravnave, ki bi vkljuěevala tudi strokovnjaka
s tega podroěja. Veliko bolnişnic ima zaradi tega posebne pśehrambene skupine, ki
se ukvarjajo s kliniěno pśehrano, huje podhranjene bolnike pa obśavnavajo v
posebnih mîtabolnih enotah.
V vsakodnevni pśaksi jî je najbolj pomembno vpraşanje kateri bolnik z rakom bo
imel śîsniěne koristi s dodatno pśehrano. Ko śazmişljamo o tem, se moramo
preővsem zaveôaĎ| da pśehrambene intervencije predstavljajo metodo podpośe v
smislu vzdrÁevanja prehśambenega in funkcionalnega stanja med stresom zaraôi
rukavega obolenja in njene terapije. Mogoěe - zdi se celo precej verjetno, bomo v
prihodnosti zmoŽni modulirati tumorsko kinetiko in kinetiko kemo in radio-
terapevtikov preko prehrambenih modulacij vendaś to nikoli ne sme biti mişljeno kot
osnovna funkcéja pśehśambene podpośe. osnovna ideja je, őa nî zőtavimo raka,
ampak predvsem podpiramo pacienta med zdravljenjem. Na sploşno velja, da je
prehrambena podpośa smiselna pri (1l' 12):. Bolnikih s prepoznano malnutśicijo in ima dobrî moŽnosti za odgovor na
protirakavo terapijo. Takşen bolnik je kandidat za prehrambeno podporo Že
pśed zdravljenjem. Raziskave so pokazale ugoden uěinek pri bolnikih z izgllbo
telesne tete 10-15 %.
. Bolnikih, ki niso zmoŽni uŽivati hrane 7-10 dni, zarudi narave bolezni ali
posledic zdravljenla.
. Bolniki Z rîsno disfunkcijo prebavil (sindrom kéatkega ěrevesa' orofaringealna
disfunkcija..)
. Bolniki, ki so sicer dobro pśehra²jeni' vendaś njihov terapevstki plan vkljuěuje
multiple postopke zÿavljenja in je za uspeh zdravlenja nujna metabolna
podpora otganizma.
Naěin pśehrambene podpore je odvisen od bolnikovega stanja in njegove bolezni.
Na sploşno velja da je bolj fizioloşka pot vnosa hranil peroralna in enter²ln². Seveda
pa je v doloěînih pśimerih indicirano tudi paśenteśalno prehrambeno zdravljenje.
V deżelah Ěer je pśehrambena terapija bolj razvita so őelîŽni bolniki te metabolne
podpore tudi na domu. o obliki pśehśambene podpore naj odloěi strokovnjak, ki
41
pozna moŽnosti in prednosti posamîZnih oblik metabolne podpośe. Pśi nas je to
najpogosteje anesteziolog.
Ko razmişljamo o hranjenju bolnika z rakom, ne smemo pozabiti, da je że sama
PBM velikokśat vzrok imunodeficience.
ZAKIJUĘEK
Na sploşno lahko povzamemo, da je bolnik z rakom slabo prilagojen zmanjşanemu
vnosu hranil in poveěanim potrebam metabolizma tumorja in ²jegovega gostitelja.
osnovne znaěilnosti so poveěana tvośba glukoze v jetrih in njena zmanjˇana
peśifeśna pośaba' Zaradi tega je pospeşena prtlÇeoliza irr rtasÇartek glukonegeltetskih
aminokislin. Poveěana je poraba glukoze v tumorskih celicah in nastanek
laktata.Poveěana je lipoliza in tvośba maşěobnih kislin in glicerola. To prispeva k
energetski pośabi in glukoneogînezi. Lahko bi rekli, da so zaradi vpliva tumośja na
mîtabolizem, fav orizit ane energetske potśebe śakavih celic.
Pri starostniku se metabolne spremebe zaraôi rakaste bolezni nadgradijo na
metabolne spremebe zaradi staśanja. Vpliv nekatîśih metabolnih spremeb je
sineśgistiěen, zato je razvoj rakaste kaheksije éahko zelo hiter. Pśi starostnikih je
zato ze|o pomebna zgoônia prehrambena intervencija in tako pśepśeěitev razvoja
sploşnega slabega stanja, ki pomembno zmanjˇa moŽnost zdrav|jenja.
Zato mora biti metabolna podpora bolnika integralni del zdśavljenja staśostnika z
rakom. Prehśambena teraplja skupaj z dodatnim podpośnim podpornim
zôravljenjem s kateśim moduliramo Vnetne in metabolne spremebe rakave
kaheksije, omogoěa izbo´şanje uspehov zdravljenja. Multimodalen paliativen
pristop do znatne mere izboljşa kvaliteto Življenja tudi bolnikom z napredovalimi
oblikami rakave bolezni.
48
Literatura:
1. Tisdale MJ. Biology of cachexia. J Nat Can Inst 1997;89:1763 -1773.
2. Puccio M, Nathason L. Thî cancer cachexia syndrome. Sîmin oncol
1997;24(3):217 -287.
3. Wigmore SJ, Fearon KHC, Maingay JŁ Ross JA. Down-regulation of acute
phase response in patients with pancreatic cancer cachexia reciving oral
eikozapentaenoic acid is meőiated via suppśession of inteś1eukin-6. Clinical
Science 1997;92:215 - 221.
4. Wigmore SJ, Barber MD, Ross JA at al. The effect of polyunsaturated fatty
aciős on weight loss in patients with pancreatic cancer. Nutrition & Canceś
2000;36(2):1'17-184.
5. Knox LS, Crosby Lo, Feuerer ID ît al.Energy expenditure in malnourished
cancer patients. Aén Surg 1983;197:152-162.
6. Tayek Ja. A śîwiew of cancer cachexia and abnormal glukose metabolism in
humans with canceś. J Am Coll Nutr 1992; 1l:445 -456.
7. Hussey HJ, Tisdale MJ. Effect of polyunsaturated fatty acids on the growth of
murine colon adenocarcinoma in vitśo and in vivo. Bś J Canceś 1994:70:6 -7.
8. Tang DG, Chen Yo, HonnKV. Aéachidonate lipooxygenases as essential éegu-
latośs of cell suśvival and apoptosis. Pśoc Nat Acad Sci USA 1996;93:5241-5246.
9. ottery FD. Supportive nutrition to prevent cachexia and impśove qulity of life.
Semin Oncol 199 5;22:98 -1 I l.Rewiev.
l0. BAPEN report. Hospitalfood as tśîatment.:Allison SP (ed)1999. ISBN l-899467_
35-t.
1l. otteśy FD. Definition of standardized nutritional assesment and interventional
pathways in oncology. Nutrition.l996;lŻ(l suppl):S15 - S19. Rewiev.
12. Souba WW. Nutritional suppośt. N Engl J Med' 1997;336:4Ď -48. Rewiev.
13. Staveren WA, Groot L. Macro and micronutrient requirements. In: Espen
congress, September 9-13, 2000. Madśid, Španija.
49
ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKAO
KI SE ZDRAVI Z OBSEVANJEM
Marjana Beśnot, ani. dňpl. ośg., dipl. m, s., Gordang Maśiněek, dipl. m. s.
o n ko lo şki inşéiéut Lj u b lj ana
tIvOD
Dejstvo je' da se povsod v razvitem svetu sreěujemo s podaljşanjem Življenjske dobe
in z naraşianjem ştevila starih. Staranje spremljajo mnoge bioloşke, psiholoşke in
socialne spremembe. S staranjem se pojavi vse veě zdravstvenih problemov, med
njimi so pogosta rakava obolenia. K{ub napredku gerontologlje je v potroşnişki
druŽbi danaşqjega ěasa slika o starih ljudeh Žal şe vedno polna pśedsodkoé beseda
rak pa jo şe bolj pśîpoji z negativnimi oběutki. Ko nastopi bolezen, se vidno
zmanjşa sposobnost samooskébe in starostnik postaja vse bolj odvisen od okolice,
v bolnişnici je to od zdravstvenega osebja.
Medicinske sestśe (v nadaljevanju MS) se mośamo kot nosilke zdśavstvene nege
(v nadaljevanju ZN) aktivno vkljuěevati v iskanje n izvajanje najśazliěnejşih oblik
pomoěi in akĎivnosti, ki bi staśostnikom omogoěile ěloveka vredno ŽivJjenje tudi v pozni
starosti oziéoma tedaj, ko nimajo moěi, vo|je ln znanja za aktivno Življenje. Pśi izvajanju
ZN starostnika je ena najpomembnejşih nalog medicinskih sesteś zagotav|janje
kakovosti Živhenja, s pśizadevaqiîm Za pospeşevanje in ohranitev zdravja'
ZDRAVSTYENA NEGA STAROSTNIKA,
KI SE ZDRAVI Z OBSEVANJEM
TeÁave, ki spremljajo obsevanje, lahko razdelimo na sploşne in tiste, ki so znaěilne
za obsevanje doloěenega dela telesa oziroma doloěenih organov. Na njihov nastanek
moěno vpliva individualna oběut´ivost bolnika. Stari ljudje so na sploşno bolj
oběutljivi na do sedaj poznanî naěinî zdtavljînja rakavih obolenj. Razlog za to so
mnoge organske (bioloşke) in psiholoşke spśemembe, ki se pojavijo v procesu
staraqja. od sploşnih teŽav je najbolj znaęilna utrujenost bolnika (fatigue), ki jo pov-
zroiajo ruzpadli produkti śakastih celic. Neposredno je odvisna od velikosti obse-
valnega polja, celokupne doze obsevanja in organa, t´ je zajet v obsevalno polje.
Reakcije, ki spremljajo obsevanje, so lahko akutne ali kéoniěnî.
Akutne reakcije:
. sPLoŠNE: izg.lba teka (lahko odpor samo do nekateśe vśste hśane), navzea,
bśuhanje, diareja, utrujenost, izěśpanost in spremembe v kśvni sliki (padec
50
levkocitoé trombocitov in anemija), ki je posledica poşkodbe kostnega mozga
kot krvotvornîga oĎgana;
. LOKALNE: spśemembe na koŽi in sluznici v obsevalnem podroěju spśemembe
na organih, ki so zajeti v obsevalno polje.
Kśoniěne śeakcije:
. fLbroza koŽe (nastane zaradi poěasi napredujoěe atśofi|e kapilaś);
. hiperpigmentacija koŽe obsevalnega predela;
. kśoniěne spremembe na organih (mateśnica, mehuś,...) - pri starostnikih so
teÁave na posameznih organih v sploşnem prisotne ½e pred zdśavljenjem (razlog
je upad kondicije organizma kot posledica bioloşkih sprememb in nato şe
bolezni), z zôravLjenjem pa lahko pride do potenciranja teŽav.
Bolniku, zakaterega se naěrtuje zőravljenje zraôioterapljo, moramo najprej podati
sploşna navodila, ki so enaka ne glede na lokalizacijo teś dozo obsevanja in so
yezana pśedvsem na nego koŽe in sluznic mîd obsevanjem. Sledijo specifiěna
navodila, ki se razlikujejo glede nalokalizacl1o obsevanja (Rlglave, Rt pśebavil, Rt
pljuě...)' dozo obsevanja (veěja kot je doza obsevanja, veěji so stśanski uěinki) in
glede na pśiěakovane stranske uěinke.
Pri podajanju informacij starostniku mośamo upoştevati njegove sluşne, vidne in
umske sposobnosti, pa tudi znanje in izkuşnje. Staśostniki veěinoma slabşe slişijo,
lahko tudi slabo śazumejo in dojemajo, zato moramo znjimi govoriti razloěno in
dovolj naglas, pśi tem jih gledamo v obraz, najpomembnejşe şe posebej poudarimo
in veěkśat ponovimo. Dobiti mośamo povśatno informacijo o tem, kako nas slişijo
in śazumejo. Stari ljudje pogosto tudi slabşî vidiio, nîkateśi pa mośda ne znajo
brati, zaraôi tega je podajanie pisnih informacij MS bolniku starostniku pogosto
neumestno.
SPLOSNA NAVODILA:
Bolniku povîmo, naj si obsevan predel umiva samo zméaęno vodo. Lahko se pśha,
ne sme pa se namakati v vodi. Uporablja lahko samo nevtralna mila in şampone,
nikakoś pa ne draŽeěih sśedstev, kot so dezodoranti, Ďakl za lase, parfumiśane
kśeme in podobno. Barvila, s katerim je oznaěeno obsevalno polje, naj si ne
poskuşa odstśaniti z drgnjenjem, ampak naj si ga po prhanju neżno popivna.
Moşkim, ki si obsevajo glavo ali vrat, svetujemo, da se bśijejo z elektriěnim
brivnikom in naj ne uporabśajo brivske pene in britvice.
Koża, ki pokśiva pazduho, gube pod őojkami, povrşino v dimljah in med ritnicami,je zaradi veěje vlage in toplote şe posebej izpostavljena neŽelenim reakcijam.
Bolniku svetujemo, da si v koŽne gube, ki so v obsîvalnem polju, podlożi zloŽenec,
ki spśoti vpija nastalo vlago. opozorimo ga, da mośa bitikoż,a pred obsevanjem suha
in ěista, saj vlaga poveěa uěinek ionizirajoěih Áarkov na celice. Prav tako na koŽo ne
51
dajemo vroěih ali mrzlrih obkladkov. KoŽa postane v ěasu obsevanja zelo oběutljiva
in se hitśeje poşkoduje kot obiěajno. Bolniku svetujemo, naj ne nosi oblîke, ki bi
dśgnila in poşkodovalakoto, izogiba naj se tudi soncu in mrzlemu vetśu.
Za bolnike, ki si obsevajo glavo, je zelo pomembno, da vedo, da jim bodo na
obsevalnem podroěju lasje izpadli. Po nekaj tednih jim bodo priěeli śasti novi, ki
pa so obiěajno dśuge kakovosti. Med obsevanjem glave ni priporoěljivo barvati las,
keś to dodatno ôraÁi lasişěe.
Neredko lahko pri starostniku opazimo opustitev navad v zyezi s ěistoěo, z
oslabljenim oběutkom za estetski videz in neurejenost, ki je posledica peşanja
doloěînih sposobnosti ali pretiśane varěnosti. Veěji pśoblem lahko predstavlja tudi
spanje. Pripośoěamo mu, da je ęîz dan duşevno in telesno dejaven. Da ponoěi laŽje
spi, mu zagotovimo primerno posteljo, sobo pśezraěimo in primerno ogrejemo. Ęe
ga nespeěnost zelo moti, se o tem pogovorimo z zdravnikom.
AKUTNA REAKCIJA KOÇE NA OBSEVANJE
Negovalna diagnoza:
. Poşkodba kożî zarudi obsevanja, ki se kaŽe zrazhěnimi simptomi glede na stopnjo
prizadetosti (radiodermatitis I.,il.,III. stopnje).
Kadar obravnaYamo bolnika starostnika, Se mośamo zaveôatň, da je zaraői
doloěenih bioloşkih sprememb njegova koŽa veliko bolj oběutljiva na obsevanje kot
koŽa mladega bolnika. Tudi celi se mnogo poěasneje, zaradi tega so lahko teŽave v
zvezi z obsevanjem pri starostniku veliko veěje kot bi sicer bile. Pri starostniku
zaęnejo prevladovati procesi razgradnje, regeneraciiska sposobnost pa se moěno
zmanjşa. V tkivih upaőa koliěina tekoěine, izginjajo îlastiěna vlakna, namesto njih
se kopiěijo kolagenskavlakna. Stene kapilar postanejo manj pśepustne (sk1erotiěne),
zaraôi ě,îsar so tkiva slabşe oskébéjena s kisikom in hranili. KoŽa je suha, atrofiěna
in nagubana, zaraôitega1e bolj izpostav!înaraznim poşkodbam, radiodîrmatitis se
hitśeje razvije in hitro napreduje, celi pa se zîlo poěasi. Prav zato potrebuje koża
starostnika Že nasploh veě nege in oskébe, kadarje obsîvana, pa şe toliko boli.
ZDRAYSTVENA NEGA PRI OBSEVANJU
MOZGANSKIH TT]MORJEV
Najpogoste1e gre za radioterapevtsko obsevanje zasevkov v moŽganih iz odda|jenih
żarişě (metastaz), obsevamo pa lahko tudi pooperativno. TeŽave, ki spremljajo
bolnika z moŽganskim tumorjem, so glavobol , naYzea, bśuhanje, motqje zavîsti in
ravnoteÁja (nevroloşka simptomatika). Razlog za tîŽavî je zvişan intrakéanialni
pritisk, ki je posledica rasti tumorja in edîma.
52
Negovalne diagnoze:
. poveěana moŽnost poşkodb v zvezi z nevroloşkimi motnjami;
. slaba fizlęna mobilnost v zvezi z nevroloşkimi motnjami;
. deficit v samooskébiy zvezi z nevroloşkimi motnjami;
. neugodje v zvezi s simptomi povişanega intrakéanialnega pśitiska;
. nezadostn a prehrana in pitje v zvezi s slabostmi in z bruhanjem.
Pri starostniku, ki si obseva moŽganske tumośje, je navadno moěno izraÁen deficit
v samooskébi. Starostniku je v prvi vśsti potśebno zagotoviti udobno in vaśno okolje
ter moŽnosti zadostnega poěitka. Ęe ga spremlja tudi nevroloşka simptomatika, je
pogosto potrebna popolna pomoě pri zadovoljevanju potreb. Potrebîn je poostren
in stalen nadzor bolnika. Prav tako redna in pravoěasna aplikacija analgetikov,
antiedematozne in antiemetske terapije. Pogosto je staśostnika potśebno dodatno
hidrirati v obliki infuzlj. Ker je v obsevalno polje zajeto lasişěe, je zelo pomembna
nega lasişěa' Med obsevanjem bolnik ne Sme upośabljati &aż.eěih şamponov in
drugih kemiěnih sredstev. Potśebno ga je seznaniti z zaęasno izgubo las in o
moŽnostih uporabe lasulje in drugih pokśival (śute, kape).
ZDRAVSTYENA NEGA PRI OBSEVANJU GLAYE IN VRATU
Med tumorje glave in vratu uvrŠěamo malignome ustnic, ustne votline, żreéa, grla, nosu
in obnosnfü votlln, Álîz slinavk ter koŽo omenjenega podśoěja. Najveěkśat se tumorji
pojavijo na kśiŽişěu dihalne in prebavne poti, zaradi ěesar pogosto povzśoěajo motqje
pri poŽiéanju, dihanju in govoru. obsevanje lahko te teŽave şe poveěa (pojav edema'
luşěenje sluznice epitela)' Zaradi obsevanja so lahko poşkodovane ruzhřne senzoriěne
funkcije tega podroěja, to so okus, voh, sluh in ravnoteŽje. Pśed priěetkom obsevanja
mora boléik poskébeti za sanacijo zobovja, ńe je ta potrebna. odpośnost tkiva v
obsevalnem polju namśeě upade' zaradi ěesar se lahko ponovĎro Ďazplamtiio Že zastarîli
gnojni procesi okoli zobnih kośenin, kar bi lahko privedlo do obseŽnega vnetja. Ne
smemo pozabiti, da je med obsevanjem tudi sicer odpośnost organizma slabşa in je
bolnik zaradi tega bo! izpostavljen raznim infekcijam in vnetjem. Med obsevanjem
starostniku odsvetujemo uporabo zobne proteze (ěî jo ima), ker bi le-ta lahko
povzroěila dodatno poşkodbo ustne sluznice, oteżena in manj uěinkovita pa bi bila tudi
ustna nîga. Zobno protezo naj starostnik uporab|a izk´uěno samo za hranjenje.
Najpogostejşe akutne posledice obsevanja so:
- vnetje sluznice v obsevalnem podroěju (radiomukozitis) s spremljajoěo zmeśno
ali hudo disfagijo,
- vnetje koŽe v obsevalnîm po|u (śadiodermatitis),
- poşkodba Žlez slinavk' ěe so zajete v obsevalno polje, kar pśivede do zmanjşanja
izloěanja sline,
53
- Vnetje glasilk pri obsevanju grla (hripavost, dśaŽeě kaşelj)'
- vneta koŽa in sluznica se razvije proti koncu prve tretjine obsevanja (radikalno
obsevanje traja 5 - 6 tednov), mine pa v 2 - 4 tednih po koněanem obsevanju.
Med kroniěne posledéce obsevanja sodijo:
- kserostomüa (suha usta),
- poobsevalna gniloba zob,
- osteoradionekrozamandibule,
- fibroza in edem v obsevalnem podśoěju.
Negovalne diagnoze:
. poşkodba ustne sluzni cî zaraôi obsevanja, ki se kaŽe z razlięnimi simptomi
glede na stopnjo prizadetosti (radiomukozitis I.,il.,III. stopnje);
. izsuşena ustna sluznica zaradi poşkodb Ž|ez slinavk ob zdravljenju z obsevanjem;
. motnje pri prehranjevanju v zyîzi z mukozitisom, s kseśostomijo, spremembo
okusa in z okvaro zobovja ob zdravljenju z obsevanjem;
. moŽne Ďeż,ave z dihanjem zaradiîdîmain suhe sluznice dihal ter zastoj izloěkov
ob zdravllenju z obsevaqjem;
. otîŽeno govorno Sporazumevanje zarad´ vnetja glasilk, boleěe ustne votline,
suhe sluznice ali traheostome ob zdravljenju z obsevanjem;
. spremeé{ena telesna podoba zaraői spśememb zunanjega yideza in okénjenih
Življenjskih funkcii y zyezi z radioterapijo;
. poveěana moŽnost socialne izolacije v zvezi z oteÁînim sporazumevanjem in s
spśemenjeno telesno podobo.
Zaradi bioloşkih sprememb, ki spśemljajo staśostnika, so doloěene, Žeprej omenjene
teŽave şe toliko veěje. Pri staśostnikih je normalno opaziti peşaqie vida, sluha in oběutka
za okus. Opazimo lahko tudi izpadanje zob, neredko slabo ustno higieno. Pogosto pride
do situacij' da starostnik odklanja ali opuşěa potrebo po héani in tekoěini. Razlogizato
so razliěni in niso vedno vîzani na tumor ali obsevanje na tem podroěju' To so:
- te½ave z zobovjem,
- spśemenjena prehrana (stari ´udje se teŽje prilagajajo in sprejemajo spremembe),
- ěe preveě p!je, mora veěiréat na stranişěe, kar zaraői siabe poÇéetnosti teŽko stośi,
- lahko.se zgodi, da enostavno pozabijesti, nima oběutka lakote in Žeje,
- věasih misli, da je hrana zastśupljena,
- ima te½ave s poŽiranjem (mişice postanejo ohlapnejşe).
54
Ko imamo v obśavnavi starostnika, moramo biti zato toliko bolj pozośni na
zadostno uŽivanje hranî in tîkoěin, ob tem, da upoştevamo, da so njegove
fizioloşke potrebe y zvezi s hśano in tekoěino manjşe. Pomembno je, da śedno
kontroliramo tîlesno teŽo in nekatîre kévne pśeiskave po naroěilu zdravnika, sicer
pa svetujemo, dauziva hrano vîěkéat na dan v manjşih koliěinah.
ZDRAVSTVENA NEGA PRI OBSEVANJU PRSNEGA KOSA
V prsnem koşu se obsîva pljuěa, poŽiśalnik, sapnik in bezgavke, ki leŽijo med
obema pljuěnima kéiloma. To obsevanje bolniki obiěajno dobro pśenaşajo.
Upoştevati mośajo sploşna navodila glede nege koŽe, gledî prehśane (ne smejo
uŽivati vśoěe in zaěinjene hśane, piti morajo ěim vîě bogato kalośiěnih tekoěin) in
glede kajenja (odsvetujemo kajenje, kîr draŽi sapnik ozftoma pljuěa). Kako izrazit
je odziv organizma na obsevanje, je odvisno od razşirjenosti bolezni, psihofiziěne
kondicije bolnika in od radikalnosti obsîvanja. Pomen obsevanja raka pljuě je
pśedvsem v olajşanju bolnikovih teÁav.Te½avî' ki spremljajo pljuěnega bolnika med
obsevanjem, so:
sploşne:
. slabo poěutje, utrujenost, nayzea, izguba apetita, nerazpoloŽenje, nespeěnost
(obsevalni maěek);
. padec odpornosti zaradi supresije kostnega mozga (padec lîvkocitov,
trombocitov, anemij a);
lokalne:
. radioezofagitis (boleěina med poŽiśanjem, pekoěa boleěina za prsnico in v Žrelu),
. iśadiacijski pnevmonitis (teŽko dihanje, draŽeě, kaşelj, zvişana tempeśatura, tişěanje
za prsnico).
Pri obsevanju poŽiśalnika se zaradi otîkle sluznice pojavi teŽko poŽiranje. Nośmalno
pśehśanjevanje je moteno tudi zaradi zoŽilyî poŽiralnika s tumośjem. Najveějo
nevarnost predstavlja nastanîk ezofagotrahealne fistule, ki onemogoěa hśanjenje
po naravni poti. Veliko nevaśnost pa predstavljajo tudi sekundaśne infekcije, zlasti
g1iviěne'
Negovalne diagnoze:
. poşkodba sluznice poŽiralnika zaradi obsevanja;
. zv7ˇana moŽnost infekcije zaradi supresije kostnega mozga in slabşî pśehranje-
nosti organizma,
. neuěinkovito dihanje zaśadi śadio-pnevmonitis a inl ali fibśozî p´uě;
55
. pśestraşenost in tesnoba zaraôi oběutka pomaqjkanja zraka;
. moteno spanje in poěitek zaradi draÁeěega kaşlja in boleěinî v prsih;
. zaskébljînost v zvezi zboleznijo;
. utśujenost zaraôi neuěinkovitega dihanja ob fiziěni aktivnosti;
. motnje poěitka in spanja zaradi boleěine in kaşlja;
. zmanjşana sposobnost gibanja in samooskébî zaradi sploşne prizadetosti.
Stari ||udje imajo pri obsevanju prsnega koşa bistvîno veČ tîŽav kot mlajŠi bolniki.
Hitreje se utrudijo, tîżavî z dihanjem so veěje, pogosti so sekundarni pljuěni infekti
(zastojne pljuěnice). Zaraôi oslabljenih mişic pśSnega koşa in pritiska
abdominalnih organov na prsni koş se zmanjşa vitalna zmogljivost p|juě in s tem
bazalni metabolizem. Pśsni koş se pri dihanju ne more ustrîZno şiriti in kéěiti,
dihanjeje otîŽeno. Potreba po kisikuje v starosti sicer manjşa, poveěa pa se tvorba
sluzi (sekéeta)' hkéati pa se zmanjşa sposobnost za ěişěenje le-tega. Starostnika zato
pogosto sili na kaşelj (pogosteje pri kadilcih)' vendar Se ne mośe zadovoljivo
odkaşljati. S starostjo propada sapniěni in bronhialni migetalěni epitelij (njegova
vloga je prestrezanje praşnih delcev iz zgornjih dihalnih poti)' ki ga nadomesti
vezivno tkivo, kar lahko povzroěi kroniěni bronhitis in druge okuŽbî. V starosti je
pogost pljuěni emfizem, ki mu pravimo tudi starostna pljuěa, na motnje dihanja pa
lahko vpliva tudi prevelika tîlîsna tîŽa.
Naloge MS so, da poskśbi za optimalen naěin prehśane (po potrebi prilagoditi
prehrano) in primerno hidracijo bolnika. Bolnika je treba spodbujati k redni ustni
negi in higieni celega telesa, teś mu nuditi pomoě, ěe jo potrebuje. Skébno je treba
nadzorovati tîlîsno temperatuśo in intenzivnost kaşlja. Redno je treba ocenjevati
stanje ustne sluznice, pozoĎne pa moramo biti na sputum (barva, gostota). Bolnika
moramo spodbujati k rednemu izkaşlevanju in izvajanju dihalnih vaj, teś mu nuditi
pomoě' ěe jo potśebuje. Poskébeti mośamo za uśeditev ustreznega terapevtskega
poloŽaja ob napadu kaşlja ali ob boleěini.
ZDRAYSTVENA NEGA PRI OBSEVANJU TREBUHA
V zgornji tśetjini trebuha se obseva tumorje ż'elodca in jeter, v medenici pa zadnje
ěrevo, mehuś, pri moşkih prostato in tîstise, pri Ženskah maternico z jajěniki.
obsevaq|e ośganov v trebuhu je za bolnika zarudi velikega obsevalnega po´a in
vîlikî absorbirane ôozî zelo naporno. Pogosto je zaradi nastalih teŽav potrebna
nekajdnevna prekinitev obsevanja. Najpogostejşi stranski uěinki pri obsevanju
tśîbuha so:
. naYzea z bruhanjem,
. okvara ěrevesne sluznice s poslediěno diarejo,
56
. boleěine v spodqjem delu tśebuha, meteorizem,
. inapetenca,
. radioproktitis - vnetje sluznice zadnjega dela ěrevesja in analnega kanala, ki se
kaŽe s pogostim tişěanjem na blato, z boleěino v spodnjem delu tśebuha, diarejo,
s kévavitvijo iz ěśevesja in tenezmi,
. radiocistitis - vnetje sluznice seěnega mehurja s pogostimi in vîlikokéat boleěimi
mikciiami in s hematuśijo, pogosti so tudi infekti na mehurju,
. levkopenija, trombocitopenija in anemija,
. pri ginekoloşkih obsevanjih:vnetje sluznice nlnanjega spolovila,
. motnje v spolni funkciji.
Negovalne diagnoze:
. moŽnost slabşî prehranjenosti organizma zaraôi naIJZîe z bśuhanjem,
oslabljene prebave in zniżane absorpcije hśanil ob zdravljenju z radioteśapijo;
. mogoě pśimanjkljaj telesnih tekoěin zaradi driske in bśuhanja (dehidracija);
. spśemeq|ena funkcija ěrevesja: diareja zarudi okvare sluznice ob zdravljenju z
radioterapijo;
. poşkodba sluznice zadnjega dela ěrevesa in analnega kanala kot posledica
obsevanj a (pśoktitis ) ;. poşkodba sluznice mehuśja zaśadi obsevanja (cistitis);
. nespeěnost zaradi pogostega uriniranja in pekoěe boleěine v zvezi z
śadiomukozitisom;
. motnje psihofiziěnega udobja v zvezi s simptomi vnetja sluznic;
. pözaôeto dostojanstvo bolnika zaradi inkontinence.
K bioloşkim spremembam, ki nastanejo v procesu staranja, sodijo spremembe pri
izloěanju blata in urina. Starostnik, ki se obseva, ima tako navadno veě teŽav kot
mlad ělovek, vse teŽavî pa niso vedno povezanî zbolîzenskim stanjem. Pogosto
opazimo obstipacijo in meteośizem, kateśega vzrok je lahko v starostnem peşanju
peristaltike, premalo giba4ja, premajhnem vnosu tekoěin, nepravilni in nîzadostni
prehrani, Stresu, depresiji, zdravLĎih, ki jih staśostnik jemlje. Pogosto so nejeşěi ali
slabo jeşěi, ob tîm pa Se mośamo zavîdati, őa se eneśgijske potrebe z leti
zmanjŠujejo. V starosti je skoraj obvezna inkontinenca urina, nekoliko manj
pogosta je inkontinenca blata. Za starostnika, ki se obseva, lahko to predstavlja
velik problem, saj je zaradi poveěane izpostavljenosti koŽe vlagi le-ta vneta in
poşkodovana. obsevanje tega predela poşkodbo şe stopnjuje (şe posebîj, ěeje koŽa
tudi med obsevanjem vlażna) in kaj hitro se lahko razvije radiodermatitis. Dokaj
57
pogosta je tudi retenca urina (pri moşkemu je lahko śazlog hipertrofija prostate). V
starosti se pojavijo tudi anacidnost Želoděnega soka, motnje v funkciii pśebavnih
ż|ez in spremembe v ěrevesni flori, kar privede őo motenj v resorpciji hśanil,
vitaminov in anorganskih snovi. Pri ZN staśostnika, ki si obseva trîbuh, moramo
biti MS zaraôi sprem|jajoěih starostnih spśememb toliko bo´ pozorne, őa ne
spregledamo kakşnega bolezenskega simptoma in da ne zamenjamo teŽav, ki jih
ima zaraői starosti, s teŽavami, ki nastopijo med obsevanjem. Vsekakor potrebuje
starostnik predvsem veliko nege, njegovim potrebam pa moramo prilagoditi
prehrano (enîrgijsko bogatejşa hrana, veě manjşih obrokov dnevno), skébeti je
treba za redno odvajanje blata, zadovoljivo koliěino urina.
Posledice obsevanja predela medenice imajo navadno vpliv tudi na spolno funkcüo,
zato je prav, da starostnika o tem Seznanimo. Pri moşkem se zmoŽnost erekcije
zmanjşa, lahko pa je motnja prisotna Áe prcd zdśavljenjem. Vzśok so okvare arteśij,
ki oskśbujejo moşki spolni ud, in brazgotiétjeĄje, ki nastane po koněanem
obsevanju. Pri Ženskah se teŽavî (vnetje noÁnice, sluznice mehurja in danke) lahko
pojavi|o Žî meő obsevanjem ali takoj po ²jem. Zaradi pekoěe boleěine, ki se pojavi
ob tem' bolnica odkéanja spolne odnose. V obdobju spśememb po obsevanju, ko se
zaęne brazgotinjenje, se noŽnica lahko zlepi in kasneje povsem zarastî, tako da
spolni odnosi niso veě mogoěi'
ZDRAVSTVENA NEGA PRI OBSEVANJU DOJKE
Dojko se najpogosteje obseva postoperativno, v kombinaciji s sistemskim in/ali
kirurşkim zdśavljeqjem pa jo obsevamo tudi pri inoperabilnem karcinomu dojke.
Kadar gre za geneĎalizirano bolezen, je namen obsevanja dojke paliativîn - cilj je
zmanjşati teÁ'ave zaradi simptomov, ki jih povzśoěajo metastaze razlięnih lokacij, in
tako izboljşati kakovost Življenja bolnice. V tem primeśu se izvaja obsevanje kostnih
metastaz (s ciljem prepreěiti zlome,blażiti bolîěinî, poveěati mobilnost bolnice),
obsevaqje mediastinalnih bezgavk, ki pritiskajo na dihalne poti, nervus recurens ali
velike Žile, ter obseva4je regionalnih bezgavk zaradi kévavitve iz primarnega
tumorja alizaradi pritiska poveěanih bezgavk na okolna tkiva' Pri generaliziranih
kostnih mîtastazah se pogosto uporablja tehnika obsevanja zgornje ali spodnje
polovice telesa, katere namîn je zmanjşati boleěine za veě mîsîcev do 60 %.
Sploşne posledice obsevanja podroěja dojke so malo izraż,ene in jih bolnica
vîěinoma nî zazna. Lokalni uěinek je omejen samo na obsevalno polje in mogoěe
na probleme s koŽo, ki so predhodno ż.e opisani. Zelo pa je izraÁena motena
samopodoba bolnice, şe posebej seksualna funkcija. Bolnica' ki si obseva dojko,
potrebuje poleg ustrezne nege koŽe obsevalnega podroěja tudi veliko psihiěne
podpore. Ne redko se mora MS postaviti tudi v vlogo psihoterapevta.
58
ZAKLJUĘEK
Starost je ěas, ko se ěloveku manjşajo telesne in duşevne sposobnosti, veěa pa se
njegova duhovna dimenzňja, med kateśe sodi pristen in poglobljen mîděloveşki
odnos. Ęepśav se navzvîn każe neka humanost' so staśi ljudje v mnogih Življenjskih
situacijah obravnavani kot drugorazreőni drŽavljan| odśinjeni na śob druŽbe,
naloga nas vseh pa je, da staśostniku nudimo pozitivne spodbude za aktivnosti,
oběutek koristnosti in spoştovaé{a, da dobi >korajŽo< do Življenja, kijo potrebuje şe
posebno v prisotnosti bolezni. V onkoloşki zdravstveni negi obsega zdśavstvena
nega obsevanega bolnika starostnika prav gotovo pomembno podroěje.
MS, ki dela z ostarelim bolnikom, mora dobro poznati starostne spśemembe in
njihov vpliv na izvajanjî tîmî´nih Živ´enjskih aktivnosti. ZN' ki jo izvasa, jî
individualna in mora biti pśilagojena potrebam starostnika.
Literatuśa:
- Fśas A. P. Spolnost in rak II. In: Revija okno 1997;11:şt.1:14-6.
- Kladnik T. Staśost.In: Revija okno 2003;17:şt'l:29-32.
- Kobentar R., Maśiniě M.organske spremembe in motnje prehranjevanja v
starosti.Obzor Zdr N 2000;34:209-14.
- KéiÁ,aj M.Zdravstvena nega - pomemben dejavnik kakovosti ŽivIjînia v tśetjem
Življ eqi skem obdobju. obz or Zdr N 19 9 9 ;3 3 :269 -7 4.
- Leşniěar H. Radiotîrap1ja - kaj je to? onkologija 1997;1:4-12.
- Leşniěaś H. osnove radioterapije. In: Velepiě M., Skela-Saviě B.Priroěnik iz
onkoloşke zdravstvene nege in onkologije. Ljubljana:onkoloşki inştitut,
2000:139-46.
- Majdiě E. Radioterapija pri raku dojke. In: Fśas A. Ěed. onkologija. Ljub´ana:
Katedra za onkologijo in radioterapiio, onkoloşki inştitut, 1994: 18 5-90.
- Seniě B., Erjavşek Z.,Pouh T. osnove zdravstvene nege pri teleśadioterapiji in
brahiradioteśapiji' In: Velepiě M., Skela-Saviě B'Priroěnik iz onkoloşke zdravst-
vene nege in onkologije. Ljubljana:onkoloşki inştitut' 2000:139-46.
- Strojan P. Radioterap1a - zdrav|ienjî z obsevanjam.In: Revija okno 2003;17:
şt.1 : 1 1-6.
- Http://www.cancerbacup'org.ukjuljii,2003 :Cancer and oldeś People.
- Http://www.uni-lj. si julij, 2003 : Zdravstvîna nega staśostnika.
59
ZDRAVSTVENA I\EGA STAROSTNIKAO
KI PREJEMA SISTEMSKO TERAPIJO
Gośdana Lokajnaś, vňş. med. ses., Irena Kriż, dipl. m. s.
o n ko lo şki inştitut Li u b li ²n²
Zôravstvîna nega (ZN) starostnika v onkologiji je do sedaj relativno slabo
pśedstavljena v akademskih in profesionalnih prispevkih pri nas in v tujini (Bailey,
2003). Z naruˇě,anjem ştîvila prebivalcev in s staśajoěo se populacijo , ki obolîva za
razliěnimi oblikami raka, se poveěuje potśeba po tovrstnih znaéiih predvsem po
novih smernicah v ZN starostnika v onkologiji. Kompleksnost onkoloˇke ZN
starostnika je seveda vidna in veliko zanimanja MS v onkologiji je namenjenega
temu relativno mlademu podroěju.
Sistemska terapilja (SIS.TH.) je ena od oblik zdśavéjenja v onkologiji. Glavnina (90 %)
sistemskega zdravl1enja predstavlja citostatsko zdravljenje, zato bo veěji del pris-
pevka namenjen zdravstveni negi bolnika, ki prejema citostatike. Znanja na tem
podroěju, ki jih MS potrebujejo, so şiroka in specifiěna tet zahtevajo od MS stalno
sprem|aqie novosti. ZN starostnika' ki prejema sist'th., pa je malce bolj specifiěna
in ne vkljuěuje Samo osnovnih znanj s podśoěja ZN pri sist. th., temveě tudi specifiko
starostnika in njegovih potśeb.
Kakovostna ZN starostnika, ki prejema sist.th., se kaŽe v dobri psiho-fiziěni pri-
pravljenosti starostnika na sistemsko terapljo in nadzoru, prepreěevanju ter lajşanju
stśanskih uěinkov in komplikacij sist.th. (otto' 1998). Na tak naěin je bolniku
omogoěeno izboljşanje ali ohranjanje izvajanja osnovnih Živlenjskih aktivnosti ter
ostalih aktivnosti, ki pripomośejo k ěim hitrejşi samostojnosti (Boyle, 1992).
ZN starostnika zato v´uěuje pśipravo bolnika na sist.th. in aktivno sodelovanje
posameznika in é{egove drużine V procesu zdravljenja in nadaljnje śehabilitacije s
ělani zdśavstvenega tima, kjer ima pomembno vlogo MS(Boyle,1992).
Zdravstveno nego starostnika zato lahko śazdelimo na tśi veěje sklope:. pśipśava na sist. th.
. pśepśeěevanje in obvladovanje stranskih uěinkov in komplikacij sist. th.
. pripéava na odpust v domaěo oz. v domsko oskrbo.
ZNACILNOSTI PRIPRAVE STAROSTNIKA
NA SISTEMSKO TERAPIJO
Priprava bolnika-staśostnika na prejem sistîmske teraplje ima velik vpliv na potek
in rezultat zdravljenja. Le informiśan bolnik lahko aktivno sodeluje pri zdrav´eĄju
in izvajanju ukśepov za zmanjˇanje in prepreěevanje stranskih uěinkov citostatske
60
terapije. Pri starostnikih je namreě moŽnost nastanka stranskih uěinkov 2-3 krat
veěja kot pri ostali populaciji (Miller' 1999).
Pripśava na prejem citostatske terapije pri staśostniku se zaśadi specifiěnih obolenj,
ki so posledica degenerativnih spśemîmb in procesov staranja, loěi od fizięne
pripśave bolnikov ostalih starostnih skupin. Pri staśostnikih onkoloşkih bolnikih sî
na posameznih ośganskih sistemih pricakuje veěja moŽnost zapletov (Boyle, 1992):
kśi in kśvotvośni organi - zmanjşana moŽnost obnovî kostnega mozga in s tem veěja
moŽnost za nastanek infekclje, anemije, sploşne slabosti;
imunski sistem - zmanjşan imunski odgovoś, avtoimunska oboleqja, nevarnost infekciie;
koża in sluznéce - stanjşanje koŽî in podkoŽja, mośebitna moŽnost slabşega celjenja
koŽe, intîrakcije z inkontinenco, nepokéetnostjo in s slabşo prehśanjenostjo;
nevśoloşka obolenja - zmanjşana hitrost Živěnega odgovora, zmanjşana oběut|ivost
Živcev, zmanjşani vidni, sluşni in taktilni ěuti;
Pśipravo na aplikacijo citostatskî teśapije pri staśostniku lahko razdelimo na fiziěno
in psihiěno (Koren, 1999).
Fiziěna pripśava
1. sprejem bolnika;
2. ocena trenutnega stanja;
3. negovalna anamnezal.
4. opazovanje bolnika;
5. pregled medicinske in negovalne dokumîntacijî (poudarek na mośebitnih
kéoniěnih obole4jih ter psihiěnih in telesnih omejitvah);
6' priprava in napotitev bolnika na posamezne diagnostiěne preiskave po naroěilu
zdraynika (hematoloşke, imunoloşke, biokîmiěnî preiskave kévi in urina, endogeni
krîatinin kliéîns, UZ stca, renograĎija, rentgenska slikanja pljuě in srca, CT
pśeiskave, EKG;
7. >zbiranje izvidov<;
8. vzpostavitev venskega kanala (peśifeśna venska kanila, centśalni venski kateter'
venska valvula);
9' hidraciia bolnika (staśejşi pacienti so pogosto dîhidriśani, prevelika hitrost
infuzij je kontraindicirana)
10. aplikacija premedikacije (opazovanje bolnika zaraôi stranskih uěinkov
l 1. premedikacijskih zôravil,);
12. aplikaci|a citostatske terapije z monotośingom.
6I
Psihiěna pśiprava
Pśi psihiěni pripśavi starostnika na teśapijo mora medicinska sestśa poleg bolnika
vkljuěiti tudi njegove svojce. Prav svojci so tisti, ki najveěkéat skébijo za starostnika.
Vendar se mora medicinska sestra zavedati pozitivne in negativne vloge svojcev
starostnikov, ki se lahko odzovejo pśeveě zaşěitnişko oziroma so pśeveě Željni
odloěati (Isaksen in sod., 2003).
S pomoějo bolniku razumljivega in sistîmatiěnega pogovoéa medicinska Sestra
seznani starostnika o zdravilih' ki jih bo pśejemal in o tem' na kakşen ěasovni
inteśval bo zdravilo prejemal, kakşni so stranski uěinki in kaj lahko sam naredi za
omilitev in prepreěevanje stranskih uěinkov, kdaj mora poiskati zdravnişko pomoě,
kakşno prehrano naj bolnik użiva,...
Medicinska sestra naj bolniku povedano posreduje z besedami, ki so bolniku
razumljive, ter v obliki pisnih navodil. Povedano naj veěkéat ponovi in vzpodbuja
bolnika k pogovośu z vpraşanji. S tem zmanjşa moŽnost, da bi staśostnik, ki ima
teÁavî s spominom, pozabi| pomembne informacije.
Bolnik mora imeti moŽnost, da postavi vpraşaqja, na katîśî mora dobiti odgovore.
Prav tako nai bolnik dobi ime kontaktnî osebe, na katero se bo lahko obrnil v
primeru dodatnih vpraşanj.
staśostnik pa potrebuje veliko psihiěne podpore in vzpodbude, ki mu jih delno
lahko zagotovi medicinska sestra ali pa ga ta usmeri k psihologu.
ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA, KI PREJEMA SISTEMSKO
TERAPIJO
ZN starostnika' ki pśejema sist.th., zajema şiroko podroěje pridobivanja podatkov
o bolniku in naěrtovanje ukrepov ob aplikaciji sist.th.
Priěne se z ocenjevaé{em staqja boénika, ciśvih terapij e, doz zôravil, naěina aplikacije
in seveda możnih stranskih uěinkov in komplikacij terapije (otto' 1998).
ZN vkljuěuje tudi opazovanje bolnika pśed aplicirano teśapijo, med njo in po njej.
Vse te informacije morajo biti zapisane in na voljo vsem ělanom negovalnega in
zdravstvenegatima, ki so vk|uěeni v oskśbo bolnika'
Sistemska terapija (citostatsko zdravljenje, hośmonskazdravlla, imunsko zdravlienje)
lahko povzroěa ob ugodnih uěinkih zdravljenja tudi stranske uěinke teś komplikacije
v delovarlu organov in ośganskih sistemov. Sîveda se le - ti med seboj razlikujejo od
posameznika do posameznika in temu primerno pacienta individualno tudi
obravnavamo.
62
Najbolj pogosti stranski uěinki in komplikacije sist.th. so:
MIELOSUPRESIJA ali SUPRESIJA KOSTNEGA MOZGA
ANEMIJA
LEVKOPENIJA
TROMBOCITOPENIJA
MUKoZITIS ali ToKSIĘm wr"rrvl NA GASTRoINTESTINALNI TRĆKT
STOMATITIS
EZOFAGITIS
PROKTITIS
GASTROENTEROKOLITIS
ZAPRTJE
MoTNJE V oKUŠANJU
ANOREKSIJA
SLABOST TN BRUHANJE
ALOPECIJA
FATIGUE
EKSTRAVAZACIJA IN KoŽNE SPREMEMBE
VPLJTV NA OSTALE ORGANE IN ORGANSKE SISTEME
KARDloToKStĘNosT
NEVRoToKsIĘNoST
NEFRoToKSIĘNosT
HEPAToToKSlĘNoST
ToKSIĘNoST NA RESPIRAToRNIH oRGANIH
Prîd samo aplikacijo je potśebno oceniti stanje bolnikove psiho-fiziěne kondicije in
organskih sistemov, spremljajoěa bolîzînska stanja - kśoniěne bolezni in stanja,
predpisano standaśdno terapijo. Vsi ti podatki so izhodişěe pri naěrtovanju
nadaljnjih ukśepov pri aplikaciji premedikacije in sistemske terapije.V ěasu
aplikacije sistîmske terapije meśimo vitalne funkcije (RR, pulz, temperaturo,
dihaĄiî, vnos in iznos tekoěine) in funkcije ostalih organoY (stanje koŽe in sluznic).
63
Z natanęnim in s stalnim opazovanjem lahko hitro in pśavoěasno ugotovimo
komplikacije sistemske teraplje in pśavoěasno ukéepamo.
Zgoônji stśanski uěinki terap!|e, ki sî pojavśajo Sta navzea in bruhanje, ki ju s primerno
predpripéavo (aplikacija antiemetikov) pravoěasno pśepreěimo in omogoěimo bolniku
bo!şo kakovost Življeqja in vîlikokśat prepreěimo nadalnje komplikaclje.
Navzea in bruhaqje sta najbolj pogosta stranska uěinka pśi aplikaciji sistemske
terapije in povzroěata pri staśostnikih najveě teÁav,ks lahko vodijo v veěje teŽave in
komplikacije sistîmske terapije (anoreksija, motnje v elektśolitskem ravnoteŽju,
posledińno v motéle ritma sśca) (Maśek, 2003)'
Poznamo ancipiatorno naYzeo in bruhanje (pśed aplikacijo terapije - poslediěno
izzvane zaradi slabih izkuşenj s prejşnjimi terapijami), akutno (takoj po aplikaciji)'
podaljşano (6- 24 llt po aplikaciji in lahko traja do 7. dne) in perzistentno (kljub
vsem predpisanim zdravilom se ne umiri).
Bolnik in njegovi svojci morajo biti seznanjeni z naěini prepśeěevanjatehteŽav in
ukéepov v ěasu le - teh. Pśi starostniku ocenimo sposobnost żveęenja ter ga
spodbujamo in pouěimo o:. uŽivanju ştevilnih, manjşih obrokov,
. izogibanju mastni, zaęiél1eni, kisli in pśesladki hrani,
. izogibanju ostrim vonjavam in okusom,
. uŽivanju hladne, suhe hranî (pudingi' kśekerji, toast, inp.),
. uŽivanju zadostne koliěine bistre tekoěine (brez Co2) - juhe, ěaji, voda v veějih
koliěinah' ńe mu to njegove kéoniěne bolezni ne omejujejo,
. uŽivanju polnovredne hśane.
Seznar{eni morajo biti tudi z moŽnostjo, da lahko kontaktirajo z osîbo, ki jim bo
lahko svetovala in tudi primerno ukéepala, kadar bi teŽave postale neobvladljive.
Mielosupresija ali supresila kostnega mozga je drugi, a ne tako nepomembni
stranski uěinek sistemske terapije, ki je lahko posledica nekateśih bolezni ali
zdravllenja s sistemsko terapijo (Zajc, 1998) in zajema:
ANEMIJO - zmanjşano ştîvilo eritrocitov,
LEVKOPENIJO - zmaqjşano ştevilo levkocitoé
TROMBOCITOPENIJO - zmanjşa'no ştevilo tśombocitov.
Anemija je ena od pogostejşih spéemljevalnih staĄj pri starostniku Že pred
priěetkom terapije in je seveda kot stranski uěinek sistemske terapije ter se kaŽe kot:
. vrtoglavica,
. omotica,
. sploşna oslabelost,
64
. preutśujenost,
. razdraÁl]iYost'
. bLeôakoŽa,
. oteŽkoěeno dihanje in
. tahikaśdija.
Bolnika je tśeba pouěiti o naěinu ŽivIjînja in mu omogoěiti, da ob hitrem
pśepoznavaqju stranskih uěinkov na kostni mozeg pśavilno ukśepa. Ęe se anemiji
pridru½ita şe levkopenija in tśombocitopenija, je lahko stanje starostnika żivljenjsko
ogroż,ajoęe. Starostnik in njegovi svojci mośajo znati prepoznati tovrstna stanja,
primerno ukéepati in poiskati zdravnişko pomoě' V pśimeśih, ěe se pojavijo blage
teÁave v smislu supśesije kostnega mozga, starostniku svetujemo:
. poěitek.
. nadzor nad moŽnimi viri kśvavitve (sluznica, koŽa, veějî poşkodbe)'
. uŽivanje polnovredne teśmiěno obdelane hrane, bogate z beljakovinami, mineśali
in vitamini,
. poostśeno osebno in ustno higieno, ter higieno rok,
. skéb za rîdno odvajanje (mehko blato, redno odvajanje, opazovanje uśina in
blata-okultna kévavitev),
. izogibanje morebitnmi viri infekta.
V primeśu, ěe se pojavi tempeśatura (vişja kot 38o), mśzlica, kśvavitev ali teŽko
dihanje, je potrebno nemudoma poiskati zdravnişko pomoě.
Mukozitis jî geneśalizirano vnetje sluzniěne membśane gastrointestinalnega trakta,
ki nastane zaradi uniěenja hitro se deleěih celic sluznicî pśi bolnikih, ki prejemajo
nekatere vrste citostatikov. Mukozitis lahko zajame sluznico celotnega gastśointe-
stinalnega tśakta (Skela-Saviě'1998).
Vidni mukozitis je opazen kot vnetje sluznice zgornje pśebavne cevi z dysfagijo,
odinofagijo in zmanjşanim vnosom hśane in tekoěine skozi zgornja prebavila ter
drisko (Balducci, 1998).
Glede na lokalizacijo vnetja poznamo razliěne oblikî mukozitisa:
. stomatitis
. ezofagitis
. proktitis
. gastroenterokolitis.
65
Najpogostejşi stśanski uěinek jî stomatités. Prvi znaki mukozitisa se pojavijo że 5'-7.
dan po prijemu terapije. Standaśdiziran naěrt zdravstvene nege se razlikuje glede
na lokalizacijo mukozitisa' osnovno vodilo pri naěrtovanju zdravstvene nege je
preventivno delovanje proti okvari sluznice in pśepreěevanje poslabşanja stanja
sluznice, ko je ta Áe prizaôeta (Skela-Saviě'1998).
Kliniěni podatki kaÁe1o, da so starostniki boéj nagnjeni k mukozitisu in diareji in so
Ie- ti znaki velikokéat nepremagfiivi v smislu pśepśeěevanja nastanka (Belucci, 1998),
a s primernimi strogimi standardnimi ukéepi lahko pśepreěujemo poslabşanje stanja
poşkodovane sluznice.
Pśeventivni ukéepi so:. poostrena ustna higiena (umivanje zob oz. ustne pśoteze po vsakem zaużitem
obśoku);
. izpiranje ust 15X -20XzŽajbljevim ěajem;
. uŽivanje veěje koliěine tekoěine;
. uŽivanje primerne hrane po konsistenci, tempeśaturi in zaěinjenosti;
. prepoved uŽivanja Žganih pijaě in kajenja.
Pśi diareji so najbolj pomembni ukéepi:. zadostno pitje elektrolitsko uravnoteż,enih tekoěin,
. vodenje tekoěinske bilance ter
. prepreěevanje vnetja sluznice perianalnega predela.
Do sedaj so bili v prispevku omenjeni najbo´ pogosti stranski uěinki sistemske
teéapije in najbolj ogroŽajońi za starostnika' To pa seveda nikakoś ne pomeni, da
ostali stranski uěinki sistemske terapije, kot so fatigue, alopecija in koŽnî
spremembe, ne vplivajo veliko na kakovost Življenja starostnika, le toliko manj
Življenjsko ogroŽajoěi so. Zahtevajo dobro psihiěno podporo in vodenje starostnika
skozi te spremembe. Le - te pa so lahko pogosto bolj zahtevne oô vzdrŽevanja
fizięnega poěutja bolnika. Potśebno je izpostaviti tesno sodelovanje s svojci in
aktivno sodelova²|e starostnika v tem pśocesu,btez katerega se najveěkéat naş trud
lahko izniěi'
Komplikacije, ki se pojavljajo pri sistemski terapiji in vplivajo na razlięnî organe
ter so veěinoma posledica toksiěnih vplivov samih zdravil na te organe' So:
KARDIOTOKSIĘNOST, ki se kaŽe v motnjah sśěnega ritma in poslediěno péipelje
do kongestivne odpovedi srca.
NEvRoToKsIĘNosT- v smislu perifernih nevropatij, parestezij in poşkodbe
sluşnega Živca.
66
HEPATOTOKSIĘNOST, ki lahko privede do kemiěnega hepatitisa in v skéajnih
primerih do odpovedi jeter.
NEFROTOKSIĘNOST, ki se kaŽe v slabşi ledviěni funkciji in lahko privede do
odpovedi ledvic.
Vsa ta stanja lahko pśavoěasno predvidimo in prepreěimo s stalnim opazova²jem
bolnika in z naôzorom kévnih preiskav.
PROCES PLANIRANJA ODPUSTA IN POTREB PO ZN
STAROSTNIKA V NADALJNJI OSKRBI IN REHABILITACIJI
MS na kliniěnih oddelkih imajo enkśatno priloŽnost zbiśanja podatkov o
staśostnikovih zmoŽnostih in omejitvah v samooskébi. obenem pa imajo moŽnost
planiranja ukepov, ki so nujni v nadaljnji oskébi. Zatorej je potśebno planirati
odpust starostnika v ěasu hospitalizacije in ga pśilagajati na potrebe po ukéepih ZN
za ias, ko bo starostnik premeşěen v drugo ustanovo ali domaěo oskébo, kjer bo to
vlogo pśevzela patrona½na MS ali MS, zaposlena v teh ustanovah.
S pomoějo socialne sluŽbe, ki je vezni ělen med timi na kliniěnih oddelkih in
zdravstvenimi delavci dśugod, je omogoěeno latje komuniciranje in nadaljnje
zbiranje podatkov, planiranje in izvajanje ukéepov ZN staśostnika. MultidiscÇ
plinarni tim, ki obśavnava starostnika, je logiěna odloěitev. Vîlikokéat je zaraôi
zgodnjega odpusta nemogoěe obvestiti vse ělane teh timov, kar ne sme biti ovira,
da se ta postopek ne izyedî, ko je starostnik Že v drugi oskśbi.
Potrebno je zagotoviti pśetok informacij znotraj multidisciplinaśnega tima za
kakovostnejşo kontinuirano oskśbo starostnika po pśijemanju sistemske terapije.
Pisna navodila ob odpustu pa So starostniku, njegovim svojcem in ostalim ělanom
tima dobrodoşli in dragoceni' Vsebujejo osnovna navodila za pśepreěevanje
pogostih stśanskih uěinkov, navodila za jemanje zdravil ter imena kontaktnih oseb
in njihove telefonske ştîvilke.
ZAKIJUCEK
Vloga MS je pri ZN starostnika, ki prejema sistemsko terapijo, kompleksna in
veěplastna. Njena vloga ni pomembna Samo v kliniěnem delu, ampak tudi izven
qjenega delovişěa, kot informatorka, uěite|iica, svetovalka starostniku, njegovim
svojcem in pśedvsem je pomemben ělen pri izme²|avi znanj in izkuşeqi z drugimi
ělani negovalnega Çima.
Znanja, k jih Ms nujno potśebuje pri tem delu, so obşirna in se śazvijajo zelo hitro.
Novi doseŽki v medicini se nujno povezujejo z razvojem ZN, spśemljanje novih
smernic in standardnih postopkov ZN pa je nujno potśebno za kakovostno ZN,
s katero so zadovoljni naşi bolniki, njihovi svojci in navsezad²je me same s seboj!
6',t
Literatura:
1. Bailey C., Corner J. Care and the older person with cancer. Euśopean journal
of cancer care' 2003:IŻ:I1 6-182.
2. Balducci L. in sod. Comprehensive geriatric oncology.Amsterdam:Harwood
acadîmic publisheś'1998
3. Boyle D. in sod. oncology nursing society position paper on canceś and aging:
The mandate for oncology nursing. Oncology Nursing Forum, 1992:913'33.
4. Eliopoulos C. Gerontological nursing.Philadelphia: Lippincott-Raven Publishers,
t997.
5. Fieler V. K. in sod. Patients' use of prevention behaviors in managing side
effects śelated to chemotherapy.oncology Nursing Forum, 1995 ; 22:'l 13-7 16
6. Gillespie T. W. Anemia in Cancer.Canceś Nursine,2003;26:l19-128
7. Golant M. in sod.. Managing cancer side effects to improve quality of life.
Cancer Nursing,200 3 :26:37 -4 4
8. Isakesen A. in sod. Patiens with cancer and their close relatives,2003;l:68-74.
9. Johnson F' M. G.Aéterations in tastî sînsation'Canceś Nursing '200I;24:149-155
10. Korîn P. Pśipśava bolnikov na citostatsko zdravśenje in opazovanje bolnika ob
aplikaclji citostatske terapije, Interno izobraŽevanje na onkoloşkîm inştitutu, 1999.
11. Maśek C. Antiemetic theśapy in patients śeceiveing cancer chemotherapy.oncology
Nuśsing Forum, 2003 ; 30:259 -269
12. McCorkle R' in sod. Cancîr Nursing. 2 nd.edition. Philadelphia:W. B. Sunders
company,1996
13' Miller M. Ageism within cancer care: a pśiośity foś nursing, 1999:3:25-30
14' o'Connoś K. Gastric cancer'Sîminaśs in oncology Nursing'1999;15:26'35
15. Otto S. E. Oncology nursing.2 nd. Edition.St Louis:Mosby,1993
16' Skela Saviě B.ZdśaYstvena nega bolnika pri gastrointestinalni toksiěnosti
citostatikov.ESMO-EONS Simposium,Ljubljana; 199 8
17. Skela Saviě B.Standaśdi zdravstvene nege poşkodovane ustnî sluznice ob
zdravljîqju s citostatiki:l9.izobraż,evalni dan iz onkologijî za medicinskî
sestre.Ljubljana:onkoloşki inştitut' 1996: 34-5 1
18. Skela Saviě B. Zdravstvena nega bolnika, ki prejema citostatsko terapijo.
Priroěnik iz onkoloşke zdravstvne nege in onkologije, 2000:109-128.
l9.Thorne B. in sod. The Experiencîs of older people living with cancer,2003;
2:85-96.
20. Velepiě M., Skela_Saviě B., eds. Kemoterapija in vi. Ljub|iana: onkoloşki inştitut, 1998.
2I. Zajc M' Zdśavstvena nega bolnika s pancitopenijo. ESMO-EONS Simposium,
Ljubljana;1998
68
ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA
NA OPERATTVNEM ZDRAVLJENJU
Heleng Jeśaj Uśşiě' vňş, med, ses., Nataşa KnaĎelc, viş. med. ses.
onko loşki inştitut Ljub ljana
V zadnjih l00 letih razvoja ěloveştva smo iz povpreěne Živ´enjske dobe 50 let preşli
v povsem ,novo obdobje civiliziranega sveta z visoko tehnologllo moderne
medicine. Zivljenjska doba se je predvsem v razyitem svetu opazno podaljşala v
osmo in deveto desetlîtje, zato naraşěajo ştevilne starostne spśemembe, kot so
omejena gibśivost, upoěasnjenost, zmanjşanje senzomotoriěnih sposobnosti tîr
bolezenske spremembe, kot so demenca, multimorbidnost in poşkodbe.
Zanobeno drugo Življenjsko obdobje nevelatolikşnaindividualnarazśěnost. Ševpozni
starosti so lahko ||udje zdśavi in duşevno produktivni, ěeprav je proces postopnega
upadanja neustavliiv. V śelativno oslabelem telesu je prożen, ustva{alen duh in obśatno,
telo je lahko relativno dobśo ohéanjeno, mişlenje in duşevno Živlenje pa je otopelo.
Namen prispevka je obravnava zdśavstvenî nege starostnika pri kiéurşkem zdśavśeqiu.
onkoloşka kiruśgija je posebna vrsta kirurgije, zato je tudi zdravstvena nega
onkoloşkega bolnika specifiěna. Z zgodnjo diagnostiko raka lahko izvajajo vedno
manjşe operativne posege z minimalno invazivnostjo ter pri tem uporabijo milejşo
obliko anestezije, kar je za starostnika bistveno bośe. Sama Starost ne predstavlja
kontśaindikacije za operativni poseg in anestezijo. Ęe je starostnik pśedhodno Že
zdśavljen s kemoterapijo ali z obsevanjem inlali ima poleg tega şe dśuga obolenja
(obolenja srca in oŽilja, kśoniěna pljuěna obolenja, sladkośno bolezen, je slabo
prehranjen'.') je moŽnost zapletov v pooperativnem obdobju veliko veěja. Zap|ete
starostniki teŽje prenaşajo, veěinoma so vezani naleŽanje.
Pogosti zap|eti po operacijé starostnika so:
- preleżanine,
- respiśatorni zapleti-zastojna pljuěnica,
- cirkulatośne mot²je-ttomboza, embolija'
- kontrakture,
- kévavitev na mîstu operacije,
- dehiscenca ranî,
- ileus,
- infekcija rane,
- slabosti in bruhanja,
- odpoved ledvic itd.
69
Ze sama hospitalizacija pri starostniku povzroěa stres zaradi tîżjega prilagajanja na
novo okolje, zaraôi obiutka nemoěi, slabî samokontrolî in odvisnosti od tujih
oseb. operativni poseg in anestezija je dodaten strîs za star organizem, saj se mora
pogosto odloěati o posîgu, ki povzroěa boleěino' invalidnost, nesamostojnost, ali
pa starostniku cîlo ogroŽa Življenje. Cilj je ěim kśajşa hospitalizacija, da se
izognemo morîbitnim zapletom.
Uspeh kirurşkega zdravljenja ni odvisen samo oő dobre operacije in anestezije,
ampak tudi od dobre predoperativne priprave in pooperativne zdśavstvene nege
starostnika.
Starejşi imajo poveěane potśebe po zdravstveni negi, kîr se z nastopom starostnih
sprememb in s pojavom bolezni vidno zma²jşa njihova sposobnost samooskébî in
starostnik postaja vse bolj odvisen od okolice.
Medicinska sestra mora dobro poznati te spśemembe in njihov vpliv na izvajanje
osnovnih Življenjskih aktivnosti, kar nam pomaga pśi izvajanju zdravstvene nege po
procesni metodi dela. Tako na stopnji ugotavljanja potreb po zdravstveni negi
ocenjuje vpliv teh sprememb na izvajanje aktivnosti, da lahko naěrtuje, izvaja in
vrednoti zdravstveno nego.
Zdravstveno nego kirurşkega bolnika delimo na predoperativno, medoperativno in
pooperativno obdobje.
Zdśavstvena nega bolnika pśed opeśacijo
Pripravo na operacijo delimo na:
1. Psihiěno prépravo, ki je odvisna od vseh sodelujoěih v zdśavstvenem timu
(operater, medicinska sestśa na oddelku, anesteziolog, fizioterapevt, po potrebi
şe dietetik, stomaterapeYt, psihoonkolog, socialni delavec). odkĎit pogovor da
bolniku upanje na ozdravljenje in zaupanje, ki sta bistvenega pomena za dobro
pooperativno okéevanje.
2. Fiziěno pśipravo, ki pomeni pripravo organizma na operacijo in anestezijo z
namenom zmanj şati oziroma prepreěiti pooperativne zaplete.
Fiziěna priprava ob sega:
- pregled pri operaterju (bolnik ali svojci morajo pisno potrditi, da se strinjajo z
operacijo);
- pregled pri anesteziologu (anesteziolog pregleda izvide opravljenih pśeiskav,
naroěi koliěino krviza operacijo in dodatne preiskave);
- predopeśativne pśeiskave (rtg p|uě in srca' UZ, EKG, krvne preiskave, kévna
skupina, preiskave urina, telesnat'etain vişina, vitalni znaki, CT' MR, pregled
pri internistu, spirometrija,itd);
'70
ustrezen pśehranski śeŽim glede na vśsto opeśativnega posega (starostniki so
velikokéat slabo pśehśanjeni, zato jim anestezist preőpişe energetske napitke
oziroma parenteśalno dohrajevanje z visoko kaloriěno infuzijo);
ustrezno pripśavo pśebavnega trakta glede na vrsto operaclje, kijo doloěi operater;
pśavilno tehniko őihanja, izkaşljevanja in obśaěanja bolnika.ki je naloga fiziote-
rapevta preő operacijo.
Najpogostejşe negovalne déagnoze v pśedopeśativnem obőobju so:
. morebitna nevarnoSt nastanka preleŽanin zarad,i slabe gibljivosti, slabe
pśehranjenosti;
. spremenjena cirkulacija v tkivih, ki se kaŽe s hladnimi nogami; mośebitna
nevarnost nastanka tśomboze zaradi slabe gibljivosti, slabe cirkulacije
. morebitna nevarnost nastanka respiratornih zapletov po operaciji zaraôi
kśoniěnih pljuěnih obolîĄj;
. zmanjşana gibljivost zaradi starostnih sprememb;
. moteno odvajarźe, ki nastane zaradi ohlapnosti mişiěja, pśemajhnega vnosa
tekoěin in hrane ter neaktivnosti in se kaÁe z inkontinenco blata in éali urina z
obstipacijo;
. slaba pśehranjenost zaraôi majhnega vnosa hrane in tekoěin, pomaqjk´ivega
zobovja in se kaŽe z izsuşenostjo ustne sluznice, neîlastiěno,s suho in z
nagubano koŽo, shujşanostjo;
. motena je aktivnost po varnosti' ki se kaŽe z morebitno nevarnostjo poşkodb'
padcev zaradi spreme²|enega okolja, pozabljivosti, slabe ośientacije v prostoru,
zmanjşane sposobnosti pri|agajanja telesne tempeśatuśe, zmanjşane
sposobnosti vonja, dotika, okusa, boleěine, slabovidnosti, nagluşnosti;
. motena je samooskba zaradi sploşne oslabelosti, ki se kaŽe v zmanjşani
sposobnosti izvajanja dnevnih aktivnosti ali celo v odsotnosti le-te;
. strah pred neznanim' pred boleěino;
. pomanjkanje informacij v zvezi zboleznljo in operativnim posegom;
. zaskébljenost zaradi operacije in diagnoze;
. pomanjkljiva komunikacija zaraôi nagluşnosti, duşevnih sprememb.
Specifiěne aktivnosté medécinske sestśe:
. medicinska sestra pri bolniku oceni njegovo stanje z anamnezo zdravstvene nege,
pri kateśi dobi infośmacije o predhodnih izkuşnjah glede operacije in anestezije;o
tem, kako razume in sprejema poseg; o drugih boleznih; o zdravilih' ki jih jemśe;
o fiziěnih in duşevnih motqjah; o uporabi raznih pripomoěkov (oěala, oěesne
1l
leěe, zobna ptoteza, sluşni aparat, pripomoěki zahojo itd); o alergijah; o kajenju;o
pitju alkohola, o pomoěi druŽine; o bolnikovîm ěustvenem staĄju;
o pomoě in nadzor pri vseh aktivnostih zdśavstvene nege;
o pomoě in nadzor pri jemanju peroralne terapije po naroěilu zdravnika;
. merjenje vitalnih funkcij;
. spodbujanje k pitju in vodenje bilance tekoěin;
. spodbujaqje h gibanju in k hoji in nadzoś pri aktivnosti oziśoma obraěanju v postefi;
. namestitev klicnih naprav ;. namestitev ograje na posteljo pśi nemiśnem in nepomiěnem bolniku;
. priprava prebavnega trakta po naroěilu zdśavnika (odvajalo per os, aplikacija
klizme, sveűke);
. aplikacija parenteralne prehrane po naroěilu zdśavnika;
. odvzem kévi po naśoěilu zdśavnika;
. higienska priprava bolnika na opeśacijo;
. higienska priprava opeśativnega po|a na dan opeśacije;
. aplikacija premedikacije na dan operacjjî;
. povijanje nog za preventivo tromboze, embolije na dan operacije;
. preventivna zaˇęiĎa kéitiěnih toěk pred preleŽaninami;
. ocenitev bolnikovjh sposobnosti uěenja o aktivnostih po operaciji;
. pśidobivaqje bolnikovega zallpanja k sodelovanju in pogovaśjanje z njim.
Starostniki, ki so dobro psihiěno in fiziěno priprav|eni, se boljşe poěutijo, so v
boljşi psihiěnofiziěni kondiciji, pooperativno obdobje poteka z manj zapleti in
maqi ěasa ostanejo v bolnişnici.
Zdśavstvena nega bolnika po opeśaciji
Delimo jo na dve obdobji:
. obdobje zbujanja,
. obdobjc okécvar{a.
Obdobje zbujanja
Je obdobje takoj po operaciji in prvih 24 ur v sobi za pśebujanje ali v intenzivni
enoti do trenutka, ko je bolnikovo zdravstveno stanje ustaljeno in je lahko pre-
meşěen na oddelek.
72
Bolnik je takoj po operaciji in anesteziji zaspan ali ima zoż,eno zavest,
psihomotośiěen nîmir, motnje v dojemanju, mot²|e v motoriěnih funkcijah, naYzeo
in bruha' Keś imajo anestîtiki podaljşano delovanje in ker zaviśajo dihanje, je to
najbolj kéitiěno obdobjî za vsakega bolnika, şe posebej pa za starostnika, pri
katerem ne vemo, kako se bo njegov organizem odzval na anestezijo' posebno ěe
ima v anamnezi şe dśuga kéoniěna obolenja pljuě teś obolenja sśca in oÁ1lja a|i ę,e
je operacija potekala da´ ěasa.
Takoj po operaciji je bolnik v cîloti odvisen od medicinske sestre pri vseh
Živ´eĄiskih aktivnostih oziroma potrebuje njeno pomoě.
opeśater in anestezist ji morata dati informacije o bolnikovem staqiu med
anestezijo in operacijo, nadaljnja navodila o terapiji, poloŽaju, dśenih, o nevarnosti
kévavitve ali motnjah v ritmu srca in o drugih moŽnih zaplretih.
Medicinska Sestśa mora imeti znanje in sposobnosti, da pśavoěasno zazna in
pravilno ukéepa ob spśemembah zdśavstvenega stanja.
Najpogostejşe negovalne diagnoze:
. motnje v dihanju zaradi podaljşanega uěinka anestetikov;
. zmanjşan minutni volumen srca zaraői anestîtikov ali izgubî kśvi, ki sî ka½e z
zniÁ'anim kévnim tlakom;
. pośuşeno tekoěinsko śavnovesje' ki se kaŽe s pomanjkanjem ali pśeobreme-
nitviio tekoěin;
. velika nevarnost poşkodb zaradiraznlh dśenoé katetrov;
. omejitve pri gibanju zaraôi predpisanega teśapevtskega poloż,aja in boleěinî
zaraôi raznih drenov in katetśov;
. morîbitna nevarnost aspiracije zaradi oslabljenega poŽiralnega rîéleksa in
poslediěno neuěinkovitega ěişěenja dihalnih poti pri bruhanju;
. motnje v ěutilih in dojemanju kot posledica anestezije;
. boleěina zaraôéoperativne rane;
. motnje v pśehranjevanju zaradi terapevtskega reŽima-karînce;
. morîbitna nevarnost hipovolemiěnega şoka zaradi izgube kévi, ki se kaÁe z
zniż,anim kévnim tlakom, s pospeşenim pulzom, pospeşenim őihanjîm, z
nemirom, bleőico;
. motnje v vzdrżevanju normalne telesne tempîrature, ki nastanejo zaradi
upoěasnjenega metabolizma med operacijo in se kaŽejo po operaciji s podhla-
ditvijo redkokdaj s povişano telesno temperaturo;
. motnje v odvajanju urina zaradi anestîtikov in analgetikov in se kaÁejo z
zastojem uśina.
73
Specifiěne aktivnosti medécinske sestśe:. medicinska sestra mora pripraviti pripomoěke in ogreti poste|jno înoto z
elektśiěno blazinoi
' poskébeti mośa, da je ogroŽen bolnik prikljuěen na monitoś, p:ulzni oksimeter in
po potrebi na respirator;
' meri vitalne funkcije in nasiěenost s kisikom ter ugotav||a stanje zavesti na 15 minut
ali pogosteje' dokler se staqje ne noémaliziéa; v tîm ěasu mośa biti medicinska
sestra stalno prisotna pri bolniku;
. namesti bolnika v teśapevtski poloż'aj po naroěilu zdravnika;
. pripravi in aplicira infuzije ter nadzira pśetok infuzije in vboőnega mesta;. nadzoruje bolnikovo dihaĄje, frekvenco, tip' dvigovar{e pśSnega koşa in vzdrhĄe
proste dihalne poti, ga spodbuja k dihanju in izkaş|evanju, po potrebi izvaja
aspiśacljo skozi tubus ali usta; nekateśi bolniki dihajo sami ali so intubiéani in
dihajo samostojno ali pa so pśikljuěeni na aspirator;
. apliciśa kisik preko nazalnega katîtra' maske ali tubusa po naroěilu zdravnika:. ocenjuje stanje cirkulacije nohtov, ustnic, koŽe;
. redno pśegleduje obveze in rjuhe ter sekśecije po drenih, katetrih, sukcijah
zaradi krvavitve; kontśolira koliěino, sestavo, barvo in vonj sekéecije ter
prehodnost katetrov;
. kontrolira operativne rane zaraői hematoma;
. vse spremembe zdravstvenega stanja poroěa zdśavniku, po potrebi dodaja
obveze oziromajih menja po naroěilu zdravnika;. spśemlja diurezo na 24 ur ali pogosteje pri ogroŽenem bolniku; ěe po 8_ih urah ne
uriniśa, po naroěilu zdravnika izvede enkśatno katetrizacijo ali asistira pri izvedbi;. meri bilanco tekoěin na 6, 8, 12 ali 24l,lś
. izvaja osebno higieno in poostśi ustno nego pri bruhanju;. vIaŽi ustno sluznico z vatiśanimi palěkami;
. aplicira analgetike, antiemetikî in druga zdravila po naroěilu zdravnika;. odvzame kéi za preiskave.
obdobje okśevanja
obdobje okéevanja se nada|juje po uspeşnem zbujaĄiu. Traja od bolnikovega prihoda
na oddelek do odpusta iz bolnişnice. Zdraystvena nega staśostnika je usmeśjena v
nepśekinjeno pomoě pri okéevaé{u, spremljanje in zmanjşevanje morebitnih zapletov
in pripravo na odpust. okrevanje traja pri vsakem starostniku razlięno dolgo. V tem
ěasu je potrebno starostnika in svojce pripraviti na samostojno oskébo, zagotoviti
mośamo dodatno pomoě in sredstva, ki jih bo bolnik potreboval pri negi.
74
Najpogostejşe negovalne diagnoze:
. poşkodba koŽe zaradi operativnega posega;
. pomanjkanle znanja o aktivnostih po operaciji;
. motnje v psihofiziěnem udobju zaradi boleěine, prisi|jenega poloÁaja, oslabelosti;
. spremenjena telesna podoba zaruôi operativnega posega;
. morebitna nîvarnost infekcije operativne rane' ki se każe s povişano
temperaturo, z rdeěino, oteklino, boleěino;
. motnje v komuniciśanju z okolico, ki se kaŽejo v neśazumîvanju navodil;
. moteno odvajanje blata, ki nastane kot posledica analgetikov in anestetikov ter
leŽanja in se kaŽe z obstipacijo;
. morebitna nevarnost nastanka pśeleżanin, ki nastane zaradi starosti, opeśacije,
poloż,aja' dolgotśajnega leż,anja, slabe prehranjenosti, inkontinînce blata inlal'i
urina;
. mośebitna nevarnost nastanka trombozî zaraôň slabe ciśkulac|je pri dolgo-
trajnem leŽanju, ki se kaŽe z boleěinami v meěih, oteklo, s toplo, pordelo nogo
z razŠirjenimi venami;
. morîbitna nevarnost nastanka zastojne pljuěnice zaradileŽan1a in slabe predi-
hanosti pljuě;
. motnje hranjenja, ki so posledica opeśacije, diete in se kaŽejo z inapetenco,
nauzîo, bśuhanjem,s pośuşenim elektrolitskim in tekoěinskim ravnovesjem;
. motnje gibljivosti, ki se kaŽejo z oslabelostjo, nemoějo,s slabostjo,z vrtoglavico;
. moteno je spanje in poěitek zaraôi ôiagnostiěno-teśapevtskega rcÁima, boleěine,
spremenjenega okolja in sî kaŽe z zamenjavo ôneva z noějo, utrujenostjo,
nespeěnostjo;
. motena je bolnikova samooskéba zaradi sploşne oslabelosti;
. zvişana je moŽnost poşkodb, ki se kaŽe s padci in je posledica oslabelosti, slabe
ośientacije v prostoru, slabovidnosti;
. strah, ki nastane zaradi oběutka nemoěi, zaskébljenosti, kako bo po odpustu iz
bolniŠnice.
Specifiěne aktivnosti medicinske sestśe:
. ěe je starostnik stabilen nekaj ur ali dni, ga spodbuja, mu pomaga in ga
nadzoruje pri gibanju, posedanju, vstajanju in hoji, ker s tem bolniku izboljşujî
dihanje, cirkulacijo, delovanje prebave in dobro poěutje; pśi tem sodeĚe
fizoterapevt, s katerim izvaja dihalne vaje, z njim tudi zaěnî vstajati in hoditi;
. meri osnovne Življenjske funkcije (pulz, kśvni tlak, telesno temperaturo);
75
. spremlja ce´eĄie rane, je pozoĎna na znake vnetja rane ter aseptiěno oskrbo rane;
. poskśbi za aseptiěno oskébo drenaŽnih cevk in menjava vreěke ter opazuje in
zapisuje koliěino in baśvo tekoěine, ki izteka po drenih;
. namesti klicne naprave in ograjo na posteljo, s tem poveěa bolnikovo orientacijo
in dobśo poěutje ter mu zagotavlja potrebo po varnosti;
. pozoĎnaje na vnos hrane in tekoěin teś bolnika spoőbuja k pitju in hśanjenju -
bilanca tekoěin; pomaga pri hranje4ju;
. vodi bilanco odvajanja blata;
. pomaga pri osebni in ustni higieni in izvaja nadzor nad njo;
. apliciéa analgetike, antiemetike in druga zdravilapo naśoěilu zôravnkaahnadzi,ra
jemanje le-teh;
. skébi za parerfteralno nadomeşěanje tekoěin in elektśośtov po naroěilu zôravnika:
. izvaja venski odvzem ksyiza kévne preiskave;
. bolniku pomaga pri uriniranju in odvajanju blata;
. pomaga mu pri vsakodnevnih aktivnostih;
. bolniku namesti antidekubitusne blazine in nepokéetnega bolnika pogosto obraěa;
. z bolnikom se pogosto pogovaśja in ga spodbuja k opravljanju vsakodnevnih
aktivnosti ter mu vliva zaupaéjî v okśevanje;
. sodeĚe s svojci in socialno sestro pri pśipśavi na odpust.
Povzetek
Starostniki so nedvomno posebna, drugaěna skupina prebivalstva, ki potrîbuje
posebno skrb.
Z individualno in s celostno obravnavo starostnika teś z dobro pripravljenim
naěrtom zdśavstvene nege lahko medicinska sestra veliko prispeva k ěim boljşemu
poteku zdravljerl1a in dobremu poěutju staśostnika.
76
Literatura:
1. Varl B. Notranje bolezni. Ljubljana: DZS, 1988: 353-5.
2. Urşiě H. Specifiěnosti zdravstvene nege onkoloşkega kiéurşkega bolnika. In: Papleś
N; ed. Zbornik seminarja, Laşko. Ljub|jana: Sekcija opeéacijskih medicinskih
sesteś, l996: 4l-7'
3. Rebevşek M. Predoperativna in pooperativna nega onkoloşkega kirurşkega
bolnika. In: Velepiě M., Bostiě Pavloviě J., eds' Zbornik predavanj s podśoěja
onkologije zaviˇ1e medicinske sestre. Ljubljana: onkoloşki inştitut, 1993:64-83.
4. Šalehar A. Specifiěnosti zdravstvene nege onkoloşkega kiruśşkega bolnika. In:
Velepiě M., Skela Saviě B., eds. Priroěnik iz onkoloşke zdravstvene nege in
onkologije. Ljubljana: onkoloşki inştitut, 2000: 78-88.
5. Balducci L., Lyman GH, Ershler WB. Comprehensive geśiatric onkology. 393_4,
369-7 3, 3t 7 -82, 387 -9 6, 7 43-7 7 7.
6. Ivanuşa A, ŻeIîznikD. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Visoka
zdravstvena ˇola, 2002: 449-7 8.
7. Pajnkihar M. Teoretiěne osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena
şola, 1999: 5l-Il7.
8. Tśěek J. Medicinska psihologija. Ljubljana: Univerza Edvaśda Kardelja, Vişja
şola za zdśavstvene delavce, 1986: l36-50.
9. Knafelc N. Zdravstvena nega in ukéepi pri gastrointîstinalnih urgentnih stanjih.
In: Skela Saviě B., Velepiě M., eds. Uśgentna stanja v onkologiji in hormonsko
zdśavljenje raka dojk. 28. strokovni seminaś iz onkologije in onkoloşke
zdravstvene nege, Radenci. Ljubljana'. Zbornica zdravstvene nege Slovenije,
2001:26-32.
77
ETIKA IN ZDRAVSTVENA NEGA
STAROSTNIKA Z RAKOM
Marňna Velepňě' viş. med. ses.
o nko lo ş ki inştitut Lj u b lj an a
tIvOD
V uvodu kodeksa etike za medicinske sestre ICN iz leta 2000 je zapisano:
Medicinske sestre imajo ştiri osnovnî odgovornosti: kéepitev zôravja, prepéeěevanje
bolezni, obnavljanje znanja in lajşaqje trpljenja'
ZN je neloěljivo povezana s spoştovanjem ělovekovih pravic, ki vkljucujîjo péavico
do Življenja, dostojanstva' zasebnosti,pravico izbire in odloěanja.
ZN in odloěitvî medicinskih sester morajo biti vedno le v korist bolnika in
varovancev. Dîjavniki, kot so rasa, narodnost, vera, socialni polożaj, spol, staśost,
zdravstveno stanje in politiěno prepriěaqje ne smejo imeti nobenega vpliva na
odnos medicinske sestée do bolnika - varoYanca. (Kodeks etike mîd. sesteś in
zdravstvenih tehnikov Slovenije -199 4).
PRISTRANSKOST ZARADI STAROSTI
Że same rakave bolezni so şe v 20 stoletju maśsikje pomenile doloěeno stigmo oz.
zaznamov ano st obolele g a.
Dejstvo, da incidenca śakavih bolîzni raste s starostjo in da je Starost pĎavzaptaY
najveěji samostojni rizięni faktor (Yancik' 199l) samo potśdi trditev, da so rakave
bolezni bolezni starejşih ´udi. Sodobna ôruż.ba ceni predvsem mladost, visoko
pśoduktivnost, uspeşnost in zôravje (Kladnik, 2003)' zato ni ěudno da v stśokovni
literatuśi zasledimo vîdno veě ělankov o zdśavstveni diskéiminaciji do starostnikov
obolelih za rakom (Kearney et al, 2000).
Eden od ruzlogov zato je prav gotovo ageisem_pśistśanskost zaradi ostarelosti, îfekt
stigme, povzroěen s strani negativnega odnosa druŽbe do staśosti. Derby' 1991'
navaja, da je del diskéiminacije starejşih skit za fasado zaşěite staśejşih bolnikov.
Ravno v onkologi|i ima ageisem globok vpliv na planiranje zdrav|jenja in poslediěno
zdravstvene nege. Starejşi bolnik je pogosto gledan kot slab kandidat za agresivno
zdravljenje z visoko riziěnostjo za toksiěne efekte zdravéjenja, s slabim socialnim
suportom in majhno moŽnostjo za kvalitetno in dolgo pśeżivetje. Takşno prepriěaqje
je le eden od primeśov ageisma, ki ga pśomovirajo tudi ekonomska predvidevaqja o
visokih stroşkih zdravljen1a starejşih. Staśejşi potrebujejo veń angażiranosti
zdravnika in medicinske sestre, porabijo veě razlięnih zdravil, hospitalizirani so da´
ěasa kot mlajşi' Slab vid, govor, sluh, pridruŽene bolîzni, slabşa mobilnost,
78
poYzroěajo daljşo hospitalizacijo. Uvîdba DRG sistemav ZDAv lîtu 1984 ni bila
le pozitivna (zmanjşevanje stroşkov za zőrav|jenje, zgodnji odpust bolnikoé
zapléanje oddelkov) Povzśoěila je stigmo pśistranskosti zaradi starosti v ameśişkem
zdravstvenîm sistemu, ki so se je ½alnavzele tudi medicinske sestre. (Derby'l99l)
Deklaśacija o slabem ravnanju s staśostniki' ki jo je izdalo Svetovno zdravnişko
druştvo pomeni, da so se zdravniki med prvimi zavîdali pśoblema naśaşěaqja
ştevila staśostnikov in vidnega zanemarjanja starostnikov v telesnem in duşevnem
pogledu (Mohar,1994)
ONKOLOSKA ZDRAVSTVENA NEGA IN STAROSTNIK
Tisoěi mîdicinskih sesteś po Svetu izvajajo zdravstveno nego starejşih in starostnikov,
potencialno najveěje rizięne skupine ljudi' ki bo zbolela za rakom a|i ga że ima. Zato
ne smemo prezreti vpliva geśiatrije na onkoloşko zdravstveno nego in dejstva, da so
mîdicinske sestre pravzaprav geriatriěno-onkoloşke medicinske sestre.
onkoloşka zdravstvena nega Se je sooěila s pśoblemom nepripravljena in s
pomanjkanjem znanja. V letih 1988 do 1992 jî International Society on Nurses in
Cancer Caśe kar na trîh konfîrîncah obravnavala to problematiko. Rezultat tega je bila
izdelava osnovnih stalişě zdravstvene nege pri obravnavi starejşih, obolelih zarakom.
>onkoloşke medicinske Sestre So ôoLŽne péipraviti fośmalno ogrodje za izvedbo oz.
pśilagoditev onkoloşke zdravstvene nege specifiěnim problemom Starostnikov z
rakom< (ONS, 1992).
ETIĘNE DILEME
Kodeksi etike nas seznanjajo Z vrsto etiěnih in moralnih naěel, ne morejo pa
odgovoriti na mnoŽico etiěnih vpéaşanj. Priizvajanju zdravstvene nege onkoloşkega
bolnika starostnikA se dodatno potencirajo S Samo ôiagnozo, zőravljenjem in
mnoŽico problemov, specifiěnih za starejşe bolnikî.
Vpśaşanje, kot je: >Sestra, ali bom umrl?< je mogoěe eno najteŽjih in zelo pogosto
pri neozdśavljivo bolnih bolnikov z rakom.
Mnogi se bodo strinjali, da mośamo bolniku povedati śesnico, toda principi
strokovne odgovornosti so pogosto drugaěni. Delati dobro in nî şkodovati, sta dva
osnoYna principa. Vîndar, ali oba pomenita isto? Pogosto Smo preprięani' da za
bolnika delamo le dobro, toda ali to vedno tudi pomeni, da mu ne şkodujemo? V
razmislek le nekaj primeśov:
. S paravenozno aplikacijo poşkodujemo tkivo
. Z antibiotikom povzroěimo teŽko aleśgijo
. Kemoterapija izzove slabost, bruhanje, izgubo las, diarejo
'79
Z mnogimi intervencijami medicinskih sîstîr bolnikom povzroěamo boleěino.
Pogosto se spraşujemo o smiselnosti zdśavljenja in kvaliteti bolnikovega Živl1enja,
pravici bolnika da o zdtavljenju odloěa, pravici nestrinjanja, pravici do varovanja
zasebnosti in do dostojanstva in pogosto si zastavimo vpśaşaqje Ali smo ravnali prav.
ZAKLJUCEK
Problemi etike, odloěanja bolnikov in njegovo zaupanja, vkljuěujejo resnico,
pravico, pśaviěnost in svobodo teébazira1o na zaupnosti' To so osnove na katerih
je zgrajen civiliziśan svet.
Kot medicinske sestre smo dolŽni nuditi kośektno in kompleksno skéb bolnim,
şěititi ńlovekove pravice in vrednote, ki jim pomagajo. Medicinske sestre mośajo
prepreěiti kéatenje pśavic bolnikom tudi takéat, ko s tîm povzroěijo konflikt v
zdravstvenem timu.
Starejşi bolniki z rakom, kjer obstaja stigma pristranskosti zarudi same starosti so
tisti, ki so dostikéat odrinjeni na rob drużbe in so pomoěi medicinske sestre şe
toliko bo! potrebni. Pśi tem pa je vsekakor pomembno, da sami, do ostarelih'
pśistranskosti ne priznamo.
80
Literatuśa:
1. Susan Ellison Derby, Ageism in Cancer Carî of the Elderly, Derby - vol 18,No 5,
Ď99l
2. Robert J. McKenna,Sr.,M.D., Clinical Aspects of Canceś in thî Elderly,
Treatment Decisions, Treatment Choicîs, and Follow-Up, Presented at the
National Conference on Canceś and the older Person, Atlanta Geośgia,
February 10-12'é994
3. oncology Nursing Society Position Paper on Canceś and Aging: The Mondate
foś oncology Nursing' Boyle - vol 19,No 6,1992
4. C.Bailey c. & Corneś J., Care and the older person with cancîr, European
Journal of Cancer Care,2003, 12, I'é6-182
5. L.Fratino, L. Ferrario, K. Redmond, R.A. Audisio, Global health care: the role
of geriatrician, general practitioner and oncology nurse, Critical Reviews in
Oncology/Hematology 27 (1998) 101-109
6. Deborah McCaffśey Boyle, R.N., M.s.N., o.C.N., Realitiîs to guide novel and
necessaśy nursing caśe in geriatic oncology, Cancer Nursing 17(2):125-139,
1994
7. Marsha Lewis,PH.D., R.N., Valinda Pearson, M.S.,R.N., Shelia Concoran-Perry,
PH.D.,F.A.A.N., and Suzanne Narayan,Ph,D.,R.N., Decision making by elderly
patients with cancer and theiś caregivers, Cancîr Nursing 20(6):389_391, 1997
8. Kevin Kendrick, Ethical pathways in cancer and palliative caśe, Cancer Carî,
Champmen &Hall,1995
9. T. Kladnik, Starost, okno şt.1' 2003, glasilo Dśuştva onkoloşkih bolnikov Slovenije
l0' Pjerina Mohar, Temelji medicinske etikî in deontologije, Zavod Republike
Slovenije za şolstvo in şport
8l
STAROST IN RAK
Diana JeIeě; dňpl. soc, del.
onko lo ş ki inştitut Lj u b lj ana
STRAROST IN STARANJE KOT PROCES
starost je stanje posameznika, staranje pa dinamiěni proces, kl traja od rojstva do
smrti z razliěnimi spremembami v strukturi organizma.
Staranje je torej povsem normalen bioloşki pśoces v Življenju, katerega znaěilnost
je, őarazkéoj in odmiranje prevladata nad śojstvom in śazvojem celic. Staśanje se
zaęne ½e ob rojstvu, le da so pri mladem organizmu analobni procesi (procesi
novogradnje in rasti) bo´ v ospredju kot katalobni (proces staranja in pśopadanja).
O staranju je veliko teorij.
Bioloşke teorije povezujejo procîS staśanja s peşanjem Življenjskih funkcij.
Psiholoşke teorije staranja izhajajo śazvojnih teorij in teorij osebnosti'
Socialne teorije govori o teoriji zmanjşane aktivnosti (nekateri avtorji trdijo, da
staranje spremla proces zmanjşane aktivnosti ter med starimi in druŽbo prihaja do
zavraęanja) in teośijo aktivnosti (veěina starih ljudi ostanî aktivna tudi v starosti).
V Sloveniji deleŽ prebivalstva, starejşega od 65 |ît, nezadrŽno śaste.
Leta 1991je znaşal 13,2 %, kar pomeni, da je bil vsak şesti prebivalec Slovenije star
65 let. Vsak dvainştirideseti pa najmanj osemdesetletnik. Tako visoka staśost
prebivalstva je lahko velik doseŽek pa tudi izziv za druŽbo, Łj zahteva spremembo
ravnanja in misîlnosti.
Pśi nas se zadnja leta, preővsem zarud´ sprememb v zvezi s spremembami
invalidskega in pokojninskega zavarovanja, starost in problematika staranja stav vse
bolj tematizirana.
SOCIALNI POT,OZA.I STARIH
Po|oŽaj staśega ěloveka se je skozi zgodovino spśeminjal, saj je bil odvisen od
Živtenjskih tazmer.
odnos do starosti in razdvojenost generacij danes stare ljudi meděloveşko,
kultuśno in bivanjsko potiskajo tako na rob in v osamo ter nekoristnost, da je ta
stran njihovega socialnega poloÁaja verjetno med najslabşimi v zgodovini.
82
Predvsem zaraői izgube socialne identitete in stigmatizacije in indiÿdualnih teŽaé
ki so posledicabolezni, stresa, so med najbolj śanljivimi prav stśi ljuője'
ob dodelitvi nauěene in vnaprej doloěene vloge starega ěloveka se samopodoba
staśih pśibliŽuje diskéiminirajoěi podobi v druŽbi. V skladu s tîm Se zaěnejo tudi
sami obnaşati. Poěutijo se nekoristne, prazne, zboli|o.
DśuŽba mora poskśbeti za odvisne stare in v pśepśiěanju, őa opravlja pomembno
nalogo, zaěne ustanavLjati za njih domove. Pri tem pa pozablja, da so domovi
prostor nove diskéiminacije, saj kot svojevrstna geta pomenijo nenaraven naěin
pśevladujoěih druŽbenih sterotipov o starosti.
PsIHoLoŠr´ pnrpRAvA NA KAKovoSTNo STAROST
Kakovostno starost omogoěajo mnogi socialni, zdravstveni, psiholoşki in veőenjski
dejavniki. Primîren dejavnik je zdśavstveni dejavnik. Za ęloveka, ki ima starostne
ali dśuge bolezni ne moremo śeěi' da dożivlja kakovostno staśost, ěeprav je njegovo
Življenje bolj ali manj kakovostno.
Ve´a pa tudi obśatno, saj dobśo zôravje şe ne zagotavlja kakovostnega Živl1enja, ě,e
ga pri tem ne spremljajo zadovoljstvo s samim seboj, topli socialni odnosi in dobro
poěutje.
oběutljivost za kakovost żivĚenjain za spoştovanje ělovekovih pravic seje v zadnjem
ěasu v svetu in pśi nas poveěala.
VLOGA SOCIALNEGA DELA Y ZDRAVSTVU
Socialno delo v zdravstvu se je śazvilo v zaěetku tega stoletja v ZDA kot
specializacija oziroma posebno podroěje socialnega dela' Pobudnik tega je bil
zdravnik Richard S. Cabot, ki je pśişel do zakljuěka, da bi poleg zdśavnika moral
biti şî kdo, ki obiskal bolnika na domu, pśeveril é{egovo socialno - ekonomsko
stanje in kako vplival na njegovo zdravstveno stanje.
Kasneje se je socialno delo uveljavljalo tudi v evropskih drżavah, pśi nas se je
zaęîIo po letu 1957.
Posebnost socialnega dela v zdravstvu je v tîm, da socialni delavec uporabnika -
bolnika ne obśavnava dolgo. Gre obiěajno za kśajşe inteśvencije ob kéizah, ki
nastopijo y zyezi zboleznijo ali pa tudi neodvisno od nje.
Temeljni cilj socialnega dela v zdśavstvu je nudenje vsestranske pomoěi bolnikom,s pomoějo komunikativnosti, ěustvene uravnoveşenosti, moŽnosti pozitivnega
vpliva na njihovo osîbnost...
Poslanstvo socialnega Varstva (in socialnega dela) je v tem, ôa razvija in şiri
Življenjske priloŽnosti za l}udi (bolnika), ne da bi jim pri tem predpisovali, kaj je
najboljşa reşitev za njihove potrebe.
83
Socialno delo je poslanstvo na treh podroějih:
. Pomoě bolnikom za uěinkovitejşe reşevanje problemov in odgovorno sooěanje
z r azliinimi Živlienjskimi situacijami
. Pomoě pśi iskanju ustreznih oblik pomoěi in storitev, kar socialni delvci lahko
zagotavljajo saj delujejo v śazliěnih sistemih, kot so socialne sluŽbe, lokalne in
druge, drŽavni organi
. Povezovanje bolnikov s sistemi, da bi si lahko zagotovili dostop do
razpoloż|jivih virov in śazliěnih Življenjskih priloŽnosti
Na onko|oşkem inştitut sva v zdśavstveno socialni sluŽbi zaposleni dve delavki.
Vişja medicinska sestra in diplomirana socialna delavka.
DELO SOCIALNE DELVKE/SOCIALNEGA DELVCA V
BoLNIŠNICI
a.) Naloge v zvezis spśejemom bo|nika: pomoě pri vkljuěevanju v novo okoéje, zbléanje
podatkov o druŽinskih razmerah in seznanjaĄje zdśavstvenega tima s tem.
b.) Naloge v ěasu bolnişniěnega zdrav|ienja: pomoě bolniku pśi reşevanju socialnih
teŽav, pomoě pri vkljuěevanju druŽine in ustreznih sluŽb.
c.) Delo ob odpustu iz bolnişnice: pomoě bolniku pri namestitvi v dom, pomoě
bolniku' da se prilagodi na nove razmeĎe (invalidnost, preděasna upokojitev..)'
aktiviranje ustreznih sluŽb.
Socialna delavka/socialni delavec nudi stośitve in oblike pomoěi opredeljene v
Zakonl o socialnem varstvu, ki jih lahko ponudimo starostniku:
. Prva socialna pomoě
. osebna pomoě
. Pomoě druŽini za dom
. ośganizirane stośitve v bivalnem okolju
. Institucionalnovaśstvo
Nudenje izveninstitucéonalnih oblik pomoěi:
Stanovanjske oblike:
. Dnevni centśj (za tiste, ki potrebujejo naôzor, vaéovanje in pomoě)
. Stanovanja za sĎarî (varovana stanovanja)
84
obléke pomoěi na őomu:. Pomoě na domu (socialna oskśba v okviśu javne sluŽbe). Storitve v bivalnem okolju (dostava Življenjskih potrebşěin na dom). Stośitve na domu (osebna nega, gospodinjska pomoě....)
. Storitve na daljavo - s pomoějo telekomunikacijske tehnologije (nujni kéici)
oblike pomoěé staśejşim ljudem:
a.) nefośmalna oblika pomoěi. Pojem nefośmalne pomoěi zajema vse tiste oblike
pomoěi med posamezniki, skupinami, ki se odvijajo v >naravnih< primaśnih in
sekundarnih skupinah in skupnostih.
b.) Pomoě pśostovoljcev. Je nasprotje socialne sluŽbe in ga opravfiajo pśostovoljci,
ki vnaşajo v Življenjski prostoś bolnika, skupine, energijo...
Péi vsakdanjem delu z bolniki sem ugotovila, da prevladuje predvsem potreba po
ureditvi domskega vaśStva.
V ospśedju so pśedvsem bolnice, ki potrebujejo namestitev v domu za staśejşe oběane.
Glede na to, da Živiio déje in se poroěajo z starejşimi moşkimi je velika verjetnost, da
bodo starost preŽivljale samî. Za razhko od żensk imajo moşki ob sebi ½ene, ki skébiio
in jih negujejo.
Bolnik- starostnik se sśeěa z oběutkomo da je z bolezniio izgubil samostojnost in moě.V instituciji ěloveku odpade skéb zase' kar lahko pomeni tudi śazkéoj lastne
identitete. Znajde se pred obilico pśostega ěasa in ga brezde|je opominja, da je
njegov ěas minil.
Potrebe po domskem varstvu so pśedvsem v mestih in nekoliko manj na podeżelju'
V mestih je manjşa socialna mteż,a, svojci so pśezaposleni, oviranje pri uprabi
ortopedskih pripomoěkov (voziěek - blok brez dvigala)
Potreba po domskem varstvu se najveěkśat pojavi v fazi ponovitve bolezni.
Še zmeśaj je prisotno prepśiěanje, daje dom >njihova zadnjapostaja >.
Velikega pomena je dśużéna.
Zabolnika je pomembna druŽina koś socialna opora in varnost. oběutek' da si tudi
v starosti nekomu potreben daje staśim in bolnim smiselŽivljenja.
Skśbniki staśostnika zaradi obremenilne situaciie ob starostniku velikokrat mnogi
izgubdo na podśoěju ěustvenih odnosov s svojcin pśiiatelji, na podśoěju kultuśnega
drużbenopolitiěnega izobśażevanja...
85
Zato jevîLikega pomena, da jim omogoěimo nadomestiti ta pśimanjkljaj z vkljuěitvjjo
skupine Za samopomoę,śazna druştva. Predvsem, da se vkljuěijo v skupine z ´udmi,
ki so v poőobnem poloŽaju.
NAJPoGOSTEJŠI RAZLOGI, KI PRrvEDEJo STAROSTNIKA
Do POTREBE Po PoMoĘI
Potśeba po pomoěi nastane takśat, ko delovanje naravne socialne mreŽe ni veě
haśmoniěno. Vzrok za nastanek mateśialnih ĎeÁav in osebnih stisk so motnje, ki se
pojavÇio v mreŽah medsebojne povezanosti starih ´udi v njihovem naravnem
okolju. MreÁe medsebojne povezanosti potekajo na veě ravneh:
Starostnik - ljudje,s katerimi je neposśedno povezan (druŽina, sośodniki)
Staśostnik - naravno okośe (prijate´i)
Starostni - druÁba s svojimi institucijami (vladnimi, nevladnimi, nepśofitinimi..)
Starostni v odnosu do sebe
Najpogostîjşi pśoblemi staśih ljudi so: Fiziěna in duşevna nesposobnost kljub
urejenim materialnim tazmeram, kéoniěne bolezni, socialna izkljuěenost, izguba
partnerja, pomoě po bolnişniěne zdravljenju, ki jim jo svojci ne morejo ponuditi.
Pśi zagotavljanju pomoěi moramo imeti v mislih tisto, kar je na razpolago v danem
okolju oziroma poteka po programih lokalne skupnosti v vladnem, nevladnem in
neprofitnem sektorju.
ZAKLJUCEK
Da bi dosegli ěim bo|jşo kvaliteto Živ|jnja bolnikov - starostnikov je potrebno
izboljşati komunikacijo med bolnikom in zdravstvenim timom. Bolnika obśavnavati
kot celostno bitje (ne samo bolezen)..
Za kvalitîto Življenja v staśosti pa je ze|o pomembna priprava na starost in
upokojitev Že v aktivni dobi starostnika - bolnika.
Z lstreznim ukśepi dśuŽbe in posameznika bi lahko zagotovili starim Življenje, ki
so ga vredni..
Potrebno je razvijati formalne in neformalne oblike pomoěi, ki boclo poveěale
sposobnost dśużin, da skébijo za starejşe ělane dśuŽine. Potrebnoje tudi zagotoviti
dovo! ustśeznih oblik pomoěi, ki bi omogoěile starostniku, da ěim dlje ostane v
svojem bivalnem okolju.
86
Literatura:
1. Acceto, B. ( 1968). Staśanje, Starost in starostno vaĎstvo. Ljub|iana. RK Slovenije.
2. Begię;, N. (200l). Diplomska naloga. Kvaliteta Življenja bolnikov v bolnişnici.
Ljubljana: VŠsD.
3. Cśeagan, T'E. (2001). Zdravo staranje. Ljubljana:Educy,
4. Socialne delo letnik 39; ştevilka 6 (2000); str.433-439.
5. Socialno deéo letnik 41; ştevilka 5 (2002); str.295-299.
6. Socialno delo letnik 42; ştevilka 1 (2003) ; str. 33-42'
7. Jeleě,D. (2000): Socialno delo z staśostniki, seminarska naloga, Ljubljana,
VSSD.
87
IZGORELOST PRI MEDICINSKIH SESTRAH
Tjaşa Peěnik Vavpotiě, ProĎ, zdn vzq,'vňş. med. ses.
onkoloşki inştitut Ljub éj ana
I'IVOD
Ko se odloěamo za poklic medicinske sestśe, so naşe predstave o delu v zdśavstveni
negi pogosto idealistiěne. Że med şolanjem in kasneje ob samem delu na podroěju
zdravstvene nege kaj kmalu spoznamo, da je naşe delo odgovorno, naporno in
pogosto povezano s ştevilnimi stiskami. Medicinske sestre pesti preobremenjenost Z
delom v ěustveno zahtevnih situacijah. Prevelike delovne obremenitve pa povzroěajo
>izgoéelost<, ki se każe v izgubi motiviéanostiza dîlo, kéoniěni izěrpanosti' obolevnosti.
To velja predvsem za medicinske sestre, zaposlene na oddelkih intenzivne nege in
terapije, in na oddelkih, kjer se medicinske Sestre pogosto sreěujejo zneozdravljivo
bolnimi, z umiranjem in s smśtjo (Cooper in Mitchell, 1990; Rakovec-Felser, 1996;
Hainsworth, 1 99 6 ; Schaufeli in I anczar, 19 9 4).
Pojem izgośelost in njegovo pśouěevanje
Z izrazom >izgorelost< obiěajno poimenujemo specifiěni sindrom, ki je poslîdica
da´şî izpostavljenosti delovnemu strîsu in je znaěilen predvsem za poklice, ki jih
oznaęuje obseŽno delo z ´udmi v ěustveno zahtevnih situacijah.
Samo prouěevaqie izgorelosti kot loěenega sindśoma delovnega Stresa se je pśiěelo
v zgodnjih 70. letih in je bilo delno posledica skbi zaradi pojavov, kot so fluktuacija,
absentizem, zniŽanje kakovosti storitev, ěustvena izěśpanost in apatija, fiziěna
utrujenost, depśeslja, izbruhi jeze, psihosomatska obolenja, poveěano uŽivanje drog
in alkohola ipd. (Penko,1994).
Najbolj nataněno je sindrom izgośelosti leia 1982 opredelila Christina Maslach
(McGee,1989)' in sicer kot sindrom ěustvene izěśpanosti, depersonalizacije in
zniŽane osebnî izpolnitve, ki se pojavi pri osebah, ki delajo z ljudmi.
Ęustveno izěrpanosé povzéoěajo pretirane ěustvene zahteve, s katerimi se
posameznik sooěa pri svojem delu in se kaŽe v oběutkih preobśemenjenosti in
izěśpanosti, ki so odziv na pogosta stanja visoke vzburjenosti.
Depeśsonalizacija oznaęýe staé{e, ko posameznik namesto empatije, spoştovanja in
pozitivnih ěustev razvije ciniěno in dehumanizirano zaznaYo ljudi in ravna z njimi
na neoseben ali omalovaÁujoě naěin.
Zniż²n² osebn² izpolnitev se kaŽe v oběutkih neuěinkovitosti in neuspeşnosti.
Posameznik izeublja oběutek osebne izpolnitve' kompetence in uspeşnosti pri delu.
Kombinacija vseh treh sestavin sindroma pa vkljuěuje posameznikove ěustvene in
spoznavne odzive na kśoniěni strîs.
88
Razlogi za izgośelost
Izgorelost, ki je siceś prvenstveno vezana na delovni stśes, vpliva tudi na posamez-
nikovo zôravje in sploşno funkcioniranje. Pojav ne ogtoÁa le psihosomatskega
śavnovesja posameznika in znituje njegovo delovno uěinkovitost, paę pa sî zrcali
tudi v odnosih z ljudmi. Pray zato, keś so uěinki kompleksni, so bili raziskovalci
izgośelosti şe bolj kot v ugotavljanje posledic izgośelosti usmeśjeni v doloěaqje
razlogov, ki vplivajo na pojav. Veěina strokovnjakov meni, da birazloge zaizgore-
lost lahko razvrstili v tri osnovne skupine:
. razlogi, ki jih je mogoěe pśipisati individualnim specifiěnostim posameznika,
torej njegovim osebnostnim potezam;
. razlogi, k:' izhajajo iz narave dela teś posebnosti na delovnem mestu, kot so:
vrsta dela, neustrezna organizacija dela, pomanjkanje strokovnega izpopol-
njevanja; dokazano pa je, da so teżki delovni pogoji manj stresni, ěe ima
posameznik veěji oběutek lastnî uěinkovitosti in avtonomije;
. razlogi, ki so odsev şirşega druŽbenega vzduşja oziśoma ĎazmeĎ (Rakovec-
Felser, 1996).
Vsi ti razlogi so obremeq|ujoěi tudi za poklic medicinske sestre, saj je le-ta verjetno
eden najbolj stresnih poklicev v zdśavstvu ié zato tudi pogosto prouěevan v smislu
delovnega stresa zaradi ştevilnih stresnih dejavnikov' ki jih medicinska sestra
doŽivlja pri svojem delu.
Izgośelost pśi medécinskih sestśah
Pri iskanju odgovorov, kateri so mozni vzroki stresa pśi delu medicinske sestre, sta
v strokovni literaturi zelo pogosto citiśana kot najpomembnejşa dejavnika stresa
umiśanje in smrt. Mnogi avtorji se celo strinjajo, da je zőravstvena nega
terminalnega bolnika najbolj stresen dejavnik pri delu medicinske sestre (Coopeś
in Mitchîll, 1990; Hainswośth, 1996). Jasno pa je, da je medicinska sestra, ki dela
na oddelku, kjîr je umrljivost bolnikov veěja, mnogo bolj izpostavljena stresu.
Kushnirjeva, Rabin in Azulaiieva (I99'é) poudarjajo, da so şe posebej ogśożene
mlade, neizkuşene medicinske sestre, ki so zaposlene na podśoěju onkoloşke
zdravstvene nege, Ěeś je najveě terminalnih bolnikov.
Sploşne vzroke stresa pa predstavljajo teżke delovne obremenitve, izjemna
odgovornost pśi delu, turnusno in noěno delo, pomanjkanje osebja, slaba
śazporeditev dela v skupini, pomanjkanje strokovnega izpopolnjevanja, razliěne in
ştevilne vloge, heteromorfnost poklica, konflikti s stanovskimi kolegicami in z
zdravnişkim osebjem (Cavanagh in Snape' 1993;Astudillo in Mendinueta, 1996).
Velik izvor stresa predstavlja tudi poloŽaj medicinske sestre, ki je pogojen s
hierarhijo. Njen poloŽaj je izjemen, saj je nenehno v neposrednem stiku z
nadrejenim zdravnikom in z bolnikom. Poleg tega se svojci bolnikov veliko veě
obraěajo na medicinsko sestśo kot pa na zdravéika. Medicinska sestra je tako pod
89
nenehnim pritiskom zahtev, naroěil zdśavnika ter zahtîy bolnika in vpraşanj
njegovih sorodnikov. Ta splet odnosov lahko stopnjuje oběutke odgovośnosti ali
nemoěi (Paěnik' 1992).
Hieśaśhiia v zdśavstvu teme|ji pśedvsem na razlięni strokovni usposobl-jenosti
zdravstvenih delavcev in pśedpostavlja njihovo usklajeno sodelovanje na osnovi
nadzora in odgovośnosti. Raziskovalciznaęilnosti hierarhiie so prişli do zakljuěkoé
da ima taka organizacija dela tudi negativne uěinke na koněni rezultaĎ dela'
Hierarhiěna organizacija vnaprej pśipisanih vlog definira medicinsko sîstro kot
idealen Ženski lik posluşna in poŽrtvovalna, pripravljena na najglobljo uvidevnost
in samoodśekanje, hkéati pa nesposobna za samostojno odloěanje. Ęepśav so
Ženske Že nasploh socializirane za podrejanje, so medicinske sestre şe dodatno
socializirane za poôre1anje zdravniku (Pahor' l 9 89 ).
Medicinske sestre namreě nimajo take pśofesionalne avtonomije in druŽbene
veljave, ki bi dopuşěala trditev, da imajo enak pśofesionalni status in enako vlogo
kot zdravniki' Medicinske sestre se zato praviloma identificirajo z interesi ustanovî
ali zdravnikov. Raziskave govośijo o tem, da Želijo mîdicinskî sestre, ki şele
zańenjajo kariero, veě avtonomije in imajo veě ż,elje po profesionalnem
napredovanju. Z lîti se spśijaznijo s hieéarhiěno lestvico in pśivolijo v ustaljena
>pravila igre< (Letica in Letica, 1991).
Kako bo stśes vplival na delo medicinske sestre, je odvisno tudi od njenega zdravja,
Življeqjskega stila, harmoni|e v pśivatnem Življenju, socialnih spodbud, ekonomskega
in socialnega statusa, starosti in njene osebnosti v celoti.
Glede na to, da sta prav umiśanje in smét v stśokovni literatuśi citiéana kot najpomembnejşa
dejavnika stresa pri medicinskih sestśah, jî bila v letu 1999 na onkoloşkem inştitutu
Ljubltjana aveôena raziskava o pojavlanju sindroma izgośelosti.
Namen śaziskave je bil prouěiti, v kolikşni meri se izgorelost pojavlja pri
medicinskih sestrah, zaposlenih na onkoloşkem inştitutu, ter ugotoviti morebitne
nz|ike v pojav|janju le-te pri medicinskih sestrah, zaposlenih v razlięnih
dejavnostih, in glede na razlięne demogśafske znaěilnosti medicinskih sester.
VZOREC IN METODA DELA
V raziskavi jî sodelovalo 110 medicinskih sesteÇ ki so bile razdeljene v dve skupini,
in siceś na skupino medicinskih sester, zaposlenih v hospitalni dejavnosti (n=67)'
in skupino medicinskih sester, zaposlînih v nehospitalni dejavnosti (n:43).
Podatki so bili zbrani z anketnim vpraşalnikom. Vpraşanja so bila zaprtega tipa,
anketni vpraşalnik pa je bil sestavljen iz dveh delov:. iz demografskih podatkov o spolu, starosti, stanu, izobrazbi, skupni delovni
dobi in delovni dobi na onkoloşkîm inştitutu;
. iz Maslachovega vpéaşalnika izgośelosti (MBI - The Maslach Burnout Inventory),
ki meri tri sestavine izgorelosti: ěustveno izěrpanost, depeśsonalizacijo in
osebno izpolnitev. Sestavla ga 22 ttdiĎîv, s katerimi se ocenjuje pogostost
90
pojavljanja. Visoko izgośelost naj bi predstavljali rezultati, katerih poloŽaj je v
zgornji tretjini distśibucij rezultatov na posameznih podlestvicah ěustvene
izěrpanosti in depeésonalizacije ter v spodnji tretjini na podlestvicah osebne
izpolnitve (Penko, 1 994).
REZUL-TĆTI
Demogśafske znaěilnosti v zorca
Veěina sodeĚoěih je bila Ženskega spola' zato je bilo v raziskavi opuşěeno obrav-
navanje yzorca po spolu.
Staśost jî bila śazvśşěîna v taztede v dolŽini petih let, razen prYega (do 19 let) in
zaônjega (50 in veě let) razteda. V hospitalni dejavnosti je najveě medicinskih sesteÇ
starih od 35 do 39 let in od 40 do 44let (20,9 %), v nehospitalni dejavnosti pa od
35 do 39 let (37 '2 %). Povpreěna staśost zaposlenih v hospitalni dejavnosti je 34 let,
v nehospitalni dejavnosti pa 40 let, kaé kaŽe na pomembn e ruzlike skupin v starosti.
Najveě sodelujoěih v raziskavi je pośoěenih, tako v hospitalni (53,7 %) kot
nehospitalni (83,7 %) dejavnosti, precej medicinskih sester v hospitalni dejavnosti
pa je tudi samskih (35,8 %).
Veěina medicinskih sester v hospitalni dejavnosti ima srednjo stopnjo nobrazbe (67 ,2 %),
v nehospitalni dejavnosti pa vişjo ozkoma visoko stopnjo izobrazbe (65,I %).
Skupna delovna doba in delovna doba na onkoloşkem inştitutu je bila śazdeljena v
ştiri skupine v dolŽini desetih lît, ruzen prve skupine, ki je v dolŽini petih let'
Tako ima najveě mîdicinskih sesteś od 15 do 24 let skupne delovne dobe, in sicer tako
v hospitalni (38,8 %) kot v nehospitalni (37,2 %) dejavnosti. V hospitalni dejavnosti
ima velik őelîŽ medicinskih sester od 0 do 4 (23,9 %) in od 5 do 14 (23,9 %) lît
skupne delovne dobe, medtem ko v nehospitalni dejavnosti nobena medicinska
sestśa nima manj kot 5 let skupne delovne dobe. Povpreěna skupna delovna doba
medicinskih Sester v hospitalni dejavnosti je 14let in je statistiěno znaěilno kéajşa
od skupne delovne dobe v nehospitalni dejavnosti, kije 19 let.
V hospitalni dejavnosti je najveěji deleŽ medicinskih sester (37 '3 %), zaposlenih na
onkoloşkem inştitutu őo ştiéih let, v nehospitaléri dejavnosti pa od 15 do 24(et (44,2 %).
Analiza vpśaşalnika izgorelosti
Z Maslachovim vpraşalnikom izgorelosti ni bilo dokazanih statistiěno znaěilnih
razlňk v pogostosti pojavljanja izgośelosti pri medicinskih sestrah, zaposlenih v
razlięnih dejavnostih, ěeprav je bilo priěakovati, őa medicinske sestśe v hospitalni
dejavnosti bolj pogosto doŽivljajo sindrom izgorelosti kot medicinske sestre v
nehospitalni dej avnosti.
9T
Prav tako medicinske sestśe, zaposlene na onkoloşkem inştitutu, visoke izgorelosti
z rezlltati, kateśih potoż,ajje v zgoénji tretjini distribucije rezultatov na posameznih
podlestvicah, praktiěno ne dożivljajo, kar je v nasprotju z mnogimi ştudijami, ki
poudarjajo, da je podroěje dela v onkolog|ji şe posebej ogroŽajoěe. Le 16,3 %
meőicinskih sester v nehospitalni dejavnosti in l0 % medicinskih Sester v hospitalni
dejavnosti doŽivĚa visoko ěustvîno izěrpanost' nobena medicinska sestra ne
doŽivlja visoke depersonalizacije in le 1,5 % medicinskih sester v hospitalni
dejavnosti doŽivlja zelo nizko osebno izpolnitev.
Demogśafske znaěilnosti in sindśom izgośelosti
|z rezultatov raziskave tudi ni bilo dokazanega statistiěno pomembnega vpliva
demografskih znaěilnosti vzorca na pogostost pojavljanja sindroma izgorelosti.
Manjşi statistiěno znaęilîn vpliv imata le stan in izobrazba.
Medicinske sestre, ki so zaposlene v hospitalni dejavnosti in so poroěene ali Živijo
v izxînzakonski skupnosti, oběutijo veńjo osebno izpolnitev pri svojem delu kot
njihove samske kolegice, kar potrjuje navedbe mnogih avtośjev, da je pri
obvladovanju stresa pomembna socialna opora druŽinskih ělanov. Prav tako
medicinske sestre, ki so zaposlene v nehospitalni dejavnosti in so samskî, oběutiio
statistiěno znaěilno veějo osebno izpolnitev pśi delu kot njihove samskî kolegice v
hospitalni dejavnosti.
Stopnja izobrazbe vpliva le na sestavino ěustvenî izěrpanosti. Medicinske Sestre s
srednjo izobrazbo in zaposlene v hospitalni dîjavnosti se poěutijo bolj pogosto
ěustveno izęrpane kot pa medicinske sestre z vişjo oziroma visoko izobrazbo.
Mośda je razlog v naravi dela, saj je pri srednjih medicinskih sîstśah le-to povezano
s pogostejşimi in z intenzivnejşimi stiki z bolniki , ali pa v razliěnîm dîlovnem ěasu,
ki pri sredqjih medicinskih sestśah poteka v treh izmenah' pri vişjih medicinskih
oziroma diplomiranih medicinskih sestrah pa le v dopoldanskem ěasu z oběasnimi
deŽurstvi v popoldanskem in noěnem ěasu.
ZAKLJUĘEK
Ęeprav vse demografske znaěilnosti nimajo statistiěno pomembnega vpliva na
pogostost pojav´aĄia sindroma izgośelosti, seje iz rezultatov povpreěnih vrednosti
sestavin sindroma izgorelosti izkazalo, da so za pojav´anjî sindroma izgorelosti
najbolj ogroŽene medicinske sestre, Stare od 25 do 29let, in sicer tako v hospitalni
kot nehospitalni dejavnosti, kar je mośda povezano z usklajevaé{em zahtev
delovnega mesta in zasebnega Življenja, saj je to obdobje, ko si veěina medicinskih
sester ustvarja dśuŽino.
Prav tako so ogroŽene tudi medicinske sestre, ki so zaposlenî na onkoloşkem inştitutu
do 5-ih let in bo|j pogosto doŽivljajo ěustveno izěrpanost kot qjihove kolegice, ki so na
onkoloşkem inştitutu Že dlje ěasa. To se dogaja veśjetno zaruôi prl7agajanja na
92
Zahtevnost novega delovnega mesta in naravo dela v onkoloşki zdravsWeni negi. To pa
na nek naęln kaÁe na zahtevnost dela v onkologiji, in sicer kljub temu, da ni bilo
dokazanega statistiěno znaęl1nega pojavljanja sindroma izgośelosti.
Zakaj pśiěujoěa raziskava ni potśdila pśedvidenih tez?
Mośda so bili rezultati oôraz dejanskega stanja ali pa je şlo tlldi za dajanje socialno
zaŽ,eljenih odgovorov, kar pomeni, da na podroěju ěustvene izěśpanosti,
depeśsonalizacije in zadovoljstva z delom ni prişlo do dejanskega stanja, temveě do
stanja idealizacije.
Seveda pa na poőlagi te raziskave ne mośemo trditi' da se pri medicinskih sestrah,
zaposlenih na onkoloşkem inştitutu, sindrom izgorelosti ne pojavlja. Vsekakor to
podroěje odpira nove moŽnosti śaziskovanja o vpliw posameznih dejavnikov
delovnega stśesa na pojavljanje sindroma izgorelosti in sistîmatiěnejşe preveśjaé{e
poj avlj anj a izgorelosti pri medicinskih sestrah.
Kaj stośiti, da bo medicinska sestśa pri delu zadoYoljna' da poklicnega dela ne
bo dożivljala kot obśemenitev, da se bo ob mośebétni stśesni situaciii zntla z njo
tudi sooěiti?
Pomembno je pśedvsem ustrezno dodiplomsko in kontinuirano podiplomsko
izobrażevanje (specifiěno izobtażevanje o umiranju in smrti), da bodo mlada
dekleta, Irs zaě,enjajo delati kot medicinske sestre pśi 19-ih in 23-ih letih in so pogosto
şe ěustveno in socialno nezrele, znala sprejeti trpśeĄje in smrt kot del żivljenja'
K|juěnega pomena je tudi socialna opośa pri dîlu, ki jo lahko predstavljajo dobri
medsebojni odnosi v kolektivu ali pa strokovna pomoě posamezniku, ki se znajde
v stśesni situacźi. To pomoĘ lahko pśedstavljajo psiholog, skupinska terapija ali pa
supervizija.
Velik uěinek pśi zmanjşevanju pojavljanja sindśoma izgorelosti ima tudi
posameznikov oběutek lastne uěinkovitosti in avtonomlje' ki pa jo medicinske sestśe
v Strogo hierarhiěni strukturi zdravstva teŽko doseŽemo. Po mnenju Letice S. In
Letice G. (199l) - hśvaşkih sociologov - so najveěja ovkaza dosegaé{e funkcionalne
avtonomije sestrske pśofesije, medicinske sestśe same, ker so sociahzléane za
podśejanje, da izpolnjujejo ukaze drugih, da pomagajo in niěesar ne zahĎevajo.
Pomembna pa je tudi ustrezna organizaclja dela, ki vk´uěuje:
. razmejitev dolŽnosti in odgovornosti;
. ustrezno śazpośeditev delovnega ěasa;
. izboljşanje delovnih razmeri
o takojşnje odpravljanje nesoglasij;
. pogostejşe pohvale posameznikov za dobro opravleno delo.
93
Zvsemi temi dejavniki lahko medicinski sestri omogoěimo veěje zadovolstvo pri
delu. Le zadovoljna medicinska sestśa lahko izvaja kakovostno zdśavstveno nego, s
katero lahko doseŽemo veěji ugled v ustanovi in v druŽbi, ter poslediěno tudi veějo
profesionalno avtonomijo. Predvsem pa je pomembno, da se nauěimo reěi ne,
kadar nam ob preobremenitvi nalagajo şe dodatno delo.
Pri pśemagovanju stresa nam lahko pogosto pomaga lista ělovekovih péavic, ki jih
poznamo vsi, le zavedati bi sî jih morali v vsakem tśenutku. Najpomembnejşe med
qjimi so, őa imamo pravico:
. izraziti svoje potrebe inpokazati na svoje odlike kot neoővisne osebnosti,
. daz nami ravnajo s spoştovanjem in kot zrazumnim, dśugaěnim in enakovrednim
ěloveşkinr bitjenr,
. izrażati svoja ěustva,
. izraŽati lastno mnenje in vrîdnote'
. reěi >da< ali )ne( po lastni presoji,
. reěi )ne razumem< in vpśaşati za dodaĎna pojasnila,
. biti uspeşni,
. odkloniti odgovośnost zanapake in pśobleme drugih (Paěnik' 1992).
94
Literatura:
- Astudillo W, Mendinueta C. Exhaustion syndśome in palliative care. Support
Care Cancer 1996: 4: 408-15.
- Cavanagh S, Snape J. Nurses under stress. Senior Nurse 1993; 13:' 40-2.
- Coopeś CL, Mitchell S. Nuśsing the critically ill and dying. Human Relations
1990; 43:297-31,1.
- Hainsworth Ds. The effect of death education on attitudes of hospital nuśses
towaśd care of the dying. oncology Nursing Fośum 1996;23: 963-7.
- Kushniś T' Rabin S, Azulai S. A descriptive study of stress management in a
group ofpediatric oncology nurses. Cancer Nursing 1997;20:414-2I.
- Letica S, Letica G. Medicinska sestra kot profesionalka: dśuŽbeni polożaj in
etiěni pśoblemi. Zôray obzoś I99I;25:23-30.
- McGee RA. Burnout and professional decision making: An analogue study.
Journal ofCounseling Psychology 1989; 36: 345-51.
- Pahoś M. odnosi med zdśavstvenimi őîlavci kot dejavnik razvoja zdśavstva.
Zôrav Obzor 1989:23: 43-64.
- Paěnik T. Medicinska sestra in stres. Zdray Obzor 1992;26:15-20.
- Penko T. Izgoéelost pri delu. V: Lamovec T. Psihodiagnostika osebnosti I.
Ljubliana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inştitut Filozofske fakultete, 1994:
323-43.
- Rakovec-Felseś Z. Ęlovek v stiski, strîs in tesnoba. Mariboś: ZaloŽba obzorja,
l99I:48-9.
- Schaufeli WB, Janczur B. Burnout among nurses. A Polish - Dutch
Compaśison. Jouśnal of Cross - Cultural Psychology 1994;25:95-113.
- Šlajmer-Japelj M. Kako v svetu reşujej o teŽ,ave medicinskih sester zaradi
dolgotrajnegateżkega dela. Zdrav obzor 1990;24: |92-6.
95
I{EGATTT/NI YPLTW, S KATERIMI SE SRECUJEMO PRI
DELU S STAROSTNIKI IN Z BOLNIKI Z RAKOM
Iożica Gamse, dś. med., spec.psňh,
Zdś²vstveni dom M²riboś
Dejavniki, ki vplivajo na delo s staśostniki, ki so zboleli zamalignim obolenjem, so
naslednji:
. spremembe na telesnem in psihiěnem podroěju ter oboleqia, ki jih prinaşa starost
. maligna obolenja - sprejetje, odzié
. okolje - dom, bolnişnica, svojci,
. medicinska sestra - odnos, posebnosti
STAROST je obdobje, ki se priěne po 65. letu. Za to obdobje so znaěilne starostne
spśemembe, tako na somatskem, kot na psihiěnem podroěju' Njihov potek je
razliě,en nekateri ljudje se zîlo hitśo postaśajo, dśugi pa so şe vśsto let mladostni,
aktivni in polni eneśgije. Na proces staranja vplivajo ştevilni dejavniki: genetiěni,
pokéic, socialno-ekonomski poloż,a1, psihosocialni, osebnostne znaěilnosti, zdtavo
okofe, prehśambene navade, razvade,.'.'
TELESNE SPREMEMBE IN OBOLENJA
Staśa se ves organizem, ěepśav posamezni deli in organi razlrięno hitro. Najbo|j so
vidne spremembe na zunaqjih delih telesa in sicîr se koża guba, v njej se pojavljajo
staśostne lise, lasje se reděijo, sivijo, zobje izpadajo, mişiěna in kostna masa se
zmanjşuje, pśav tako upada mişéěna moě, spremenijo se tudi koliěina podkożnega
maşěevja. Vse te spremembe vplivajo na ělovekovo zuna²io podobo. Kako se
starostnik vidi, pa je zelo pomembno za njegovo psihiěno poěutje:
. péenizko vreőnoteq|e povzroęa nastanek depéesije in pasivnosti
. pśevisoko vrednotenje pa pogosto prinaşa razoęarunje
. stvarno vrednotenje ustreza dejanski starosti,
Z lîti zařne slabeti sścc, zmanjşuje se srěna moě, pogostost utripa upada. S tem
starostniku pri hoji nayzgoĎ primanjkuje sape. Staraqje pa ne prizadene le srca,
ampak tudi oŽila (aśterije se odebele, na stenah sî nabiśa kolagen in kalcij, razvija
se artîrioskleśoza. Spremembe se nabirajo tudi v pljuěih in ostalih delih dihalnega
sistema, ştevilo dihov se zmaqjşuje, s tem pa koliěina aerobnega kisika. Spśemembe
v pśebavnem traktu prav tako zniŽujejo kvaliteto ělovekovega funkcioniranja. Manj
sline pomeni manj gladko poŽiranje, pśedvsem suhe hrane.
96
Zaradi pomaqjkanja sline şibkeje oběutimo okusne kvalitete. Pomembna tegoba
zaśadi vseh teh spśememb sluznice in delovanja prebavil je motena prebava,
najpogosteje kotzaprtje. Veliko starostnikov se poěuti manjvredne zaraői starostnih
sprememb v uśopoetskem organu in sicer gre za nekontrolirano uhajanje uśina.
Starajo sî tuői senzośni ośgané: vid, sluh, vo²j, okus, tip, oběutek za boleěino.
Dvigne se prag za boleńino' kar jî po svoje dobśo, keś imajo şele moěnejşi draÁljaji
boleńinski uěinek. Po svoje pa je slabo, keś prezśejo ali prepozno ugotovijo
Življeqjsko pomembne signale. Nekateśi staśostniki pa z boleěinami izra½,ajo vsa
svoja negativna oběutenja. Możgani so sśedişěe duşevnosti, ozléoma celotnega
ělovekovega delovanja. S staśanjem se ştevilo Živěnih celic zmanjşuje in posledica
le tega je:da se stari ljudje poěasi in teŽko gibajo, teÁje ohran1ajo ravnoteŽje in
pokoněno dśżo, muěi jih vśtoglavice in omotice ter zaradi tega padajo. Dśobni gibi
postanejo nenataněni.
Pojavljajo se obolenja: hipertenzija, diabetes, hipeślipidemija, kéoniěna obstruktivna
pljuěna obolenja, debelost, kśoniěna sśěna obolenja, obolenja hrbtenice in sklepov,
osteoporoza,...
PSIHICNE SPREMEMBE IN OBOLENJA
V starosti se pojavljajo spśemembe na psihiěnem podroěju. Njihov potek je
raz|ięen, pri nekateśih se pojavijo Že kmalu in poteka upad zelo hitro, drugi pa so
şe v globoki starosti duşevno ěili. Upad intelégentnosti nastopi zaradi Samega
staśanja możganov in pa nerabe moŽganov - opuşěanja intelektualnega dela,
prenehanja uěeqia in izobtażevanja. Prav tako prihaja do motenj ustvaśjalnosti,
pozornosti, modśosti in kar je zelo pomembno spomina. Staśejşi ´udje tożijo, da
imajo ze|o slab spomin, da si niěesaś novega ne zapomni|o, da se ne morejo
spomniti podatkoé zalagajo predmete, da vedno nekaj işěejo. Najpśej pśihaja do
moteqj kéatkoroěnega, şele kasneje pa dolgoroěnega spomina. Tüdi ěustva se
spremiqjajo, pśevladujejo negativna Qeza, Žalost, stśah, tesnoba, oběutki sreěe so
śedki, oběutki nemoěi in neboglenostl). Za to obdobje so znaěilni stśahovi, vsega
jih je stśah. Tako se bojijo prihodnosti, zmanjşanja sposobnosti. Zelo pogosto
govore, da bi jim bila ohranjena pamît in bi şî lahko skśbeli za sebe. ZnaęiLno je
labilnost, ambivalentnost in kéatkotrajnost ěustev. Spremenijo se njihove vśednote
in potrebe. Pogosto se umaknejo iz druÁbe. Študij osebnosti in osebnostnih
sprememb v starosti so pokazale, da se nekatere osebnostne lastnosti stalne in
vztrajajo celo Življenje, druge pa se zelo spremenijo. Tako nekateri postanejo pśavi
skopuhi, nergaěi, nezadovoljneŽi, hipohondri,... Drugi pa postanejo umiśjeni,
őobrohotni, prijazni, śadodaśni, sugestibilni,...
Najpogostejşa psihiěna obolenja so: depresija, demenca, paranoidna stanja, organske
halucinozî, delirij,...
97
MALIGNA OBOLENJA
V svojem vsakdanu smo pśepśiěani, da se nam in naşim bljiŽnjim ne mośe niě
hudega zgoditi. Tako so tudi staśejşi pogosto nepripravleni in se ob pojavu bolezni
podre njihov svet. Ne glede na starost imajo oběutek' da je bolezen prişla prehitro.
Ko zvedo, da so zboleli, zapadejo v şok. To je pśvo obdobje' ko so zmedeni in ne
morejo misliti. Temu, hitśo sled{jo dśuga ěustvena stanja' Ljudje pogosto zanikajo
bolezen, saj to ne more biti res. Vedno so poşteno żiveli in skśbeli zase. Gotovo so
se zdśavniki zmotili' Nato pa se pojavijo razlięna ěustva: Žalost, jeza, obup,
agśesivni izbruhi, oěitki samemu sebi, obtoŽevanje. Pogosto se ta negativna ěustva
tako pogljabljajo, tako da se razvije depśes[ia. Bolnik ne more sprejeti svoje bolezni
in se priěne pogljoti. ob|ubśa' da bo daroval denar in podobno, samo da bi
ozdravel. Po vsh teh osebnih bojih spśejme bolezen in se notranje umiri. Vsa ta
obdobja lahko tśajajo zelo kéatek ěas in se v teku dneva spreminjajo. Vse te reakcije
se nadalujejo, ko se bolezen slabşa in prihaja do terminalnega staé{a in umiranja.
V tem obdobju bolnika sprem|a strah, ki mu v veliki meri zmanjşuje kvaliteto
Živ|jeĄja. Boji se predvsm boleěin in trpljenja. Stśah pa stopnjujejo oběutki
osamfi enosti, zapuşěenosti.
Upanje
Vsak bolnik, ne glede na starost, mośa v tem obdobju żivĚenja v sebi imeti upanje.
Upanje je dar, ki ga ne dobi od zunaj, temveě ga nosi v sebi.
V kaj upa umiéajoěi:. da se bo v zadnjem trenutku vendar şe nekaj zgodilo, da se bo obrnilo na boljşe
. da ne bo trpelboleěine
. da ne bo Žejen, da ne bo laěen,
. da mu bodo lajşali tudi druge teżaye, ki se bodo pojavile
. da ne bo sam, da bo ob sebi imel ěloveka, ki ga bo spremljal do konca
. da je é{egovo Žffienje, kakéşno je paě bilo, imelo smisel, da je opśavil svojo
Življenjsko nalogo.
Resnica
Pogosto mislimo, da starejşim ni potrebno povedati o njegovi bolezni. Mislimo, da
tako ne razumejo veě. Vendar je tako śazmişśanje napaěno. Vedno je potrebno
bolnika seznaniti z resnico. Dr. Metka Klevişaś v svoji kétjigi Spremljanje umirajoěih
pravi takole: Resnica naj bi bila kot kamen ob poti, Bolnik ga lahko vidi ali ne, kakor
Želi in kakor ěuti v sebi. Ne sme pa biti resnica kamen na poti, ob katerega se bolnik
spotakne, pade in se śani. Zelo vaŽnoje, kako povemo: da si vzamemo dovolj ěasa,
da poişěemo primeren trenutek in tudi pśostor. Povemo le toliko, koliko je bolnik
pśiprav|jen sprejeti. Zelo vaŽno pa je, da se nikoli ne zlaŽemo.
98
OKOLJE
Bolniki si Želi|o' da bi lahko to svoje obőobje preŽiveli doma. Dom, ne glede na to,
kakşen je, jim pomeni vse, predvsem varnost in domaěnost' Bolnişnica jim pogosto
vzbuja stśah, smrt in zapuşěenost. Da bolniki lahko ostanejo doma, pa potrebujejo
pomoě svojcem. Ti pa niso vedno sposobni skśbeti za n1ih. Tukaj ne mislim, da
nimajo bolnika dovolj radi, ampak so v ospśedju strahovi:
. da ne bodo znali nuditi vso nego
. da ne bodo zanj vse naredili
. da ne bo imel dovolj oz. pravoěasne pśotiboleěinske terapiie
. da mu v bolnişnici bodo strokovno lażje pomagali, da bo prejemal infuziio
. da bodo sami zboleli, umrli,...
Tudi svojci doŽivljajo vsa Že opisana stanja oziroma ěustvene śeakcije. Potśebujejo
veliko podpośe in pomoěi. V primeśih, ko bolniki ne morejo biti veě doma, so
nameşěeni v bolnişnice ali pa v domove za ostarele. Takśat pa svojci pogosto
dożivljajo oběutke kéivde in razvijejo negativen odnos do osebja, kaś tudi na
bolnika negativno vpliva. Potrebno jî veliko medsebojnega sodelovanja.
MEDICINSKA SESTRA
osebje, ki skśbi za starostnike, za teÁko bolne in umirajoěe, potrebujejo veliko
eneśgije, moěi, pozitivnega odnosa do sebe in Žffienja, empatije in strokovnega
znanja. Stśokovni delavci morajo tudi spoznati bolnikovo telesno in duşevno
boleěino ter njegove posebnosti, ker to doprinese k bolj kvalitetnemu strokovnemu
delu. To pa zahteva veliko sposobnost vŽiv´aqia v bolnika samega. Medicinska
sestra si moéa vzeti ę,as za pogovor z bolnikom. To pomeni, da se zna ob bolniku
ustaviti in mu prisluhniti. Dś. ZdenkaZalokat Divjak pravi: Umetnost pa je vśjetno
narediti ne samo, kar je prav, ampak opustiti, kaś ni potśebno. Medicinska sestra
preŽivi zelo veliko ěasa ob bolniku, saj ni le njegova negovalka, temveě tudi
posluşalka' tolaÁnica. Tako lahko med njo in boléikom nastajejo pśisrěna in prav
tesna razmeśja, ki se zakljuěijo z njegovo smrtjo. Tako v njej nastaja Žalost, ěustvena
izěśpanost, lahko pa pripelje do takşna situacije, ki v njej povzroěi tudi psihiěno
dekompenzacéjo. To pa se ne sme dogoditi in zato mośa poskébeti zase. V tem ji
mora biti v pomoě oZ. v oporo delovna organizacija.
99
Lňteratura:
- Metka Klevişaś: Spremśanje umiéajoěih
- Peteś Fassleś-Weibel: Blizu v teżkem ěasu
- vid Peějak Psihologija tśetjega Žffienjskega obdobja
- Zdenka Divjak Zalokar: Tśp|jenje in boleńina, umiéa4je in smét (predava²ie)
100