DNI VE
TNIK
LETO XV.
Celje, 1. april 1970
ŠT. 7
VSE
Skupščina občine Celje	x
66.	Odlok o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo)'
Skupščina občine Slovenske Konjice
67.	Resolucija o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja občine Slovenske Konjice za leto 1970
68.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov
69.	Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1970
70.	Odlok o spremembi odloka o lastnih dohodkih občinskega upravnega organa
BINA
71.	Odlok o dopolnitvah odloka o čbčinskem davku od prometa na drobno in od plačil za storitve
72.	Odlok o oblikovanju sredstev za izobraževanje in vzgojo v letu 1970
73.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
47. Odlok o prispevku V skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij na območju občine Šmarje pri Jelšah.
66.
Svet za družbeni plan in finance Skupščine občine Celje je po 12. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 24-285/69) na sejii dne 16. marca 1970 določil prečiščeno besedilo odloka o prispevkih in davkih občanov.
Prečiščeno besedilo odloka o prispevkih in davkih občanov obsega odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 3-10/69) ter njegove spremembe in dopolnitve, objavljene v Uradnem vestniku. Celje, št. 16-194/69 in 24-285/69, v katerih je navedeno, kdaj je začel veljati omenjeni odlok in kdaj njegove spremembe in dopolnitve.
St. 420-2/69-4
Celje, dne 16. marca 1970
Predsednik
sveta za družbeni plan in finance skupščine občine Celje Zdravko Trogar I. r.
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki se v občini Celje določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o prispevkih im davkih občanov, temeljnega zakona o davkih na dobitke od iger na srečo, po določbah tega odloka ter po predpisih izdanih na njihovi podlagi.
2.	člen
Občani prispevajo .iz osebnih dohodkov in premoženja za materialne potrebe družbene skupnosti s tem, da plačujejo prispevke In davke.
Iz dohodka, ki ga dosežejo z osebnim delom in v drugih primerih, ki so določeni z zveznim zakonom, plačujejo občani prispevek.
Iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic ter na premoženje, ki ga Imajo ali pridobijo, plačujejo občani davek.
3.	člen
Stopnje prispevkov in davkov se določajo skladno s smernicami, začrtanimi v družbenih planih.
Stopnje prispevkov in davkov se določajo za vsako vrsto prispevkov in davkov posebej.
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: »prispevek od delovnega razmerja«) je proporcionalna in znaša za območje občine 2,3 %.
5.	člen
Prispevek od delovnega razmerja se ne plačuje od dohodkov, ki so oproščeni plačila zveznega in republiškega prispevka od delovnega razmerja.
6.	člen
Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele pavšalne osnove:
Kategorija dohodkov	Pavšalna osnova
_____________________________________________dinarjev
1.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic,
zaposlenih v zasebnih	gospodinjstvih	170
2.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri
krajevnih skupnostih	600
3.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških ,in lovskih podjetjih, zavodih
in gospodarskih organizacijah	400
4.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev	400
5.	od osebnih dohodkov gospodarskih pomočni-
kov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih	200
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
7.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu:« prispevek od kmetijstva«) se obračunava:
—	od kmetijskega zemljišča po katastrskem dohodku,
—	od gozda po vrednosti posekanega lesa.
8.	člen
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v 'letu, za katerega se prispevek odmerja.
Osnovo za odmero določi davčna uprava glede na količino lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdovi, v preteklem go-gospodarskem letu, po vrstah in vrednostnih razredih.
Gozdne organizacije morajo predložiti davčni upravi do 15. februarja v letu, za katero se prispevek odmerja, seznam vseh, ki jim je bil odobren posek lesa za to Isto, po količini, vrstah lesa in vrednostnih razredih, za naknadno odobren posek pa v roku 15 dni po izdaji dovoljenja.
9.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od gozda znaša 15 %>.
10.	člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje se zaradi določitve različnih stopenj občinskega prispevka od kmetijstva območje občine razdeli na naslednje skupine katastrskih občin:
I
Celje Medlog Ostrožno Spodnja Hudinja Škofja vas
A reli n Brezova Dobrna Do!
Košnica
Lemberg
Lisce
Loka
Nova cerkev
Prožinska vas
Podgorje
Socka
Šentjungert
Šmiklavž
Šmartno
Višnja vas
Vojnik — okolica
Zagrad
Tremarje Trnovlje Vojnik — trg
IV
Bezovica
Bukovžlak
Čreškova
Goričica (del)
Homec
Klanc
Kresnike
Lipa
Male dole Novake Rožni vrh Rupe Svetina Sv. Jošt Sv. Lovrenc Sv. Tomaž Teharje Verpete Zavrh Zvodno
11.	člen
Stopnje občinskega prispevka od kmetijstva so proporcionalne in znašajo:
—	vi. skupini ’	32 %
—	v II. skupini	'	26 “/o
—	v III. skupini	12%
—	v IV. skupini	6 %
Če' ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, se odmeri prispevek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.
12.	člen
Prispevek od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 dinarjev.
13.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni,. ekonomski in pro-' metni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od nezgodnih površin ne presega 4.000 dinarjev.
Prispevka od kmetijstva po prvem odstavku tega člena so oproščeni vsi zavezanci iz naselij:
Brdce nad Dobrno, Lindek, Pa rož, Strmec nad Dobrno, Šentjungert in Velika raven.
Prispevka od kmetijstva so po prvem odstavku tega člena oproščeni tudi zavezanci iz naselij:
Brdce nad Črešnjiicami, Beli potok, Črešnjevec, Gabrovec, Homec, Hrastnik, Javornik, Kanjuce, Landek, Lačna vas, Loka nad Dobrno, Male dole, Pečovnik, Rupe, Kladnart, Selce pri Strmcu, Straža, Svetli dol, Sv. Tomaž, Zavrh nad Dobrno in Zavrh nad Šmartnim.
14.	člen
Če imajo zavezanci iz 13. člena tega odloka nad
4.000	dinarjev katastrskega dohodka od nezgodnih površin, se jim odmeri prispevek po stopnji katastrske občine, kjer imajo prebivališče.
15.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
11 ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z
investicijami zavezanca postala uporabna	6 let
2.	na katerih se zasadijo vinogradi nad 10 arov 4 leta
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nd 20 arov:
a) za visokodebelni nasad	
	10 let
b) za srednjedebelni nasad	8 let
c) za nizkodebelni nasad	6 let
Začasne oprostitve veljajo, če	so bila vsa dela
opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega upravnega organa občine.
16.	člen
Prispevnim zavezancem iz hribovitih in goratih predelov se prizna posebna olajšava pri plačilu prispevka od kmetijstva za naslednje investicije:
1.	za preusmeritev gospodarstva v kmetijstvu (graditev in adaptacija gospodarskih poslopij, nabava opreme in podobno) v sodelovanju s področno kmetijsko organizacijo in to zlasti:
a)	za mlečno proizvodnjo in vzrejo plemenske goveje živine,
b)	za intenzivno sadjarsko proizvodnjo in proizvodnjo jagodičevja,
c)	za intenzivno vrtnarsko proizvodnjo.
2.	za preureditev in adaptacijo stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, v sodelovanju s področno turistično organizacijo na podlagi gradbene dokumentacije.
Posebna olajšava po prvem odstavku tega člena se prizna glede na višino ilnvesticij in sicer:
—	50 % letnega prispevka, če znaša investicija od 2.000
do 10.000 dinarjev,
—	75 % letnega prispevka, če znaša investicija nad
10.000	dinarjev.
Višina skupnih olajšav po tem členu ne sme znašati nad 75 % odmerjenega prispevka od kmetijstva za tekoče leto.
Olajšave po 1. točki prvega odstavka tega člena, ki se priznavajo zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v primeru, če zavezanec pred potekom treti let od priznane olajšave kupljeno živino in predmete odtuji.
Priznanje olajšav po tem členu lahko prispevni zavezanec uveljavlja nd podlagi pismene vloge s priloženimi računi in drugo zahtevano dokumentacijo o izvršenih investicijah in vloženih sredstvih tekočega leta, do konca koledarskega leta, za katero se prispevek odmerja.
Olajšava se prizna samo za leto, v katerem so bila sredstva vložena.
17.	člen
Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki so sodelovali v NOV In Imajo ta čas priznan v dvojnem štetju, se občinski prispevek od kmetijstva zniža:
-— če	so	sodelovali v NOV pred 9. 9. 1943	za	40%
—	če	so	sodelovali v NOV pred 1. 1. 1945	za	20%
—	če	so	sodelovali v NOV pred 9. 5. 1945	zo	10%
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GO-SPODARSjCIH DEJAVNOSTI
18.	člen
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: »prispevek od obrtnih dejavnosti«) občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitveno obrtno dejavnost, če njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 15.000 dinarev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
19.	člen
Pavšalna letna osnova se določi za eno leto naprej Jako, da sme dosegati največji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec, določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako ali podobno dejavnost na'območju občine Celje ali sosedne občine.
20.	člen
Največji letni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katere se določa pavšalna letna osnova za zavezance, ki plačuje-i° prispevek po pavšalni letni osnovi, ugotavlja za finance pristojni svet občinske skupščine za vsako leto Posebej.
21.	člen
Letna pavšalna osnova je lahko manjša od največ-iega letnega zneska osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako ali podobno dejavnost, v naslednjih Primerih:
1.	če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca (starost, bolehnost, in invalidnost),
2.	če je obrtna delavnica v manjšem kraju in to vpliva na obseg poslovanja,
3.	če je dejavnost sezonskega značaja,
4.	če je dejavnost posebnega pomena za zadovoljitev potreb občanov in takih dejavnosti primanjkuje. Davčna uprava po svojih organih ugotavlja upravičenost ter iverodostojnost Ipredloženih zavezančevih dokazil za zmanjšanje pavšalne osnove.
22.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v zmanjšanem obsegu, priložnostno ali brefc: »poslovnega mesta, in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo.
Poleg tega plačujejo prispevek v pavšalnem letnem znesku tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za posameznike kot postranskim poklicem in naslednjih dejavnosti:
—	kovaštvo (samo okovanje in popravljanje kmečkih vozov in orodja),
—	podkovsko kovaštvo,
—	brusaštvo za vse vrste rezil,
—	kolarstvo (samo popravljanje kmečkih vozov),
—	krojaštvo vseh vrst,
—	šiviljstvo,
—	predtiskanje tkanin,
—	pranje in likanje perila in obleke,
—	čevljarstvo,
—	sedlarstvo,
—	prepisovanje — razmnoževanje,
—	žaganje drv,
—	čiščenje obutve,
—	ročno pletiljstvo,
—	popravljanje dežniov in sončnikov. .
23.	člen
Prispevek v pavšalnem letnem znesku ne sme presegati 1.200 dinarjev. Pri določanju prispevka v pavšalnem letnem znesku upošteva davčna uprava vrsto obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, pogoje in obseg dela ter pomen take dejavnosti za zadovoljitev potreb občanov.
24.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka ( v nadaljnjem besedilu: »prispevek po odbitku«) se plačuje od tehle dohodkov in po tehle stopnjah:
Dohodek	Stopnja
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri
športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija	10	%
2.	od dohodkov zavarovalnih	poverjenikov	10	%
3.	od provizij zastopnikov zavodov za varstvo malih avtorskih pravic	10	%
4.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov " ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov,
knjig, revij im podobno, ter zbiranja oglasov in naročil za take publikacije	15	%
5.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov
drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne moči, za gospodarske organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku	10	%■
6.	od dohodkov od prevozništva kot postranske
kmetijske dejavnosti, razen za prevoze krajevnim skupnostim	20 %
7.	od dohodkov delavcev, ki dela!jo doma za državne organe, delovne in druge organizacije 30 %
8.	od dohodkov od priložnostnega opravljanja storitev, ki jiiih opravljajo posamezniki državnim organom, delovnim in drugim organizacijam:
a)	ročno izdelovanje turističnih s pom n kov 10 %
b)	ostalo	30 °/o
9.	od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 10 %
Pri redite liji potujočih zabavišč in prireditev morajo pred začetkom dela oziroma prireditve na območju občine pri ja viti zabavišče oziroma prireditev občinski davčni upravi.
Zbiralci odpadnega materiala (papir, železo, steklo td.) so oproščeni plačila prispevka, ki se plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka.
Prispevek po odbitku, ki se pobira pri izplačilu dohodkov, obračunava -tisti, ki dohodek izplača. Izplačevalec je tudi odgovoren za pravilnost obračuna prispevka.
25.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, in drugi zavezanci, k-i prispevka od obrtna dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po odbitku.
26.	člen
Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se določa po zaveza-nčevem dejanskem osebnem dohodku, ne sme znašati manj, kot znaša enoletni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste ali podobne dejavnosti, ki jo opravljajo gospodarske orga-nzacije v občini ali sosednji občini za redni delovni čas.
27.	člen	i
Koliko znaša letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerega se določa dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti, ugotavlja za finance pristojni svet občinske skupščine za vsako leto posebej. Tako ugotovljene osnove se lahko znižajo ob pogojih iz 21. člena.
28.	člen
Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo po letnih osnovah znašajo:
Osnova dinarjev	Stopnja
29.	člen
Najvišje stopnje ekonomske amortizacije znašajo:
1.	za	orodje	20	%
2.	za	stavbe — poslovne prostore	3	%
3.	za	stroje in	opremo	15	%
4.	za	motorna	vozila	15	%
Amortizacija pod 3. in 4. se prizna za dobo 6 let od nabavne vrednosti stroja, opreme ali motornega vozila.
30.	člen
Poleg olajšav po zveznih in republiških predpisih se pri odmeri prispevkov od obrtnih dejavnosti priznajo še naslednje olajšave in oprostitve:
1.	Zavezanci, ki so v občini prvič ustanovili obrtno delavnico in se zavežejo, dd bodo v tej delavnici najmanj dve leti opravljali storitveno .obrtno dejavnost, so za prvih šest mesecev poslovanja oprostijo plačevanja o bčin skeg a prispevka.
Oprostitev iz te točke velja za storitveno obrt naslednjih gospodarskih dejavnosti: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, moško in žensko frizerstvo in mehanika koles.
2.	Zavezancem od storitvene in proiz/odne dejavnosti se ne predpisuje prispevek po letu, ko dopolnijo moški 60 let, ženske pa 55 let starosti, če delajo brez tuje delovne sile in ne presegajo 8 000 dinarjev dohodka
3.	Od osnove za prispevek se odbijejo dohodki invalidskih in otroških prejemkov, katere bi dobivali vojni ali delovni invalidi, če ne bi opravljali obrtne ali druge dejavnosti.
31.	člen
Vsi zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o prispevkih In davkih občanov in so obdavčeni po dejanskem dohodku ali pavšalni osnovi, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. To evidenco je treba voditi v obliki knjige dohodkov in izdatkov
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA ' OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
32.	člen
Koliko znaša letni kosmati osebni dohodek delavca, zaposlenega v delovni organizaciji ali pri državnem organu, na podlagi katerega se določa osnova z prispevek iz osebnega dohodka od .samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: »prispevek od intelektualnih storitev«), ugotavlja za finance pristojni svet občinske skupščine za vsako leto posebej.
Tako ugotovljene osnove se lahko znižajo ob pogojih iz 21. člena.
-,	33. člen
Stopnje za odmero prispevka od intelektualnih storitev znašajo:
do 20.000
od 20.000 do 25.000 od 25.000 do 30.000 od 30.000 do 35.000 od 35.000 do 40.000 od 40.000 do 45.000 od 45.000 do 50.000 od 50.000 do 55.000 od 55.000 do 60.000 nad 60.000	o
8 °/o 10 % 13 % 17 % 21 % 25 % 30 % 33 % 36 % 39 %
Osnova dinarjev
do 20.000
od 20.000 do 25.000 od 25.000 do 30.000 od 30.000 do 35.000 od 35.000 do 40.000 od 40.000 do 45.000 od 45.000 do. 50.000 od 50.000 do 55.000 od 55.000 do 60.000 nad 60.000
Stopnja
2 %
5 %
n %
17 % 22 % 26 % 30 °/o 33 % 36 °/o 39 %
34.	člen
Prispevek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) plačajo občani, ki opravljajo državnim organom ter delovnim in drugim organizacijami priložnostne storitve, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek od letne osnove ali v pavšalnem letnem znesku.
Stopnja prispevka na te dohodke znaša 25 °/o.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV.IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
35.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša 3 %.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se ta prispevek'plačuje po -stopnji 10% od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafiilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi reprodukcij takih del,
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, .
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na za-bavno-glasbenih prireditvah,
4.	reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke drugega . odstavka tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se prispevek od avtorskih pravic plačuje po stopnji 3 %.
Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ati pa obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
36.	člen
Razen primerov, ki jih določa zakon, so davka od stavb oproščeni dohodki:
.— od kmečkih stavb, ki jih uporabljajo kmetje, ki se ba-
vijo izključno s kmetijstvom, za svoje potrebe in jih ne
dajejo v najem,
—	od zgradb, ki so zgodovinsko in kulturno zaščitene,
—	od stavb, ki so stare nad 100 let.
. 37. člen
Od stanarine ali najemnine oziroma od stanar nske in najemninske vrednosti se prizna 60 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo stavb.
38.	člen
Stopnja davka na dohodek od stavb znaša 30%.
39.	člen
Lastniki stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice -in podobno), plačajo davek na dohodek od stavb po 37. in 38. členu tega odloka.
Če zavezanci iz prvega odstavka tega člena oddajajo take stanovanjske prostore v najem, plačajo poleg davka na dohodke od stavb še poseben davek od dohodkov, ki
jih imajo od oddaje stavb". Osnova za odmero tega davka je skupen znesek dohodkov, doseženih z oddajo prostorov v najem, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba elektrike, vode, kurjave in podobno). Na račun teh stroškov se odšteje znesek, ki ustreza 30 % dohodka, doseženega z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem.
Vlil. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
40.	člen
Od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti ter od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic, se plačuje davek od premoženja in sicer:
Osnova dinarjev	Stopnja
do	5.000	10 %
do	7.000	15 %
do	10.000	20 %
do	15.000	25 %
do	20.000	32%
nad	20.000	36 %
Od oddajanja opremljenih sob se davek ne plača.
IX.	DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA D iLA DRUGIH
41.	člen
Osnova za davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: »davek na tujo delovno silo«), je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb.
Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka in sicer:
Vrsta dejavnosti	Odstotek
1. proizvodna obrt	30 %
2. storitvena obrt	20%
3. intelektualne storitve	15 %
4. od kmetijstva in vseh drugih dejavnosti	10%
42.	člen
Stopnja davka na tujo delovno silo znaša T5 %.
■ 43. člen
Razen primerov, ki jih določa zakon/so davka od tuje delovne sile oproščeni tudi:
1.	kmetje za toliko zaposlenih delavcev, koliko imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih,
2. zavezanci .prispevka od kmetijstva, ki so stari nad 55 let ter nimajo drugih za delo sposobn h družinskih članov.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
44.	člen
Stopnja davka na dobitke od iger na srečo nad vrednostjo 100 dinarjev znaša 10%.
XI.	POROŠTVO
45.	člen
Dovoljenje za določene obrtne dejavnosti dobi občan, če zagotovi poroštvo za svoje obveznsti iz naslova davkov in prispevkov, če jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja se zahteva za naslednje dejavnosti:
—	avtoprevozništvo,
—	avtotaksi,
—	stavbne obrti,
—	gostinstvo,
—	izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov,
—	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol.
Poroštvo je podano, če da eden ali več- občanov pismeno izjavo, s katero prevzame poroštvo, da s svojim premoženjem jamči za spolnitev obveznosti zavezanca iz naslova prispevkov in davkov.
Tisti, ki prevzamejo poroštvo, jamčijo z vsem premoženjem do določene višine obveznosti.
Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen zavezancem prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu, v dejavnosti, za katero se zahteva dovoljenje.
Višino obveznosti iz petega odstavka tega člena ugotovi občinska davčna uprava.
XII.	PREHODNE DOLOČBE
46.	člen
Občani, ki so do 1. januarja 1970 že dobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki so naštete v 45. členu tega odloka, lahko po tem zakonu še naprej opravljajo to dejavnost, vendar morajo do 30. junija 1970 zagotoviti poroštvo organu/ ki je pristojen za izdajo dovoljenja.
47.	člen
Osebe s stalnim prebivališčem v občini Celje morajo p srneno priglasiti občinski davčni upravi naslednje premoženjske predmete, ki jih imajo izven območja občine:
—	počitniške hiše,
—	stanovanjske hiše in stanovanja v etažni lastn.n ,
—	poslovne stavbe in prostore,
—	stavbne in druge zazidalne parcele v nasel|ih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za
kmečke stamovanjske hiše, za kmečka gospodarska poslopja in za zemljišča, k-i se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
Prijavo je treba vložiti do 1.' januarja 1970.
67.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 173. členu statuta občine (Uradni vestnik Celje, št. 25-229/64, 10-130/66 in 4-47/69) na seji občinskega zbora, in na sep zbora delovnih skupnosti dne 20. marca 1970 sprejela
RESOLUCIJO
o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja občine Slovenske Konjice za leto 1970
1.	Ocena razvoja v letu 1969 *
Doseženi rezultati celotnega gospodarstva občine v letu 1969 nam kažejo, da se je gospodarska aktivnost
kljub objektivnim težavam povečala na vseh področjih dejavnosti. Istočasno je bila dosežena večja izkor ščenost proizvodnih zmogljivosti, povečanje storilnosti In večja zaposlenost. K porastu proizvodnje je pr pcmogel tud: napredek v prilagajanju proizvodnje zahtevam tržišča ter povečano vključevanje v mednarodno menjavo. K boljšim rezultatom pa je pripomogel tudi nadalnji razvoj v poslovnem sodelovanju.
TTcT osnovi predhodnih pokazateljev o doseženih rezultatih v poslovnem letu 1969 pričakujemo, da bo družbeni proizvod občine dosežen v višini 133 milijonov dinarjev ter bo nekaj nad 14% višji kot v letu 1968.
Na večjo gospodarsko aktivnost ter rezultat celotnega gospodarstva občine je vplivala predvsem industrija, katere proizvodnja se je v preteklem letu povečala za 23 %. (po fizičnem obsegu) ter za 24,1 % po vrednosti in to z 0,8% povečanim številom zaposlenih. Izrazit porast p-ro zvodnje je zabeležen v kovinski industriji in to za 43,6%. K temu je pripomogla predvsem kovaška industrija Zreče, ki je povečala svojo proizvodnjo kar za 53 5 %. Viirck porast proizvodnje pa je dosežen tudi v ind. kombinatu »Konus« za 20,9%, v Cometu za 26,8% in v Kostroju za 21 %.
V kmetijstvu se je v preteklem letu povečala proizvodnja za okoli 3,3% in to na račun večje proizvodnje sadjarstva ter višjih hektarskih donosov njivskih kultur.
V živinorejski proizvodna, ki predstavna na.mocr. -) dejavnost kmetijstva v občini ni bilo bistvenega'napredka. K temu so prispevale zlasti neekonomske odkupne cene ter omejen izvoz živine na tuja tržišča.
Ob povečani kmetijski proizvodnji pa se je celokupna vrednost odkupa kmetijskih proizvodov zmanjšati za 5,8% in to od 3,3 milj. dinarjev v letu 1968 na 3,1 m '. dinarjev v letu 1969.
Potom kmetijske zadruge je bilo odkupljeno 1604 glav goveda v skupni teži 489 fon. V letu 1968 pa je bilo odkupljeno 2216 glav goveda oziroma 616 ton. Kot je razvidno, se je v letu 1969 zmanjšalo število odkupljene govedi za 612 ali 27,7 %, po teži pa se je zmanjša! odkup za 127 ton ali 21%.
Na področju trgovine se zmogljivosti v letu 1969 niso povečale, izvedene so- le manjše adaptacije in modernizacije nekaterih trg. lokalov.
Celotni promet trgovine na drobno in debelo je v preteklem letu znašal 54.8 milj. d narjev ali za 14.4% Promet trgovine na debelo se je povečal za 60,9% in je dosegel 6,8 milj. dinarjev. Trgovina na drobno pa je dcseala promet v višini 48 milj. dinarjev, oziroma za 11,8% več kot preteklo leto.
Ce upoštevamo republiški indeks porasta cen na drobno v višini 8,9%, znaša dejansko povečanje prometa trgovine na drobno v občini le okoli 2,6%.
Gostinstvo je v letu 1969 ustvarilo promet v višini 5 6 mTijonov dinarjev, kar je za 12,5% več kot v letu 1968. Promet v družbenem sektorju gostinstva se je povečal za 10,8% — v zasebnem gostinstvu pa za okoli 15,5%. Po odbitku porasta cen se je promet gostinstva povečal le za okoli 3,6%. Z gostinskimi storitvami se je v letu 1969 ukvarjalo 9 gostinskih obratov družbenega sektorja‘ter 22 zasebnih gostišč.
Kot ostale dejavnosti je tudi obrt dosegla v preteklem letu znatni porast proizvodnje ter storitev. Na podla-gi ocene je obrt ustvarila za okoli 18% večji obseg dejavnosti po vrednosti.
Izvoz, ki predstavlja enega izmed važnih pogojev za nadaljnjo rast industrijske proizvodnje se je v preteklem letu močno povečal in sicer znatno hitreje, kot pa znaša porast proizvodnje. Celotna vrednost izvoza je znašala 4,992,587 dolarjev, kar je za 38,4% več kot v letu 1968.
Delež izvoza na konvertibilno področje je dosegel 82,8 %
celotnega izvoza.
Vrednost izvoženega blaga pa je predstavljala okoli
18,1	% celotne vrednosti industrijske proizvodnje.
Na področju zaposlovanja v preteklem letu ni bilo večjih sprememb. Povprečno število zaposlenih v občini se je namreč povečalo le za okoli 0,7 % in je znašalo 4035 zaposlenih — od tega v gospodarstvu 3673.
Poprečni nominalni osebni dohodki zaposlenih v občini so se v letu 1969 povečali za 18,3% in so dosegli 979 dinarjev. Realni osebni dohodki zaposlenih pa so ob 10,5% porastu življenjskih stroškov višji le za 7%.
V	gospodarstvu se je osebni dohodek povečal za 18,3%, a v negospodarskih dejavnost h pa za 17,3%..
Celokupna investicijska dejavnost se je v letu 1969 povečala za okoli 15%. Vrednost ustvarjenih investicij je dosegla okoli 19,9 milj. dinarjev — od tega 67% za naložbe v gospodarstvu ter 33 % v stan. komunalno dejavnost ter šolstvo. Investicije so se povečale predvsem v stan. komunalni dejavnosti.
In ve Ticije za razvoj gospodarstva so znašale po oceni 13,3 milj. dinarjev. Ta sredstva so delovne organizacije usmerile predvsem za nabavo in modernizacijo opreme Kot večji objekt predstavlja predvsem gradnja novega obrata »KOKO« v ind. kombinatu KONUS. Kmetijska zadruga je sredstva vložila v dolgoletne nasade, za nov hmeljski nasad, ureditev dveh trgovin ter nabavo opreme. V trgovini in gostinstvu so se izvršile adaptacije in modernizacija nekaterih lokalov ter ureditev 2 skladišč. •
V	obrti so se sredstva porabila v glavnem za opremo, za gradnjo delavnice (Miz. Dravinja), zet adaptacijo slaščičarskega obrata ter za načrte za adaptacijo pekarne Rogla.
Investicije za razvoj negospodarskih dejavnosti so po oceni znašale 6,6 milj. dinarjev. Od tega za stan. komunalno dejavnost 5,0 milj. in za šolstvo 1,3 milj. dinarjev.
Med važnejšimi komunalnimi objekti, ki so bili preteklo leto v gradnji — oziroma so se urejali, so bili predvsem: gradnja vodovoda Žiče—Konjice—Loče, vodovod Zbelovo, asfaltiranje ulic v mestu Slov. Konjice in asfaltiranje ceste skozi naselje Vitanje. Poleg navedenih objektov pa so krajevne skupnosti v glavnem v celoti realizirale programe dejavnosti za leto 1969, ki so zajemali urejanje raznih komunalnih objektov.
Investicijska sredstva v šolstvu so v preteklem letu znašala 1,3 milj. dinarjev. V teh sredstvih je zajeto plačilo •obveznosti iz leta 1968 v znesku 574.000 dinarjev. S preostalimi sredstvi pa so se izvršila razna investicijska dela pri šoli Jernej, Žiče, Zbelovo, Zreče, Stranice, Rakovec in pripravljalna dela za adaptacijo šole Vitanje in nadaljevanje gradnje nove šole v Slov. Konjicah.
V	letu 1969 je stanovanjska izgradnja dosegla nadaljnje povečanje. Skupno je bilo v gradnji okoli 370 stanovanj in to v celoti kot individualne gradnje. Dokončanih stanovanj pa je bilo okoli 78.
2.	SMERNICE IN PREDVIDEVANJA DRU2BENO-EKO-NOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1970
V	letu 1970 računamo, da se bo intenzivnost razvoja gospodarstva občine še nadalje okrepila na vseh področjih. Odvisna pa bo predvsem od stabilnejših pogojev gospodarjenja ter od učinkovitejšega izpopolnjevanja gospodarskega sistema. Nadaljnji intenzivnejši razvoj celotnega gospodarstva ter rasti proizvodnje pa bo potrebno omogočiti s povečanimi linvesticijskimi naložbami za modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. Istočasno pa bo potrebno izboljšati organizacijo dela, razširiti krog Poslovnega sodelovanja ter izvajati širše raziskave po-
treb notranjega kot tudi zjunanjega tržišča.
Kot pomemben element za pričakovano gospodarsko rast bodo tudi dosedanji ugodni rezultati, ki so jih delovne organizacije dosegle pri prilagajanju proizvodnje zahtevam tržišča ter pri ot>nlih dejavnikih, ki so pripomogli k povečan! gospodarski dejavnosti.
Ob upoštevanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti, predvidenih ukrepov ter dopolnitvami in izboljšavami gospodarskega sistema se predvideva, da se bo družbeni proizvod občine v letu 1970 povečal skupno za 11,5% (oziroma za 10,5 % na območju občine brez zunanjih obratov). Družbeni proizvod v industriji, ki odločilno vpliva na celotni gospodarski razvoj pa se bo predvidoma povečal za 12,9%. Ob pričakovanem porastu družbenega proizvoda se bo zaposlenost v občini povečala za okoli 2,1 %.
Stopnje rasti po glavnih področjih gospodarstva so naslednje:
	Reali z.	Predvidel
	1969	1970
	1968	1969
industrija: (fizični obseg proizvodnje) — skupaj	23,0	8,1
(fizični obseg proizvodnje) — v občini)	25,4	16,9
kmetijstvo: (fizični obseg proizvodnje)	3,3	4—5
trgovina: (vrednost prometa na drobno)	11,8	9—11
izvoz:	,	38,4	7—9
obrt: (vrednost proizvodnje in storitev	16,0	13	14
zaposlenost:	0,6	2,1
Iz navedenih pokazateljev je razvidno, da se za leto 1970 predvideva umirjenejša dinamika rasti proizvodnje.
Upoštevajoč pokazovalce predvidenega povečanja proizvodnje v posameznih delovnih organizacijah ter ostalih pogojev, ki bodo vplivali na porast gospodarske aktivnosti predvidevamo, da se bo družbeni proizvod povečal.
—	v gospodarstvu (skupaj z zunanjimi obrati) za 11,5%
—	v gospodarstvu (na območju občine)	10,5%
—	v tem: družb, sektor gospodarstva	10,0%
zasebni sektor	5,8 %
Po posameznih dejavnostih pa se predvideva naslednja stopnja rasti družbenega proizvoda: industrija 12,9%
—	kmetijstvo 6,0 % — trgovina 9,4 % — gostinstvb
8,7 % ___obrt, 12,4 % in v stan. kom. dejavnosti za 6,0 %
Z realizacijo predvidenega povečanja proizvodnje bo ustvarjeni narodni dohodek na občana dosegel v letu 1970 (po oceni) okoli 7100 dinarjev — ali za 10,0% več kot preteklo leto.
Razvoj proizvodnje po področjih:
— Za realizacijo predvidenega povečanja industrijske proizvodnje v letu 1970 bo potrebno, da se proizvodnja hitreje vsklajuje s potrebami tržišča, da se investicijske naložbe usmerjajo predvsem v modernizacijo proizvodnih zmogljivosti ter da se še nadalje izpopolnjuje organizacija dela. S temeljitejšimi raziskavami zunanjih tržišč pa omogočiti nadaljnje povečanje blagovne menjave s tujino katera predstavlja bistveni element za povečanje proizvodnje.
Celokupna industrijska proizvodnja se bo v letu 1970 v obratih na območju občine povečala za 16,9%. Skupno z obrati izven občine pa je predviden porast za
8,1	%. Na visok porast v obratih na območju občine vpliva zlasti pričakovano povečanje proizvodnje v kovinski industriji in to za 29,1 °/o (v tem kovaška industrija Zreče za 36,9 %) ter občutno povečanje v lesni Industriji.
Predvidena stopnja rasti ind. prozvodnje v občini je naslednja po podjetjih (v %):
COMET	17,1	OPEKARNA	2,9
Kov. iind.	36,9	LIP	20,5
TKI	4,4	KONUS	9,2
KOSTROJ	3,3		
— Celokupna kmetijska proizvodnja se bo predvidoma povečala za 4—5 %, kar pa bo odvisno od izboljšanih pogojev prodaje živine in od vremenskih ter ostalih pogojev, ki bodo vplivali na povečan obseg poljedelske ter sadjarske proizvodnje.
Možnosti za intenzivira nje kmetijstva pa bodo predvsem v postopnem usmerjanju zasebnih kmečk h gospodarstev na specializirano proizvodnjo ter v širšem vključevanju kmetijskih proizvajalcev v družbeno organizirano proizvodnjo.
V kmetijstvu družbenega sektorja se pričakuje vsled povečanja rodnosti sadnih nasadov občutno višja proizvodnja jabolk ter večja proizvodnja grozdja. Kmet. zadruga ima v programu investicij za tekoče leto še obnovo 3 ha vinogradov.
— V cilju nadaljnjega razvoja trgovine je v letu 1970 predv'dena gradnja trgovskega paviljona v novem naselju pod Skalcami in sicer s 500 m2 koristne površine. V programu je nadalje še adaptacija oziroma modernizacija nekaterih ostalih trgovskih lokalov kot »Bohor -na«, »Dravinja« Loče, »Tkanina« Zreče. V teku pa so tudi priprave za izdelavo idejnega osnutka za blagovnico v Slov. Konjicah.
Celokupni promet trgovine na drobno se bo v letu 1970 predvidoma povečal za okoli 9 dč> 11 °/o. K povečani prodaji bo pripomogla večja kupna moč občanov, izboljšanje izbire ter založenost trgovin s poirosnim blagom.
— Na področju gostinstva (družbeni sektor) bo potrebno, da se z mcdermzacijo gostinskih lokalov ustvarijo pogoji za nudenje kvalitetnejših, gostinskih uslug — istočasno pa za pospešitev turistične dejavnosti. V ta namen bo gost. podjetje »Jelen« pristop lo k ureditvi gostišča »Narodni dom« in gostišča »Pri ribnikih« V vseh lokalih pa se pojavlja potreba po zamenjavi opreme.
Nudenje kvalitetnejših uslug v zasebnem sektorju pa bo prav tako odvisno od sodobnejše ureditve lokalov.
Celokupna vrednost prometa gostinstva se bo v letu 1970 povečala predvidoma za okoli 8—9%.
—: Vrednost obrtne proizvodnje in storitev se bo v letu 1970 povečala za okoli 13 do 14 °/o, kar bo odvisno od učinkovitejših Investicijskih naložb za modernizacijo proizvod n1 h zmogljivosti ter od vsklajevanja proizvodnje potrebam tržišča.
Občutno povečanje proizvodnje se predvideva predvsem v kovinskem podjetju »Kovinar« ter »Komosu«. In-vestic jska sredstva bodo podjetja v glavnem namenila za nabavo opreme. V pod j. »Kovinar« Vilanje je predvidena rekonstrukcija kovaške delavnice. V pekarni »Rogla« pa je predvidena adaptacija pekarniških prostorov ter nabava in montaža 2 pekovskih peči.
Na področju zasebne obrti pa bi se z ustrezno poli ■ tiho usmerjal predvsem razvoj storitvenih dejavnosti.
— Osebni dohodki zaposlenih, ki so važen element za uresn čitev predvidene stopnje rasti proizvodnje, morajo naraščati le v skladu z doseženimi rezultati poslovanja ter po načelu delitve po uspehih dela.
Na podlagi predvi de vanj del. organizacij in ob ures-n čitvi predvidene stopnje rasti družbenega proizvoda ter produktivnosti dela predvidevamo, da se bo v letu 1970 povečal poprečni nominalno osebni dohodek na zaposlenega za 13,5%. To predvidevanje temelji na povečanju produktivnosti dela za okoli 7—8%. Ob upoštevanju navedenega ter za 2% večjega števila zaposlenih računamo, da se bo skupni sklad osebnih dohodkov povečal za 14—15 %.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega bo z predvideno stopnjo povečanja dosegel 1100 dinarjev. V gospodarstvu bi znašal 1089, v negospodarskih dejavnostih pa 1320 dinarjev.
Na osnovi predvidenega povečanja družbenega proizvoda za okoli 10 do 11 % ter porasta sklada osebnih dohodkov predvidevamo, da se bodo sredstva za kritje potreb splošne potrošnje povečala za okoli 12—13%.
V zvezi s tem bodo nujna dosledna prizadevanja vseh samoupravnih nosilcev splošne potrošnje na vseh 'nivoj:h kot tudi gospodarskih delovnih organizacij, za racionalno porabo sredstev.
— Na področju zaposlovanja se za leto 1970 ne predvidevajo večje spremembe. Poprečno število zaposlenih v občini bi se predvidoma povečalo za okoli 2,1 % in to v glavnem v industriji ter v terciarnih dejavnostih (obrti, trgovini itd.). S tem povečanjem bi bilo v tem letu v občini 4116 zaposlenih — od tega 3745 v gospodarstvu in 371 v negospodarskih dejavnostih.
— V primerjavi z visokim porastom izvoza v preteklem letu (za 38,4%) bo dinamika izvozne dejavnosti v letu 1970 nekoliko bolj umirjema.
Celokupna vrednost izvoza, ki jo bodo industrijska podjetja dosegla s prodajo proizvodov na zunanja tržišča bo znašala nekaj nad 5,3 milj. dolarjev, ali za 7 do 9% več kot leta 1969.
Vrednost ustvarjenega izvoza bo na ta način predstavljala okoli 16% 'celotne vrednosti industrijske proizvodnje. Delež konvertibilnega področja pa bo v skupnem
izvozu dosegel okoli 80 %.
Relat vno največji porast izvoza predvideva Kovaška industrija Zreče ter C omet. Podjetja kovinske industrije predvidevajo skupno povečanje izvoza za 92 %. Izvoz ind. kombinata »Konus« bo po obsegu približno na nivoju izvoza iz preteklega leta. Les. ind. podjetje pa predvideva
9,1	% večji izvoz.
Za nadaljnjo razširitev izvozne dejavnosti, ki je eden od glavnih elementov za povečanje industrijske proizvodnje bo potrebno, da se izboljšajo ter razširijo raziskave zunanjih tržišč.
Investicijska dejavnost.
Na področju gospodarstva se v letu 1970 predvideva visok porast investicijskih naložb. Celokupna sredstva, ki bodo vložena za razvoj po posameznih področjih gospodarstva bodo znašala predv doma okoli 48 milijonov dinarjev — od tega odpade na industrijo okoli 93 %.
Predvidene investicijske naložbe po dejavnostih — v dinarjih:
Industrija	45,525.000
Kmetijstvo	570.000
Trgov na	1,500.000
Gostinstvo	200.000
Obrt	470.000
V	podjetjih (Comet — kov. ind. — TKI—KOSTROJ — Opekarna ter les. tnd. podjetje) so investicijska sredstva namenjena v pretežni večini za modernizacijo opreme. V ind. kombinatu »Konus« pa se predvideva poleg dovršit ve objekta »KOKO« še pričetek gradnje novega objekta za proizvodnjo črev. Za ta objekt bo v tem letu vloženo okoli 30 milj. dinarjev.
V	kmetijstvu bo vloženo okoli 570.000 dinarjev in to predvsem za nadaljnjo urejanje obstoječih nasadov, za obnovo. 3 ha vinogradov ter za nabavo opreme (traktorje id.).
V	trgovini so investicijska sredstva predvidena za moderni z aci j o nekaterih trgovin, ter za predvideno gradnjo trgovskega paviljona v naselju Škalce s površino 500 m2.
V	gostinstvu se bodo sredstva porabila predvsem za modernizacijo gostišča »Narodni dom« ter gostišča »Pri ribnikih«. Potrebna pa Jje tudi zamenjava dotrajane opreme v vseh gostiščih.
V	obrti je od skupnih investicij namenjeno nad 55 % sredstev za modernizacijo opreme. S preostalimi sredstvi pa se bo izvršila adaptacija peka miških delovnih Prostorov pri pekarni »Rogla«, nadalje rekonstrukcija kovaške delavnice v podj. »Kovinar« ter manjša adaptacija pri podjetju »Komos«.
Naložbe na področju negospodarskih dejavnosti se bodo v letu 1970 usmerile predvsem v stan. komunalno dejavnost, šolstvo ter otroško varstvo.
V	tekočem letu se bo nadaljevala intenzivna stanovanjska izgradnja. V gradnji bo okoli 300 stanovanj. Dokončanih pa bo predvidoma 80 stanovanj.
S sredstvi, za izgradnjo šolskih objektov se bo izvršila rekonstrukcija osnovne šole Vitanje ter nadaljevala gradnjo nove osnovne šole — telovadnice v Slov. Konjicah. Dokončni plan ter višino sredstev bo določil upravni odbor sklada za investicije v objekte družbenega standarda.
S sredstvi, namenjenimi za otroško varstvo, bo v tem letu urejen otroški vrtec v Zrečah. Pričele pa se bodo tudi priprave za ureditev centralnega otroškega vrtca v Slov. Konjicah.
Razvoj komunalnih dejavnosti ter izgradnje teh objektov se bo odvijala v okviru programov krajevnih skupnosti.
Realizacija teh programov pa bo odvisna od, tesnejšega sodelovanja ter prispevkov zainteresiranih občanov.
Svet za gospodarstvo in družbeni plan bo med letom redno spremljal gospodarska gibanja ter o tem obveščal skupščino občine o odstopanjih od začrtanih smernic ter predlagal ustrezne ukrepe.
St. 30-4/70-1
Slovenske Konjice, dne 20. marca 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
68.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 7. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-462-64, 52-613-66, 15-226-67, 31-437-67, i/'687-67 in 32-210-68), 9. in 14. členu zakona o pr spev-km in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32-69 in 40-/■51-69) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice 'Uradni vestnik Celje, št. 25-229-64, 10-130-66 in 4-47-69)	-
na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skup-nos'i dne 20. marca 1970 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov
1.	člen
V	odloku o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 2-4/69 in 19-226/69) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
4.	člen se spremeni in se glasi:
»Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 2,43%.«
2.	člen
Po 5. členu se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih 300 %«.
Dosedanje točke 2., 3. in 4. postanejo točke 3., 4. in 5.
3.	člen
V	6. točki 14. člena se za besedo »materiala« postavi pika. Besedilo »z delovno živino« pa črta.
4.	člen
Za 9. točko 15. člena se doda nova 10. točka, ki Se glasi:
10. Transportne storitve
—	prevoz,	z motornimi vozili	22.000	20.000
—	prevoz	z osebnimi vozili	19.000	17.000
—	prevoz	S konjsko vprego	14.000	12.000
5.	člen
Za 17. a členom se doda nov 17. b člen, ki se glasi:
»Prispevek od' obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku vnaprej plačujejo zasebni gostinci (vaški gostilničarji), ki opravljajo gostinske storitve v manjšem obsegu in imajo za takšno opravljanje gostinskih storitev ustrezno dovoljenje (pristojnega organa«.
Plačevanje v pavšalnem znesku ne velja za prometni davek, ker, se ta obračunava po dejansko doseženem prometu.
Poslovne knjige morajo poleg zavezancev določenih v 29. členu zakona o prispevkih in davkih občanov vo-d ti tudi ostali zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti, ne glede na to ali dosegajo 15.000 din prispevne' osnove.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov.
6.	člen
X. poglavje »davek na kmetijske proizvajalne priprave« in »29. člen« sc črtala.
7.	člen
Za 42. členom se doda novi 42. a člen, ki se glasi: 42. a člen
»Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki tudi po do-, polnjenem 65 (moški) oziroma 60 (ženske) letu starosti opravljajo obrtno storitveno dejavnost, se oprostijo občinskega prispevka, če delajo brez tuje delovne s le«.
8.	člen
43. člen se spremeni in se glasi:
»Zavezancem prispevka, ki so sodelovali v NOV neprekinjeno do konca vojne in imajo ta čas priznan v dvojnem štetju ter borcem za severno mejo, se priznajo naslednje olajšave:
1.	Tistim, ki so se vključili v NOV do konca leta 1943 se zniža osnova za odmero prispevka za 30%.
2.	Tistim, ki so se vključili v NOV do konca leta
1944	ter borcem za severno mejo, se zniža osnova za odmero prispevka za 20%.
3.	Tistim, ki so se vključili v NOV po 1. januarju
1945	se zniža osnova za 10%.
Skupno znižanje osnove za odmero prispevka iz osebnega dohodka po tem členu ne more znašati več kot 1.500 din.«
9.	člen
Za 43. členom, se doda novo XIII. a poglavje in 43. a člen, ki se glasita:
XIII.	a — Poroštvo
43. a člen
• Dovoljenje za določene obrtne dejavnosti dobi občan, če zagotovi poroštvo z,a svoje obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, če ijiih ni bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja se zahteva za naslednje dejavnosti:
—	avtoprevozništvo,
—	gostinstvo,
—	zidarstvo in fasadarstvo,
—	izdelovanje kovinskih in okrasnih predmetov,
—	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol.
Poroštvo je podarfo, če da eden ali več občanov pismeno izjavo, s katero prevzame poroštvo, da s svojim premoženjem jamči ^a spolnitev obveznosti zavezanca iz naslova prispevkov in davkov.
Tisti, ki prevzamejo poroštvo, jamčijo z vsem premoženjem do določene višine obveznosti.
Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni poprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen zavezancem prispevek od obrtnih dejavnosti, po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu, v dejavnosti, za katero se zahteva dovoljenje.
Višino obveznosti' /iz predhodnega odstavka tega člena ugotovi občinska davčna uprava.
10.	člen
Za 45. členom se dodata nova 45. a in 45. b člen, ki se glasita:
45. a člen
Občani, ki so do 1. januarja 1970 že dobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki so naštete v 43. a členu tega odloka, lahko po tem datumu še naprej opravljajo to dejavnost, vendar morajo do 30. junija 1970 zagotoviti poroštvo organu, ki je pristojen za izdajo dovoljenja.
45. b člen
Osebe s stalnim prebivališčem v občini Slov. Konjice morajo pismeno priglasiti občinski davčni upravi naslednje premoženjske predmete, ki jih imajo izven območja občine:
—	počitniške hiše,
—	stanovanjske hiše in stanovanja v etažni lastnini,
—	poslovne stavbe in prostore,
—	stavbne in druge zazidalne parcele v naseljih ter 'za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za kmečke stanovanjske hiše, za kmečka gospodarska poslopja in za zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
Prijavo je treba vložiti v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem vestniku Celje.
St. 422-7/69-3
Slovenske Konjice, dne 20. marca 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice dipl. Ing. Franjo Tepej I. r.
69.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 47. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67 in 40-302 68) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-229/64, 10-130/66 in 4-47 69) po predhodni obravnavi na zborih volivcev na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. marca 1970 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1970
1.	člen
Proračun občine Slovenske Konjice za leto 1970 obsega dohodke, ki znašajo skupaj	6,026.234 dm
od tega:
—	prispevek za uporabo mestnega zemljišča 310.000 din
Razporejeni dohodki v znesku	5,716.234 din
2.	člen
Od dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice pripada:
—	skladu za financiranje investicij družbenega standarda pripada 1 % prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja,
—	občinskemu skladu za zadeve borcev in invalidov 100% dopolnilnih sredstev SR Slovenije,
—	občinskemu gasilskemu skladu 100% del premije za zavarovanje pred požarom,
—	rezervnemu skladu 1 % od vseh dohodkov proračuna iz 1. člena tega odloka.
Odstotek iz zadnje alineje tega člena se ne obračunava od preseženih dohodkov po zaključnem računu proračuna za prejšnje leto.
3.	člen
Od dohodkov občinskega proračuna v letu 1970 so zagotovljena sredstva:
1.	Za dejavnost zavodov, družbenih služb in drugih organizacij, katerim se po predpisih ali pogodbah zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu ali ustreznem skladu;
2.	Za druge potrebe, obveznosti m naloge, ki imajo splošen pomen za občino Slov. Konjice;
3.	Za odplačevanje posojil, za katera se sredstva zagotovijo v občinskem proračunu;
4.	Za potrebe državnih organov.
4.	člen
Sredstva za sofinanciranje medobčinskih zavodov, s-kupnih služb ter drugih potreb po sklenjenih pogodbah se bodo izločale na žiro račune teh organizacij v skladu s sklenjenimi pogodbami.
5.	člen
Sredstva, zagotovljena v posebnem delu proračuna za dejavnost družbeno-političnih organizacij, društev in strokovnih združenj se bodo nakazovala neposredno iz proračuna po dvanajstinah na žiro račune teh organizacij.
6.	člen
Sredstva,- ki jih pridobi občinsko sodišče v Slov. Konjicah iz naslova stroškov kazenskega postopka in povprečnin v kazenskem postopku, predstavljajo dohodek občinskega sodišča za redno dejavnost.
Dohodki, ki jih dosežejo državni organi za geodetske, odministrafivne, ra čuns-ko-teh nične, f i n a n čn o - i zvrš i I n e ter podobne storitve od občanov, delovnih in drugih organi-zac j razporedijo ti organi za redno dejavnost ali za posebne namene.
Letni dohodki, ki jih doseže medobčinsko javno pravobranilstvo s svojo dejavnostjo, razporedi ta organ za svojo redno dejavnost.
7.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1970 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Zato morajo občinski organi izvršiti ustrezne ukrepe, dja bi z racionalizacijo dela dosegli primerno znižanje stroškov za opravljanje svojih nalog in s tem v okviru zagotovljenih sredstev bolj zadovoljivo nagrajevanje svojih delavcev.
8.	člen
Oddelek za finance in proračun izvršuje kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja Proračunskih uporabnikov, katerih sredstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna in na ta način ugotavlja skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo.
9.	člen
Svet za finance in proračun je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 96. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji.
10.	člen
Dohodki občinskega proračuna za leto 1970 in njihov razpored po glavnih namenih določa bilanca dohodkov in splošni razpored dohodkov občinskega proračuna za leto 1970, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 400-2/70-1
Slovenske Konjice, dne 20. marca 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice
dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
70.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 17. členu temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64, 57-930/65, 1-5/67) in 173. členu statuta , občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-229/64, 10-130/66 in 4-47/69) na seji občinskega zbora in na sejii zbora delovnih skupnosti dne 20. marca 1970 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o lastnih dohodkih občinskega upravnega organa
1.	člen
V odloku o lastnih dohodkih občinskega upravnega organa (Uradni vestnik Celje, št. 34-474/66) se v četrti vrsti 3. člena za besedo »urada« vejica nadomesti s piko, ostalo besedilo tega člena pa črta.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 400-4/70-1
Slovenske Konjice, dne 20. marca 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice d/pl. ing. Franjo Tepej I. r.
71.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67 in 40-302/68), 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65, 29-493/65, 33-561/65, 57-491/65, 52-610/66, 31-454/67, 54-689/67, 26-314/68, 30-373 /68, 40-417/68, 48-537/68, 11-140/69) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-229/64, 10-130/66 in 4-47/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. marca 1970 sprejela
ODLOK
0	dopolnitvi odloka o občinskem davku od prometa bla-
ga na drobno in plačil z'a storitve.
1. člen
V odloku o občinskem davku od prometa blaga na drobno in od plačil na storitve (Uradni vestnik Celje, št. 2-6/69 in 19-227/69), se v II. delu »tarifa« tarifna številka
1	spremeni j,n se glasi:
Tar. št.
a)	od prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno
potrošnjo, razen od prometa z alkoholnimi pijačami in od prometa proizvodov, z.a katere je predpisana davčna oprostitev, po stopnji............................4 %,
b)	od motornih vozil, ki jih uvažajo občani in civilne
pravne osebe......................................4 %.
Prvi stavek opombe 1. k tej tarifni številki se črta.
2. člen
V opombi pod 2. in 3. k tarifni številki 2. v II. delu tarife se letnica »1969« nadomesti z letnico »1970«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradne vestniku Celje.
St. 422-7/69-7
Slovenske Konjice, dne 20. marca 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
72.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 4.,.27., 28., 29. in 30. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69), 8. in 12. členu zakona o skupnosti otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sl oven liji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-229/64. 10-130/66 in 4-47/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. marca 1970 sprejela
ODLOK
o oblikovanju sredstev za izobraževanje in vzgojo za
leto 1970
1.	člen
Za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1970 plačujejo občani občine Slovenske Konjice občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ter občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izjboljšav ter od skupnega dohodka občanov.
2.	člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 3,2 % od osnove po prvem odstavku 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69).
Razen sredstev iz prvega odstavka tega člena se med sredstva za izobraževanje steka še 48,412 % občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav lin od skupnega dohodka občanov.
3.	člen
Sredstva za izobraževanje iz virov, ki so določeni v 2. členu tega odloka, so sredstva temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice ter so namenjena tudi za financiranje potreb za dnevno varstvo otrok skupnosti otroškega varstva.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o sredstvih za financiranje vzgoje in izobraževanja za leto 1969 (Uradni vestnik Celje, št. 4-46/69).
'	5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 400-3/70-1
Slovenske Konjice, dne 20. marca 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice
dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
73.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 51 -645/67), in 1. a členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-217/66 in 40-308/68) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vesnik Celje, št. 25-229/64, 10-130 66 in 4-47/69) na seji občinskega zbora in naseji zbora delovnih skupnosti dne 20. marca 1970 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča.
1.	člen
V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 4-54/68) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
2. člen se spremeni in se glasi:
»Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano' in nezazidano zamijišče v gradbenih okoliših Slovenske Konjice In Zreče, ki so določeni z odlokom o določitvi ožjih gradbenih rajonov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 5-35/59, 14-103/59, 55-494/64 in 11-149 65) in komunalno opremljeno zemljišče izven gradbenih okolišev v Slovenskih Konjicah lin Zrečah, za katere je sprejet odlok o urbanističnem programu mesta Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 10-140/66) in odlok o ureditvenem načrtu vplivnega območja Zreče (Uradni vestnik Celje, št. 10-141/66).
Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in zemljišče, na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter preskrba z električno energijo«.
2.	člen
6. člen se spremeni in se glasi:
»Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se predpiše v mesečnem znesku ter znaša:
—	za 1 m2 uporabne tlorisne površine stanovanjskih in
poslovnih prostorov oziroma od m2 nezazidanega
zemljišča, ki se uporablja za poslovne namene 0,13 din;
—	za 1 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča, namenjenega za gradnjo poslovnih prostorov in stanovanj
0,03 din
Za uporabno tlorisno površino stanovanjskih in poslovnih prostorov, se šteje površina stanovanjskih prostorov, ki je osnova za določitev stanarine in površina poslovnih prostorov, ki je osnova za določitev najemnine oziroma bi bila osnova za določitev stanarine ali najemnine, če bi se ta določala.
Za nezazidana zemljišča, ki se uporabljajo za poslovne namene se po tem odloku štejejo zemljišča v gradbenih okoliših, ki jih delovne organizacije in občani uporabljajo za izvrševanje poslovne, dejavnosti ali če jih da* jejo v najem.
—	Za nezazidano stavbno zamijišče, namenjeno za gradnjo poslovnih prostorov in stanovanj se po tem odloku štejejo za gradnjo namenjene površine za katere je sprejet zazidalni načrt«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 420-3/70-1
Slovenske Konjice, dne 201. marca 1970
Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice
dipl. ing. Franjo Tepej I. r.
74.
Skupščina občine .Šmarje pni Jelšah je po zakonu o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospgdarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5-22/68 in 5-25/69) in 136. členu statuta občine Šmarje pril Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 30-243/64, 15-203/67, 23-305 67 in 6-96-69) na seji občmskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. januarja 1970 sprejela
ODLOK
o prispevku v skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij na območju občine Šmarje pri Jelšah.
1.	člen
V skupne rezerve gospodarskih organizacij plačujejo gospodarske organizacije v občini Šmarje pri Jelšah prispevek v višini 2 % od dohodka, ki ga doseže gospodarska organizacija, zmanjšanega za izplačane osebne
dohodke, vsebovane v tem dohodku za prispevke, ki jih gospodarska organizacija plačuje iz dohodka in za znesek, ki ga mora vložiti v rezervni sklad.
Ta prispevek se plačuje v skupne rezerve gospodarskih organizacij občine Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, učinkuje pa od 1. januarja 1970. Preneha veljati odlok o prispevkih v skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 2-24/69).
Št. 010-9/70-1
Šmarje pri Jelšah, dne 30. januarja 1970
Predsednik
Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček I. r.
BILANCA
dohodkov in splošnega razporeda dohodkov občinskega proračuna za leto 1970
Vrsta dohod- kov	Dohodki	Skupaj dinarjev	Št. glav- nega nam.	Razpored dohodkov	Skupaj dinarjev
1	Prispevki	2,573.925	. 01	Izobraževanje in vzgoja	848.215
2	Davki	2,446.584	03	Kulturno prosvetna dejavnost	295.240
3	Takse	530.670	04	Socialno skrbstvo	874.220
6	Razni drugi dohodki	45.783	05	Zdravstveno varstvo	167.500
7	Namenska dopolnilna sredstva	50.000	06	Komunalna dejavnost	348.134
9	Prenesena sredstva	69.272	07	Delo državnih organov	2,321.827
			13	Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev	249.000
			14	N »gospodarske in vesti ci je	398.193
			16	Gospodarski posegi	81.400
			17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let	82.505
			18	Vlaganje v rezervni sklad	50.000
	Skupaj:	5,716 234		Skupaj:	5,716.234
'Uradni vestnik Celje« izhaja po potrebi. Izdaja ČP »DELO« enota »Infor macije-propaganda« v Celju. Odgovorni urednik dr. Joško Pezdirc. List hska obrtno podjetje Grafičar Maribor. Uredništvo in uprava sta v Celju, Gregorčičeva ulica 5, telefon 23-69. Naročnina znaša 30,— din. Tekoči
račun št. 507-1-1280 pri Službi družbenega knjigovodstva Celje,