List fzhafa od oktobra 1947 kot tednik — Ud i januarja iy58 kot poltednjk — Od L januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 28. MARCA 1964 — LETO XVII, — ŠT. 25. — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S/.DL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko TomažeJ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred osmim kongresom ZKJ Prisluhnimo Razprave na posvetovanju v Kranju se je udeležil tudi član izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Stane Kavčič VELIKI GOSPODARSKI uspehi v zadnjih letih so nam omogočili izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Toda pri razvoju prihajamo do mnogih protislovij, ki jih moramo odklanjati. Se vedno težimo, da zgradimo čim več novih tovarn, pozabljamo pa na potrebe ljudi. Zveza komunistov je že večkrat zagovarjala dvig osebnega standarda, vendar še v praksi naša ekonomska politika prepočasi prilagaja tem zahtevam. Zato morajo v pripravah na osmi kongres ZKJ, ki bo v novembru letos, c'dkrivati prav ta protislovja in jih odločneje odpravljati. Posvetovanja v Kranju sta se in komunalnega sistema, na nena- udeležila tudi člana IZ CK ZKS črtno politiko investicij, na proti- »tane Kavčič in Tine Remškar slovja v delitvi dohodka med ko- 1*r zvezna poslanca Andrej Ver- Iektivi in družbo in na neizdelan b*č jn Valentina Tomlje. Po smer- sistem delitve osebnih dohodkov, nicah nedavnega plenuma so raz- Poseben pomen pa je dal posve- Pravljali o konkretnih primerih, tovanju Stane Kavčič. Komunisti, Sekretar občinskega komiteja v kot je dejal, so vedno in morajo Kranju Ivo Krč je v uvodnem po- tudi danes prisluhniti potrebam r°čilu govoril o nekaterih negativ- in težnjam naših ljudi. Nevzdržno 5jh pojavih v družbenem razvoju, je, da dopuščamo razraščanje ^lavsko samoupravljanje so mar- številnih protislovij v našem raz- Slk)'e izmaličili. Pojmi — vodenje voju, ki jih ljudje že sami vidijo Podjetja in samouprave so marši- in občutijo njihove posledice. Pri komu nejasni. To zmanjšuje vlo- tem je grajal pretirana vlagania v 8° delavca samoupravi jalca in kapitalno izgradnjo in premajhno slabi samoupravni organizem in razumevanje za investicije v oseb- Celo vlogo članov ZK, ki v posa- ni standard. Prav tako moramo jeznih primerih postajajo nemoč- odločneje nastopiti proti nepravi'- ni- Hkrati je opozoril na nekate- nosrim pri delitvi dohodka. Obči- re slabosti občinske samouprave ne dobivajo vse večje obveznosti do občanov, delitev pa jim ne zagotavlja ustreznih sredstev. Martin Košir je opozoril na sistem planiranja in na ozka stališča delovnih skupnosti. Določeno nezaupanje navzven jih zadržuje v ozkem krogu in zato prikazujejo manjše možnosti proizvodnje. Prav take tendence zadržujejo široke možnosti raznih vrst sodelovanja v gospodarstvu, kar bi lahko povečalo ekonomski uspeh in izboljšalo življenjske razmere prebivalstva. Govorilo je še enajst udeležencev posvetovanja. Poudarjali so nujnost, da v našem razvoju odločneje odklanjajo razna protislovja v korist dviganja osebnega standarda, pri čemer morajo biti pobudniki in tudi nosilci teh nalog prav člani Zveze komunistov. K. M. Delavcu omogočimo boljše življenje V BEOGRADU bo prihodnji mesec V. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Kongresu bo razen številnih delegatov prisostvovalo tudi 70 tujih sindikalnih delegacij. Te dni se je v Kranju mudil predsednik odbora storitvenih dejavnosti pri Zvezi sindikatov Jugoslavije in zvezni ljudski poslanec organizacijsko političnega zbora ANDREJ VERBIC. Ob tej priložnosti smo ga zaprosili za razgovor. • Naše bralce bo zanimalo, kateri so osnovni problemi, ki jih boste obravnavali na kongresu? Življenjska raven delavcev je gotovo bistvena sestavina in nedvomnp ena osnovnih tem v razpravah na kongresu? »To popolnoma drži. Znano Je, da smo v zadnjih letih dosegli velike rezultate v gospodarskem razvoju. Narodni dohodek je porastel od 89.000 v letu 1952 na 203.700 dinarjev lani. število zaposlenih se Je povečalo od 1,721.000 v 1952. letu na 3,245.000 v lanskem letu. Tako so nas ti rezultati uvrstili med srednje razvite dežele in ustvarili Pogoje za zboljšanje življenjske ravni in socialističnih družbenih odnosov. Za preteklo obdobje je značilno, da smo precejšen del razpoložljivega narodnega dohodka Porabili za investicije, za nova delovna mesta in za novo zaposlitev delavcev. Zmogljivosti objektov, ki smo Jih doslej zgradili, prav gotovo nismo vseh iz-koristili. Podatki so pokazali, da vložen denar ne daje potrebnih rezultatov. Z vloženimi sredstvi bi na vsak način lahko dosegli še boljše uspehe. Na tak način Je malo sredstev ostajalo v gospodarskih organizacijah.« # Kako je naraščal doslej življenjski standard v primerjavi s storilnostjo? »V primerjavi s storilnostjo Je življenjska raven zelo zaostajala. Produktivnost se je povečala za 22 odstotkov, medtem ko se je realni standard dvignil komaj za 12 odstotkov. V prvi fazi smo gledali, da smo v gospodarskih organizacijah zaposlovali nove delavce, ob strani pa smo puščali številne probleme teh ljudi; v kakšnih razmerah živijo, kakšni so delovni pogoji in podobno. Sedaj bomo morali misliti predvsem na to, da bomo delavcu omogo-gočili solidno življenje. To bomo dosegli s stabilnim gospodarjenjem in z bistveno spremenjeno politiko delitve narodnega dohodka. Sedemletni družbeni načrt gospo- Občinska skupščina Tržič Težave s statuti TR2IC, 27. marca — Na zboru delovne skupnosti občinske skupščine Tržič so danes razpravljali o težavah pri izdelovanju statutov v delovnih skupnostih. Od 36 organizacij, ki morajo čimprej predložiti svoje statute, so jih prejeli že 28, kar je bolje kot v nekaterih drugih občinah. Vendar je komisija k tem predlogom morala dati nekatere bistvene pripombe, zato so vse osnutke ponovno predelali. Po poročilu, ki ga je podala komisija za statute, so v mnogih predlogih nejasnosti. — K. M. Začel se je kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev LJUBLJANA, 27. marca — Danes dopoldne se je nekaj pred deseto uro začel v Ljubljani kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Najprej je predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije Branko Babic pozdravil vse navzoče In delegacije Iz drugih jugoslovanskih republik ter iz tujine. Potem je kongres sprejel poslovnik dela. V uvodnem referatu je predsednik Zveze Branko Babic govoril o problemih kulture in nakazal Idejne smernice, po katerih naj bi delala naša amaterska prosvetno-kultuma društva. M. Ž. Predor skozi Ljubeljski hrib so že začeli kopati. Skozenj bo potekala bodoča gorenjska magistrala Pred dnevom mladinskih delovnih brigad Lokalne delovne akcije ANDREJ VERBIC darjenja še ne predvideva vseh teh sprememb, vendar bomo morali nekaj ukreniti, da se to ne bo reševalo samo administrativno. V prihodnje bomo morali vse bolj Intenzivno gospodariti in gledati, da se čimprej vključimo v mednarodno delitev dela, saj bi se na ta način občutno zmanjšali stroški proizvodnje. Spoznati moramo, da večja osebna potrošnja potegne za seboj tudi povečanje proizvodnje. Večja življenjska raven zahteva dobro kmetijsko proizvodnjo, ta pa pri nas še šepa. Milan ZlvkoviČ Kranj, 27. marca — Jugoslovanska mladina že nekaj let praznuje prvi april kot DAN MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD. Z namenom, da bi zvedeli, kako bo letos ta praznik počastila gorenjska mladina, smo po telefonu poklicali vseh pet občinskih komitejev ZMS na Gorenjskem in jim zastavili enaka vprašanja. Razen proslave ob dnevu nas je zanimalo še koliko mladine bo šlo na zvezno delovno akcijo iz posameznih občin in, če pripravljajo kakšno lokalno delovno akcijo. ObK ZMS Kranj, sekretar Andrej žalar: »V petek, 3. aprila, ob 19. urj bo v kinu Center slavnostna akademija. Program bodo izvajali gimnazijski pevski zbor in zabavni orkester s pevci; Katjo Levstik, Ladom Leskovarjem in Barbaro Jarc. Člani počitniške zveze in taborniki pa bodo pripravili razstavo, ki bo prikazovala gradnjo tabora v Prcmanturi v Pulju. Lokalnih delovnih akcij, razen občasnih v okviru krajevnih skupnosti, v naši občini nimamo predvidenih. Na odsek Ko-lašin — Bjclo polje bo junija odšlo za mesec dni sto srednješolcev. Na isti odsek pa bo v brigadi de-lavsko-kmečke mladine v septembru in oktrobru delalo 10 brigadirjev iz naše občine, medtem ko bo v juliju oziroma v avgustu 40 brigadirjev delalo na okrajni delovni akciji in sicer pri izgradnji Ceste Metlika — Črnomelj.« ObK ZMS Jesenice, predsednik Božo Sotler: »V soboto, 4. aprila, ob 18. ali 19. uri bo akademija v dvorani pri Jelenu. Po programu, ki ga bo izvajala glasbena šola in DPD Svoboda »Tone Cu-far«, bo brigadirski večer. Na zvezno delovno akcijo bo odšlo junija 20 srednješolcev. Med drugim pa bomo od 28. junija do 28. avgusta organizirali v Kranjski gori lokalno delovno akcijo. Dve brigadi z okoli 100 brigadirjev bosta delali pri trasiranju smučarskih prog.« ObK ZMS Radovljica, predsednik Rajko Kalan: »Za proslavo oziroma za akademijo v Radovljici ni primernega prostora. Na zvezno akcijo bo šlo septembra kot je predvideno 10 brigadirjev v brigado delavsko-kmečke mladine. ObK ZMS Tržič, tehnični sekretar Peter Zupan: »Glasilo mladih iz naše občine »Mladi Tržičan« ki bo izšel v teh dneh, bo posvečen prav dnevu MDB. Imeli bomo tudt^roslavo. Kot je predvideno, bo o»šlo na zvezno akcijo 5 brigadirjev. Organizirali bomo lokalne delovne akcije. Pomagali bomo pri gradnji kulturnega doma v Podljubelju, delali pa bomo tudi pri gradnji sankaške proge tudi v Podljubelju.« Nadaljevanje \ na 2. strani Skrb za človeka naj ne bo samo na papirju foflrilk • ~~ ^osvet s Predstavniki političnih aktivov radovljiške, tnars't m tržiške občine v sredo, 25. marca, je pomagal osvetliti 'katero kočljivo* vprašanje v našem javnem življenju. Vdelež Vaii^~"'f;erici s0 kritično obravna- nega delavca je sredi življenja, darsi*1 t^re probleme v gospo- med ljudstvom, v delovni organi- drov Pri vzgoji strokovnih ka- zaciji, ne pa v pisarni. Takšna za- v šolstvu in družbenem prtost nosilcev politične misli je sredi življenja, tičnih misli in med odzivom pri ljudeh. To pa je ravno nasprotno tistemu, kar hoče pravzaprav doseči naša družba. Na terenu ter v delovnih organizacijah je mnogo primerov, zaradi katerih občani in člani delovnih organizacij izrekajo upravi- vj sta Prebivalstva. V razpra- v bistvu napačna, zgrešena, in ne čeno kritiko in ostro obsodbo. V nik • Sodel°vala tudi podpredsed- more roditi zaželenega rezultata, gospodarski praksi pogostokrat SQ,0llzYržne€a sveta SRS Janko Posledica takšne prakse je očiten poskušamo napredovati na račun v sr>l s11 Albert Jakopič-Kajtimir. razkorak med razglašanjem poli- standarda delovnih ljudi. Primer nJU rJ>^x 0111 Je biIa na P°svetova-^ora- Poudarjena zahteva, da nih odgovorni ljudje v delovat- 0rSanizacijah pokazati več P0s ,Za. Potrebe in želje občanov. Živu'. •' Pa morajo bolj skrbeti za *W«!1JT1 standard delovnih ljudi. 'L~* * , , Javr i krat se v naši praksi po- Vplačevanje samoprispevka občanov za šole je začasno od-(*ilnihJOJ,rimeri' da ljudie na vo" loženo # Občinski statut soglasno sprejet 8ano" !"estlh ne upoštevajo or- za to so nekatere konkretne akcije občin in delovnih organizacij, ki so poskušale ustvariti dodatne vire z obdavčenjem osebnih dohodkov zaposlenih ali občanov. Na tak način so 'iztisnile iz njih sredstva za družbene potrebe. Tudi v politiki investiranja je preveč nenačrtnosti ter nestrpnosti, pa tudi zaletavosti, ker hočemo vse naenkrat. Zaradi tega spet trpi življenjski standard ljudi. Samo moralna opora njih — pojavljanja in "mimo ' mestih marca — Ko so na referendumom pokazali veliko ra- občinske skupščine zumevanje za , reševanje perečih W* P ',e največkrat v navzkriž- Kranj imeli na dnevnem redu skupnih težav. Nad 25 tisoč obča- s Potrebami in interesi delov- predlog odloka za uvedbo krajev- nov, oziroma 77,6 odstotkov ude- *iko ^e'/av^ai° neko svojo poli- današnji seji JU .J'e- naJvečkrat v navzkriž- Kranj imeli Jave dizači hvc' kolektiva. Tudi politični de- nega samoprispevka za izgradnjo iežencev referenduma se je izreklo niza' iT občinah ali delovnih orga- šol, kar so občani s posebnim re- za samoprispevek. S tem so obča- PriS]Clian navadno ne poskušajo ferendumom že potrdili, je pred- ni hkrati dali zaupnico skupščini svoj 111 Javnemu mnenju, ker sednik skupščine Martin Košir in potrdili pripravljnost za sode- V«Č ^olitične akcije snujejo pre- predlagal, da bi vplačevanje tega lovanje pri uresničevanju nalog premadministrativno, pisarniško, prispevka začasno odložili. Ob tej oh^nske skupščine'in drugih or- delai Pa ^ečio med ]Judi in ne priložnosti se je prek skupščine ganov. Vendar, kot je dejal pred- Jo med njkni. Mesto politič- zahvalil vsem občanom, ki so z sednik Martin Košir, bo referen- dum začasno služil skupščini le kot moralna opora, da bo z legitimacijo vseh občanov znova in še energičneje skušala najti sredstva iz drugih virov. S tem nikakor ni rečeno, da se začete naloge, o šolstvu odpovedujejo. Odločitev občanov, čeprav je že pravomočna, bodo koristili le v skrajnem primeru. Podpredsednik Edo Vončina je še pojasnil, da trenutno, za letoš-Nadaljevanje 0 na 2. strani " V spomin Staneta Žagarja SREDNJA DOBRAVA, 27. marca — Dopoldne je bila na Srednji Dobravi pri Kropi ob 22. obletnic) smrti znanega revolucionarja In voditelja upora na Gorenjskem, Staneta Žagarja, žalna komemoracija. Prireditve se je udeležilo več tisoč ljudi. Iz Kranja Je odpeljal poseben vlak šolsko mladino. Program so Izvajali učenci osemletke iz Kranja In pevski zbor Iz Krope. Kranj, 27. marca — 2e drugič so se ob obletnici smrti Staneta Za-< garja na šoli, ki nosi njegovo ime, zbrali gorenjski šolarji in se pomerili v košarki. Tako kot lani je tudi letos pokal Staneta Žagarja osvojila domača ekipa, ki Je v finalu premagala moštvo šole iz Škofje Loke. Na tretje sto so se uvrstili učenci osnovne šole Prežihov, Voranc z Jesenic, četrti so šolarji s Trate, peti pa učenci osnovne šole Lucijan Se« Ijak Iz Stražišča. Pri dekletih je tokrat zmagala ekipa domače lola pred osnovno šolo iz Škofje'Loke, Id pa Je bila prva lani. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogoditi • Li'icMe in dOFodk! ^ LHidfe in dq-v- TB DRI PO suetu • Obisk v Alžiru Naša državno partijska delegacija pod vodstvom Mijalka Todo-rovića je odpotovala v AlUr. Po sporazumu, ki sta ga sklenila Tito— Ben Bela, Je to prvi korak k nadaljnjim dobrim odnosom med Jugoslavijo in Aližrom. • SZ bo podprla boj za neodvisnost Kambodže Sovjetski premier Nikita Hru-ščov bo podprl akcijo princa Si-hanuka, da Kambodža dobi nevtralnost. Obsodil je napad Južne-' ga Vietnama na Kambodžo. • Johnson naj razloži akcije v Južnem Vietnamu Neki ameriški senator je zahteval, da predsednik Johnson sam razloži, kaj delajo ameriške čete v Južnem Vietnamu. Se vedno umirajo ameriški vojaki, toda pravimo, da nismo napadalci, če še nismo, bomo prav gotovo kmalu postali, saj smo edina oborožena sila na področju Južnega Vietnama. • 4,5 milijona delavcev stavka Na Japonskem stavka 4,5 milijona delavcev. Stavko je organiziral svet japonskih sindikatov. Delavci zahtevajo, da bi jim dvignili plače. • Verski spopadi v Indiji Predsednik Pakistana Ajub Kan Je sprejel predlog indijskega predsednika Nehruja, da se sestamejo ministri notranjih zadev Indije in Pakistana. Obravnavali naj bi probleme, ki nastajajo zaradi vedno večjega števila begov blndujcev in muslimanov iz Pakistana v Nevv Delhl In obratno,. Odnose med našo državo in Zvezno republiko Nemčijo že lep čas kvarijo v nemških mestih z dejanji, ki bi jih mirne duše lahko uvrstili v obdobje Hitlerjeve samovlade. Politična zgodovina Nemčije je polna črnih madežev, zato nas nadaljevanje nečloveških ravnanj ne preseneča. Nemških političnih voditeljev niso Izučile izkušnje porazov in obsodb. Ko so bili pravzaprav do nog osramočeni in premagani, niso prenehali trobiti v svoj stari rog. Tako kot so nekoč z Messerschmittl in s podmornicami s silo uveljavljali svoje politične načrte, tako skušajo sedaj s potuho In podporo netiti razdor in zastrupljati odnose. Pod perutmi nemške vlade in s podporo uradnih osebnosti so našle toplo zavetje razne zločinske skupine, ki so pribežale v rensko deželo, ker jim je gorelo za petami. V deželi »gospodarskega čudeža« jih sedaj varujejo v toplem perju. Politični odnosi med našo državo in Bonnom preživljajo že lep čas hudo krizo. S Hallsteinovo doktrino so ob priznanju Demokratične republike Nemčije zašli v slepo ulico. Bonnska vlada pa ni ostala samo pri prekinitvi di- ln kje konča nemška nesramnost, še vedno ne vemo? Veliko je do-kazov, da s svojimi idejami ne kažejo nobenega sramu in konca. Kajti, kako bi si sicer lahko razložili licemerne postopke, da skuša nemški advokat z nečisto pre- tlsk podprl upravičene zahteve Jugoslovanske vlade, da žrtve nacističnega nasilja dobijo odškodnino. Danes naši ljudje upravičeno zahtevajo svojo odškodnino, ko zanesljivo vedo, da renska država nalaga težke milijarde za nova Vrag v telesu plomatskih odnosov, temveč je začela Javno kršiti pravila, ki so v navadi med državljani, z zapiranjem naših državljanov, z napadi na naša predstavništva, s političnimi umori in nasiljem. Kljub temu, da so dejanski povzročitelji tega zla zločinci, ki so pred kaznijo zbežali v tujino,, je varuštvo in potuha nemških oblasti tem skupinam tako dokazana kot enkrat ena. Kje se pravzaprav začne teklostjo pred nemškim sodiščem z obtožnico žaliti naše najvišje dr. žavne voditelje, če bi nemški ministri imeli v glavi več soli, bi v svojih odškodninskih izplačilih vojne škode morali prhi do sklepa, da države, ki Je toliko prispevala, da se bonnskim ministrom danes nabira maščoba na trebuhu, preprosto ne morejo suniti vstran. Ni nič čudnega, če je vsa svetovna Javnost in ves napredni svetovni orožja do zob oboroženega Bun-deswehra. Po enoletnem zavlačevanju so v Bonnu končno pred dnevi postavili pred sodišče storilce gnusnega napada v Bad Godesbergu. Sodna obravnava se vleče že nekaj dni. Počakati bomo morali tako dolgo, da bomo videli, kako bodo nemški sodniki rezali zločincem pravico. Dvomimo, če tega dela ne bodo opravili v rokavicah. Tudi neuravnovešen advokat Schetler Iz Reklinghausena je dobil zadoščenje. Iz zveznega sodišča v Karlsrueju so mu sporočili, da je državni tožilec upošteva! njegov predlog in sprožil preisko-1 valnl postopek proti Aleksandru Rankovlču. Zvezno sodišče je preiskavo odstopilo državnemu tožilcu pri pokrajinskem sodišču v Munchnu. Uradna opravičevanja bohneke vlade, da ne more preprečiti takšnih nacističnih in ustaških izzivanj, ker je vsakemu državljanu renske države dovoljeno, da lahko vloži tožbo zoper vsakogar, Je samo prazen izgovor, ker so odločbo o pristojnosti pokrajinskega sodišča reševali že državni tožilci. Nekateri nemški listi so to novico opremili z zmlšljenlm gradivom. Večina nemških časopisov pa ni zabeležila najnovejšega dogodka, ki ga uvrščamo med nalbolj predrzne v nemškem povojnem pravosodju. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Lludie i" >h Osnovna PTT enota Kranj razpisuje prosta delovna mesta: več tt mehanikov in več tt monterjev Zaželeno je, da ima kandidat nekaj prakse. Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanje prakse je nasloviti na Osngvno PTT enoto Kranj. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Osnovna PTT enota Kranj Zaletava gradnja (pa tudi nekaj drugega) Skoraj na vseh zborih volivcev v mestnih stanovanjskih naseljih je slišati veliko pripomb na račun nesolidne izgradnje blokov, ki — aH zamakajo aH pa Imajo druge napake in pomanjkljivosti, ki stanovalcem niso po godu. U R o m 8 VREME # VREMENSKA SLIKA Balkan in Alpe so pod obširnejšim področjem nizkega zračnega pritiska, ki sega čez Italijo pa vse do severne Afrike. Padavinsko področje se je danes razširilo iznad Alp na vso Slovenijo. Padavine so predvsem v Primorju in Goriških Brdih. Nad zahodno Evropo se zadržuje področje visokega zračnega pritiska, ki se počasi pomika proti vzhodu in prinaša izboljšanje vremena. # NAPOVED ZA DANES IN IZGLEDI ZA NEDELJO Oblačno, sprva vmes padavine, zlasti v zahodni Sloveniji. Dopoldne še plohe. Pozneje bo nastopilo izboljšanje vremena do spremenljive oblačnosti. Temperature od 5 do 10 stopinj. # VREME OB 13. URI Brniki — dež, 6 stopinj; Planica -— oblačno, slab dež, 4; Jezersko — močno dežuje, 3; Kredarica — sneži, —4; Ljubljana — slab dež, 8 stopinj. # SNEŽNE RAZMERE Kredarica 110 cm, Tamar 50 cm, Vršič 90 cm, žičnica Krvavec 60 om, Velika Planina 24 cm. Samo v kranjskem naselju Vodovodni stolp je bilo v zadnjem času več takih primerov, izmed katerih je zlasti eden vzbudil med stanovalci precej kritike. Gradbeno podjetje je namreč za temelje bloka na Valjavčevi 13 uporabilo slabo gradivo, tako da so leti popokali, in se je zato gradnja zavlekla kar za pol leta. Škodo je sicer poravnalo gradbeno podjetje, pa vendar... — DrugI niso čakali na vselitev, pa se zato pritožujejo v drugem smislu: pred vsem zaradi zamakanja, krušenja ometa itd. V bloku Cestnega podjetja na Kebetovi pri vodovodnem stolpu se je teh napak nabralo toliko, da si je stavbo minuli teden ogledala posebna ko- misija, ki bo v imenu hišnega sveta zahtevala od izvajalcev del oziroma Investitorjev, naj pomanjkljivosti odpravijo. To so sicer lažji primeri — ne tollknšega »kalibra kot je zale-tavost (ali pa kaj drugega) pri gradnji kranjske bolnišnice za ginekologijo in porodništvo, ki se je zaradi Številnih spreminjanj sicer še sprejetega projekta silno podražila In zavlekla, če bi posamezniki (!), M so projekt spreminjali kar med izvajanjem del, temeljito preštudirali osnutek načrta, potem bi v Kranju iz sredstev za porodništvo lahko zgradili še kaj drugega ... Škode, ki nam Jo napravijo pro jektantje (na primer odločno prekratka — ali pa morda previsoka — streha nad tribuno ob novem kranjskem stadionu!) in zidarji (ker so ob že prehudem mrazu ometali stene nove šole v Šenčurju, Je omet popokal in z večlh sten odpadel!), je torej kar precej, zato je prav, da tudi o tem kdaj rečemo besedo in potrkamo na vrata tistih, Id so za to v prvi vrsti odgovorni! J. 2. Članom kluba in turističnim organizacijam Organi Občinske skupščine Kranj, oddelek za gospodarstvo, so izdelali perspektivan' program razvoja turizma v občini Kranj. Pred obravnavo tega programa v turističnih organizacijah in na svetu za turizem Občinske skupščine Kranj, je potrebno ,da o programu razpravljajo gospodarstveniki občine. Vabimo Vas, da se udeležite razprave, ki bo v ponedeljek, 30. marca t. I. ob 17. uri v Klubu gospodarstvenikov v Kranju, Prešernova 11 I. Pred razpravo bodo podane OSNOVNE KONCEPCIJE O RAZVOJU TURIZMA po programu, ki jih bosta obrazložila MARJAN ROPRET, načelnik za gospodarstvo in inž. HAFNER REZKA, referent za investicije in programe. Zaradi pomembnosti razvoja turizma za naše gospodarstvo, pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Nadaljevanje s 1. sirani i Lokalne delovne 2 Samo moralna akcije opora Čeprav smo klicali ObK ZMS škofja Loka nam je telefonski škrat posredoval zvezo s tovarniškim komitejem mladine v Gorenjski predilnici: Ravno včeraj smo razpravljali, kako naj bi proslavili dan MDB. Med drugim se bomo udeležili proslave v občinskem merilu. Razen tega pa bomo uredili sten-čas, na katerem bodo prispevki in slike iz brigadirskega Življenja naših mladincev, če le vreme ne bo preveč nagajalo, se bomo z lopatami lotili tovarniškega športnega parka.« Naposled smo le dobili zvezo z občinskim komitejem, vendar, ker je predsednik ObK ZMS Jože Stanonik hkrati tudi ljudski poslanec in je bil takrat na zasedanju v Ljubljani, smo uspeli zvedeti le, da bodo v škofji Loki imeli proslavo ter uredili razstavo. Stane škrabar nja dela že razpolagajo s 360 milijoni dinarjev, in tudi morebitni izpad samoprispevka za letos ne bo oviral predvidenega načrta. Do odložitve vplačevanja samoprispevka je prišlo na podlagi smernic nedavnega VI. plenuma CK ZKJ. Te dajejo največjo pozornost prav dviganju standarda naših delovnih ljudi. Zato bodo to samoiniciativno odločitev občanov koristili le v največji stiski. Prav tako so na današnji seji sprejeli občinski statut. * To je pomemben akt, ki je že v štirimesečnih razpravah vključil vse občane k razmišljanju in usmerjevanju ekonomskega in družbenega razvoja občine. Komisija je prejela 98 pismenih pred-, logov in 44 zapisnikov zborov volivcev, kjer so občani dali 244 pripomb in predlogov na osnutek. K. M. Dela na polju so se že začela Smrt v sobi brez pohištva Čeprav so mislili, da gre za uboj, vendar je komisija ugotovila, da je smrt nastopila zaradi prevelike telesne izčrpanosti OLSEVEK — Prebivalci Olševka so preteklo sredo, 25. marca, našli truplo MARIJE DEBELJAK iz Olševka, rojene 1903. leta. Takoj so posumili, da gre za uboj, zato so zahtevali, da si kraj dogodka in truplo ogleda posebna komisija. Ta je ugotovila, da ne gre za nasilje, marveč, da je smrt nastopila zaradi izčrpanosti. • Toda okolje, v katerem je umrla Marija Debeljak ni tako preprosto, da ne bi bilo vredno ol> sodbe, živela je v nemogočih razmerah. Ali človek ni vreden vsaj toliko pozornosti, da bi mu omogočili najnujnejše. V tem primeru ni bilo tako. Na robu Olševka stoji popolnoma razpadajoča stanovanjska hiša. Polovica zahodne zunanje stene se je podrla že lani, medtem ko je streha brez polovice strešne opeke. Razumljivo, da ta del hiše ni več za rabo. Na severnem delu je ostala soba, velika 3 x 4 m, v kateri je stanovala pokojna Debeljakova. Vrata sobe se z notranje strani zapirajo z zapahom. Soba ima dva okna z vgrajenimi železnimi križi. Strop je obokan in od umazanije že popolnoma črn. Ko je prišla komisija na kraj dogodka je truplo Debeljakove ležalo na desni strani vhodnih vrat.Pokrito je bilo z dvema starima prešiitima odejama. Sredi sobe je bil kup človeškega blata, pomešanega s papirjem. To je bilo raztreseno tudi po vsej sobi. Med vso to umazanijo so bile še pomešane cele in razbite stekle- nice. V sobi ni bilo niti kosa pohištva. Truplo, ki je ležalo skrčeno na desnem boku, je bilo oblečeno v staro umazano srajco, temno krilo ter zeleno jopico. Pokojna je bila bosa, škornji pa so stali poleg ležišča. Kaj je povedala soseda? NAJBLIŽJA soseda Marije Debeljakove je bila Marija Šajovic iz Olševka št. 12. Ta je med drugim povedala, da je bila pokojna kronična pijanka. Že pred leti, ko je živela še njena mati, sta hišo prodali kmetu Alojzu Stem-piharju iz Olševka št. 14. Vse ostalo pohištvo pa je kasneje prodala sama. Sosedje niso nikoli vedeli kakšno je Marijino stanovanje. Sobo je imela vedno zaklenjeno in nikogar ni pustila blizu. Kmet Stem-pihar, ki je kupil hišo in pri katerem je tudi nekaj časa delala, hrana je bila neredna in minilo je tudi po nekaj dni, ko ni včasih nič jedla. Zadovoljstvo je našla le v žganju. Zadnje dni se ji je zdravje občutno poslabšalo, zato je m«nda prvič odprla vrata tudi drugim, da so ji lahko prinašali hrano, največ mleko. To je trajalo le ne- kaj dni. 25. marca so jo našli mrtvo. Zakaj je prišlo do tega? POPOLNOMA drži, da je bila Debeljakova poseben tip in morda je v zadnjem času celo malo neuravnovešena. Živela je svoje življenje. Ne moremo pa mimo dejstva, da so ob njej živeli tudi drugi in se razen kmeta štempi-harja ni pobrigal zanjo nihče. Kje so bile razne organizacije? Pokojna je namreč živela v slabših pogojih, kot živi živina v sodobno urejenih hlevih. MILAN ZIVKOVIC Neprevidno prečkanje ceste moč so jima nudili v kranjskem zdravstvenem domu. Materialno škodo cenijo na 250.000 dinarjev. Po kartanju - strel v glavo Potem ko je 32-letni Janez Markelj iz Zalega loga nad Železniki prišel iz gostilne, sta v njegovi hiši odjeknila dva strela VSE OKOLIŠČINE, zaradi katerih je JANEZ MARKELJ, 32, iz Zalega loga 46 nad Železniki napravil samomor, še niso znane. Dejstvo je le, da je v sredo, ko se je nekaj po drugI uri vrnil domov, ves razburjen vzel svojo lovsko puško. Odšel je v vežo, kjer je najprej enkrat ustrelil vzrak, nato pa je cev nastavil k glavi — in sprdžil. Ko je čez eno uro na kraj tragičnega dogodka prispela komisija Iz Železnikov, je bil Markelj že mrtev. Pokojni Janez Markelj je bil kot Ijal. Tudi sosedom pok ni dal nič terenski zastopnik zaposlen pri hudega slutiti, ker so pač mislili, kranjski zavarovalnici. V sredo da preizkuša orožje, kot je to opoldne se je zadrževal v zalilo- večkrat delal, ški gostilni, kjer je v družbi igral 2ena jfl potolažila triletnega tarok. Igra ni trajala dlje kot pol otroka in odšla v shrambo, ko je ure. Nekaj po 14. uri se je odpra- že drugič počilo. Pritekla je na ji je nudil primerno stanovanje, vil proti domu. Ta čas se namreč hodnik kjer je negiben ležal njen s pogojem, da spremeni način ži vljenja. Ne bi smela več pijanče-vati in kaditi. Predlagali so ji tudi, da bi šla v dom onemoglih v Preddvor, vendar je tudi to odklonila. Dejala je, da gre rajši v gozd. Pokojna je prejemala okoli f3 tisoč dinarjev pokojnine. Ta denar ji ni zadostoval za pijačo. Vedno je pila še na kredit. Preživljala se je na ta način, da je hodila od kmeta do kmeta in tako dobila vsaj malo hrane. Pre- iz službe v Kmetijski zadrugi Skofja Loka — poslovna enota Cešnjica — vrača njegova žena. Ob pol treh je bil že doma, vendar do tedaj žena še ni utegnila skuhati kosila. To ga je močno razburilo. Začel je vpiti, pri tem pa je vzel svojo lovsko puško (zakaj bil je tudi lovec) in odšel na hodnik. Tam je najprej ustrelil v strop, kar pa ženo ni preveč prestrašilo, ker je nekako pred tremi leti že storil nekaj podobnega — namreč, da je v hiši stre- mož. Ustrelil se je v glavo, ki mu jo je naboj tako iznakazil, da je bil takoj mrtev. Ce je bilo vzrok za samomor samo razburjanje, zato ker nI bilo kosila, je težko reči, vendar prav tako ne gre kar slepo verjeti govoricam, češ da je bilo tudi v zvezi z denarjem, ki ga je pri strankah pobral za zavarovanje, nekaj narobe. Dokler tega ne bo pol i dihi revizijska komisija zavarovalnice, je za vzrok vsekakor treba imeti prej naštete okoliščine" JESENICE — Na Cesti Maršala Tita pri hiši št. 70 je v četrtek Pavel Poljanšek z motornim kolesom KR 14-766 podrl Ano Novak. Poljanšek je vozil iz smeri železniška postaja, pri omenjeni hiši pa je obvozil parkirani tovornjak v času, ko je Novakova nameravala prečkati cesto, ne da bi se poprej prepričala, če je cesta prosta. Pri trčenju sta bila Novakova in sopotnik na motornem kolesu Edvard Slivnik lažje poškodovana. Motorist povozil otroka KRANJ — Na Smledniški cesti pred hišo št. 11 je v četrtek opoldne Andrej Kogoj z motornim kolesom LJ 22-229 podrl petletnega Janka Drakslerja. Do nesreče je prišlo, ker je na cesto iz omenjene hiše nenadoma pritekel otrok, motorist pa zaradi kratke razdalje in nevešč vožnje ni mogel nesreče preprečiti. Težko poškodovanega otroka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Vozniku je bila preprečena nadaljnja vožnja, ker ni imel vozniškega dovoljenja. Avtomobilist zbil kolesarja TRZIC — Na cesti III. reda v Križah je MUojko Božič z osebnim avtomobilom KR 61-32 v četrtek ob 16.20 zbil s ceste kolesarja Stanislava Makuca. Makuc je vozil pravilno po desni strani cestišča, za njim pa je pripeljal Božič in ga na blagem zavoju, ko ga je prehiteval, zadel z desno stranjo. Pri tem je avtomobilist Izgubil prisotnost in zapeljal levo prek ceste, kjer se je prevrnil. Lažje sta se poškodovala voznik in njegova žena; zdravniško po^ Mopedista sta trčila BLED — Na križišču Kidričev« ln Ceste Svobode sta v četrtek ob 23.40 trčila mopedista Stanko Kor" bar in Vinko Kobal. Kobal je pripeljal iz stranske Kidričeve ceste v križišče in zaprl pot KorbarjU-Težje se je poškodoval Korbar — zlom desne ključnice in poškodbe po glavi — in so mu prvo pomoč nudili v ZD Bled. Obema mopedi-stoma so odvzeli kri, Kobalu tudi vozniško dovoljenje, Korbar pa je vozil brez nJega. Prehitra vožnja na nepreglednem ovinku ŽELEZNIKI — Na cesti II. reda na Bukovici v Selški dolini sta v sredo ob 13.25 trčila osebni avtomobil LJ 170-67, voznik Viktor Novšek, in avtobus LJ 259-53, ki ga je upravljal Ivan Kamenšek. Osebni avtomobil je vozil iz Škofje Loke proti Železnikom s precejšnjo hitrostjo, na nepregled; nem ovinku pa mu je nasproti pripljal avtobus. Škodo cenijo na 150.000 dinarjev, z osebnega avtomobila pa so odvzeli evidenčne tablice. Mopedist izsiljeval prednost SKOFJA LOKA — Na križišču pred železniško postajo na Tratj sta v sredo ob 15.30 trčila tovorni avtomobil KR 41-63, ki ga J° upravljal Anton Mlinar, in mope' dist Sitojan Komlenac. Tovornjak je pripeljal iz smeri podjetja »J** lovica« in zavijal na desno, n;'' pedist pa iz smeri Predilnica M1 izsiljeval prednost. Pri trčenju f bil motorist lažje poiko ioNOfl' škoda na vozilih pa znaša 30 tisi' čakov. iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun # Iz naših komun Iz naših !A'a kratkem valu 0 Mošnje — Preteklo nedeljo so gostovali v tem kraju s komedijo Dobrodošla miss Agata igralci iz Lesc. Domačine je uprizoritev zelo navdušila. Obisk je bil dober. # Radovljica — Delavska univerza je priredila v torek in sredo glasbene večere o Antoninu Dvofaku. Sodelavci omenjene ustanove so predstavili občinstvu življenjsko pot skladatelja, predvajali pa so tudi nekatere njegove skladbe. Priprava ter izvedba večera je bila dobra, obisk pa za takšno prireditev preskromen. • Bled — Čeprav nas loči še precej časa do sezone, se na Bledu že občuti živahen pritok gostov. Največ jih obi skuje hotel Toplice. Tam so imeli v četrtek že 70 obiskovalcev, med njimi največ Nemcev in Avstrijcev. da je oče dobil posojilo. # Kakšna je vaša mesečna plača? — Giblje se okoli 25.000 din. • Vaše najljubše razvedrilo? — Rada berem knjige in hodim v kino. R. Carman Narodna galerija Ljubljana na Jesenicah JESENICE — Svoboda »Tone ćufar« na Jesenicah je vključila v letošnje torkove klubske večere tudi gostovanje Narodne galerije iz Ljubljane. Izvedli so štiri uspešna predavanja spremljana /. barvnimi diapozitivi. Za predavanja, kakor: slikarstvo srednjega veka na Slovenskem, baročno slikarstvo na Slovenskem, slikarstvo na Slovenskem v XIX. stoletju, impresionisti in sopotniki na Slovenskem in izbrani umetnostni spomeniki Jugoslavije, so pokazali Jeseničana veliko zanimanje. Narodna galerija, s katero je navezala jeseniška Svoboda v letošnji sezoni tesno sodelovanje ,pa je organizirala letos na Jesenicah tudi dve razstavi, in to dela M. Gasparija in F. Kavčiča. v ObSaai Dolinki # V Mojstrani že razmišljajo o turistični sezoni. Turistično društvo bo naredilo vse potrebno, da bo Mojstrana sprejela kar največ domačih, pa tudi tujih gostov. # Na Hruški so že lansko leto pričeli graditi avtobusno postajo. Otvoritev naj bi bila že za dan republike, vendar številni koristniki avtobusnih voženj še vedno čakajo na prostem. Ker so temelji izkopani in zabetonirani upajo, da bodo z gradnjo kmalu nadaljevali. # Dom dr. Franceta Berg-lja na Jesenicah vzorno skrbi za svoje oskrbovance, ki jih je bilo lansko leto na dan povprečno 89. Večina jih je iz jeseniške občine. Z oskrbo so zadovoljni. V domu imajo knjižnico, televizijo in tri radijske sprejemnike. Oskrbovancem nudijo tudi razna predavanja in kulturne prireditve, pa tudi avtobusne izlete. # TVD Partizan Jesenice z letošnjim občnim zborom ne more biti zadovoljen. Od 174 članov se ga je udeležilo le 52. Kritizirali so predvsem propagandno komisijo,, ki je storila premalo za vključevanje novih Članov, tipajo, da bo novoizvoljeni odbor poživil dejavnost društva. # Planinsko društvo Ja-vornik —Koroška bela je v minulem letu dogradil Sta-ničevo kočo pod Triglavom. Ce bi gradilo kočo gradben > podjetje, bi stala okoli 100 milijonov dinarjev. Za gradnjo v lastni režiji pa so porabili le dobrih 13 milijonov dinarjev in so s prostovoljnimi delovnimi urami prihranili družbi milijone. Kakšen bo Tržič TR2IC — Turistično društvo in Delavska univerza sta pripravila zanimivo predavanje o zazidalnem programu mesta in okolice. Mirko Majer gradbeni referent pri občinski skupščini je govoril o zazidavi tržiškega območja, o ohranitvi kulturnih spomenikov in ureditvi starega dela mesta. Posebno lepo harmonično zaključeno celoto pa so dali barvni diapozitivi, ki jih je izdelal fotoamater Anton šter. S predavateljem smo izmenjali nekaj besed. • Pravkar ste govorili o Tržiču, kako naj bi se razvijal v bodočih tridesetih letih. Radi bi izvedeli, kakšni so pogoji, da se ti načrti uresničijo? — Zelo močni naravni, zgodovinski in družbeno-gospodarski činitelji so postavili začetek in skelet našega mesta. Rast in razvoj mesta sta se skozi stoletja idealno usklajala s konfiguracijo terena in so zato dani vsi pogoji da mesto v bodočnosti dobi tako obliko, kot jo bo začrtal urbanist. • Kdaj naj bi bil urbanistični načrt sprejet? — Urbanistični načrt mesta in okolice bo v kratkem gotov, potem pa bo vsaj tri mesece razstavljen na ogled občanom. Vsakdo bo lahko dal pismene pripombe, o katerih bo razpravljala ob-čiinska skupščina. # AH bo ohranjen stari del Tržiča? — Idealni naravni pogoji in bogastvo našega kraja narekuje, da to ohranimo. „T0M0S" SERVIS ŽIRI - pri podjetju Obrtni center Žiri vrši vse servisne preglede in splošna popravila, vključno pleskanje vseh Tomosovih motornih koles. Servisne preglede izvršujemo takoj ali po dogovoru, v kolikor vozilo dostavite v delavnico v jutranjih urah. Pri servisnih pregledih je dovoljena navzočnost lastnika. Večja popravila vršimo po dogovoru. Poslužujte se naših uslug! Obrtni center 21rl - ' ilSfeln 11111 iiTi »1Vh"b ŠKOFJA' LOKA, 27. MARCA — Predvčerajšnjim je bila v poslopju na Mestnem trgu št. 38 slovesnost ob oivoritvi novih prostorov Sl^ižje družbenega knjigovodstva v škofji Loki. Potem, ko je predsednica sveta delovnega kolektiva Nuša Strlič pozdravila številne predstavnike iz centrale NB v Ljubljani, iz Kranja in od drugod ter predstavnike družbeno-političnega življenja v občini, je spregovoril direktor Vladimir Žužek. V svojem govoru je orisal dosedanji razvoj gospoda rstva v občini ln podal izčrpen pregled. razvoja denarnih zavodov v škofji Loki. Mimogrede naj omenimo, da Je doslej Služba družbenega knjigovodstva gostovala v prostorih poslopja Komunalne banke v škofji Loki. Adaptacijska dela z opremo vred so veljala okrog 10 milijonov dinarjev. (Na sliki: z otvoritvene slovesnosti) S. škrabar, Foto: F Perdaa O KULTURA 0 KULTURA 9 KULTURA • KULTURA • KULTURA $ KULTURA © KULTURA • KULTURA ® KULTURA • KULTU VA OD „BE 54 Zapis k razstavi kiparja Petra Černeta in slikarja Viktorja Snoja v kranjski galeriji Skupna razstava slikarja in kiparja v Prešernovi hiši je njun ponoven skupni nastop, le da sta tokrat sama od večje skupine, ki si je v letu 1954 nadela ime »BE 54«. Ne gre za skupino, ki išče v likovnih prizadevanjih skupno smer ali program, gre bolj za splošno simpatijo nekdanjih sošolcev ljubljanske akademije, ki so si na študijski ekskurziji v Benetke leta 1954 Mož, ki je ubil Libertv Valancea Ameriški film « Režija: John Ford Igrajo: John Wayne James Stevvart JOHN FORD je avtor filma, ki ga gledamo. Zanima nas prav toliko kot film sam, saj sta neločljivo povezana s Fordovim načinom ustvarjanja, z njegovo specifično režijo. Od Poštne kočije naprej je Ford zvest vesternu. Spreminja se samo njegov odnos do ameriške mitologije. Če je s Poštno kočijo ustvaril tip vestema in filmski mit, s filmom Mož, ki je ubil Liberty Valancea mit razbita, ah vsaj: avtentično nam prikaže zakulisno življenje legende, njeno pravo dramatiko v času, preden dogodek zgrabijo ljudje in ga pretvorijo v mit. Smo priče klasično uokvirjeni zgodbi in njeni Fordovski interpretaciji. For-dovski zato, ker je Mož, ki je ubil L. V. zadnja stopnja razvoja režiserjevega odnosa do ameriške zgodovine in obenem izpoved svetovnega nazora. — Zanika moralno opravičenost uporabe sile (tudi, če je sila na strani pravičnega) in s tem nevede ustvarja nov mit. To je pač ameriška slabost, nekaj kar spada tudi k Fordu. Ni slučaj, da je prav John Wayne tisti, ki je v fik>ni za pošteno uporabo sile. Njegova vloga prične že v Poštni kocin. Libcrtj Valance je samo njeno nadaljevanje in dokaz za Fordov obračun s starim mitom. Ker bomo v okviru filmskega gledališča kmalu lahko videli tudi Poštno kočijo, imamo tako "sko-raj edinstveno priložnost primerjati Fordov najnovejši in njegov najstarejši film in v dveh predstavah prisostvovati začetku in višku razvoja avtorja. Še nekaj o Fordovi režiji. Ne da bi uporabil barve ali široko platno, skuša ustvariti vzdušje klasičnega vestema (film bi bil lahko posnet tudi pred dvajsetimi leti). Vsa lepota zvrsti je tako ohranjena. Retrospektivni način poudarja avtorjeve nove poglede, celotna kompozicija pa pomeni obračun s starimi, lepimi nazori. Kljub temu je pred nami veteran filmske zvrsti, 7. vsemi svojimi odlikami, slabostmi in neokusnostmi. Čeprav njegova razmišljanja niso aktualna in njegova oblika nemoderna, je delo osvežitev v poplavi nepristnih in utrujenih »psiholoških« vesternov. nadeli tak naziv (BE pomeni Benetke, 54 pa je zadnji del letnice in čas obiska Benetk). Skupina je nastopila skupaj že večkrat, bodisi v celoti ali pa se je zbralo samo nekaj članov, podobno kot sedaj v Kranju. Ne glede na to, da skupkia ne želi niti ni njen namen nasledovanje nekega skupnega likovnega oziroma programskega cilja, pa je po dosedanjih razstavah jasna določena usmerjenost v abstraktno pa tudi surealistične struje. Vsaj tako so jo ocenili ob zadnjih razstavah, kar je pa ob relativni mladosti njihove umetniške rasti še preuranjena dokončna sodba, saj vsak od članov išče svoj osebni, vsebinski in formalni izraz. Da pa je to iskanje naglo in spremenljivo ter nevezano na program skupine, ki ga, kot smo že omenili, nima, je do neke mere dokaz tudi kranjska razstava. Ne glede na tako ali drugačno strujo ali stil, je obema raz-stavljalcema skupen imenovalec — likovno iskanje oziroma iskanje čisto likovnih problemov, kar odmika njuna dela razumevanju občinstva. Tu je tisti osnovni razkorak med umetnikom, zaprtim v svoj svet likovnega iskanja ;n med občinstvom, ki ne more več slediti temu iskanju. Skratka, brez razlage ne razume nekaterih pojavov v sodobni umetnosti. Slikam Viktorja Snoja je izhodišče mikro svet, npr. pa majhen Sklepni račun in priporočila za to leto UO sklada za stanovanjsko izgradnjo JESENICE — Na zadnji seji UO sklada za stanovanjsko izgradnjo na Jesenicah so razpravljali o zaključnem računu in poslovnem poročilu za leto 1963. Ugotovili so, da je lani prišlo v sklad 472 milijonov dinarjev. Ce k vsoti dodamo še 413 milijonov, katere so prispevali investitorji sami, je bilo preteklo leto za izgradnjo 304 stanovanj porabljenih 885 milijonov dinarjev. Pri zazi-davi niso upoštevali kompleksnosti urejanja naselij in komunalnih objektov. Med ostalim so sklenili, da stanovanjski zadrugi v Žirovnici odobrijo dodatno posojilo v višini 3,2 milijona dinarjev. Glede na vsesplošno podražitev gradbenih del, so podražitve za sredstva osebnih dohodkov v novih cenah priznali, dočim so do višje. cene gradnje zavzeli odklonilno stališče. Imenovali so še finančno komisijo za ogled stavbišč. Požrtvovalno delo na Hrušici HRUšICA — Za poživitev kul-turno-prosvetnega dela je bilo na Hrušici posvetovanje. Ugotovljeno je bilo, da imajo v novem domu vše pogoje za dobro kultur-no-prosvetno dejavnost. Tudi materialne pogoje imajo urejene tako, da sredstev ne manjka. Zato so se razvile dramska sekcija, pevski zbor, godba na pihala, folklorna s'kupina in mali orkester. Tudi kvalitetno so vse skupine napredovale. Zaradi izredno lepe dvorane in odra na Hrušici tudi Jeseničani radi gostujejo. delček mahu ali vegetacije ali Jo sa (ali v prejšnji fazi kraški svet), ki ga slikar skuša prikazati na način, neobičajen našemu vsakdanjemu gledanju. Lahko b! morda celo govorili o novem načinu gledanja skozi oči drobne žuželkev ki ji je za nas skoro neopazno drobna rastlinica velikanska. Tako gledan svet pa slikar še kompozicijsko in barvno predela, mu da drugačne dimenzije in slikar se postavi v vlogo naturalističnega opisovalca. Opisu pa skuša dodati še nek drugoten pomen, nekakšno personifikacijo, ki pa je zopet razumljiva bolj njemu samemu, kakor pa občinstvu. Peter Černe je-v teku svojega iskanja prešel že vrsto faz, od katerih je na razstavi, v Pogreben podano izhodišče (naslon ali čr panje iz romanske in črnske plastike), domača ljudska umetnost mu je dala nekakšne skledaste oblike, ki so že do skrajnosti ab-strahirane človeške figure, sesto-ječe samo še iz vzbokle in izboklc oblike. Od tu dalje gre še v iskanje efektov, ki mu jih daje sam les, katerega strukture še stopnjuje z grafičnimi momenti. Potem se ustavi na obravnavanju kombina cij dveh oblik v najrazličnejših medsebojnih odnosih in ko ga to več ne zadovoljuje, se prav v zadnjem času povrne zopet k človeški figuri (Moška figura). Tako je prvi krog iskanja zaključen in kipar nam postavlja vprašanje, kam bo ob sedanjem obravnavanju človeške figure zaneslo njegovo pot. Prizadevanja obeh razstav- Razstava klasičnega slikarja Franca Kavčiča JESENICE — Svoboda »Tone Cular« na Jesenicah je letošnjo sezono popestrila in obogatila z mnogimi razstavami, ki jih prireja v mali dvorani delavskega doma. Te dni razstavlja 35 izbranih del edinega predstavnika klasicizma na Slovenskem, Franca Kavčiča (1762 — 1828). Plod dolgotrajnega Kavčičevega dela, ki je delal v tujini, vendar ostal Slovenec, je nad 2000 risb s tušem in sepio ter vrsta oljnih slik z zgodovinskimi bibličnimi prizori. Otvoritvi razstave, ki je bila v soboto zvečer, je poleg predstavnikov jeseniške Svobode, likovne sekcije društva in ljubiteljev umetnosti prisostvovala tudi predstavnica Narodne galerije, ki je orisala lik Kavčiča in tolmačila posamezna razstavljena dela. -U. Na svoji zemlji KRANJ — To nedeljo- bo film- , sko gledališče predvajalo (kot običajno ob lO.uri dopoldne v kinu »Center«) domači film »Na svoji zemlji. Še vedno priljubljeni film režiserja Franceta štiglica (po scenariju Cirila Kosmača) je po neki čudni usodi (in lahko bi rekli tudi — žal) kljub temu, da je bil prvi po vojni posneti slovenski film, še danes obenem tudi eden naših najboljših filmov. V filmu so igrali Lojze Potokar, Stane Sever, Miro Kopač, Majda Potokarieva in še vrsta znanih dramskih igralcev ,poleg tega pa še nekaj Kranjčanov. Organizatorji upajo, da bo tokrat razgovor v klubu kulturnih delavcev v okviru petkovih kulturnih večerov, saj bi radi nanj povabili tudi režiserja Franceta Štiglica. i D. V. Peter černe: Moška figura Ijavcev so resna, problematika njunega likovnega iskanja pa bo med občinstvom povzročila določen odziv med za in proti. — A. Pavlovec Obvestilo Zdravstveni dom Kranj obvešča starše, da bo ČETRTO CEPLJENJE (revakcinacija) proti otroški paralizi, davicl, tetanusu in oslovskemu kašlju . ZA VSE OTROKE, ki so bili že trikrat cepljeni v pravilnih obdobjih po sledečem razporedu. S seboj prinesite vabilo izkaznico o cepljenju, žličko in 250 dinarjev. ^ ZA TISTE, KI SO IMELI VABILO OD 16. DO 21. MARCA 1964 Otroški dispanzer Kranj Zadružni dom Kokrica 6. 4. 1964 od 8. do 12. ure 8.4.1964 ob 18. uri od 14. do 18. ure Zdravstvena postaja Ceridje Vrtec Golnik 9.4.1964 od 8. do 12. ure 7. 4. 1964 ob 7.30 šola Zalog Posvetovalnica Gorice 9.4.1964 ob 15. uri 7. 4.1964 ob 8.30 Zadružni dom Velesovo šola Trstenik 9.4.1964 ob 1630 7.4.1964 ob 9.30 - Zadružni dom Visoko Zdravstv. postaja Preddvor 10.4.1964 ob 7. uri 7.4.1964 ob 11. uri šola Predasi je Zdravstv. postaja Stražlšče 10.4.1964 ob 8.30 7. 4.1964 ob 14.30 šola Besnica Kmetijsko posestvo Hrastje 10.4.1964 ob 10. uri 8.4.1964 ob 7.30 Posvetovalnica Mavčiče šola Trboje 10.4.1964 ob 11. uri 8.4.1964 ob 8.30 Mladinska knjižnica, šola Voklo Zasavska 10 8.4.1964 ob 9. uri 10.4.1964 ob 11.45 Posvetovalnica Šenčur šola Kokra 8. 4. 1964 ob 10.30 11.4.1964 ob 8. uri šola Podbrezje Zdravstv. postaja Jezersko 8. 4.1964 ob 14. uri 11.4.1964 ob 9. uri Posvetovalnica žeje Krajevni urad Žabnica 8.4.1964 ob 15. uri 11.4.1964 ob 11.30 Zadružni dom Naklo ZDRAVSTVENI DOM 8. 4.1964 ob 16.30 KRANJ IZOBRAŽEVALNI CENTER LITOSTROJ vabi vse tiste mladince, ki bodo letos dokončali osemletko in imajo veselje do enega izmed naslednjih poklicev: strojni in konstrukcijski ključavničar, strugar, obratni električar, livar in modelni mizar, da se prijavijo za vpis v poklicno šolo (bivša industrijska šola) ŽE DO VKLJUČNO 15. APRILA 1964 Redni vpisni rok bo tudi letos od 1. do 30. junija. S predvpisom želimo dati možnost vsem tistim, ki, imajo resnično veselje do enega izmed navedenih poklicev s tem, da se že sedaj prijavijo in si s tem pridobe prednost pri sprejemu. Vsem tem bomo v času od 27. 4. do 30..4.1964 omogočili ogled tovarne in psihotehnič-ni preizkus. Vse informacije, navodila, tiskovine itd. dobite na tajništvu Izobraževalnega centra Litostroj, vsak dan od 8. do 12. ure, razen sobote in sicer osebno, pismeno ali telefo-nično (št. 35-511 interno 147). Uprava izobraževalnega centra Litostroj Ljubljana, Djakovičeva 53 Obvestilo Zdravstveni dom Kranj obvešča starše, da bo PRVO CEPLJENJE proti otroški paralizi, davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ZA OTROKE rojene 1. 1. 1963 do 31. 12. 1963 ter vse starejše, ki še niso bili popolno cepljeni po sledečem razporedu. S seboj prinesite vabilo, izkaznico o cepljenju, žličko in 400 din. ZA TISTE, KI SO IMELI VABILO OD 9. DO 13. MARCA 1964 Otroški dispanzer Kranj 30. 3.1964 od 8. do 12. ure od 14. do 18. ure Vrtec Golnik 31.3.1964 ob 7.30 Šola Gorice 31.3. 1964 ob 8.30 šola Trstenik 31.3.1964 ob 9. uri Zdravstv. postaja Preddvor 31.3.1964 ob 9.45 šola Kokra 31. 3.1964 ob 11. uri Zdravstv. postaja Jezersko 31.3.1964 ob 12. uri Krajevni urad žabnica 31.3.1964 ob 14.30 Zdravstv. postaja Stražlšče 31.3.1964 od 15.30 do 18. Kmetijsko posestvo Hrastje 1/4.1964 ob 7.30 Šola Trboje 1.4.1964 ob 8.15 šola Voklo 1.4.1964 ob 8.45 Posvetovalnica Šenčur 1.4. 1964 ob 9.45 Posvetovalnica žeje 1.4.1964 ob 11.15 šola Podbrezje 1.4.1964 ob 12. uri Zadružni dom Naklo 1.4.1964 ob 14. uri Zadružni dom Kokrica 1.4.1964 ob 15. uri šola Predoslje 1.4.1964 ob 16.30 Zadružni dom Visoko 1. 4.1964 ob 18. uri Zdravstv. postaja Cerklje 2. 4. 1964 ob 13.30 šola šenturška gora 2. 4. 1964 od 8. do 11.30 šola Zalog 2. 4.1964 ob 15.15 Zadružni dom Velesovo 2.4.1964 ob 16-uri šola Besnica 3.4.1964 ob 7.30 Gostilna Nemllje 3.4.1964 ob 8. uri šola Podblica 3.4.1964 ob 8.30 šola Pševo 3.4.1964 ob 10. uri Posvetovalnica Mavčiče 3.4.1964 ob 1030 Mladinska knjižnica \Zasavska c. 10 3.4.1964 ob 11.15 ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Ivanov - Leonov; *7 »ln ti.' Tukaj te ne bom pustila samega. Mati je vselej pravila, da mora žena deliti z možem dobro in zlo.« Spillane se je zmedel. Nežna senca je spreletela izmučen obraz. Z dlanjo je pogladil mehke, svetle ženine lase in se ji zaljubljeno zazrl v oči. »Ostati moram tukaj, draga, in braniki farmo. Kmalu bodo pripeljali orožje.« Cim je Geturi slišal besedo »orožje«, je napeto prisuhnil. »Strašne reči se dogajajo na vseh koncih in krajih. Mar vsega ni mogoče rešiti brez orožja?« »To ni mogoče, draga. Preveč zahtevajo.« Mistress Spillane se je zamislila. Zadnje čase je mnogo premišljevala. Harry, ki se je med sedenjem dolgočasil, se je oziral po jedilnici, pogledal v okno, segel po samokres in zaklical z visokim glasom: »Mau-Mau! Bum, bum, bum!« Spillane je prigrabil svoj samokres. Potem je videl, da se deček igra i,n ga posadil na kolena. »Očka, jutri bova odšla lovit Mau-Mau!« Fantič se je presedal na kolenih in pramen svetlih las se je iotaknil očetovega nosu. »Geturi!« V Harrvjevem glasu je bil zapovedovalen prizvok. »Naroči, paj očistijo mojega" ponija. Konjarji so se polenih... Ddšli b<->mo, kajne? Se spominjaš, da si mi obljubil, očka?« Spillane je nezaupljivo pogledal služabnika. Iz parka je bilo slišati cerkveni napev »Naprej, krščanski bo-evnik!« Geturi je skrivaj pogledal gospodarja. Ne razume jezika tikuju in ne ve, kaj se dogaja tik pred njegovim nosom. Neumni Mzungi so prepovedali, branje časopisov v jeziku kiku ju. Toda Afričani prepevajo svoje bojne himne tik pod njihovimi okni in Mzungi mislijo, da pojejo Ki kuj u molitve belega človeka. Evropejci so ukradli deželo M u m b a*, Tako so prepevali v parku ... deželo, ki nam jo je podaril bog. Ljudje, ki živijo tulaaj in nas tlačijo. Oh, kdaj bodo odšli! In vi, hingi, vsi dobro oblečeni, vi, ki pomagate Mzungom, boste drhteli, ko nam bo pomagal vtentege" < "r.ej. Združili smo se z duhovi pradedov v borbi za svobodo naše dežele ... V večernem mraku je bilo jasno slišati besede. ■ Spillane je vstal in spravil samokres v žep. Žena in sin sta odšla v spalnico. V sobe se je skozi okna tihotapila neč, polna napetega pričakovanja in velikega strahu. Plantažnik je svojo hišo vsak večer spreminjal v trdnjavo. Spillane je zaprl vrata in okna, prižgal luč in zapahnil težke lesene oknice. Obšel je vso hišo in pogledal v vsak kotiček. Katherine je uspavala sina v spalnici. Spillane je pokleknil pred posteljo in s staro konjeniško sabljo sekal po temi. Vrnil se je v preddverje, sedel na divan in pričel prisluškovati. Spillane ni bil strahopetec, toda nenehna napetost mu je zrahljala živce. Kuhinjska vrata so zaškripala. Spillane je prijel samokres. Pred njim je stal Geturi. »Kaj hočeš?« Spillare je bil tako vznemirjen, da je komaj govoril. »To sem jaz bvana, nikar me streljajte!« je počasi spregovoril Geturi, ko da sporoča, da je miza pripravljena. * Mumba=tako pravijo Kikuju svoji deželi. Spillaneova spodnja ustnica se je povesila. Težko je dihal. »Posodo sem umival, bvana. Srebrna žlica manjka.« Geturi se je sklonil pod mizo. Spillane je težko vzdihnil in se utrujen zavalil v naslonjač. Prekleti črnec ga je prestrašil! Kdo ve, morda nosi skrito pango? Nihče ne more zagotoviti, vsi so sumljivi. Geturi je vesel prilezel izpod mize. V roki je držal žlico. »Povej mi, Geturi,« je dejal Spillane in poskušal mirno govoriti, »zdi se mi, da nisi slab fant, toda zakaj nas hoče tvoje ljudstvo pomoriti? Le dobro smo vam storili. Onemogočili smo vojne med plemeni, prinesli • kulturo ...« Spiljane se je zmedel. »...naučili smo vas delati... Zakaj nas sovražite?« Geturi se je obotavljal. Ce pove gospodarju kaj ostrega, mu plantažnik ne bo zaupal. »Kikuju pravijo, da so beli ljudje vzeli zemljo, bvana. Tudi oni potrebujejo zemljo. Ce bi beli človek dal zemljo, ki je sam ne orje, bi bilo vse dobro, bvana. Tako pravijo ...« »Mj nismo pobrali vaše zemlje, Geturi. Ko je moj oče prišel semkaj, je bila ta zemlja neobdelana. Ce bi kdo na njej prebival, bi jo vrnili lastnikom.« Guspodar ni še nikoli takole govoril. Nikoli ni dokazoval, temveč le ukazoval. Geturi bi mu lahko povedal, da je njegova, Geturijeva zemlja, prav v bližini, takoj za parkom, in da so njegovega očeta nasilno odselili skupaj z drugimi Kikuju, vendar je menil, da je pametneje molčati. Geturi je previdno pogledal v gospodarjeve svetlo zelene oči. Ta človek bo njegovemu ljudstvu vrnil zemljo le» če bo zgubil glavo ... • »Pojdi v kolibo. Pojdi, zaprl bom vrata.« Geturi je odšel v kuhinjo, da bi povečerjal. Krušne drobtinice ki so ostale na mizi, je skrbno pobral v dlan. Odšel je na vrt in se previdno ozrl okrog sebe, potem pa razsipal drobtinice okoli figovca — v znamenje spoštovanja do duhov prednikov. Bog je daleč, toda duhovi so vselej v bližini. Duhovi prednikov pošljejo nad ljudi, ki jih ne spoštujejo, bolezni in nesreče. Geturi jc razsul darove, pomolil k duhovom prednikov in jih poprosil za pomoč pri vsemogočnemu Ngaju, da bi lahko našel orožje za odred. Zaželel jim je dober sen in obljubil, da jih bo naslednjega dne pogostil s pivom. prodam Prodam motorno kolo DKW v dobrem stanju. Poljšica 16, Pod-nart 1135 Prodam novo Mauser puško z daljnogledom. Jože Egart, Jezerska 27 1.228 Prodam 140 kg težkega prašiča *a zakol. Velesovo 8, Cerklje 1259 Prodam avto V. W. model 52 v dobrem stanju po ugodni ceni. Dušan Prestor, Kranjska gora 1232 Prodam italijanski moped Pe-gaso-Sport in Primo NSU 150 ccm P° ugodni ceni. Mravlja, Stara Loka, blok, škofja Loka 1187 Prodam 2000 kg sena in otave. Pavel Mrak, Gabrk, Skofja Loka 1292 Prodam nov pralni stroj Ignis Superautomatlc 3 kg, dam tudi Ha ček. Ponudbe pod Ignis v podružnici Glasa Jesenice 1293 Prodam nov kavč. Naslov v oglasnem oddelku 1294 Prodam 50 kg semenske grahore *n nekaj pšenične slame. Spodnji Brnik 49, Cerklje 1295 Prodam prašiča, 85 kg težkega. Irboje 14, Smlednik 1296 Prodam 6 mesecev brejo kravo, «1 bo drugič telctlla. Peter Rezek. Zgornji Brnik 16, Cerklje 1297 Prodam dobro ohranjen Fiat To-Pollno C za 280.000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 1298 Prodam majhno kmečko hišo z VeUkim vrtom. Hišo je treba pojaviti in obnoviti, drugače je takoj vseljiva. Naslov v oglasnem Oddelku 1299 Prodam Topolino B v dobrem *tanju. Naslov v oglasnem oddelku 1300 Prodam plemenskega vola za *«ako vožnjo in 1000 kg repe. Ilov-*a 5, Kranj 1301 ^Ugodno prodam dobro ohranjen fuch roler. Franc Jenko, šen-cur 214 1302 Prodam moped znamke TMZ. Podbrezje 85, Duplje 1303 Prodam novo enodružinsko hišn » Cerkljah. Ponudbe pod »Lepi dom« 1304 Prodam 2 prašiča, 35 kg težka ln vozna kolesa. Naslov v oglasnem oddelku 1305 Prodam zgodnji krompir, Friml-le. Podbrezje 19, Duplje 1306 Prodam kravo po izbiri 7 aH 9 mesecev brejo. Voglje 43, Šenčur 1307 Prodam 4m» suhih borovih plohov. Zapoge 12, Vodice 1308 Prodam nova borova garažna vrata 190 X 200. Naslov v oglasnem oddelku 1309 Prodam dva mopeda in nekaj panjev. Britof 11, Kranj 1310 Prodam slamo in škupo. Naslov V oglasnem oddelku 1311 Prodam kombiniran otroški voziček, otroško košaro in banjico. Zupančičeva 12, Kranj 1312 Prodam dva tesana trama. Franc Berce, Zgornje Bitnje 5, Žabnica 1313 Prodam dva prašiča, 80 kg težka in kravo po teletu. Jezerska cesta 43, Kranj 1314 Prodam Primo 175 ccm s prevoženimi 10.000 km, tudi na ček. Otoče 16, Podnart 1315 Prodam 10 Znidaršlčevih panjev čebel. Poizve se: Bencdik, Pivka 27, Naklo 1316 Prodam Lambretto, odlično ohranjeno, 130 ccm. Vprašati: Rakuš, Gozdno gospodarstvo, Bled 1328 Prodam lepo, čisto semensko grahoro in črno deteljo. Rupa 12, Kranj 1329 Prodam nov trofazni elektro števec s ploščo, elementi in omarico. Jezerska cesta 120, Kranj 1330 Prodam 1000 kg korenja. Minca Kalan, Virlog 15, Škofja Loka 1331 Prodam mlado, težko kravo, 6 mesecev brejo. Perko, Križe 34 1332 Prodam brejo kravo, dobro mle-karico. Nosavče 29, Komenda 1333 Prodam črno semensko deteljo. Voklo 73, Šenčur 1334 Prodam moped T-12. Hudover-nik, Gradnikova 1, Kranj 1335 Prodam mlado kravo in 1500 komadov bobrovca. Predoslje 1, Kranj 1336 Prodam 1000 kg dobrega sena in črne detelje, in ročno slamorezni- co v dobrem stanju. Franc Hribar, Koseze 23, Vodice nad Ljubljano 1337 Prodam 3 ms smrekovih In bukovih plohov 50 mm. Franc Špen-ko. Vodice 129 1338 Prodam dobro teličko za pleme. Puštal 17, škofja Loka 1339 Prodam mizo in 4 stole. Ogled popoldan od 16. do 18. ure. Ulica mladinskih brigad 1, Kranj 1340 Prodam dva konja, 7 let stara, dva voza, 20 eolska in eno kravo, 7 mesecev brejo. Zapoge 11, Vodice 1341 Prodam vola, starega 3 leta, vajenega dela. Naslov v oglasnem oddelku 1342 Prodam Passapp pletilni stroj, popolnoma nov. Stroj je za vse vrste pletenja. Naslov v oglasnem oddelku 1348 Prodam moped z 2800 prevoženimi kilometri. Zgornje Bitnje 17, žabnica 1349 Kupim levi aH desni vzldljiv štedilnik. Poizve se v oglasnem oddelku 1351 Kupim ali vzamem v najem prostor od 20 do 40 m2 za obrt (papirnati izdelki) v središču mesta Kranja. Ponudbe poslati pod »Takoj« 1352 ostalo Kupim moped še v dobrem stanju, najraje z zagonjačem. Naslov v oglasnem oddelku 1317 Kupim hišo, tudi starejšo, z ne kaj zemlje v okolici škofje Loke, Kranja, Kokrlce in Nakla. Ponudbe pošlijte pod »1 ha zemlje« 1318 Kupim vratca za kmečko peč in gumi voz za samokolnico. Zapoge 12, Vodice 1319 Kupim gumi voz. Dragočajna 13 Smlednik 1320 Vzamem starejše dekle za sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 1152 Mlad, miren moški nujno išče sobo kjerkoli na Gorenjskem. Pomaga. Ponudbe pod »Gorcnjc< 1276 Delavec gre po službi pomagat za stanovanje. Drago Lazarevič, Iskra, Kranj 1321 Oddam opremljeno sobo dvema osebama. Avtobusne zveze so ugodne. Naslov v oglasnem oddel-ku 1322 Poročila sta se Marja Grčnnn, študent prava iz Kranja in Andrej Hude, absolvent strojne fakultete. Obilo sreče na novi življenjski poti želijo vsi domači. 1323 Obvestilo! Cenjene stranke obveščam, da dvignejo vse svoje slike, okvirje, ogledala, okens.ka krila in podobno do 1.4.1964 zaradi selitve lokala. Jože Pernuš. steklar, Bled 1324 Kvalificirana kuharica išče službo tudi v strežbi. Ponudbe pod »Takoj« 1325 Zamenjam parcelo v Bitnjah z gradbenim dovoljenjem za primerno stanovanje. Poizve se pri Francu Bohincu, Zgornje Bitnje 185, Žabnica 1326 Iščem dekle, ki dela v dveh izmenah, za pomoč v gospodinjstvu, ostalo po dogovoru. Lovro Remic, Rupa 3,. Kranj 1327 Pcrotu Jocifu Iskreno čestitata za uspešno opravljeno diplomo mamica in tetka 1343 Iščem žensko, da mi bo kuhala, prala in pospravljala. Otmar Zupančič, Partizanska 24, Kranj 1344 Delavcu nudim hrano in sobo za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 1345 Najamem garažo v bliižni gasilskega doma v Kranju. Breda Gaspari, Občinsko sodišče Kranj, telefon 21-65 1346 Iščem starejšo žensko ali dekle /a varstvo dveh otrok. Nudim stanovanje in hrano. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1347 Zgubila se je papiga »Miša«, modre barve.' Vrniti proti nagradi. Ema Ovsenik, Titov trg 17, Kranj, pri Hlebšu 1350 objave Vpisovanje otrok v Šenčurju in Voklem Vpisovanje otrok v 1. razred osnovne šole Šenčur in Voklo /a šolsko leto 1964/65 bo v nedeljo, 29. marca 1964, od 10. do 12. ure. Za šolski okoliš osnovne šole Šenčur v pisarni šole (nad Krajevnim uradom), za šolski okoliš Voklo pa v prostorih osnovne šole Voklo. S seboj prinesite otrokov rojstni list. ŠOFERSKI TEČAJ v Škofji Loki Avto-moto društvo škofja Loka prireja v mesecu aprilu zaradi mednarodnih moto dirk »Nagrada Loke 64« zadnji teCaJ za šofer«* amaterje AB ka'eaorije v snn.nis-danski sezoni, število kandidatov je omejeno, zato prosimo interesente, da se prijavijo čimprej pri tovarišu Jesenovcu v trgovini PEKO, Škofja Loka. Elekroteh nisko podjetje „ELRA" Škofja Loka sprejme več nekvalificiranih delavcev za delo v mehanični delavnici Ponudbe pošljite na zgornji naslov ali pa se osebno zglasite v splošnem sektorju. Tiho, kakor je živel v tujini — poln načrtov za življenje nas je v najlepših letih mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, brat, stric in nečak ZDRAVKO JEGLIČ Pokopali ga bomo na domačem pokopališču v Lescah kot si je želel ^udi sam. Dan pogreba bo objavljen naknadno. . Žalujoči: oče Andrej z ženo Zofko, sestra Marija por. Kristan, bratje Andrej, Karli, Roman ln ostalo sorodstvo. Kranj, Ljubljana, Radovljica, Tržič, Radeče, Pula. ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega sina, brataN in nečaka IVANA PRETNAR. ki je služil vojaški rok v Pančevu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu poklonili cvetje in vence. Zahvaljujemo se vojaščini za prevoz do doma. Posebno zahvalo sosedom za vso pomoč prečastiti duhovščini, pevcem, čebelarski družini škofja Loka, železniškemu kolektivu Škofja Loka, suškim fantom in dekletom in delovnemu kolektivu »Pša-ta« za poslovilne besede ter vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Suha, 19. 3. 1964 Žalujoči starši, sestricah) ostalo sorodstvo !*daja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta I. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-111-133. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Krajevna skupnost Škofja Loka Spodnji trg št. 27, SPREJME v redno delovno razmerje: vodjo cvetličarne, pogoj — trgovska pomočnica, pripravljenost za delo s cvetjem. Več delavk za vrtnarska dela 2 KV ključavničarja, več K V pleskarjev, več zidarjev in več delavcev za delo pri zidarjih. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Turistično društvo Kranj razpisuje natečaj za pridobitev razglednic turističnih krajev Kranja in okolice (območje občine Kranj) Pogoji udeležbe: 1. Natečaja se lahko udeleži vsak državljan SFRJ, ki: a) predloži letni ali zimski motiv v velikosti razglednice 10X15 z ali brez roba, kateregakoli turističnega kra- . ja v občini Kranj; b) se udeleži natečaja pod šifro.napisano na zapečateni ovojnici, v kateri je točen naslov predlagatelja; c) ocenjeval se bo predvsem material za: območje Besnice območje Cerkelj območje Preddvora območje Krvavca območje Jezerskega območje Gorič-Golnika območje Naklega-Bistrics območje obsavskih naselij območje letališča LJubljana-Brnik območje Kranja 2) predloženi metivi morajo biti predvsem turistični, ustrezni negativi pa sposobni za tisk. Na hrbtni strani poslanega motiva, naj bo napisana tudi velikost negativa. 3. Najboljši motivi bodo nagrajeni, s čimer se smatra, da so negativi odkupljeni. Nagrade so sledeče: 1. nagrada v znesku din 30.000 2. nagrada v znesku din 25.000 3. nagrada v znesku din 20.000 4. nagrada v znesku din 15.000 5. nagrada v znesku din 10.000 Poleg tega bo odkupljenih še nekaj uspešnih motivov. Udeleženci natečaja naj predlože material do 15. junija 1964 na naslov: Turistično društvo Kranj, Koroška cesta 19 Kranj, 28. marca 1964 Turistično društvo Kranj Gostinsko in trgovsko podjetje »CENTRAL« Kranj sprejme za svoje obrate v Preddvoru in Kranju — gospodarja za gostišče Grad Hrib, — šefa kuhinje, — več natakarjev in natakaric, — sezonske sodelavce za delo v strežbi, pri točilnih mizah, sobarice, prodajalce sladoleda itd. Večje število sezonskih sodelavcev bomo potrebovali v Preddvoru. ^ Ponudbe pošljite upravi podjetja v Kranju, Maistrov trg št. 11 Natečaj za simbol mesta Jesenic in za naslov ZBORNIKA Jesenic Skupščina občine Jesenice razpisuje natečaj za pripravo posebnega simbola Jesenic, ki je.leta 1929 dobilo naziv mesta in kljub svoji bogati zgodovini takega simbola nima. Na Jesenicah že Jbstojata Zoisov grb, ki ga uporablja Tehniški muzej in grb belopeških gospodarjev na Kos^Vi graščini. Predlog naj upošteva: železarstvo, gospodarstvo in kulturo Jesenic tipiko kraja zgodovino Predlogi morajo biti tehnično izvedljivi v treh izvedbah in sicer: Črno beli za tisk barvni za tisk in značke reliefni za obdelavo v kamnu in kovini. Predlog naj vsebuje tudi osnutek zastave in njene barve (2 — 3), ki bi služila poleg simbola za praznično vzdušje ob raznih slavnostnih prilikah ob občinskem ter državnih praznikih. Tudi zastava naj bo po svoji barvi odraz revolucionarne preteklosti Jesenic. Predlaga za simbol in zastavo naj imata točne iamere. Natečaj bo trajal do 1. julija 1964. Za natečaj bo žirija razdelila trem najboljšim posebne denarne nagrade v višini 100.000 din, 30.000 din m 20.000 din. Vzporedno z natečajem za simbol mesta Jesenic, se je občinska skupščina Jesenice odločila za izdajo posebnega ZBORNIKA. Izšel naj bi po možnosti vsako leto ob občinskem prazniku t. j. 1. avgusta. Preteklost jeseniške občine je tako bogata po svoji zgodovini in tradiciji borb za delavske pravice in iz narodnoosvobodilne borbe, da ji je treba dati mesto, ki ji gre po svoji pomembnosti. Glede na to vabimo vse delavstvo Jesenic in ostale občane, da pri tej akciji sodelujejo in nam pošljejo pred- * loge za naslov ZBORNIKA. Naslov naj upošteva vse naštete elemente in vlogo ZBORNIKA in naj bo čim krajši. Določena je posebna žirija, ki bo predloge pregledala in izbrala najboljšega. Določene so nagrade v višini 5.000, 3.000 in 2.000 din. Natečaj za naslov ZBORNIKA bo trajal do 1. maja 1964. Predlogi morajo biti poslani Tehniškemu muzeju Železarne Jesenice »žirija za simbol ln naslov Zbornika Jesenic,« v zapečateni ovojnici pod posebno šifro. Oba natečaja sta anonimna in naj predlagatelji pošljejo naslov v posebni ovojnici. Skupščina si zadrži pravico odkupa vseh nagrajenih in ostalih predloženih del in eventuelnih dopt!nitev. Poslani osnutki se ne vračajo. Natančnejša navodila se dobijo: v Tehniškem muzeju Železarne Jesenice (Konobelj — Magolič) in v skupščinski pisarni občine Jesenice. Občinska skupščina Jesenice PRODAMO dva karambolirana osebna avtomobila ZASTAVA 750 Ogled vozil je možen vsak dan od 7. do 14. ure v Servisu mehanične delavnice Bled . Pismene ponudbe sprejemamo do 4. aprila 1964 do 12. ure. ZAVAROVALNICA i KRANJ Trgovina »ŠIPAD« KRANJ sprejme blagajničarko mizarja delavca Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Pismene in ustmene ponudbe sprejema uprava trgovine, Kranj, Park svobode. Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj zaposli večje število strojnih ključavničarjev Mo/nost zaposlitve takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema služba delovnih razmerij podjetja do 11.4. 1964. SOBOTA, 28. marca 1964 Sport • Sport • šoort • Snort • šoort • Snort • šoort • šport • šnort • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • špo Maja Rutar nam piše iz Meribela Zakaj zopet zamuda? MERIBEL, 23. marca — Za FIS A tekmovanje v Meribelu v Franciji smo bili določeni Janez Cop, Tone Vogrinc in jaz, medtem ko je bil za vodjo izbran Maks Za-vršnik iz Ljubljane. — Ne vem, ali je to navada Jugoslovanov, krivda funkcionarjev ali organizatorjev, toda dejstvo je, da prihajamo Jugoslovani na vse večje tekme v inozemstvu z dokajšnjo zamudo, ki nemalo vpliva tudi na dosežene rezultate. Tako je. bilo tudi tokrat. Po dolgi (dvodnevni) in naporni vožnji smo v četrtek ponoči prispeli v Meribel. Organizatorji so se najbrž že potolažili z mislijo, da jugoslovanskih tekmovalcev ne bo, zato za nas niso organizirali prevoza od končne železniške postaje Moutiers do precej znanega, sicer pa še mladega zimsko-športnega •.redišča Meribela. Mladega pra- MAJA RUTAR vi m zato, ker so se domačini pričeli resneje ukvarjati s turizmom ter graditi vzpenjače in hotele šele pred petimi leti. Tako smo si morali na lastno pest priskrbeti /vto, ki nas je zapeljal do prizorišča tekem v slalomu in veleslalomu za »veliko nagrado pomladi«. Ko smo prišli v stik Z organizatorji, so nam le-ti sporočili, da so pričnejo tekme v veleslalomu za moške in slalomu za ženske takoj naslednji dan — v petek dopo1-dne. Vse ostale ekipe so prispele v Meribel že dva dni pred tekmovanjem, tako da so se 'tekmovalci lahko seznanili s progami in na njih tudi trenirali. Mi pa smo morali po dveh napornih dnevih in ene noči potovanja v polnih vlakih in s številnimi prestopanji takoj na start; časa smo imeli le za nekajurni počitek. Seveda je vse to zelo slabo vplivalo na naše razpoloženje. Na startu je bilo zbranih precej znanih alpskih smučarjev in smučark. Med njimi tudi olimpijska zmagovalka Marlelle Goitschel. Prvikrat sem videla na smučeh tudi najmlajšo izmed Goitschelo-vih — Patricio, ki je stara šele 14 let, kar pa na pogled sicer ne izgleda (najmanj 20 let). O njej pravijo, da mnogo obeta. Med moškimi so bili sprva prijavljeni vsi najboljši Francozi ter zelo močne ekipe Avstrijcev, Švicarjev in Nemcev. Toda kasneje mnogo prijavljenih ni zapeljalo po dobro pripravljenih progah, ker so se baje udeležili drugih tekem v Nemčiji. Toda kljub temu je bila zasedba zelo močna — tako pri moških kot pri ženskah. Po končanih tekmah smo bili priča nenavadni nesreči zlate Ma-rielle. V povsem libvi limuzini florida ni znala tako vešče krmariti kot na smučarskih progah, tako da je prehitro vožnjo zaključila v prepadu pod nekim ovinkom. S sestrico sta se sicer hitro in nepoškodovani skobacali ven, vendar pa je bilo na avtomobilu toliko več škode. Očividci smo izražali upanje, da nesreča ne bo vplivala nanjo tako, da ne bo upala več na smuči... Ludvik Zaje nam piše iz Zakopanov SLABI LUDVIK ZAJC PADC Velika nagrada Ljubelja DOLGA LETA so ljubeljske dirke navduševale množice gledalcev. V svetu so imele že velik ugled, in je na zadnjih sodelovalo kar 16 držav. Z gradnja nove moderne ceste pa je skoraj polovico stare ljubeljske ceste zasute, tako da takih prireditev kot nekdaj na njej ne bo več. Pred organizatorje tradicionalne prireditve je bila postavljena težka naloga, ki pa se je požrtvovalni člani niso ustrašili. 2e leta 1962 so s cestnih dirk prešli na moto-kros, ki je bil prva t,_