LETO XVI	ČETRTEK, 18. DECEMBER 1986________________________ ŠTEVILKA 12
Na pragu novega leta
Zaključujemo leto 1986; prav bi bilo, da se spomnimo, kako smo ga preživeli, kako smo delali in s kakšnimi problemi smo se srečevali. Leto se je pričelo, ko smo ugotovili, da je bilo preteklo poslovanje razmeroma zadovoljivo. Ta ugotovitev je bila za nas velika vzpodbuda in izziv za delo v letošnjem letu, ko smo pričakovali z naraščanjem inflacije, novim deviznim sistemom ter drugimi sistemskimi in nesistemskimi ukrepi ter našimi notranjimi slabostmi in rezervami še slabše pogoje za delo kot so bili preteklo leto.
Kljub težavam smo načrtovali rast proizvodnje, produktivnosti in boljše dohodkovnosti. Načrtovano smo tudi dosegli, saj sò naši poslovni in drugi kazalci gospodarjenja v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami v panogi dobri. Znotraj poslovnega sistema v LIP pa imamo še veliko rezerv, zato z doseženim ne moremo biti zadovoljni.
Kaj bo potrebno storiti v prihodnjem letu?
Poleg večje delovne in poslovne discipline bo nujno potrebno neprestano vzpodbujanje večje ustvarjalnosti in kreativnosti pri delu, izboljšanje kvalitete izdelkov, dosledno izpolnjevanje dobavnih rokov, večje dopolnjevanje proizvodnih programov z izvenserijskimi proizvodi za boljše obvladovanje tržišča, kompleksnejša ponudba, skratka, agresivna prodajna politika na domačem in tujem trgu.
Za delo v prihodnjem letu smo že sprejeli smernice za plan, kjer smo postavili osnovna izhodišča delovanja in razvoja in materialne okvire dela v letu 198 7.
Spoštovane sodelavke in sodelavci!
V težavnih časih, v katerih živimo, imamo priložnost, da uredimo probleme, katerih še nismo uspeli rešiti v preteklosti in probleme, ki se nam pojavljajo na novo. Izboljšati moramo predvsem naš odnos do dela in tako vnesti v svoje delo še več kakovosti in odgovornosti.
Prepričan sem, da nam bo to uspelo in to zato, ker smo tudi z dosedanjim delom dokazali, da smo sposobni več in bolje delati.

mtm /z/d&J/ m v/mm/mM
AY/YA///,
France Bajt direktor DO
Stara Fužina (foto Jaka Čop)
Novi plani, stare skrbi
Tudi za letošnji konec leta je pri pripravi planskih dokumentov za prihodnje leto značilna kombinacija zmernega optimizma (upanje, da ne more in ne sme biti slabše) in realnega pesimizma (ugotovitev, da se drsenje navzdol še ni ustavilo).
Leto 1986 je bilo črno lesarsko leto z močnim padcem rentabilnosti, precej organizacij lesne industrije je zabredlo v rdeče številke predvsem zaradi svoje izvozne usmerjenosti in nestimulativne politike tečaja dinarja.
Tudi za poslovanje naše delovne organizacije je značilno, da sorazmerno ugodni proizvodni rezultati ne dajejo adekvatno ugodnih finančnih rezultatov. Planirani obseg proizvodnje za leto 1986 ne bo dosežen, predvsem zaradi zmanjšanja zaposlenosti. Kadrovski problem bo eden težje rešljivih tudi v prihodnjem letu v večini temeljnih organizacijah, predvsem zaradi zelo zadržane štipendijske politike.
Proizvodne in prodajne količine, ki jih načrtujemo za leto 1987 so zelo blizu planiranih količin za letošnje leto. V obratu opažnih plošč planiramo enak obseg proizvodnje kot za letošnje leto, to je 780.000 m2, v obratu pohištva planiramo za 7 % večjo proizvodnjo, medtem ko v vseh obratih primarne proizvodnje ni načrtovano nikakršno povečanje.
Tudi na Rečici so planirane količine vratnih kril in podbojev enake planskim številkam za leto 1986 z nekaterimi spremembami posameznih proizvodov (več B 6 podbojev, manj SM podbojev). Z zaključkom investicije v prvi polovici leta 1987 je planirana količina I nosilcev 50.000 TM.
V	Mojstrani pričakujemo in planiramo, da bo končno stekla proizvodnja masivnih vhodnih vrat (250 komadov na mesec, kar je skoraj štirikrat več kot v letu 1986).
V	Podnartu zaradi težav v preskrbi s hlodovino načrtujemo večji porast v proizvodnji embalaže in manjšega v proizvodnji oblog.
V TO Filbo je tudi za leto 1987 ustaljen LIP-ov način meritve obsega proizvodnje še nedorečen in nedograjen. Obseg se bo v Filbu povečal za 8 %.
Prodaja preko lastne maloprodajne mreže bo 5 % večja, kjer je kritična točka predvsem padec prodaje v zagrebški prodajalni.
Od investicijskih vlaganj v letu 1987 predstavlja končna rešitev prodajno projektivnih prostorov na Bledu (v zgradbi Boben) glavno investicijo. Če bodo uspešno rešeni lokacijski zapleti okrog načrtovanega prodajnega prostora, bo končno aktivirana tudi prodajalna v Beogradu.
Od večjih vlaganj so v letu 1987 planirani: lakirnica pohištva in I nosilci, ob normalnem deležu vlaganj v modernizacijo strojne opreme v vseh proizvodnih TO. Prvi del planirane naložbe v zamenjavo računalniške opreme bo predvidoma realiziran v januarju, drugi del pa nekoliko kasneje.
Vrednostni del plana za prihodnje leto je prepuščen presoji posameznih delovnih organizacij, ob predpostavki, da je resolucijsko napovedovanje rasti inflacije nevarnejše za rast le-te kot pa tiskanje denarja. Decembrske cene pomenijo za našo delovno organizacijo prenos najmanj 45 % rasti inflacije v prihodnje leto, zato je težko verjeti, da bo inflacijska stopnja nižja od 80 %.
Koliko uspešni smo bili v oceni, bomo skupaj ugotavljali ob koncu leta 1987.
Slivnik
Popravilo ploskovnega brušenja kril
Podporje iz nosilcev za opaž betonske plošče
Dobili smo nov film
Za predstavitev opažnega sistema in nosilcev je bil izdelan manjši prospekt s tehničnimi podatki in diagramom, posebne tehnične informacije z opisom in detajlnimi tehničnimi podatki in prikazom možnosti uporabe, poleg tega pa je bil izdelan tudi krajši film na video kaseti (7 minut), s katero bomo lahko doma ali na sejmu ali pa tudi pri kupcu prikazali možnosti uporabe celotnega sistema kot je bil že uporabljen pri gradnji jeklarne 2 na Jesenicah in nekaterih drugih objektih v Ljubljani in Primorju.
LIP Bled je proizvajalec opažnih plošč že več kot 25 let. Da bi kompletirali ploščo z nosilci in oporniki, smo že v letu 1970 in 1971 pričeli z razvojem kompleti-ranja in razvili poseben-škatlasti nosilec, ki smo ga imenovali LOMO nosilec, s katerim so gradili novo cementarno v Anhovem in pozneje večje industrijske objekte v Železarni Ravne. Ker pa nosilec ni bil najbolj primeren za uporabo, smo pozneje za nekaj časa prenehali z razvojem tega proizvoda, razvili pa smo lažji sistem STIKA za opaže z
opažnimi ploščami. V zadnjih letih pa smo ponovno pričeli z razvojem opažnega nosilca LG 100 in LG 200, katerega nameravamo nuditi gradbeništvu ali kot posamezni element, kot del opaža po nekem principu, kot ploščo ali pa v kompletnem sistemu z načrtom za opaže-nje določenih objektov in kompletiranim delom, to je s ploščo, nosilci, kovinskim vezjem in podporniki, kar bi vneslo v našo ponudbo opažne tehnike novo kvaliteto in nove možnosti za prodor na domači in tuji trg.
LIP lesna industrija Bled, poznana po svojih kvalitetnih izdelkih in uveljavljenih programih opažnih elementov, sobnih in vhodnih vrat vseh vrst ter masivnega pohištva, pridobiva kvalitetno lesno surovino v svojem naravnem zaledju v triglavsko gozdno gospodarskem območju. Tako tudi lesna surovina — smrekovina za lesene lepljene opažne nosilce prihaja od tod ter jo zatem razvrščamo na hlodišču in kasneje obdelujemo v proizvodnji.
Proizvodnja opažnih nosilcev je zahtevna. Predvsem je posebno skrb potrebno posvetiti pripravi in izbiri lesa, še posebej pa lepljenju in redni kontroli proizvodnje.
Leseni opažni nosilci so polnostenski I nosilci višine 20 cm. Pasnici sta iz monolitnega lesa, stoj ina pa iz tro-slojnega, navzkrižno zlepljenega lesa.
Skrbno izbran in posušen les ter konstrukcija zagotavljata ugodne mehanskofizi-kalne lastnosti, optimalno stabilnost in ravnost izdelka. Lepljenje je visoko kvalitetno. Lepilni spoji so odporni proti vsem vremenskim vplivom, vreli vodi in alkalijam.
Če gre za opaženje sten je najprimernejše, da sestavimo opažne table potrebnih velikosti v tesarski delavnici. Poleg opažnih nosilcev uporabimo še troslojne opažne plošče in kovinske povezovalne podporne in dopolnilne elemente. Vsi ti elementi, ki jih izdeluje LIP Bled, sestavljajo opažni sistem LG 100.
V tesarski delavnici lahko z enostavnimi pripravami oziroma orodjem v neodvisnosti od vremenskih razmer dosežemo kar se da hitro montažo. Stenske table sestavimo s pomočjo »šablo-
ne«, osnovni operaciji pa sta pritrjevanje in privijanje.
Tako je potrebno za sestavo kvadratnega metra stenskega elementa oziroma table povprečno le borih tri do štiri minute.
Med prvimi gradbišči, kjer je bil uporabljen opaž za steno LG 100 je veliko gradbišče Jeklarne 2 na Jesenicah.
Na gradbišču oziroma objektu nam preostane le povezava stenskih tabel v obojestranski opaž. Glede na to, da je opaž sorazmerno lahek (masa kvadratnega metra osnovnega stenskega elementa je le okrog 42 kg) ne potrebujemo večjih dvigal. Možno je celo organiziranje ročne montaže opaža.
Glavne značilnosti stenskih opažev LG 100 so:
—	hitra sestava stenskih opažnih tabel
—	majhna teža tabel
—	hitra montaža in de-montaža opaža
—	fleksibilnost opažnega sistema
Primer uporabe opažnega nosilca v stropih vidimo na gradbišču stanovanjske soseske Grba v Ljubljani, kjer se betonska plošča opaži po sistemu LG 200.
Opaž LG 200 je fleksibilen opažni sistem, ki ga uporabljamo predvsem tam, kjer
se tlorisi po obliki ne ponavljajo oziroma je potrebna vsakokratna montaža in de-montaža opaža v celoti.
Opaž LG 200 sestavljajo leseni nosilci, troslojne opažne plošče, podporniki, glave za podpornik, za enostavnejšo montažo tudi noge za podpornik.
Celotno montažo izvedemo neposredno na objektu. In glavne značilnosti oziroma prednosti sistema LG 200 so:
—	izdelava opaža je zelo hitra (okrog 6 min za m2 opaža)
—	vsi sestavni deli so lahki, tako da je zagotovljena povsem ročna montaža
—	pribijanje je minimalno
—	demontaža opaža je enostavna in hitra.
Primer opaženja na stolpnici Mercator v Ljubljani kaže vključevanje opažnih nosilcev v opažnih mizah z uporabo cevnih stolpov. Seveda je možno vključevanje nosilcev tudi v sklopne mize in druge sisteme pa vse do klasičnega načina opaženja.
Vsepovsod pomeni njihova uporaba korak naprej v tehniki opaženja, pri pogojih dela in nenazadnje pomenijo leseni lepljeni opažni nosilci viden doprinos k višji kulturi dela in odnosu do gradbenega materiala.
Projektivni razvojni biro
Opaž iz nosilcev in plošč za opaženje betonskih sten
Nov stroj v brusilnici TO Podnart
Pred kratkim smo v naši TO dobili nov stroj za tlačenje in egaliziranje rezil, ki ga je izdelala znana firma Vollmer iz ZRN. Z njim smo nadomestili staro »štauh mašino«, ki zaradi dotrajanosti ni več omogočala natančnega dela. Poleg tega ima novi stroj še to bistveno prednost, da
opravi tlačenje in egaliziranje obenem in je za pripravo lista dovolj en obhod.
Glede na veliko število tračnih listov, ki jih je treba v naši TO vsak dan pripraviti, je novi stroj zagotovo velika pridobitev.
J.	Ravnik
Delo obratne ambulante
9. julija 1974 je bila ustanovljena obratna ambulanta GG-LIP-VEZENINE. Ustanovljena je bila za potrebe treh delovnih organizacij: Gozdnega gospodarstva, Lip ter Vezenin. Obratna ambulanta kot izvajalec zdravstvenih storitev nudi celovito zdravstveno varstvo, ki obsega pasivno zdravstveno varstvo (kurativa), katere dogovorjeni obseg financira zdravstvena skupnost ter aktivno zdravstveno varstvo (preventiva), ki jo financirajo vse tri delovne organizacije.
S kurativnimi zdravstvenimi storitvami zadovoljujemo potrebe ca. 1200 delavcev tistih TOZD, katerih sedež je na Bledu (LIP, TO Rečica, TO trgovina ter DSSS, GG Pokljuka, GG avtopark, GG gradbena grupa, skupne službe ter Vezenine).
S preventivnimi storitvami pa poleg omenjenih še dislocirane TOZD LIP (Mojstrana, Podnart, Tomaž Godec, Filbo, GG Jesenice,
GG Radovljica, GG TOK), to je še
Obratna ambulanta je prva leta po ustanovitvi imela povsem kurativni karakter, ker niti kadrovsko, niti materialno ni bila usposobljena za drugačno delo. Več kot 90 % vsega dela je predstavljala kurativa, preventivno delo pa so predstavljali le prvi pregledi pred nastopom dela na zdravju neškodljivih delovnih mestih.
Zaradi vedno večjih potreb po preventivnem delu, so vse tri delovne organizacije namenile precejšna denarna sredstva za razvoj obratne ambulante tako za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenega kadra, kot tudi za nabavo medicinske opreme. V obratni ambulanti sta sprva delala le zdravnik ter le ena med. sestra, ki se ji je pred 2 letoma pridružila še druga.
Zdravnik je opravil 2-letni podiplomski študij iz medicine prometa, dela in športa ter nato še 2-letno specializacijo iz medicine dela, prometa in športa. Tudi obe sestri sta končali podiplomski tečaj iz medicine dela, prometa in športa.
Za opravljanje preventivnega dela smo pridobili še dodatne prostore v ZD Bled.
dodatnih 750 delavcev.
Z denarno pomočjo ustanoviteljev pa smo nabavili odgovarjajočo medicinsko opremo, tako da nam je strokovna komisija Instituta za medicino dela, prometa in športa, ki je 29. 8. 1985 opravila strokovni nadzor, izdala tudi odgovarjajočo verifikacijo.
Z ustanovitvijo obratne ambulante so postale zdravstvene storitve delavcem dostopnejše. Čakalne dobe na zdravnika ni več. Z evidenco bolniškega staleža, njegovo analizo ter ugotavljanjem vzrokov ga poizkušamo znižati. Pri tem plodno sodelujemo s kadrovsko socialnimi službami, službo za varstvo pri delu in s kontrolorjem bolniškega staleža.
Poizkušali smo z evidenco in kontrolo staleža tudi dislociranih TOZD LIP in GG, pa nam to iz objektivnih in subjektivnih vzrokov ni uspelo.
Iz tabele je razvidno, da imajo TOZD-i, čigar bolniški stalež urejuje obratna ambulanta Bled nižji procent kot pa je pri drugih temeljnih organizacijah. Vendar kljub' temu menimo, da bi bilo potrebno bolniški stalež še znižati.
% bolniškega staleža
TOZD	1982	1983	1984	1985	1986
T. Godec	9,29	8,36	6,67	6,63	6,45
Podnart	10,23	8,78	9,24	9,71	7,35
Mojstrana	9,19	7,88	6,90	8,18	7,20
Rečica	6,98	7,08	5,98	6,11	6,87
Trgovina	1,31	1,44	2,46	1,12	2,51
DSSS	2,27	2,48	2,64	1,59	1,67
Filbo	8,92	8,61	6,64	5,53	6,87
Skupaj LIP	7,88	7,31	6,21	6,13	6,19
(Nadaljevanje na 4. strani)
-------------------------------------------------- 'N
Sklepi zbora delovnih ljudi TO Podnart (21.11.1986)
1.	Sprejel je začasno delitev oz. razporeditev dohodka, ki je v skladu z veljavnimi splošnimi akti in družbeno usmeritvijo in potrdil obračun I—IX v predloženi obliki.
2.	Delavci so bili informirani o prehodu naše DO na 40-ur-ni delovni tednik in z bistvenimi točkami v programu ukrepov ter s korekcijo normativov.
3.	Sprejel je delovni koledar za leto 1987 v predloženi obliki.
4.	Potrdil je spremembe pravilnika o delovnih razmerjih v predloženi obliki.
5.	Sprejel je novo višino zavarovalne premije za nezgodno zavarovanje v višini 400 din na zaposlenega mesečno, z veljavnostjo 1. 1. 1987.
6.	Potrdil je smernice za leto 1987 v predloženi obliki.
J
3
Delo obratne ambulante
(Nadaljevanje s 3. strani)
Poleg kurativnega zdravljenja ter ocenjevanja bodisi začasne bodisi trajne delanezmožnosti (sodelovanje z IK) je poudarek v obratni ambulanti na preventivnem delu.
Opravljamo predhodne preventivne preglede, periodične, sistematske preventivne zdravstvene preglede ter specialne preglede.
Vsi ti pregledi so bili prej opravljeni v ZD Radovljica, ZD Jesenice, v obratni ambulanti Železarne Jesenice, deloma tudi v ZD Bohinj in ZD Bled.
Zaradi tega, ker so bili opravljeni na različnih mestih, med seboj glede rezultatov niso bili primerljivi. Ti preventivni pregledi so bili v obratni ambulanti tudi relativno cenejši kot pa v drugih TOZD.
vrednost točke za preventivno delo				
TOZD zdr. dom	maj 1985	okt. 1985	jan.1986	okt. 1986
Bled	109,50	137,52	223,08	436,0
Radovljica	120,10	172,70	232,08	436,0
Jesenice	114,20	172,75	-	495,0
OA Žel. Jes.	119,45	173,55	—	495,0
Preventivni pregled ocenjen npr. s 50 točkami je bil oktobra 1985 ' vreden v ZD Radovljica 8.635 din, v obratni ambulanti Bled pa 6.876 din, torej za skoraj 20 % cenejši.
Ker so sedaj vsi pregledi opravljeni z enakimi kriteriji, so zato rezultati med seboj primerljivi.
Tako nam ocena zdravstvenega stanja in delazmožnosti na podlagi preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev odkrivajo, da ima na primer dve tretjini gozdnih delavcev sekačev bolj ali manj okvarjen sluh zaradi ropota.
Tudi pri delavcih LIP najdemo precej okvar sluha, dasirav-no v bistveno manjši meri, kot pri GG.
Z dosledno uporabo osebnih zaščitnih sredstev bi večino teh okvar preprečili.
Pri delavcih LIP smo ugotovili tudi nekaj poklicnih bolezni zaradi alergije. Našli smo primere poklicne bronhialne astme na Rečici zaradi alergije na lesni prah, v Tomažu Godcu pa več
poklicnih dermatoz, ki bi lahko nastale zaradi alergije na lake in lepila, s katerimi delajo.
Poseben problem predstavlja vibracijska bolezen pri sekačih. Med delavci najdemo tudi veliko okvar gibal. Pri razvoju teh okvar ima pomemben vpliv delo v prisiljenem položaju, statično delo oziroma stalno enakomerni gibi.
V Vezeninah smo zato letos uvedli aktivni odmor, pri delavkah, ki delajo v prisilnih položajih, da bi preprečili nastanek takšnih okvar.
Pri delavcih ugotavljamo tudi močno zanemarjeno zobovje. Menimo, da bi v bodoče morali razmišljati tudi o ustanovitvi obratne zobne ambulante.
Prav tako bo potrebno v naslednjih letih pritegniti k našemu delu še industrijskega psihologa, ki je nepogrešljiv pri pregledih nekaterih delavcev kot na primer šoferjih, minerjih, delavcih, ki delajo na višini in podobno.
dr. Dušan Tancar
Na priporočilo občinske sindikalne konference, naj se konference izvajajo v novembru ali decembru, smo se v TO Podnart odločili za 22. november v SIC Radovljica.
Ob 18.00 smo se zbrali, malo počakali in s konferenco pričeli ob 18.30. Po pregledu na zbrane smo ugotovili, da smo v Podnartu za vse podobne stvari, pa naj bodo to izleti, družabne igre ali konference vedno eni in isti delavci.
Predsednik je vse zbrane lepo pozdravil, predstavil predsednika Občinske sindikalne konference tov. Cirila Ažmana, predsednika sindikalne konference OOS LIP Bled ter predsednika sindikata TO Tomaž Godec. Debata je tekla predvsem o delu sindikata, za katerega je bilo ugotovljeno, da dovolj temeljito
dela, se zanima za delavčeve probleme, jih skuša sproti ugodno rešiti, vendar pa smo zavzeli stališče, da delavcev, ki kršijo disciplino in ne delajo tako kot ostali, ne more sindikat zagovarjati.
Vsi vemo, da je leto, ki je za nami, bilo dovolj problematično in je to skušal skozi vse leto s pomočjo vodilnih delavcev reševati tudi sindikat.
Ker je nekaterim članom IO in NO pretekel mandat, smo jih morali z glasovanjem nadomestiti. Tako smo razne probleme premlevali in si zadali nalogo, da v naslednjem letu delamo še bolj odgovorno in uspešno.
Konferenco smo zaključili ob
20.00	uri, s programom, ki ga je pripravil LIP ansambel, pa smo se poveselili tja do 23.00 ure.
A. Ličar
Če vas bo pot zanesla v Logarsko dolino, se popeljite v Gornji grad. V gostišču Trohej vas bodo zelo prijazno sprejeli, gospodar pa vam bo z veseljem in ponosom razkazal vseh 12 turističnih sob, ki so vse opremljene z našim pohištvom, s tem da prenočitvene zmogljivosti še razširja.
Baletni triptih
Občinski svet ZSS Radovljica je organiziral ogled baletne uprizoritve v Cankarjevem domu v Ljubljani. V soboto, 6. decembra letos smo se s posebnim avtobusom odpravili proti Ljubljani, iz naše delovne organizacije nas je bilo 24 obiskovalcev.
Okoli 17.45 smo prispeli na cilj, pred Cankarjevim domom so se zbirali obiskovalci iz različnih krajev Slovenije: Maribora, Celja in Tolmina. Za tiste, ki smo dom videli prvič, je bil to enkratno doživet dogodek. V glavni avli nas je sprejel in pri-‘ srčno pozdravil tov. Rotovnik — direktor Cankarjevega doma, ki nam je v kratkih besedah opisal ta veličastni kulturni hram. Vsako leto je v domu več kot 600 predstav, letos so organizirali dva svetovna kongresa.
Do začetka predstave je bilo še dovolj časa. Vljudna vodička je prevzela našo skupino ter nas popeljala po prostorih. Tako smo videli malo, rdečo, okroglo ter veliko dvorano. Zanimiv je podatek, da je vsa hišna oprema iz negorljivega materiala. V veliki dvorani smo si ogledali orgle, izredno kvalitetne in bogate. Ta dvorana se ponaša š čudovito zvočnostjo. Glavni arhitekt je Edo Ravnikar, ki je za to delo
prejel najvišjo državno nagrado AVNOJ-a.
Tistega sobotnega večera se nas je v veliki dvorani zbralo okoli 1000 gledalcev. V prvem delu smo si ogledali odlomek iz Wagnerjeve opere Siegfrid. Skladatelj se je tako zahvalil ženi Cosimi za rojstvo sina Siegfrida. Plesalci so upodobili večno ljubezen, ki se vije iz roda v rod.
V	drugem delu Matilda sledimo mučnemu vzdušju ljubezenskega trikotnika, odlomek iz Wagnerjeve opere Tristan in Izolda.
V	zadnjem delu smo prisluhnili Beethovnovi šesti simfoniji, tako imenovani pastirski simfoniji. To je hvalnica naravi in globoko doživljanje življenja na deželi.
Po baletni predstavi smo se razšli s prijetnimi vtisi, bilo je posebno doživetje:	balet ob
spremljavi glasbe dveh velikih skladateljev.
Vesna
RAČUNALNIŠKO PODPRTO KONSTRUIRANJE
V	celoletni uvrstitvi LIP zasedel
2. mesto
V	okviru programa SŠI občine Radovljica za leto 1986 so bila organizirana tekmovanja v devetih športnih panogah, na teh tekmovanjih je nastopilo 543 žensk in 1704 moških, to je skupno 2247 članov sindikata iz 120 OOZS.
V posameznih disciplinah so predstavniki LIP osvojili naslednja mesta:
1.	smučarski tek:
ženske 2. mesto, moški 1.—2. mesto, skupno 2. mesto
2.	veleslalom:
ženske 1. mesto, moški 1. mesto, skupno 1. mesto
3.	kegljanje borbene partije: skupno 5. mesto
4.	odbojka:
ženske 2. mesto, moški 4. mesto
5.	streljanje z zračno puško: ženske 2. mesto, moški 3. mesto, skupno 2. mesto
6.	mali nogomet:
9. mesto
7.	plavanje:
ženske 5. mesto, moški 2. mesto, skupno 4. mesto
8.	namizni tenis:
ženske 1. mesto, moški 5. mesto, skupno 1,—2. mesto
9.	kegljanje: skupno 3. mesto
Celoletna uvrstitev
I. skupina — nad 400 delavcev
—	skupno:
točk
1.	Veriga Lesce	1122,0
2.	LIP Bled	1000,2
3.	Elan Begunje	936,6
—	ženske:
1.	LIP Bled	403,0
2.	Elan Begunje	272,0
3.	Veriga Lesce	237,0
—	moški:
1.	Veriga Lesce	881,0
2.	Elan Begunje	643,0
3.	LIP Bled	551,0
Če se primerjamo z letom 1985, smo se izboljšali za eno mesto — lani 3. mesto, letos 2. mesto. Izboljšali smo bero točk — lani 813, letos 1000 točk, popravili smo se v moški konkurenci — lani 5. mesto z 286 točkami, letos 3. mesto in 551 točk, tudi ženske so osvojile več točk kakor prejšnje leto — lansko leto 289 točk, letos 403 točke, vendar pa je to še vedno premalo za osvojitev 1. mesta. Naše šibke točke so kegljanje, mali nogomet in plavanje. Ce bomo v prihodnjem letu še v teh disciplinah dosegli boljše rezultate, s tem da v ostalih panogah obdržimo ali malenkostno izboljšamo letošnje rezultate, lahko v letu 1987 realno računamo tudi na 1. mesto v celoletni razvrstitvi občinskega sindikalnega prvenstva. Vse pa je seveda odvisno od nas samih.
Rakuš
Prvenstvo LIP v namiznem tenisu
Prvo mesto za TO Rečica
V nedeljo, 7. decembra smo v telovadnici osnovne šole dr. Janeza Mencingerja izvedli sindikalno prvenstvo LIP Bled za leto 1986. Udeležili so se ga predstavniki iz TO Mojstrana, TO Rečica, TO Tomaž Godec in DSSS. Iz nerazumljivih vzrokov ni bilo predstavnikov iz TO Podnart in TO Filbo. Če smo za TO Podnart obzirni zaradi oddaljenosti od prizorišča, pa za TO Filbo ni opravičila, da niso poslali vsaj predstavnika na prvenstvo.
Predtekmovanja Moški do 40 let
1.	Horvat (Rečica) : Rakuš (DSSS) = 2:0 (21:8, 21:1)
2.	Dolenc (Rečica) : Pikon (T. G.) = 2:0 (21:19, 21:18)
3.	Petkoš (T. G.) : Kovačec (Mojstr.) = 0:2 (8:21, 10:21)
4.	Zalokar (DSSS) : Kosič (Mojstr.) = 0:2 (8:21, 16:21)
5.	Troha (Mojstr.) : Kotnik (Rečica) = 0:2 (14:21, 7:21)
Polfinale
1.	Horvat (Rečica) : Dolenc (Rečica) = 0:2 (19:21, 18:21)
2.	Kovačec (Mojstr.) : Kosič (Mojstr.) = 2:0 (21:12, 21:10)
3.	Kotnik (Rečica) : Legat (Rečica) = 1:2 (12:21, 21:16, 25:27)
Finale 1.—3. mesto
Dolenc : Kovačec = 2:1 Dolenc : Legat = 0:2 Kovačec : Legat=0:2
4.	-6. mesto
Horvat : Kosič = 2:0 Horvat : Kotnik = 2:1 Kosič : Kotnik = 0:2
Moški nad 40 let
1.	Murovec (T. G.) : Rabič (T. G.) = 2:1 (21:9, 21:18)
2.	Murovec (T. G.) : Ažman (Rečica) = 2:0 (21:2, 21:3)
3.	Rabič (T. G.) : Ažman (Rečica) = 2:0 (21:11, 21:18)
Ženske
1.	Cerkovnik (DSSS) : Kaiser (Rečica) = 1:2
2.	Cerkovnik (DSSS) : Urankar (DSSS) = 2:0
3.	Cerkovnik (DSSS) : Rajbar (Rečica) = 2:0
4.	Cerkovnik (DSSS) : Rakuš (T. G.) = 2:0
5.	Kaiser (Rečica) : Urankar (DSSS) = 2:0
6.	Kaiser (Rečica) : Rajbar (Rečica) = 2:0
7.	Kaiser (Rečica) : Rakuš (T. G.) = 2:0
8.	Urankar (DSSS) : Rajbar (Rečica) = 2:1
9.	Urankar (DSSS) : Rakuš (T. G.) = 2:0 10. Rajbar (Rečica) : Rakuš (T. G.) = 2:1

Končni vrstni red Moški do 40 let
1.	Legat Lovro (Rečica)
2.	Dolenc Matjaž (Rečica)
3.	Kovačec Miran (Mojstrana)
4.	Horvat Anton (Rečica)
5.	Kotnik Franc (Rečica)
6.	Kosič Niko (Mojstrana)
7.	Pikon Drago (Tomaž Godec)
8.	Petkoš Alojz (Tomaž Godec)
9.	Rakuš Mirko (DSSS)
10.	Troha Ante (Mojstrana)
11.	Zalokar Zdravko (DSSS)
Moški nad 40 let
1.	Murovec Anton (Tomaž Godec)
2.	Rabič Ivan (Tomaž Godec)
3.	Ažman Stanko (Rečica)
Ženske
1.	Kaiser Jasna (Rečica)
2.	Cerkovnik Polona (DSSS)
3.	Urankar Marija (DSSS)
4.	Rajbar Marija (Rečica)
5.	Rakuš Jelka (Tomaž Godec)
Ekipno
1.	TO Rečica	17	točk
2.	TO Mojstrana	9	točk
3.	TO Tomaž Godec	8 točk
4.	DSSS	7	točk
Bloudkove
plakete
Bohinjcem
in
Gorjancem
Na vsakoletni slavnostni prireditvi ob koncu športnih tekmovanj, ki je bila za praznik republike v Kopru, je predsednik Telesno kulturne skupnosti Slovenije Andrej Brvar podelil letošnje Bloudkove plakete in priznanja najboljšim športnikom in društvom. Plaketo Stanka Bloudka sta prejela tudi predstavnika TVD Partizan Gorje in Organizacijskega komiteja FIS smučarskih tekmovanj Bohinj.
Odlikovancem naše iskrene čestitke!
Zgornja Krma — lovska koča (stara), foto Jaka Čop
Bled na sončni strani Alp
8. novembra smo se trije člani turističnega krožka osnovne šole Boh. Bistrica: Teja, Petra, jaz in mentor tov. Cvetek odpravili na ekskurzijo podmladka turističnih društev Gorenjske, ki je bila na Bledu.
Nova brunarica pred vhodom v sotesko Vintgar
Pred sotesko Vintgar nova brunarica
Turistično društvo Zgornje Gorje skrbi tudi za sotesko Vintgar. Že pred štirimi leti so se člani upravnega odbora tega društva odločili, da postavijo novo brunarico na začetku oziroma vhodu v sotesko Vintgar.
Nova brunarica je zelo potrebna, saj je stara baraka dotrajana in premalo prostorna. To je bila bolj revna koliba z21m! površine. Z gradnjo so začeli že petega novembra letos, postavili so novo brunarico. Pokrili so jo začasno le s strešno lepenko. Pravo kritino bodo namestili spomladi. Novi objekt meri v tlorisni površini 51,59 m2, kar je nedvomno velika pridobitev. Z notranjimi deli bodo nadaljevali
Novice iz
V soboto, 11. oktobra letos so v Zadružnem domu Ribno gostovali igralci gledališča Tone Čufar z Jesenic. Odigrali so zelo zanimivo lutkovno igrico Karla Novaka Pravljica o mezinčku. Zgodbica je privabila veliko mladih gledalcev, ki so z navdušenjem pozdravili igro po nekajmesečnem premoru. Domačin, Rado Mužan je nastopil v vlogah pripovedovalca, kraljične, mamice in roparja. Povedal je, da so za letošnjo sezono pripravili še osem otroških predstav. Domači igralci DPD Svoboda Rudi Jedretič pa so obljubili, da bodo jeseni ponovili uspešno francosko komedijo Florentinski slamnik.
Velika pridobitev za krajevno skupnost je nova mrliška vežica, katera je začela obratovati 1. julija letos. Stoji zraven cerkve in se arhitekturno lepo vklaplja v vaško okolje.
»Oddih« — nekdanji Izletniški dom Ribno nad Savo Bohinjko so spomladi porušili, na istem mestu pa bo DO Kompas gradila nov hotel s 160 posteljami. Izkop so opravili v mesecu oktobru.
Ob Savi blizu ribenskega mostu urejujejo naravni vodni bazen, domačini ga imenujejo Debela peč. Ob vodi stoji velika skala, ki v kopalni sezoni služi za sončenje in skakanje v vodo.
pomladi. Uradna otvoritev bo okoli 1. maja. Tedaj se odpre soteska Vintgar za obiskovalce. Tesarska dela je opravil mojster Vinko Slivnik, zidarska Drago Žemva in z mizarskimi deli se je ukvarjal Janko Pretnar iz Poljši-ce. Ob brunarici so urejeni tudi sanitarni prostori.
Pri tem je potrebno zapisati, da je Turistično društvo Gorje sestavljeno iz marljivih ljudi. Delujejo zelo uspešno, skrbijo za objekte in mostišča. Financirajo pa vse iz lastnih sredstev brez družbene pomoči. Predsednik Matevž Bizjak prime za vsako fizično delo, tako je lahko vzgled drugim.
Jože Ambrožič
KS Ribno
Letos poleti pa se ni bilo mogoče kopati v dokaj nečisti vodi, zato je bila zelo potrebna poglobitev in razširitev terena. Naslednjo sezono bo ta lep, naravni kotiček pod pečinami dobil pravo podobo. Pod Ribensko goro zraven prireditvenega prostora urejujejo tudi strelišče, ki bo služilo vojaškim vajam.
V petek, 28. novembra so v Ribnem v Zadružnem domu prosvetni in kulturni delavci pripravili proslavo ob Dnevu republike.
Po svečani himni je tov. Poklukar — predsednik SZDL KS Ribno spregovoril o pomenu praznika, o razvoju krajevne skupnosti v preteklih desetletjih in o načrtih krajanov za prihodnost.
Na oder so stopili recitatorji DPD Svoboda Rudi Jedretič, ki so povedali Seliškarjevo Pesem slovenskih brigad ter dve pesmi krajanke Jane Beravs.
Najbolj slovesne trenutke so pripravili otroci iz osnovne šole Ribno, ki so v recitacijah in peti besedi govorili ter peli o domovini, miru in svobodi. Prvošolčke so sprejeli v Zvezo pionirjev Slovenije. Za starejšo pionirko so ponavljali svečano zaobljubo.
Ob zvokih harmonikarja Gabrijela so proslavo zaključili v zares prijetnem vzdušju. Vesna
Ob 9.30 smo se zbrali pred osnovno šolo dr. Josipa Plemlja. Najprej smo prejeli prospekt Bleda, sliko Arnolda Riklija — ustanovitelja klimatskega zdravilišča na Bledu, značko in kruh, ki smo ga pomočili v sol, kar narekuje slovenski običaj kot pozdrav gostov. Nato smo si ogledali razstavo, ki so jo pripravili učenci osnovne šole. Za boljše razpoloženje nam je zaplesala folklorna skupina nekaj slovenskih plesov, spregovoril je tudi predsednik Turističnega društva Bled. Sledila sta še dva filma: v prvem — video filmu smo videli Bled, drugi pa je bil kino film o poklicih v gostinstvu. Program v šoli je bil sklenjen s plesom folklorne skupine, zaplesali so ples z metlo.
Odšli smo v gostinsko šolo. Tam so nam učenci, bodoči delavci v gostinstvu — turizmu postregli s prigrizkom, ki so ga sami pripravili.
Pot nas je vodila v igralnico. Najprej smo si ogledali prostor, v katerega imajo vstop še naši državljani, v prostor, kjer se odvijajo igre na srečo, pa ne smejo vstopiti. Igralnica mi je bila zelo všeč in me je spominjala na filme, v katerih nastanejo pretepi in koder je vedno zelo zakajeno.
Čas nas je priganjal in morali smo se posloviti. Šli smo v Grand hotel Toplice. Po pogovoru z receptorjem smo si ogledali hotelsko halo s pogledom na jezero in »american bar«. Uslužbenec nam je povedal nekaj iz zgodovine hotela, pokazal sobe, vrelec v bazenu, po katerem je hotel znan po vsem svetu. Vsako minuto priteče in izteče 10 litrov vode, voda se na dan zamenja približno 4-krat in ima naravno toploto 23° C, ni kloriranj in je zdravilna posebno za srce in živce. V prostoru zraven bazena so
Kemične tovarne, železarne in drugi onesnaževalci našega okolja spuščajo v vodo in v zrak toliko škodljivih snovi in plinov, da se čisto lahko zgodi, da bomo že v bližnji prihodnosti ostali brez gozdov.
Škodljive snovi v zraku že sedaj povzročajo odmiranje naših lepih, zelenih gozdov. Nedvomno bo tako in še hujše tudi v prihodnosti, če se ne bomo spametovali. Gozdovi se bodo začeli sušiti in ne bo preteklo dosti časa, ko se bo gozd čisto posušil. Ostali bomo brez njega. To usodo bodo doživele tudi naše gore, ki s svojo lepoto privabljajo mnoge obiskovalce. Ker ne bo gozda, da bi zadrževal zemljo in vodo, se bodo posušile tudi širne planjave, porasle s travo. Naša lepa, čista jezera se bodo izsušila in naše gore bodo sčasoma postale sama gola, trda skala. Obiskovalci bodo morebiti še hodili v gore, vendar ne bo več gozda, trat, planinskih rož in drugega, da bi se jih razveseljevali ob po-
še: savna, trim kabinet, tuši, garderobe in prostor, kjer zdravnica in sestra zdravita z akupunkturo.
Skozi spodnja vrata smo šli do čolnov in se odpeljali na otok. Predsednik TD Bled nam je povedal mnogo zanimivega, med drugim tudi to, da je dolgo časa živel na otoku, da je otok prej imel 99 stopnic, sedaj jih ima 98, po teh stopnicah so romarji romali po kolenih, da je zanimiva legenda o zvonu v cerkvi: če pozvoniš 1-krat in se glas zvona oglasi 3-krat, se ti izpolni želja.
Razkropili smo se po otoku kot ovce in vsak po svoje raziskovali. Šli smo tudi v cerkveni stolp, od koder se lepo vidi Bled in okolica. Ko smo si ogledali vse, smo se zbasali v čolne in se odpeljali po jezeru, po katerem so ob obali plavali labodi in račke.
Čakalo nas je še fotografiranje in kosilo. Slikali smo se v parku Riklija, kjer so bili začetki toplic; tam kjer stoji danes spomenik, je bil nekoč vrelec.
Odpravili smo se mimo zaprte Plemljeve hiše v hotel Svoboda, kjer smo kosili.
Ekskurzija je bila s tem sklenjena in poslovili smo se ter odšli domov polni lepih vtisov z Bleda. Ugotovili smo, da Bledu res lahko rečemo »srce turizma« — Bled na sončni strani Alp. Tina Ažman OŠ Boh. Bistrica
gledu nanje. Tudi gorske živali se bodo umaknile, ker ne bodo imele dosti hrane, da bi lahko preživele. Brez gozda tudi svežega, zdravega zraka, ki ga tako radi vdihavamo, ko gremo v gore, ne bo. Ne bo tudi ptic in še marsičesa drugega. Ostal bo le še skalnat svet, pokrit s snegom in ledom. Zrak bo umazan in škodljiv, tako da bodo morali nositi tisti, ki se bodo še vedno odpravljali v gore, plinske maske.
V takih razmerah bodo mogoče rasli le še v kaki duplini skromni lišaji, ki se bodo privadili novim razmeram. Ne bo več ravnih smrek, ne košatih hrastov in drugega drevja, za katerim nam bo lahko žal, da smo ga tako malomarno uničili.
Prihodnji rodovi se bodo morda ozrli na te puste skale in dejali: »Da, tukaj je bil nekoč bujen gozd, toda sedaj ga ni več, ker so ga naši predniki uničili.«
Simon Beravs,
6.	r. OŠ Bled
Kakšne bodo naše gore, ko ne bo več gozdov?
Druga mladost bohinjske železnice
Železna cesta Beljak—Jesenice—Bohinjska Bistrica—(Nova) Gorica—Trst praznuje letos osemdesetletnico. Na začetku stoletja je bila grajena kot proga, ki naj bi vnesla nov zagon tržaškemu pristanišču in ublažila pogubne posledice monopola Družbe južne železnice — ta je imela v zakupu progo Dunaj — Ljubljana—Trst in tudi velik del samega tražaškega pristanišča. Karavanško-bohinjska proga, kakor so tedaj poimenovali novo prometnico, je upravičeno predstavljala ponos projektantov in gradbincev, saj je bila speljana po izredno težavnih predelih z vrsto mostov, predorov in nasipov. Otvoritve se je udeležil sam prestolonaslednik Ferdinand, kasneje pa je imela prometnica vse premalo časa, da bi se odločilno uveljavila kot najkrajša povezava Severnega Jadrana s Koroško, Bavarsko in drugimi deželami srednje Evrope. Že v prvi vojni vihri je bila proga močno poškodovana, med žrtvami je bil tudi solkanski most, takratni najdaljši ločni kamniti most na svetu. S popravili se na progi po vojni ni ravno najbolj hitelo; saj je bila prometnica razdeljena med tri države: Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo, meja pa je potekala prav sredi najdaljših predorov, med Podrožco in Jesenicami in med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom.
Kljub temu so italijanske železnice očitno računale na skorajšnjo okrepitev pomena proge in proti koncu tridesetih lèt so na takratnem severnem gori-škem kolodvoru že začeli graditi deponijo za električne lokomotive in pripravljati vse potrebno za elektrifikacijo. Med drugo svetovno vojno je bilo očitno premalo časa za ta dela oziroma je bilo ob progi preveč partizanskih enot in s takratno elektrifikacijo ni bilo nič. Po vojni je proga ostala razdeljena med tri države, le da meja ni bila več na obronku Julijskih Alp, temveč
Vsakoletna
svečanost
»Zmaga
mrtvega
bataljona«
V soboto, 13. decembra je bila pri spomeniku padlim borcem
III.	bataljona Prešernove brigade na Goreljku vsakoletna spominska svečanost v počastitev 79 padlih borcev, 15. decembra 1943, imenovana »Zmaga mrtvega bataljona«.
O tragediji Prešernovcev, ki so do zadnjega kljubovali v neenakem boju z nadmočnim sovražnikom, obkoljeni v gorečem Lovčevem hotelu, je zbranim spregovoril predsednik skupščine občine Radovljica Bernard Tonejc. Za lep kulturni program so poskrbeli člani DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice.
na Krasu. Blago iz in za tržaško pristanišče je bilo spet pogosteje na progi, vendar le do elektrifikacije proge Videm—Trbiž—Beljak, nakar je promet po nekdanji karavanškobohinjski smeri hitro nazadoval. Tako hitro, da se je v šestdesetih letih že prav na glas govorilo o ukinitvi dela proge, pa čeprav so le nekaj let pred tem Avstrijci ponujali elektrifikacijo na lastne stroške ... Je pa v povojnih letih proga dobila nov priključek na Sežano in z izgradnjo proge od Kozine do Kopra so bili dani zametki novega koridorja. Osemdeset let po odprtju proge so prav šestega septembra letos progo ponovno uradno odprli mednarodnemu tranzitu in to kot soški koridor, ki predstavlja najkrajšo povezavo koprskega pristanišča s Srednjo Evropo.
Od Kopra do Jesenic je proga dolga 194 km, v celoti usposobljena za 20-tonski osni pritisk in delno elektrificirana (Koper— Sežana), delno pa vozijo na njej močne dizelelektrične lokomotive, ki so jih po licenci ameriške tvrdke General Motors naredili v jugoslovanski tovarni Duro Đaković. Sedanja zmogljivost proge je 3,5 milijona neto ton letno (z eno vlakovno kompozicijo lahko prepeljejo natanko tisoč ton tovora). Po še nekaterih posegih (prenove postaj, povečanje tirnih zmogljivosti, obnovitev opuščenih izogibališč v Šma-vru in Avčah, elektrifikacija celotne proge) pa naj bi zmogljivost dosegla osem milijonov ton. Tovorni promet na celotni trasi spremljajo z računalniki, velika vlaganja so namenjena povečanju varnosti, sprotneje pa bo potrebno obnavljati tudi zgornji
Razen razstave v Sivčevi hiši in srečanja s pisateljico Polono Škrinjar, ki se je v radovljiški knjigarni DZS predstavila z novo knjigo »Sence nad Raspo-kom«, je bil 11. december — Linhartov dan posvečen vsakoletni prireditvi mladih »Naša beseda 1986« v avli osnovne šole v Radovljici. Tu so odkrili tudi doprsni kip Antona Tomaž Linharta, po katerem šola nosi ime, zvečer pa je bila v istih prostorih tudi osrednja proslava. O pomenu Linhartove kulturne dediščine za našo kulturo v sedanjem času je govoril književnik in podpredsednik RK SZDL Slovenije, Ciril Zlobec. V kulturnem programu so nastopili recitatorji Linhartovega odra KUD Radovljica.
Na proslavi so podelili tradicionalne Linhartove plakete in priznanja Kulturne skupnosti Radovljica. Plakete so prejeli: ing. Janez Šmitek za dolgoletno ljubiteljsko in publicistično delo, Ivan Ravnik za dolgoletno požrtvovalno sodelovanje pri zborov-
ustroj in menjati tire. Vrednost vseh že opravljenih del na železniški progi, vključno z nabavo posebnih vagonov Fad za prevoz razsutih tovorov in dvajsetih lokomotiv, je veljala 2,6 milijarde dinarjev.
Železnica se je posodabljala skupaj z rastjo Luke Koper, ki lahko sedaj sprejme letno 1,5 milijona ton premoga in rudnin, pol milijona ton fosfatov, 700.000 ton je zmogljivost terminala za splošne tovore in prav toliko bo imel terminal za žitarice, Luka pa je zanimiva tudi za kontejnerski promet (zmogljivost
135.000	TE), za prevoze tovornjakov po morju, za les in tekoče tovore ... Posamezne zmogljivosti Luka še povečuje in tako naj bi že čez štiri leta lahko pretovorili
4,5	milijona ton premoga in rudnin. Ker lahko po soškem koridorju vozijo tudi odprti vlaki (vlaki s tovornjaki na vagonih) in ker je tudi kontejnerski vlak že doživel svoj krst, vse kaže, da napovedi o osmih milijonih ton tranzita le ne sodijo v naslednje stoletje ...
Spominski vlak je bil tudi osrednja zvezda programa ob osemdesetletnici proge Beljak— Gorica—Trst in odprtju soškega koridorja Koper—Nova Gorica—Jesenice, ki je potekal v soboto, 6. septembra, na novogoriškem kolodvoru.
In če zaključimo z besedami direktorja železniške transportne organizacije Nova Gorica Gvida Grilanca: »Vpeljali smo novo storitev, ki daje Primorski z Luko Koper in železničarjem na tej progi nove, morda celo ne-slutene možnosti razvoja«.
Toni Gomišček iz Gospodarstva, Trst
skem petju ter DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice za širjenje in uveljavljanje množične ljubiteljske kulture v Bohinju in v širši družbeni skupnosti. Priznanja Kulturne skupnosti Radovljica, ki jih podeljujejo ob Linhartovem dnevu, so za leto 1986 prejeli: Albin Završnik z Bleda, Ludvik Knafelj z Bohinjske Bele, Olga Mlakar iz Verige Lesce, Rajko Repe iz Gorij in naš sodelavec Ciril Kraigher iz Zasipa.
Vsem nagrajencem tudi naše čestitke!
Borci
o svojih nalogah
Na 4. razširjeni seji predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Radovljica so razpravljali o tekočih nalogah občinskega odbora in krajevnih organizacij ZB NOV. Seznanili so se o postopkih za obravnavo in sprejem stališč občinskega odbora do nove organiziranosti občinskih upravnih organov, ki kot kaže niso čisto po volji predlagateljem. Letošnje žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih so ocenili pohvalno, zlasti kar zadeva množičnost in kakovost kulturnih programov, ki so jih izvajali v večini mladi. Predlagali so, naj bi bile te slovesnosti v bodoče skrb in naloga SZDL. V razpravi o uresničevanju družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOB, ki ga je sprejela občinska skupščina, so prišli tudi do drugih ugotovitev kot jih predpisuje dogovor, kar bodo v vseh KO ZB morali podrobno preverjati, da ne bi prišlo do zlorab. To velja tudi za zdraviliško zdravljenje. Izrekli so priznanje zdravnikom in osebju za delo v dispanzerjih za borce. Zelo razgibana razprava pa je veljala pri obravnavi sedanjih družbenopolitičnih in gospodarskih razmer v občini in v SR Sloveniji.
Janez
Stanovnik
govoril
rezervnim
vojaškim
starešinam
V okviru rednega programa usposabljanja rezervnih vojaških starešin v radovljiški občini je predsedstvu občinske konference Zveze vojaških rezervnih starešin Radovljica uspelo pridobiti znanega slovenskega družbenopolitičnega delavca, diplomata in člana predsedstva SR Slovenije dr. Janeza Stanovnika. Ta je 25. novembra v polni Festivalni dvorani na Bledu govoril udeležencem o mednarodnih politično-ekonomskih odnosih ter njihovem vplivu na slabšanje politične in vojaške situacije v svetu.
ZAHVALA
Ob izgubi moje mame LUCIJE JEGLIČ
se vsem sodelavcem iz TO Mojstrana iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti.
Stanko Jeglič
Linhartovi nagrajenci za leto 1986
V okviru Linhartovih dni, ko se spominjamo v naši občini prvega slovenskega dramatika in velikega prosvetljenca, radovljiškega rojaka Antona Tomaža Linharta, je bilo več kulturnih prireditev in srečanj.
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC NOVEMBER 1986
	delavcev	pripravnikov
TO Tomaž Godec Boh. Bistrica	424	4
TO Rečica	304	3
TO Mojstrana	88	2
TO Podnart	81	
TO Filbo	112	5
TO Trgovina	26	
DSSS	103	13
Skupaj	1138	27
ZAPOSLILI SO SE:
—	v TO Tomaž Godec:
Nada GODVAJS, 1959 - K, Marica LANGUS, 1957 - NK, Marija MLEKUŠ, 1955 - PK, Albin MEDJA, 1953 - PK
—	V TO Mojstrana:
Vincenc LEGAT, 1971 - NK, Drago PEZDIRNIK, 1971 - NK, Jože ŠTAMCAR, 1968 - NK,
—	V TO Podnart:
Cene MURIĆ, 1967 - NK, Janez PRESTERL, 1941 - K, Marko ZUPAN, 1956 - NK, Stanko PRETNAR, 1961 - NK
—	V TO Filbo:
Bojan MAVRER, 1965 - K
—	v DSSS:
Janez ZUPAN, 1961 - VS, Branko KRŽIŠNIK, 1957 - SS, Robert RIMAHAZI, 1964 - SS
ODŠLI IZ DO:
—	iz TO Rečica:
Marija CUNDRIČ, ml. NS — izjava delavca Bojan ROŽIČ, NK — delo za določen čas Buca BRAHIM, NK — delo za določen čas
Mir otrokom sveta
Beseda mir, sestavljena iz treh črk, nam lahko pove marsikaj.
Mnogokrat jo slišimo iz ust staršev, starih staršev in učiteljev, največkrat pa je omenjena ob besedah, kot je na primer vojna.
Stisne te pri srcu, ko prebereš: V vojni umrlo tudi nekaj sto otrok. Žrtve nenehnih spopadov so bili otroci. Zakaj?
Zakaj morajo ubijati ravno otroke,
včasih tudi take, ki še shodili niso,
ki še niso utegnili povedati očetu, materi, sestri, morda
bratu, kako radi jih imajo?
Otroke, ki so pri vseh vojnah in prepirih popolnoma nedolžni, ki sploh ne slutijo, kaj se dogaja okoli njih?
In to največkrat zaradi ljudi, ki hrepenijo po potokih krvi, po spačenih, iznakaženih obrazih, po krivih, nebogljenih telescih.
Zakaj se moramo ljudje pobijati med seboj?
Mar nismo vsi enaki?
Po vseh se pretaka kri, razlikujemo se le po barvi kože.
Je barva kože včasih mar tako zelo pomembna, da je zaradi nje toliko žrtev, toliko prestrašenih, grozljivih krikov?
Vsi smo ljudje, le da smo mi beli, oni črni.
Zakaj ne živimo v miru, brez vojn, pobijanja, nasilja? Toda, ali se plača ves trud, ko z vojnami vse skupaj rešimo in uničujemo.
Upajmo, da bo vsem tistim, ki se za mir borijo, uspelo iz sveta vojn in nasilja izozblikovati svet miru, pravic in prijateljstva.
ALENKA CERKOVNIK, 8. c. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled

—	iz TO Mojstrana:
Dušan ŠEBJANIČ, NK — sporazumna prek.
—	iz TO Podnart:
Dušan DEBELJAK, PK — izjava delavca POROČILI SO SE:
Ivan MIŠERIĆ (TOZD Trgovina, posl. Zagreb), Darko ŽMITEK (DSSS)
RODILI SO SE:
Zdenki KERIN (DSSS) - sin
Hitro se nam približuje novo leto in spet si bomo zaželeli SREČNO! Ob tem pa si poglejmo nekaj misli in pregovorov o sreči.
Takole pišejo o nas Jugoslovanih tuje revije:
Jugoslavija ima DVA črkopisa (latinico in cirilico), TRI najbolj razširjene religije (katoliško, pravoslavno in muslimansko, ŠTIRI kulture (iz rimskih, germanskih, orientalskih in slovanskih osnov), PET narodnosti (srbsko, hrvaško, črnogorsko, makedonsko in slovensko), ŠEST republik (Srbija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Slovenija) in SEDEM sosedov (Avstrija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Grčija, Albanija in Italija.
Pozdravi
iz Žirov
Paketi
Paket ni več tisto, ko ga nosil je Miklavž, sedaj predstavlja to le listo, ki vroča je kot plavž.
Če hočeš biti srečen, se moraš naučiti pozabljati.
Sreče se zaveš šele tedaj, ko je zbežala.
Kdor ni okusil bridkega, ne pozna sladkega.
Najbolj gotovo ne pridemo do sreče, če iščemo samo srečo.
Ko ne bi bilo oblakov, sploh ne bi uživali, da sije sonce.
Sreča ničesar ne da, samo posodi.
Sreča ti prihaja naproti počasneje kot želva in beži od tebe hitreje kot gazela.
Edina sreča je pričakovanje sreče.
Prgišče sreče velja več kot polna vreča modrosti.
Zabelite srečo s pričakovanjem, če hočete, da bs popolnch^.
Kdor je zdrav in svoboden, je srečen, pa tega ne ve.
Kdor je pogumen, je dvakrat srečen.
Kje na svetu je kraj, kjer bi mogel biti srečen tisti človek, ki se briga samo zase.
Naj bo hiša še tako srečna, vedno ji sonce ne sije.
Če vidiš koga, ki je bolj kot ti obdarjen s srečo in lepoto, se hitro obrni proč in poglej tiste, ki se jim godi slabše kot tebi.
Sreča je kot sonce. Največje in najlepše je takrat, ko je v zatonu.
Sedim ob prasketajočem ognjišču in spomini mi sežejo v tista leta, ko sem začel delati v LIP v Podnartu. Kasneje — v letu 1962 se je Medzadružno podjetje Jelka priključilo k LIP Bled. Že v tistem času smo dobivali informator, imenovali so ga Triglavski les. V letu 1971 smo dobili tovarniški časopis z novim imenom Glasilo. Tedaj sem napisal svoj prvi članek. Rad dopisujem v Glasilo in ko prebiram vsako številko posebej, se kot invalidski upokojenec ne počutim odmaknjenega od sveta oziroma družbe.
Na koledarju smo obrnili zadnji list v letošnjem letu in ob tej priliki bi zaželel vsem delavcem v LIP veliko uspehov pri delu in osebne sreče v letu 1987!
Rajko PRIMOŽIČ
Iz Amerike poslan, poln raznih je dobrot, zdaj tja je oddan, kot da tam je več sirot.
Paketa na poročni dan že naprej se veselimo, iz ZlS-a paket poslan, zanj bolj žalostno ime dobimo.
Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Vinko Čuden, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.