Leto m, št. 40 f --- — - - ^ * .luhllana. ponedeljek ž. oktobra 19» 2 P5n Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. - Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica g^ ll _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št- 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- Ponedeljka Izdaja P$Uieaeij»Jti* iraaja »jutra« iznaja vsak ponedeljeK zjutraj. — .Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašai-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon 8t. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. ZAČETEK NOVE DOBE NA BALKANU Potovanje Nj. Vel. kralja In kraljice tolmačijo v inoz«n*tvu kot pričetek nove dobe miru in sodelovanja na Balkanu Bukarešta, 1. oktobra, d. Politični krogi ln listi še nadalje komentirajo potovanje iugoslovenskega kralja v Evksinograd in Carigrad ter poudarjajo nove podrobnosti glede na pomen sestanka jugoslovenskega vla-daria z bolgarskim kraljem in predsednikom turške republike. V vodilnih romunskih političnih krogih poudarjajo, da se more v negotovosti evropskega položaja poleg sigurnih odnošajev s Francijo videti še edini znak stabilnosti v urejevanju odno-šaiev med Malo antantoin Rusijo. To važno dejstvo so ministri Male antante odločno poudarili v zaključnem komunikeju sinaj-ske konference z besedami, da so drug drugemu zlasti čestitali zaradi zadovoljivih posledic zaključitve pogodbe s Sovjetsko Ru-s'io o nenapadanju. Na tej podlagi se razvija danes aktivnost Male antante Ln predvsem Rumunije. Odnošaji med Rusijo in Turčijo, pravijo nadalie rumunski politiki, se morajo smatrati kot zelo korektni in prijateljski kljub vsem pretenzijam, ki se danes prisojajo Rusiii zaradi Dardane!. Ti odnošaji morejo služiti kot primer tudi drugim v sedanjem negotovem političnem položaju. Zaradi tega se ne sme izpustiti iz vida koristnost potovanja kralja Aleksandra v Carigrad, tem manj, ker so podane vse okoliščine, da se izmeniava ratifikacija londonskega pakta, sklenjenega med Malo antanto in Rusijo, Z V ^'kolik o° j e ^ o gpot o van j e pomembno, je razvidno tudi iz tega, da je odgovorni či-nitelj turške zunanje politike Rudži bej odgodil svoje potovanje v ženevo, da bi lahko prisostvoval sprejemu Jugoslovenskega kralja v Carigradu. . Zamisli turškega zunanjega ministra glede ureditve razmer na vzhodu Evrope so znane. Pred vsem stremi za tem, da bi se s splošnim sporazumom ustalil ne samo mir na Balkanu, temveč tudi na razvoj političnih dogodkov na Balkanu in v vzhodni Evropi sploh. Splošno smatram, da bo imel sestanek jugoslovenskega kralja s predsednikom turške republike naj-boliše posledice za Turčijo in njeno zuna-nio politiko, tem bolj, ker goji Kema! pasa velike simpatije za jugoslovenski narod in državo. Predsednik turške republike je vnet pristaš zbližanja in prijateljstva z Jugo- slavijo. , ^ . Ko ie iugoslovenska križarka »Dubrovnik« v četrtek plula skozi Bospor v Kon-stanco, da sprejme na svoj krov jugoslovenski kraljevski par, se je zbrala v pristanišču velika skupina carigrajskih Jugoslo-venov da pozdravijo iugoslovensko vojno ladio. Naslednjega dne so že carigrajski listi objavili obširne jn simpatične vesti o posetu iugoslovenskega vladarja v Carigradu, pri čemer so odkrito izražali svoje veliko zadovoljstvo in navdušenje. Vsi listi poudarjajo, da ni poglobitvi dobrih odnošajev med obema državama ničesar napoti in da obstoje vsi pogoji za trajno prijateljstvo in najtesnejše sodelovanje, podrobna poročila iz Bukarešte prinašajo zlasti »Dzunburijet«, »Miliet« in »Somposta« ter drugi listi. Mnogi listi priobčujejo na naslovni strani sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije in naglasajo velik. pomen tega poseta. Po poročilih tukajšnjih listov ostaneta jugoslovenska suverena po dosedanjih dispozicijah v Carigradu dva dni. Dve turški torpedovkl in eskadrilja letal bodo odplule naproti jugoslovenski križarki »Dubrovnik« in i o nato spremile do ustja Bospora V Carigradu je že predsednik turške republike Gazi Mustafa Kemal paša, predsednik turške vlade Izmet paša, zunanjo minister Tevfik Ruždl bej in šef protokola, ki osebno vodi prpraive za sprejem jugoslo-;enske vladarske dvojice. Predsednik tur- tano mir aa. DO.in.auu, — ------■ vciisnt - — .. , črnem in Marmorskem morju in sicer ne J gke republike je stavil jugoslovenski Kraljevski dvojici na popolno razpolago zgodovinsko znamenito prekrasno palačo »uo.-ma Bakče«. Splošno prevladuje zelja, na! bi jugoslovenski kraljevski par ostal da je časa v Carigradu. Orkester predsednika turške republike je že prispel iz Ankare da pozdravi jugoslovenskega kralja in kraljico ob prihodu. Program sprejema še m popolnoma sestavljen in tudi v podrobnosti izdelan. Verjetno je, da se bosta jugoslovenska suverena izkrcala na pomolu pred samo palačo »Dolme Bakče«. Turška ob-lastva delajo mrzlične priprave za cim sve-čanejši sprejem. Pomen poseta v Carigrad« Ankara, 1. oktobra. AA. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo silno velik pomen obisku jugoslovenskih suv&renov v Carigradu, zlasti v zvezi z nedavnim podpisom grško-turškega pakta in z izjavo _ turških ministrov, ki so priporočili zakljucitev podobnih konvencij med posameznimi balkanskimi državami, ter sodijo, da je prav to pripravilo kralja Aleksandra do tega, da takoj odpotuje v Carigrad. Sestanek jugoslovenskega kralja in turškega predsednika bi mogel dati osnovo za skorajsnji dogovor, ki bi se moral razšmti tudi na Rumuniio in Češkoslovaško. Mislijo, da bi možnost takih sporazumov pripravila tudi Bolgari i o do tega. da zmanjša svoje zahte- brez sodelovanja Sovjetske Rusije. To naj bi se izvršilo po njegovem mnenju postopno najprej z zaključitvijo pogodbe med balkanskimi državami o jamstvu obstoječih mej in nenapadanju, nakar bi se ta sporazum razširil tudi na Rusijo. Tega skrajnega cilja seveda ne izpušča iz vidika niti sedaj, ko gre za čisto balkanski sporazum. Drugo značilno dejstvo glede balkanske politike Male antante, s katero se tudi =pravlja v zvezo potovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra, je skorajšnji odhod rumunskega, zunanjega ministra Titulesca v Ankaro ln njegov poset v Sofiji, kjer se bo sestal z Mušanovim. Po mnenju rumunskih vodilnih političnih krogov sestanek v Evksinogradu ne bo pomenil samo pričetka nove dobe v odno-šajih med Jugoslavijo in Bolgarijo, temveč tudi med Malo antanto kot celoto in Bolgarijo, ker streme razgovori vladarjev brez dvoma k temu cilju. Junakom Dobrudže Beograd, 1. oktobra p. Kakor poročajo Iz Balčika, sta danes Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija položila v Medžidiji venec na spomenik v Dobrudži padlih jugo-slovenskih bojevnikov. Svečanost, ki se je vršila ob tej priliki, je bila ze'o lepa in so ii prisostvovali tudi člani rumunskega kraljevskega doma ter veliko število ta^ošnje-ga prebivalstva. Poset našega kralja ' Italijanska spomenica V ospredju zunanje političnih vprašanj je zbližanje Jugoslavije In Bolgarije v Bolgariji . ve. Sofiia 1 oktobra, p. Bolgarski politič- Carigrad, 1. oktobra. AA. V ob.sku Ni ni krogi' pripisujejo čim dalje večji pomen Vel kraij.a Aleksandra in kraljice Marije v sestanku jugoslovenskega in bolgarskega Carigradu vidijo tukajšnji politični krogi kralja. Sestanku, ki bo strogo ineognito, najv€Čji dogodek zadnjih let. Vsi turški usti ne bo prisostvovala nobena oficielna oseb- drobno poročajo o potovanju jugosioven- nost. Danes je bila objavljena v Varni j £ kraljevske dvojice in naglašajo, da pri- v Varni chjavaT ki pravi, da je bil v zadnjem trenutku program prihoda jugoslovenskega kraljevskega para nekoliko spremenjen zaradi poseta v Dobrudži. Prihod jugoslovenskega kraljevskega para pričakujejo v Varni za jutri. Jugoslovenska križarka s Dubrovnik« se bo zasidrala na odprtem morju ter bo kralja Aleksandra ln kraljico Marijo sprejel bolgarski kralj Boris na svoji jahti. . , .. Varna, 1. oktobra. AA. Nj. Vel. krat Boris in Nj. Vel. kraljica Jovana sta snoči ob 9. prispela v Varno in se nastanila v dvorcu Evksinograd. »Varnanska pošta« je objavila vest iz Bukarešte naslednje vsebine; Ni Vel kralj Aleksander m kraljica Marija, ki sta v spremstvu kraljice-mate-re Marije prisostvovala spomin, svečanosti na čast jueoslovenskim Junakom, padlim v Dobrudži. in položila ven«c na spo-menik v Medžidiji, ostaneta danes čez r.oft v Balčiku. , , ... Ni Vel krali Aleksander in kraljica Marija bosta prispela v Varno jutri opoldne na jugoslovenski križarki »Dubrovnik«, ki je že s ti oči priplula v Konstanco. Isti list tudi poroča .da bo ostala jugoslovenska kraljevska dvojica v Evksinogradu samo nekaj ur in da bo že jutri zvečer odpotovala v Carigrad. priprave za sprejem v Carigradu Carigrad. 1. oktobra, d. Vest o prihodu iugoslovenskega kraljevskega para je bila snreieta v tukajšnji javnosti z velikim zadovoljstvom. Vsi krogi posvečajo posetu jugoslovenskega vladarja veliko pozornos ter poudarjajo njegov pomen za nadalmjt hod Ni Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije 'v Carigrad ni samo akt uljudnosti, temveč bodo carigrajski razgovori največja pomena za razvoj političnega položaja ia Balkanu In v sredozemski kot km. Dejstvo, da potuje jugoslovenski kralj ineognito, prav nič no :zmanjšuje tega pomena ki ie tem večji, ker bo obiskal Carigrad po covratku iz Sinaje, kjer so bili na konferenci Male antante sprejeti velevazm sklepi Glede na vse so turške oblast, ukrenile vse potrebno, da bo prirejen jugoslovenski kraljevski dvojici vladarski spre- 16 Tukajšnji listi posebno naglašajo, da je turški zunanji minister Ruzdi bej odlomi potovanje v Ženevo, predsednik turške vlade zmet paša pa povratek v Ankaro, kjer b. moral" danes prisostvovati otvoritvi turške- g Lisatrl»Džeumlut« Prinaša pod naslovom »Resen napredek na poti do miru« članek svoiega glavnega urednika k, prav. med družim da je sklep jugoslovenskega kralja Aleksandra za poset predsednika turške republike Mustafe Kemala pašo največji dogodek v zadnjem času. Pisec opisuje nato vlogo Turčije prijzgradnji balkanskega sporazuma in pravi: Splošno prepričanje je. da pomenijo balkanski sporazumi eno >^ed najresnejših sestenek zMustafo Kemalom pašo po ysej verietnosti na podlagi sklepov sinajske konference ki ie te dni razpravljala o celotnem političnem položaju v Evropi. Tud< po-tovanie Titulesca v Ankaro je bilo sklenjeno na tej konferenci. Mala antanta, ki ,ma obrambe nznačaj. predstavlja veliko moč proti poizkusom za kršitev miru v Evrop.. List »Akša« doznava iz diplomatskih krogov v Ankari, da ie obisk kralja Aleksandra velikega pomena za razvoj polticnih razmer na Balkanu, zlasti po sinajski konferenci, kateri sta prisostvovala !uZ°Sl°-venski in rumunski suveren kralj Aleksander in kralj Karol. Po podpisu grško-tursK. pakta, nadaljuje list. so turški diplomat, sporočili tudi ostalim balkanskim državam, da nai bi sklenili podobne pakte. Zato bo kralj Aleksander tudi obiskal Car grad. Prihod kralja Aleksandra pomeni začetek pogodbe med Turčijo in Jugoslavijo. Isti list pravi, da je dobil poročila, po katerih so v Si n a i i pedlagall, naj bi se na sestanku v Ankari sklenil splošni sporazum med Turčijo, Jugoslavijo. Rumunijo, Grčijo in Sovietsko Rusijo, ker so gospodarski interesi teh držav, zsasti v Črnem m tgej-skem morju identični. . Na koncu list vnovič poudarja, da bo sestanek med kraljem Aleksandrom in Musta-fo Kemalom pašo v palači »Dolma Bakce« izredno velikega pomena. _ . . Po poročilih, ki jih dobivajo v Carigradu, bo jugoslovenska križarka »Dubrovnik«, na kateri potuje kraljevski par, prispela v Carigrad v ponedeljek zvečer ali pa v torek zjutrai. _ Pričakovanje v Grčiji Atene, 1. oktobra, r. Objavljajoč vesti, da bo jugoslovenski kraljevski par za kratek čas posetil Grčijo, piše vladni list_ »Ka-timerink med drugim, da je treba obžalo-vati, ker ta poset nima oficielnega značaja in ker kraljevski par ne bo ostal dalje časa v Grčiji, kar bi bila velika želja vsega grškega naroda. Grški narod, pravi ta Ust, želi? da bi sprejel vladarski par prijateljske Jugoslavije s sijajem in dostojanstvom, ki mu pripada. Na koncu izraža upanje, da bo imelo prebivalstvo Aten priliko dati duška svojim iskrenim in prisrčnim čustvom v manifestacijah kralju in kraljici Jugoslavije, ki je bila od nekdaj prijateljica Grčije. Zveza šestih držav Rim, 1. oktobra. AA. Po poročilu londonskega dopisnika »Giornale di Genova« smatrajo londonski politični krogi, da se bo Francija v prihodnje še tesneje oklenila držav Male antante kakor v preteklosti, to pa zato, ker so bili v Sinaji sklenjeni daleko- sežni ukrepi. S tem v zvezi poroča »Giornale di Roma«, da je potovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra zbudilo veliko pozornost političnih krogov, ki poudarjajo, da bodo v zvezi s tem nastala nova politična pogajanja, ki bodo končala s podpisom zveze petih ali šestih držav — šesta država bi bila Bolgarska — tako da bi bila ustvarjena zvezna pogodba od Egejskega do Baltskega morja. Ugoden vtis v ženevi Beograd, 1. oktobra, p. Nocojšnja »Pravda« poroča iz ženeve, da je potovanje jugoslovenskega kralja Aleksandra v Varno, Carigrad in na Krf zbudilo v tamošnjih diplomatskih krogih živahne komentarje. Splošno smatrajo, da je Jugoslovenski kralj podvzel veliko diplomatsko akcijo, ki naj bi dovedla do zboljšanja odnošajev med balkanskimi državami ter odstranila nasprot-stva ki še obstoje. To akcijo našega kralja tolmačijo diplomatski krogi v ženevi tudi kot zelo važno za splošni mednarodni položaj. Zato je našla ogoden odmev v vseh nepristranskih krogih.^ _ Novi oficirji Beograd, 1. oktobra p. V vojni akademiji se ie vršila danes svečanost proizvedbe 58. razreda vojne akademije v čin podporočnikov Nj. Vel. kralja je pri tej priliki zastopal prvi kraljev adjutant, divizijjiki general Milan Ječmenič. Točno ob 10. dopoldne so bili novi oficirji postavljeni v redu na dvorišču vojne akademije ter so burno pozdravili prihod kraljevega zastopnika. Nato je upravnik vojne akademije general Sava Triokovič pozdravil kraljevega zastopnika in izrekel zahvalo za skrb. ki jo izkazuje Nj. Vel. kralj tej naši ustanovi. Ko je oll prečitan ukaz o napredovanju vsega razreda v čin podporočnikov, je kraljevski odposlanec izročil najboljšemu gojencu vojne akademije nodporočniku Vladislavu Vladi-savljeviču kraHev dar, lepo izdelano sabljo. Obenem Je tudi sporočil kraljev pozdrav, v katerem se naroča novim mladim oficirjem, Pariz, 1. okotbra. AA. Današnji listi priobčujejo zanimive komentarje o italijanski spomenici glede gospodarske obnove v srednji Evropi. »Petit Parisien ri Vatikanu Tevrem Simič, odpravnik poslov ^rdštva pri Kvirinalu Kasidolac in osebje obeh posla ništev. je in žene smo, ki smo prišli pozdravit in poklonit se pionirjem človeškega napredka.« Nato se je v kratkih besedah spomnil strašne katastrofe in dejal: »želim, da bi vsi bodoči pionirji doživeli v svojih zadnjih trenutkih pomoč in simpatije, ki so jih izkazali pionirjem »R 101« naži prijatelji v Allonnu.« Macdonald je za tem pozdravil prijateljstvo, ki druži Francoze in Angleže, ter vzkliknil: »Prišli smo sem, da vas vidimo v vaših domovih in da se spomnimo mrtvih, toda s seboi bomo vzeli spomin živih.« Zelo lepo je, je nato nadaljeval Macdonald, da sta Francija in Anglija skupaj posavili ta spomenik, zakaj zgodovina obeh narodov blesti v spominu pionirjev, zato hočemo biti v bodoče samo pionirji. Današej naše srečanje ima mnogo večji pomen za prijateljstvo m"d obema narodoma kakor vsi pisani dokumenti. Ob 11.30 se je svečanost zaključila ob zvokih žalne koračnice, iz letala pa so vrgli na spomenik šopke rož. Opoldne sta bila Daladier in Macdonald na skupnem kosilu in sta se dolgo razgo-varjala. Ko je predsednik angleške vlade odhajal Iz prefekture, je izjavil, da njegov današnji razgovor ni imel političnega značaja . Takoj nato ob 14.53 se je MacdonaM vzdignil z letalom in preletel spomenik, nato pa je nadaljeval polet v Anglijo. Francoski ministri so se vrnili v Pariz. Letalska nesreča po proslavi London, 1. oktobra. AA. Eno izmed letal,, ki se je danes udeležilo odkritja spomenika žrtvam katastrofe »R 101« v Beauvaisu, je pri Hawkurstu padla na zemljo. Vse tri osebe, ki so bile v njem, so se ubile. Ponesrečenci so stotnik Sty-ran, pilot Mac Gilchrist. lastnik letala, in Bertram Wilsons, fotograf nekega londonskega lista, ki je fotografiral proslavo v Allonnu. Kaj je bilo vzrok katastrofe, se Se ne ve. Najbrž je bila gosta megla. Povratek Macdonalda London, 1. oktobra. AA. Predsednik Macdonald je na povratku iz Allonna v spremstvu lorda Londonderrvja ob 16.30 srečno pristal v Creydonu. Za nadaljevanje svetovne gospodarske konference Koordinacija v Londonu izdelanih načrtov in sodelovanje z gospodarsko komisijo Društva narodov Ženeva, septembra. Vprašanje nadaljevanja v Londonu pričete gospodarske konference bo te dni zopet postalo aktualno. podpredsednik svetovne gospodarske konference, belgijski minlser Hymans, bo namreč Društvu narodov predložil poročilo o rezultatih tega še ne zaključenega zasedanja ter več konkretnih predlogov o nadaljevanju posvetovanj svetovnega gospodarskega parlamenta. Poročilo poudarja da je na carinsko premirje, ki je bilo sklenjeno v Londonu, pristalo 61 držav, izmed katerih pa so štiri zopet izstopile. Hy-mans meni, da so londonska posvetovanja kljub težkočam prinesla razjasnitev svetovnega gospodarskega položaja. Sedaj bo potrebno koordinirati razne v Londonu izdelane načrte ter zlasti izdelati program sodelovanja med izvršilnim odborom londonske konference in gospodarsko komisijo Društva narodov. Kakor znano, je bilo v Londonu sprejetih več resolucij o razdelitvi produkcije in prodaji prebitka pšenice. Končno je podpisalo meseca avgusta 22 držav žitno konvencijo. Londonski dogovor ureja eksportne količine za leto 1933-34 in leto 1934-35 ter predvideva povečanje obdelovalne zemlje za žito. Urejenih je bilo tudi več tarifnih vprašanj. Sedaj bo imenovan poseben odbor, ki bo nadzoroval izvedbo teh določb. V tem odboru bodo zastopniki londonskega izvršilnega odbora gospodarske komisije Društva narodov m mednarodnega agrarnega urada v Rimu. Važne izpremembe v Bolga-••• nji Sofija, 1. oktobra p. V političnih, krogh se živahno komentiralo vesti bolgars^h listov o zelo zanimivih spremembah v bol garekem političnem t^kd s s=f ?s stevnikov v inozemstvu Zamen,ali na, bi tS nekateri politiki. Tako omen,a,o. da S « Slgarskeea poslanike v Berlin«. vrne-™vfn dosedanji notranji minister Girg,-^vdočim bi bil za zu nan ] e g« min i s tra Imenovan dosedanji poslanik v Panzu Ba-talov. za poslanika v Parizu pa član de-mokratske stranke, narodni poslanec Drel- skL Dollfuss se boji za mir Dunaj, 1. oktobra. AA. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je dopisniku sReichsposte« izjavil, kako si predstavlja korporacijski svet, ki bo priključen vladi. Ta svet bo vladi samo v oporo in ji bo pomagal pri islta nju najboljših solucij, vendar pa ne bo imel pravice glasovanja ne veta. Dr. Dollfuss je nato govoril o razmerju med Avstrijo in nasledstvenimi državami, pri čemer je naglasil, da je vladi mnogo do tega, da razvije odnošaje zlasti s češkoslovaško, Jugoslavijo in Poljsko. Glede narod-no-socialističnepa gibanja v Avstriji je dejal, da pada. Svojo iziavo je Dollfuss zaključil z besedami: »Bojimo se za mir. Zanesite se. da bomo vzdržali do konca.« Prihod Jevtiča v Ženevo Beograd, 1. oktobua. p. Kakor poročajo iz ženeve, je tjakaj prispel jugoslovenski zunanji minister Boško Jevtič. 15 točk In 6. mesto Veeraj le enajstorica Primorja v Osijeku dobila dve važni točki - Senzacija dneva sta poraza Hajduka v Beogradu in BSK v Zagrebu Ljubljana, 1. oktobra. Današnji prvenstveni spored je obsegal štiri tekme, "med njimi tudi tekmo našega Primorja z osiješko Slavijo na njenih tleh, ki nas je z ozirom na nesrečni poraz proti sarajevski Slavi ji zanimala še prav posebno. Enaistorica nam je to pot spet poslala razveseljiv) vest, po kateri je v Osijeku gladko odpravila nasprotnika, po dolgem oklevanju končno z'ezla preko nesrečnih 13 točk in se usidrala na šestem mestu v tabeli, s katerega se ji — najmanj z 90 odstotno verjetnostjo — ni treba bati padca iz lige. Ta podvig zasluži tem večje priznanje, ker je nogometne sekcija ligaša pretrpela v zadnjem času hude perturba-cije in je razen tega nezasluženi poraz s Sarajevčani kvarno vplival na voljo in ambicijo posameznikov. Podoba je, da je enajstorica prebolela krizo in se s prenovljenimi silami vrača v zaključno fazo 'težkega prvenstvenega boja. Hajduk je prišel po kostanj v Beograd in je moral pustiti obe točki tamkaj — danes Basku. To smolo je imel na b^-rais^ tleh že v drugi tekmi in le z BSK mu je uspelo rešiti točko. Kaže, da se njegove šan«e za prvo mesto krepko podirajo. Drugo senzacijo dneva nam je pripravil te dn? hudo preizkušeni Hašk, ki je na lastnih tleh zmagal nad BSK. Zmaga nad trenutno najmočnejšim konkurentom za naslov državnega prvaka je najbolj zgovoren dokaz, da Hašk kljub sklepom JNS — vsaj na zelenem polju — še ne misli kloniti. Točko, ki ne pomeni mnogo, je pa vsekakor moralno zadoščenje, si je osvojila Vojvodina proti zagrebški Concordiji. Njena pozicija je kajpa slej ko prej za letos izgubljena. Po današnjih tekmah je slika prvenstvene tabele naslednja: 1 BSK 2 BASK 3 Hajduk 4 Jugoslavija 5 Concordia 6 Primorje 7 Gradjanski 8 Slavija S -9 Hašk 10 Vojvodina 11 Slavija O V tabeli rezultat Slavija O. : Hajduk 1-0 ni upoštevan, ker je bila tekma predčasno zaključena. Tudi sta v tabeli že črtana rezultata Haška proti Jugoslaviji in Vojvodini. 15 10 2 3 53:19 22 18 9 2 7 38:35 20 14 9 1 4 31:13 19 11 8 0 3 23:16 16 14 7 2 5 30:22 16 15 6 3 6 36:33 15 16 7 1 8 24:28 15 15 5 2 8 29:38 12 12 5 1 6 22:25 11 15 2 4 9 19:44 8 15 2 2 10 16:48 6 Primorje : Slavija (O.) 4 s i (5 s 0) Osijek, 1. oktobra. (Izvirno poročilo našega poročevalca) Za današnjo tekmo je vladalo v tukajšnjih športnih krogih ogromno zanimanje. Zanimivo je, da so se je udeležili tudi tukajšnji Slovenci v velikem številu, ki so s\oje rojake med tekmo bodril: živahno in z vedno večjim navdušenjem. Določenega sodnika ni bilo, pač pa se je pojavil njegov namestnik Pejič, kar so do-niočini pozdravili kot pomen zanesljive zmage. Tekma sama se je pričela v nenavadno ostrem tempu. Primorjanska enajstorica se je zagnala v borbo z zavestjo, da gre za odločilne točke. Prav nikjer pa v začtku niso zaostali tudi Osiječani. Pri-morjen je uprizorilo takoj od začetka več vehementnib napadov, pri katerih se^ je znal Erinan izredno srečno plasirati. Goh so že viseli v zraku, toda sodnik je vedno odžvižgal »offside«. V 7. minuti prodre desno krilo Janežič m ustreli bombo. 2e je Primorje v vodstvu 1:0. Primorje ne popusti in hipoma se Er-man znajde sam pred nasprotnim golom. Med tem ko hoče žogo pognati v gol, ga desni branilec zruši na tla. Sodnik odredi prosti strel, premakne ga pa na 16 meter-sko razdaljo. Ogorčeni Erman zamahne s silnim udarcem in njegova bomba se znajde dobro plasirana v kotu mreže. Slovenski del občinstva skače od veselja. Primorje vodi 2:0. Slavija v svojem razdiralnem delu ne odneha in prične igrati sirovo. Zemljak je kmalu bleziran; odnesti ga morajo z igrišča. Primorje nadaljuje z 10 igralci. Tempo postaja vse ostrejši. Primorje vnovič prodre z naglo kombinacijo Jež-Pepček in slednji plasira z neubranljivim strelom v desni kot.. Primorje vodi 3:0. Sodnik od-žvižga poldrugo minuto pred polčasom. Slavija se ne čuti premagano. Borba se vname v drugem polčasu z novo ostrostjo. Slovenci pozdravijo Zemljikov povratek na drrlšče z aplavzom. V 11. minuti uprizori Primorje posrečen napad, Erman je sam pred golom, pa ga nasprotniki zrušijo. Sodniku ne preostane drugega, kakor da odredi enajstmetrovko. Sloki Slamič se z ve-slim nasmeškom na ustih približa žogi in zabije 4:0 za Primorje. Igra je še vedno živahna. Bertoncelj (bra-iriec) mora kmalu z igrišča, prav tako Žemljic, oba zaradi hudih blezur. Primorje igra z 9 igralci. Slavija črpa nove pobude, razvname se ostra borba in v 35. minuti zaključijo lepo kombinacijo s častnim go-lom. Primorje je po mnenju nepristransKiti zaigralo v Osijeku zelo dopadljivo in za- pustilo lep vtis. Osijek je mnogo popustil in moštva ni -več mogoče spoznati. Svoje prve igre v nacijonalni ligi ie igralo z veliko prevdarnostjo. Zdaj pa se' zdi, da se preveč zanaša na telesno moč. Razen tega je izgubilo med tekmovaoiem nekaj, odličnih igralcev. Bask : Hajduk 2:1 (1:0) Beograd, 1. oktobra. Za tekmo Hajduka proti Basku je vladalo precejšnje zanimanje, tako da je prišlo na igrišče okoli 2.300" gledalcev.. Sodil je g. Višnjič objektivno, toda napravil je tudT nekoliko pogrešk. V 18. min. je Baskov napad pred Hajdukovim golom. Igralci se borijo za visoko žogo, ki pride kortčno do Hrnjička; ta jo iz bližine zaobrne v mrežo. 1 : 0 za B. Do odmora se rezultat ne menja. V 4. min. drugega polčasa daje Benčič lepo žogo Kragiču v sredini, ki pošlje iz 18 metrov daljave silno bombo v kot ter^izravna rezultat. 1 : 1. v 23 min. je BASK v napadu. Mikačič slabo odbije z glavo, To-maševič je na mestu in strelja iz zelo težke pozicije skoraj z outove črte prav pod prečko ter postavi končni rezultat. Concordia : Vojvodina 2 : 2 (1:1) Novi Sad, 1. oktobra. Tekmo med Concordio in Vojvodino je sodil g. Joksit V 12. min. pride Concordia pred gol. Vratar Kostič odbije žogo slabo, Lolič je na mestu in pošlje iz 3 m v mrežo. 1 : 0 za C. V 42. min. prodre M. Markovič preko zagrebških branilcev in izravna igro. 1 : 1 V drugem polčasu oblega Vojvodina, ki jo silno bodri domače občinstvo, dolgo vrata Concordije. Celih 30 min. traja streljanje na Concordijina vrata, toda žoga ne gre v mrežo. V 33. min. se Concordia osvobodi in Lolič doseže drugi gol za njene barve. V 43. min. izvede Vojvodina lep napad, žogo dobi D. Markovič in jo pošlje z glavo v desni kot. Vojvodina je rešila točko. Hašk: BSK 4:3 (2:2) Zagreb, 1. oktobra. Današnjo tekmo med Haškom in BSK je gledalo okoli 5000 zelo glasnih gledalcev, tekmo je sodil Sarajevčan Focht, ki ga je občinstvo v prvem polčasu napadalo mnogo po krivici, tako da je po odmoru nekoliko popustil, kar pa ni škodovalo igri. Ze v 1. min. uide Ranogajec pred gol, daje Medariču, ta dalje Petraku, ki pošlje žogo v gol. Gazzari se sicer vrže. toda žoga je že preko črte. 1 : 0 za H. BSK izravna takoj v 2. min. Šurdonja odda Tir-naniču, ki vodi do gola in ustreli iz neposredne bližine. 1 : 1. V 13. min. je Hašk v napadu. Gazzari teče iz goku-ujame žo- romaček je pa ostal pohabljen za vse življenje. Vso dolgo noč je grmelo in treskalo v gorovju kakor da je napočil sodni dan. Čudovite glasove, podobne bučanju orjaških orgel, so slišali dolinci. Ko se je pa zdanilo, so od groze popadali na tla: V Špehovih pečeh so zagledali resno, globoko razorano obličje umorjenega meniha. „ Kakor so ga čudežne sile dvignile v višavo, leži Mrtvi menih še dandanes, tih in mrk, na daljnem obzorju. Obrisi njegovega dolgo raztegnjenega lika so tako mojstrsko začrtani v jasno modrino, da popotnika spreleti mraz, kadar samcat v mesečni noči koraka po beli cesti in se mu pogled dvigne preko spečih šum proti sivim pečinam... Zgodilo se je, da je šel možiček, ponosen meščan, v Mozirje na sejem. S strahom in trepetom je gledala žena na uro in čakala, kdaj bodo udarili težki koraki pred hišo. Iti na sejem, je pomenilo za u bo žico: dobiti jih po plečah. Možiček je namreč na takih izletih rad srkal božjo vinsko kapljico. Kadar je bilo S'kanja preveč, je postal siten. Sitnega možička so pa potem radi dražili ljudje po gostilnah. Ker pa možička ni bilo dosti v hlačah in tudi njegovo delo ni bi',o takšno, da bi dalo bogve kako močnih mišic, se ni upal rogoviliti s pestjo v gostilni, marveč je dal duška svoji je-sld potem doma. Za vse gostilniške žalitve in ponižanja je morala trpeti uboga slabotna ženica. Žalostna je bila gospa Serafina. Debele solze so ji polzele po bledih licih. Bog ve, kako se bo končala nocojšnja noč? Mozirčani so na glasu še kot posebno hudi sršeni. Gotovo bodo opikali možička s takimi besedami, da bo pri-krevsal ves divji k domačemu ognjišču. Tedajci je pa zaropotalo pred nizko hišo. In že so na stežaj odletele duri. Bled in upehan stoji možiček na pragu. Kakor star polomljen kovaški meh lovi sapo. Vsa razburjena plane ženica iz zapečka: »Za božjo voljo, Pepček, kaj se je zgodilo ?« »Me-me-nih«, je zajecljal možiček, »m-mrtvi me-me-nih.« O čudo nezaslišno! Strahotni nekdanji lev in tiran se je čudežno izpremenil v krotko velikonočno jagnje. Kakor nebogljeno dete je zlezel v posteljo in še pod odejo je mrmral: »Me-me-nih, m-m-mrtvi me-me-nih«. In še naslednji dan je bil videti zbegan. »Veš, s tem našim menihom pa ni kar tako«, je dejal ženi. Več pa radovednica ni mogla spraviti iz možička ... Čudovito lep in poln skrivnosti je ta kraj — kraljestvo Mrtvega meniha. Romantični čar davne preteklosti se zgrinja nad njim kakor nežen prosojen tenčičnik, plava kakor bistrooki »jastron« v sinjem jutru nad belimi, izpranimi pečinami, kjer se skrivajo gamzi in nižje doli gozdni jereb prepeva svojo jutranjo molitev. go, ki pa mu pade iz rok. V tem hipu priteče Medarič in pošlje v mrežo. 2 : 1 za t L V 25. min. daje Glišovič iz golove h te na^aj Surdonji, ki brez oklevanja že \t z^aka piasira neubranljivo 2 : 2. Po odmoru strelja v 8. min. Tirnamč z velike daljine. Šijačič se brez potrebe vrže, toda žoga uide na splošno presenečenje izpod vratarja in rezultat je 3 : 2 za BSK. V 14. min. pride Medarič tik do vrat. toda ne strelja, temveč daje prostemu Ranogaj-cu, ki izenači 3 : 3. V 29. min. sta dva kota proti BSK, drugi prinese Hašku gol. Ranogajec strelja lepo pred vrata. Medarič ujame z glavo in pošlje s silnim udarcem t:k pod prečko. Rezultat je 4 : 3. Gazzari je pri tej priliki težje poškodovan in sodnik čaka 5 minut, da more spet na noge. Dvakrat 4 : 1 v Celju Celje, 1. oktobra. Na igrišču pri »Skalni kleti«, ki je zaradi nedavne povodnji še v zelo slabem stanju, se je dopoldne odigrala drugorazredna prvenstvena tekma med Atletiki in Olimpom. Atletiki, ki so zmagali s 4 : 1 (3 : 1). so nudili boljšo kombmatorno i«ro in so bili tudi odločnejši pred golom. Tekmo je sodil g Lukežič iz Ljubljane 7elo zadovoljivo, gledalcev je bilo okoli 300. SSK Celje v podsavezni ligi Ob 15.30 se je prič ela na Glaziji druga odločilna kvalifikacijska tekma med Celjem in Elanom za vstop v podsavezno ligo. Celje je zasluženo zmagalo s 4 : 1 (3 : 1) in pojde po tej zmagi v podsavezni razred. Tekma je bila zelo živahna in napeta. Celjani niso pokazali svoje najboljše forme, pa so kliub temu tehnično nadkriljevali goste. Domača enajstorica je bila pred golom zelo neodločna in je igrala po odmoru tudi precej ležerno. Elan je igral predvsem požrtvovalno in je pokazal tudi nekaj lepih kombinac-jskih potez. Njegov izvrstni vratar je rešil mnogo nevarnih žog. Tretji gol za Celje je padel iz enajstmetrovke. Tekmo je sodil g. Pevalek iz Ljubljane precizno in objektivno. Gledalcev je bilo okoli 600, med njimi okoli 70 Novome-ščanov. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Grafika : Jadran 1:0 (0:0), Zalog : Sloga 2:1 (2:1), Reka : Slovan 4:1. čakovec: Hermes (Ljubljana) : Cakove-čki SK 5:5. Praga: Pokalni finale pred 10.000 gledalci in presenečenje: Viktorija Žižkov : Spar-ta 2:1 (1:0)! — Rakovnice : Meteor VIII. 4:0 (2:0), Nuselski : čechie B. 4:3 (2:1), ASK Kolin : Slavia 4:1 (2:1). Berlin: Tennis-Borussia : Berliner SV 1892. 3:1, Wacker 04 : Blau-Weis 7:1, Sp. V. Fiirth : Bayern MUnchen 3:1, Schwein-furth 05 : Wacker Munchen 3:1. Rim: Ambrosiana : Padua 2:1, Juventus : Roma 3:2. Budimpešta: Attila : Somogy 5:1, Kis-pest : FC Szeged 4:0. Brno: židenice : Hakoah (Dunaj) 4:1. Dunaj: Avstrija : Madžarska 2:2 (2:2). 60.000 gledalcev. Sodnik Italijan Mattea — slab. Gole so zabili: za Avstrijo v 16. min. Muller, v 35 min. Schall, po odmoru pa za Madžare v 35 min. Auer, v 39. pa Polgar. Avstrijci so bili do 35. min. drugega polčasa z 2:0 v vodstvu. Igrali so do tedaj odlično, nato pa jih je zmedlo nekaj napačnih sodnikovih odločitev, zaradi katerih je padel tudi prvi gol za Madžare. Od tedaj so bili Madžari popolni gospodarji na polju in je za Avstrijo prav za prav sreča, da te tekme po igri zadnjih 10 min. ni izgubila. Športni dan kranjskega Ko-rotana Kranj, 1. oktobra. Zaradi pregleda svojih sil je priredil agil-ni SK Korotan svoj vsakoletni športni dan; prireditev se je pričela že včeraj. Udeležba gostov je bila prav številna. Udeležili so se prireditve snortniki vseh gorenjskih mest ter iz Ljubljane in Vrhnike. Snoči se je odigral v sokolski telovadnici turnir v table-tenisu za prvenstvo Gorenjske. Poostri borbi med Gorenjcem z Jesenic, Svobodo iz Tržiča, Radovljico, Jadransko Stražo, skavti in domačim Korotanom je izšlo kot prvak moštvo domačinov. V finale sta se plasirala člana domačega kluba Pi-'lih in Tajnik. Zmagovalec Tajnik je zmagal v razmerju 21 : 11 in 21 *, 16 ter tako postal prvak Gorenjske. Davi ob 8. se je nadaljevala prireditev s kolesarsko" dirko, ki so se je udeležili številni dirkači raznih klubov, pa tudi posamezni vozači. Proga je merila 28 km in je bila mestoma zelo naporna. Kot prvi jo ie prevozil Valant v izbornem času 47 : 40. Kot prvi domačin ie prispel na cil) Pla-ninšek v času 54 : 40. Valant si je Pridobil nagrado, Planinšek pa prehodni pokal društva Med kolesarsko dirko se je na glavnem tr«u vršil damski stafetni tek 40 V 60 metrov"med Iliriio in Korotanom. Zmagali so aostje v času 31.4. Ob 9.20 je podlegla v prvenstveni tekmi domača bazenska družina «1iriian ktos v Sloveniji 23 skavtskih taborov! ■ • župe rpste, čeprav se število članov ni r- .večalo. Notranja disciplina, odločnost, sa-r. ozavert in delavnost so lastnosti slovenskega skavta. Preteklo poslovno leto je bilo izredno pe-i-tro na skavtskih prireditvah in povsod so se tudi Slovenci odlikovali: na svetovnem skavtskem taboru, jamboreeju v Godolloju pri Budimpešti, na zvezinem tečaju za vodje pri Beogradu, na župnem tečaju za vodje pri Ljubljani, na jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma. In naše planinke so pokazale svoja dobra srca: obdarile so v Ljubljani in okolici za božič nad 40 rodbin, v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Laškem in Celju so razdale daril v vrednosti preko 30.000 Din! Spričo tolike aktivnosti v delu je samo po sebi umeven tudi interes javnosti, ki se vedno bolj in bolj zanima za skavtski pokret. Naklonjeno je skavtom tudi ministrstvo za telesno vzgojo naroda, ki je imelo odprta ušesa in odprto denarnico za prošnje naših skavtov. Vsi ti uspehi so v veliki meri posledica neumornega dela župnega starešine, ravnatelja Pavla Kunaverja, ki ga je skupščina v znak priznanja in hvaležnosti povišala v slovenskega chief-scouta. Za novega starešino je bil izvoljen g. dr. Josip Tavčar, za načelnika g. inž. Ivan Pengov, za načelnico gdč. cand. phil. Nada Kladnikova, za tajnika g. stud. phil. Marjan Hočevar in za blagajnika profesor g. Ljudevit Vazzaz. Nadzorni odbor in župni svet sta ostala enaka še v naprej. V popoldanskem nadaljevanju skupščine so se obravnavala mnoga notranje-organi-zatorična vprašanja. Najvažnejši od sklepov je bil, da se predlaga zvezini skupščini, ki bo novembra v Nišu, omiljenje stroge obveznosti abstinence. Po nekaterih drugih sklepih je novi starešina dr. Josip Tavčar zaključil lepo uspelo skupščino z željo, da bi novo poslovno leto pomenilo nov korak v napredku razvoja našega naroda. fssanje za najzanimivejša dela naših modernih slik&urjev Ljubljana, i. oktobra. - ... i e v Jakopičevem paviljonu z a-k':i;c ia razstava sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva, ki je bila že pred mesecem dni otvorjena o priliki jesenskega velesejma. Dasi ni imela kakšnega posebnega m:mi*estaciiskega namena in si m nadela nikakšnih modnih, strujarskih in idejnih deviz, ie bila ta razstava prav gotovo cn ana:zanimivejših in tudi najbolj uspelih rev-j slovenske upodabljajoče umetnosti v novejšem času. Blizu petindvajset slikarjev -n kipariev od senijorjev do najmlajših generacij ie zbralo in razstavilo oivrog lbu de', da opozorijo občinstvo na delo uraetm-ških tvorcev in da v javnosti, ki se zdi, da zmerom bofj odmira duhovnim interesom, c.p.udi zanimanje za lepo sliko. Nekaj posre-čer h dostojnih trgovskih domislekov je podžgalo zanimanje in brez dvoma lahko rečemo da ie bila ta razstava od občinstva sprejeta priiazno. kakor že doigo ne kakšna razstava v Jakopičevem paviljonu. G. Kos, znani posrednik med umetniškim producen-rr.m in konsumentom, ki je v sporazumu z v^etnik; tudi zasnoval to razstavo, je od-■pil deset del nekaterih naših starejših ob-j ova cev m iih določil za nagrade^ pri žre-r -i'u ki ga ie pridružil razstavi. Ze s tem : b:l prreditv izagotovljen najštevilnejši obisk: srečka za žrebanje je veljala obenem za permanentno vstopnico m teh vstopnic ie bilo prodanih okrog 2000. Vsi številni obiskovalci, ki so ves mesec prihajali v paviljon dan na dan, so bili enoduš-nega. mnenja, da tako dobre razstave že doigo niso videli. Dasi so takrat naše oiicielne instance, ki so sicer na vsaki razstavi odkupile po par umetnin, med kupci izostale, češ da so zadnje povodnji odnesle njihove kulturne budžete, pa vendar tudi pri tej priliki ma-Teralni efekt ni povsem odpadel. Prodali 'o naslednji razstavljalci: Jakopič (Lilije, Tulpe), Vavpotič (Bohinjsko jezero, Cvetlice). Gaspari (Po polju, Tihožitje), Slaper-nik (Pelargonije) ter Pavlovec (Preddvor). Iz tega pičiega seznama tistih srečnih umetnikov, ki vsaj za velike prilike najdejo trg svojim stvaritvam, pa je jasno razvidno, kako brezgiben in konservativen je tisti človek iz publike, ki dandanes še kupuje umetnine pri nas. Domala vsaka — koli-kortoliko — boljša meščanska hiša ima obešenega v svojem salonu kakšnega Jakopiča, Vavpotiča, Gasparija — in samo stvari, ki nosijo ta najbolj znana, priznana in priljubljena imena, še gredo v denar. Človek iz občinstva najbrž nima svojih lastnih umetniških in kulturnih potreb, ta človek najbrž nima svoje orientacije in okusa. Sno-bizem je rač vse, s čemer je navezan na svet umetnosti: kar je videl pri svojem vsega rešpekta vrednem sosedu, to bo tudi sam odnesel z razstave domov, da se ne bo zdel kulturno zaostal in brez okusa. — Dasi nočemo biti krivični našim mojstrom, .ie bila ta pripomba vsekakor potrebna ob zaključku te lepe umetniške prireditve, ki je pr inji sodelovalo tudi številce miadih in najmlajših umetnikov, katerih žjvljensko in umetniško polnovredna dela pa so ostaia pri kritiki in pri občinstvu krivično rr.alo opažena. Na tej naši klavrni kulturni periferiji, na kateri je vprašanje o odnosu med umetnikom in kritiko še vss mnogo manj rešeno kakor pa recimo vprašanje o kanalizaciji, je treba brez konca in kraja borbe, preden se čas tudi v dušah in v kulturi za minuto premakne naprej. Danes dopoldne se je- ob lepi uds'ežbi občinstvo vršilo v paviljonu žrebanje, ki so ga kot priče vodilu Jakopič, dr. Regali in Petruška. Izžrebana so naslednja dela in številke: Tine Kos, Madona (1190), Pavlovec, Bohinjska Bistrica (1295), Vesel, Večer v Monakovem <2610). Tratnik, Deklica (1716). Smrekar, Kosci (577) in Krtina (1111), Mihefič, Cvetje (718) in Atelje (1454), Slapernik, Tomačevo (3176) in Se-dej, Madona (881). — Izžrebana dela naj lastniki dvignejo pri Kosu, Mestni trg 25. Uspeh razstave, ki je bila po žrebanju zaključena je, prireditelje napotila na misel, da bi s podobnimi razstavami obiskali tudi druga slovenska mesta — tako najprej Novo inesto — in morda tudi Zagreb. Fri. PRISTOPAJTE K AEBOKLUBU Hazvoj Kima v Jugoslaviji Resnica je, da naš dnevni in perijodični tisk s hvale vredno vnemo zasleduje domače in tuje snovanje in delovanje na polju filma, da daje od časa do časa tudi po kak pregled tega snovanja in delovanja za daljšo ali krajšo dobo in se bavi tudi z raznimi drugimi pojavi, ki z večjim ali manjšim pospeševalnim ali oviralnim učinkom posegajo v razvoj filma in njegovega uprizarjanja pri nas; toda nekakega splošnega pregleda o vsem tem pa doslej nismo imeli in si tako dejanski nismo mogli ustvariti prave slike o tem novodobnem kulturnem in prosvetnem činitelju med našim narodom, dasi takorekoč z vsakim dnevom globlje posega v naše življenje. Temu nedostatku je sedaj odpomogel »Jugoslovenski filmski almanah za leto 1933.«, ki je pred kratkim izšel v Beogradu in mu je urednik Vojin Gjorgjevič, tajnik državne filmske centrale. V predgovoru poudarja uredništvo, da ga je pri izdajanju almanaha vodil namen, da naj bi almanah kar največ pripomogel k boliši organizaciji filmske stroke v naši državi in naj bi zato rabil kot praktični priročnik vsem tistim, ki se bavijo s filmom. Zato se je uredništvo potrudilo, da je zbralo kar največ podatkov in navodil, ki jih v almanahu nudi bralcem strokovno obdelana. Almanah bo izhajal vsako leto, seveda izpopolnjen z novimi podatki in drugim novim gradivom. . Vse gradivo v almanahu je razdeljeno na 13 delov. V prvem delu se opisuje ustanovitev, ureditev in delovanje državne filmske centrale in njene ekspoziture v Zagrebu. Nato sledi filmski promet s točnimi statističnimi podatki za leta 1930. do 1932., ker za prejšnja leta sploh ni točne statistike. Leta 1930. je prišlo v promet 644 filmov s 695.845 m dolžine, 1931. leta 622 s 761.986 metrov in 1932. leta 722 s601.878 m dolžine. Leta 1932 je bilo v državni filmski centrali registriranih 739 filmov, tujih in domačih, od katerih jih je bilo 14 prepovedanih (9 nemških in 5 ameriških). Za mladino pod 16. leti so bili prepovedani 4 filmi. Nava-iajo se vse inozemske filmske tvrdke s številom filmov, ki so se uprizorili pri nas, m seveda tudi vrste filmov. Domačih filmov se je izdelalo v 1932. letu 326 v skupni dolžini 78.383 m, in sicer 150 kulturnih, 75 žurnalov, 4 zabavni (programski), 4 krajši zabavni in 93 krajših reklamnih.' Navajajo se vsi domači proizvodniki in število nj novih proizvodov. Ob koncu leta 1932. je bilo v naši državi 338 kinematografov, 184 zvočnih in 154 nemih V dravski banovini jih je bilo 47, m sicer 31 zvočnih in 16 nemih. Vsi kinematografi so imeli 92.028 prostorov (90.348 sedežev in 1480 stojišč). Almanah podaja tu natančne podatke o času predstav, cenah, prodanih vstopnicah, taksah in uprizarjanju kulturnih filmov. V prvem delu se govori nato še o snemanju filmov v naši državi po tujcih in cenzurnih komisijah. V drugem delu je govor o strokovnih organizacijah in podjetjih, Zvezi filmskih podjetij kraljevine Jugoslavije, filmskih zavodih-uvoznikih in Zvezi bioskopov kraljevine Jugoslavije, nakar slede njena pravila, seznam vseh kinematografov v Jugoslaviji po banovinah in krajih s podatki o mestih in času predstav, domači proizvodniki filmov, laboratoriji za tehnično izdelavo filmov, proizvodniki reklamnih filmov in izdelovanje diapozitivov. V tretjem delu se navajajo filmske zadruge, društva in druge institucije, ki proizvajajo filme, in se opisuje njihovo delo. Nato slede v četrtem delu pisci rokopisov, skladatelji filmske glasbe, prevajalci besedila in naslovov, risarji in operaterji za snemanje filmov, v petem pa trgovine, ki se bavijo s prodajo kinematografskih aparatov in potrebščin. V šestem delu se navajajo strokovni filmski listi in pa listi in časopisi s stalno filmsko rubriko, med njimi tudi »Jutro« Ztk> natančno je ojlelano poglavje taks z vsemi potrebnimi pojasnili lr; navodili, nakar slede praktična navodila za ustanavljanje kinematografov, uvoznikom in proizvajalcem filmov in splošna navodila. V splošnem delu se navajajo pogoji, pod katerimi smejo inozemci snemati filme v Jugoslaviji, teža filmov in tabele o dolžini filmov napram trajanju uprizoritve ter filmska terminologija. Deseti del vsebuje zakon o ureditvi filmskega posnetka, pravilnik o filmski cenzuri in uredbo o državni filmski centrali, nakar slede podatki o jugoslovenskih filmskih umetnikih in strokovnjakih (Ita Rina, Zvonimir Rogoz, Svetislav Petrovič itd.) in v francoskem jeziku nekaj navodil in pojasnil k filmu v Jugoslaviji ter naposled koledar za terminiranje filmov od avgusta 1933. do julija 1934. »Jugoslovenski filmski almanah« s tako vsebino je bil res zelo potreben vsakomur, kdor se pri nas zanima za film, in bo izbor-no rabil zlasti vsem lastnikom kinematografov, obenem pa tudi vsem tistim, ki se hočejo bolje seznaniti z ustrojstvom tega dandanes tako pomembnega prosvetnega in propagandnega sredstva v naši državi. Knjiga 192 strani, zelo lične vnanjosti, opremljena s številnimi slikami, tiskana v latinici-ekavščini, stane s poštnino vred 55,- Din in se naroča v upravi »Jugoslovenskega filmskega almanaha«, Beograd, Drin-čičeva 32. Kongres srednješolske mladine Novo mesto, 1. oktobra. V Novem mestu se je vršil 9. kongres župe SJSU (Saveza jugoslovenskih srednješolskih udruženj) ob veliki udeležbi delegatov raznih družin. Kongres je bil otvorjen v soboto zvečer s Cankarjevim »Jakobom Rudo« v režiji Milana Skrbm-ška Igrali so preporodovci iz Ljubljane m so svoje vloge rešili odlično, kar jim je navzoeno občinstvo priznavalo z navdušenim ploskanjem. Zborovanje samo je poteklo zelo burno. Na kongresu so-pa vendar potrdili rezultate sednjega dela in smernice za nadaljnje delovanje na socialnem, šolskem m kulturno - nacionalnem poprišču. Vsi delegati so bili edini v tem, da je glavni smoter vsega srednješolskega gibanja velika in močna Jugoslavija. Na kongresu je bil izvoljen za novega predsednika zveze Lojze Korzika. Kon-gresisti so dosedanjemu predsedniku Raj-ku Cibicu izrekli absolutorij s pohvalo. Avtobus je treščil v voz Guštanj, 1. oktobra. V četrtek okrog poldneva se je pripetila liuda avtomobilska nesreča na cesti Dravo-grad-šoštanj. Okrog 11.15 se je odpeljal avtobus, ki "vozi iz Guštanja do Slovenj-gradca s podaljškom proge do Šoštanja, in je med potjo med Mislinjem in Spodnjim Doličem naletel na voznika, nekega znanega mislinskega trgovca, ki je v zadnjem trenutku krenil z vozom na drugo stran ceste, šofer avtomobila ni mogel več ustaviti in je avtobus z vso silo zadel v zadnji del voza. Voz se je stri: sunek je bil tako močan, da je vrglo avtobus s ceste. K sreči sta bili ob cesti dve drevesi, ob katerih se je avto ustavil, sicer bi se bil sko-talil po bregu navzdol. šofer je imel še toliko prisotnosti duha, da je ustavil motor, tako da ni prišlo do eksplozije fccncina. V avtomobilu je bilo pet"potnikov, vsi so bili bolj ali manj ranjeni. Prav nevarno je bil poškodovan les- ni manipulant Krivograd iz Guštanja. Sedel je v ozadju, silni sunek pa ga je vrgel čez klopi skozi vrata in čez sprednji del voza, tako da je z glavo razbil steklo pri šoferjevem sedežu ter nezavesten obvisel na razbitinah. Prepeljali so ga v bolnico v Slovenjgradec, kjer je zdravnik ugotovil, " da ima poleg zunanjih tudi hude notranje poškodbe. Izmed ostalih sta bila še dva sprejeta v bolnišnico. Avtobus je zelo poškodovan. Prednji del vozila je dočela razbit. Tudi prtljaga potnikov je bila uničena. šofer je v trenutku, ko je zapazil voznika, ki mu je prihajal z vozom nasproti, sicer takoj pričel dajati znamenja z hupo, toda voznik je šele v zadnjem trenutku prijel konja za uzdo in ga vodil na drugo stran ceste, tako da je bila nesreča neizbežna. Objave Modra papigica je ušla. Kdor jo-4e -ujel, naj jo blagovoli proti nagradi vrniti. — Lavoslav Struna, Židovska ulica l-III. Alpska simfonija. ZKD predvaja danes nepreklicno zadnjikrat ob četrt na 3. popoldne v Elitnem kinu Matici prekrasni zimskosportni film »Alpska simfonija« ali »Bob 13«. V glavnih vlvgah nastopita Wer-ner Fiitterer in Greti Theimer. Cene so najnižje. Sokol I .na Taboru priredi prihodnjo nedeljo 8. oktobra društveni celodnevni pešizlet v Beričevo pri Sv. Jakobu ob Savi. Po sklepu in dogovoru uprave in vadi-tcljskega zbora je izlet obvezen za vse te-lovadeče moško in žensko članstvo in oboji naraščaj. S seboj vzamemo poljsko kuhinjo. Sodelovala bo tudi društvena godba. Sličen izlet je bil zadnjikrat pred 9 leti, zato upravičeno pričakujemo, da se bo članstvo rado odzvalo pozivu društva in se brez odlašanja udeležilo izleta polno-številno. Podrobne informacije bomo v teku prihodnjega tedna priobčili na tem mestu. Prav tako se bodo dobili vsi potrebni podatki vsak dan tudi v društveni pisarni ob običajnih uradnih urah. Sokol I Tabor pričakuje polnega odziva. ZAKAJ SEM VEDNO SAMA? Nič več ni rumenkastih in počrnelih zob — to je danes ialiko doseglivo. Lepoti nič tako ne škoduje kot grdi zobje. Toda Vi imate lahko zobe bleščeče bele, ako vzamete samo en centimeter KOLYNOSA na suhi ščetkici dvakrat na dan. V treh dneh bodo postali Vaši zobje za tri stopinje bolj beli. 241 KOLYNOS ozdravi usta, obeli zobe, očisti dih. IffliVI fi&VftMB B*< antiseptično sredstvo. ft»j5i:še »redet*® M negovanj« Eo ©etUiaseter ta dolnje. »KoIynos« pasta je najbolj ekonomična. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste. mg^^aBMBBmaaMBBBBa remenski pregled Nebesne zatvornice so- se nad nami znova zaprle, seveda šele potem, ko ee je dodob 'a zlilo; saj je dež napajal tudi se v nedeljo domala ves dan in se je zares zvedrilo iele v nedeljo pod večer, nakar se je pričelo jasniti. * Ta čas, ko ee je po tolikem deževju pri nas vreme ponravljalo. je velika depresija, ki nam je naklonila vse te nesreče, precej oslabela, pomaknivši se hkrati nad Jadransko morje in sosedno Italija. V toku je slabela še nadalje, tako naglo, da je ostal tamkaj v ponedeljek zjutraj komaj še neznaten ostanek, ki na naše vreme ni mogel več vplivati. K nam pa je pričel pritiskati velik anticiklon, ki se je bil ta čas razvil nad Rusijo in ii prinesel lepo jesensko vreme. Pod njegovim vplivom se je zjasnilo t.idi pri nas in dobili smo vrsto prav lepo solnčnih in toplih dni, z nami vred pa tudi vsa vzhodna polovica srednje Evrope. Jedro anticiklona, ki daje lepo mirno in stanovitno vreme, pa ie slejko-prej nad Rusijo in to je omogočilo stratosferski polet. Ali. ne bi bilo dobro označeno vreme, ako ne bi naalasili, da sano ostali v? s t> den pravzaprav samo na robu anticiklon-ekega območja. Z Atlantskega ocea:ia se le bila pripodila še ob koncu prejšnjega tedna nova depresija-ter io mahnila preko Irske proti francoski obali, kamor je dospela ravno na prehodu od sobote no nedeljo. Na našo srečo pa ie tamka? obtičala in ni mogla dalje, bodisi ker jo je ojačeni ruski mti-eiklon tiščal vstran ali p->. ker je bila n;^-na napadalna moč sploh že precej slaba. S tem smo bili očuvani pred obnovitvijo deževja. ker ni mogla dalie, pp je atlantska depresija ustanovila nad Francijo in se tamkaj držala domala ves teden, z njo pa se je seveda držalo slabo vreme, lilo ie dan za dnem, s silnimi nevihtami, treskanjem in viharji, tako da so končno v mnogih pokrajinah južne Francije nastopile silovite povodnji, ki so napravile ogromno škodo in je tudi precej ljudi potonilo. Vetrovni vrtinec francoske depresije je gnal silno segrele in sparjene zračne mase s Sredozemskega morja čez celino proti severu. Mi smo bili na srečo toliko oddaljeni od de-presijskega središča, da ta zračni tok epod-njih leg ni dosezal, marveč se je uveljavljal le v višinah. Ostalo je spričo tega ves teden zelo toplo in soparno, prav za prav ne prav prijetno za občjtek.. Šele proti koncu tedna se je pričela depresija širiti proti nam in južna struja je sedaj, zlasti v petek, segla prav do tal. pa tudi oblačiti ee je začelo. Ali pokazalo se je, da udarne sile depresija vendarle še nima dovolj; jug je znova popustil, ostalo pa je soparno in jako toplo. Fotoamater Doline gradov pri Št. Rupertu še ne poznate. Kar 11 gradov stoji tam! In tja gremo 8. oktobra po grozdje. Cena z vso oskrbo le Din 55. Prijavite se takoj. LOJZE ŠMUC, nasproti hotela Union. 10244 L. Mrzel-Frigid: ©b jubileju malega mm& Naj mi bo dovoljeno, da za spoznanje prekršim stare običaje in izpregovorim nekaj slovesnih besed o jubileju moža, ki bi v očeh hladne, površne poročevalske kronike sicer najbrž ne bil vreden te časti. Ljudje smo vajeni, da sodimo in cenimo življenje po njega zunanji, vidni količini, in med nami smejo praznovati jubileje samo starci, ki imajo za seboj že mnogo, mnogo let. Toda motil bi se, kdor bi menil, da imajo samo sivi sedemdesetletniki v svojem življenjskem obračunu toliko zaslug in prestanih borb, toliko obupov in toliko zmag, da jih je vredno omenjati javno in na glas. človeško življenje je po svoji vrednosti podobno rasti drevesa v bregu: neskončno daleč je od semena, ki je padlo v prst, pa do najvišjega vrha, toda ko dozori poslednje seme na njem, je to seme vredno toliko kakor seme, ki je iz njega pognalo vse drevo do neba. V otroku, ki prvikrat zaveka na svetu, je spravljeno in shre-njeno domala vse to, kar mu bodo opevali za njegove sive jubileje in kar bodo na tihem in od daleč kleli in sovražili za njim. Ali je to mar res kaj tako čudnega in izrednega, če sem se torej namenil, da izpregovorim nekaj slavnostnih besed enemu najmlajših, najmanj znanih državljanov na čast, svojemu najmlajšemu, naj- dražjemu in najbližjemu sosedu Juriju, ki praznuje danes v najožjem krogu svoje rodbine šele sedmi dan — komaj prvo ob-tednico svojega življenja? O njegovem življenju od vsega početka do danes bi se dalo povedati prav toliko kakor o vsakem drugem trudapolnem, zaslužnem življenju pod solncem. Rodil se je, kakor se pač ljudje dandanes rode. Neka mlada žena je že zdavnaj prebdela in prejokala marsikatero noč, marsikatero uro sredi dneva ji je vso dušo stisnila skrb. Nekdo, ki mu je oče, je stokrat in tisočkrat zavoljo njega še bolj obupal nad seboj. Potem je mlada žena šla in je v veliki, sivi hiši, ki vanjo brez konca in kraja prihaja na sto in na tisoče mladih in starih mater od vseh strani, legla, da bo rodila. Bila je to siva, pusta, nedobro dišeča dvorana, po nji so stale tuje, neprijazne postelje, ki so na njih ležale žene in kričale v zadnjih bolečinah. Bile so med njimi matere, ki so že devetič, dvanajstič legale na to postelj. Po dvorani je stalo ducat neznanskih jeklenih, posrebrenih, gumijastih aparatov, ki so mirno čakali, da pridejo na vrsto in posežejo vmes, kadar bodo potrkali na vrata življenja novi državljani tega sveta. Svet je moderen, rojstvo je iz narave prišlo med stroje. Vsak hip so se na kakšnem koncu odprla vrata, po kamenitih tleh so med posteljami drsele stopinje v bele plašče oblečenih zdravnikov in žen, ljudi, ki opravljajo najtežjo, najbolj žalostno službo, kar si jih je človek izmislil pod solncem: to so vratarji in vratarice v sprejemnici sveta. Tam je mlada mati ležala vso noč in se je sredi najbolj strašne samote vso noč borila z njim, ki se ji je dramil izpod srca. To je ena najlepših, pa najbolj strahovitih in najbolj nesmiselnih borb, kar .se jih kdaj bije med ljudmi. Ljubezen sama leži križana tam in krvavi, iz ljubezni skozi trpljenje prihaja človek. Potem čez dolgo, čez vso noč se luči odpro, v rokah nekoga je zajokalo dete. Kadar se otroci takole prvikrat oglašajo v porodnih sobah, takrat se matere budijo iz svojih muk in pravijo: nikdar več ne maram prestati tega. In vendar se potem zmerom, in zmerom vračajo v to isto sivo hišo, na te iste neprijazne postelje. Ko je mladi materi iz napol jasnega prostora rekel nekdo, da je sin, se je trudno nasmehnila in si je na tihem mislila samo, kar si je zmerom želela tako od vsega srca: Bo pa drugič punčka. _ Takšne so pač žene. Niti ob svoji najtežji uri si ne morejo želeti, da bi kdaj žene nehale živeti na svetu. In potem je bila prva stvar, ki se je zgodila z njim, da so ga ženske odnesle v kopalnico in ga umile. Ta svet se sam sebi ne zdi toliko nečist, da bi novorojenci smeli stopati nanj neumi-tih nog. Potem so ga položile v bele cunje, mu na kos papirja zapisale materino ime in mu ga zataknile v nedrje in so ga odnesle materi nazaj. Tisti kos papirja je bil njegov prvi potni list, z njim je lahko potoval od- materinih prsi do, belih jaslic, ki je v~njih spal, pa do kopalnice, samo po tem neznatnem kosu papirja ga je človek lahko prepoznal izmed dvajsetih, petdesetih novorojenih otrok, ki so jih v belo oblečene žene prenašale po teh prostorih dan na dan. Ko pridejo otroci na svet, se po obrazih za čudo prav nič ne razločujejo med seboj, samo slednja mati bi izmed tisočev otrok vsak hip spoznala svojega. Pa kaj ga tudi ne bi prepoznala — saj vendar slednja mati ve, da je izmed vseh otrok, kar jih go-mazi pod solncem, najlepši njen. Tisti kos papirja, ki so mu ga dejali med plenice, tisti prvi dokument je bil samo za znamenje, da je fant namenjen na svet, ki ne sme po njem nihče potovati brez papirjev. Toda dobre ženske so že ob njegovi rojstni uri namesto njega začele misliti tudi na oni svet, prekrižale so ga in so mu svetinjico Matere Božje obesile okrog vratu. Tako je bilo v prvi uri njegovega življenja poskrbljeno prav za vse. kar se ima z njim zgoditi. In tako je mali mož sedem dni ležal v svojih jaslicah in je neprestan- samo vpil in spal. In kakor o nobenem drugem dnevu svojega življenja, tako tudi o teh svojih prvih dneh nikdar ne bo mogel reči, da so bili to najlepši ali pa najhui-' časi, kar jih je doživel. Toda že sedmi dan se mu je pripetilo nekaj, kar mu utegne do konca ostati v spominu. Prišla sta gospod in gospa, in ne da bi ga bil kdo kaj vprašal, sta ga vzela v naročje in odnesia v kapelo. Duhovnik je napravil čezenj križ, odgnal je hudobnega duha iz njega in cerkovnik je rekel: Amen. Tako je mali mož-že sedmi dan svojega življenja storil eno največjih odločitev, kar jih bo sploh lahko kdaj storil, in je vstopil v največjo, najmogočnejšo organizacijo, kar jih nosi svet: v katoliško cerkev. Potem je sedel v avtomobil in se je odpeljal domov. To je v resnici nekaj tako imenitnega na svetu — komaj se takle majhen mož rodi, precej je nekje doma. Pa še več — komaj pride domov, precej prične delati čudeže s svojimi drobcenimi rokami. žena je že zdavnaj postala mati ob njem, mož se je izpremenil v očeta, iz otrokovega joka in njegovih nasmeškov se solnce in ljubezen razlivata po stenah. Trije ljudje iznenada zaživijo eno življenje, pred vsemi zagori iznenada ena radost in ena skrb. Trije ljudje stoje sami zase sredi vsega sveta in so pripravljeni, da se drug ob drugem do konca bore. In nič ne de. če starim sosedom in sosedam prihaja slaba volja, kadar se iz nejasne duše malega moža sredi noči utrga nerazumen, siten krik. Vi je bržkone najbolj nerodna in najbolj usodna napaka starega sveta, da tako s težavo ~r naša krik otrok. Ko danesl mali mož praznuje svoj prvi jubilej v najtesnejšem krogu svoje rodbine in mu niso prispele čestitke od nikoder in mu nihče ni prišel prirejat podoknice. pa ta mali mož vendar ni tako sam, kakor po navadi nazadnje ostanejo sami vsi sivolasi jubilanti. Pri materi, na prsih je tako lepo kaker nikjer drugje in odtod držijo ceste na štiri strani konca sveta. - DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Prostozldarke v Londonu Angleške planinske čete v polni bojni opremi pri jurišanju. S škotskega iracionalnega športnega praznika Josip Korban: Mrtvi menih Zgodbe z gornjegrajskega hribovja. Kakor so ga pred davnimi leti čudežno dvignile skrivnostne sile v višavo, tako leži še dandanes Mrtvi menih, tih in mrk, nad našo lepo dolino. Preden se je zgodil veliki čudež, je živel svetniško življenje v skalnati votlini, globoko pod svojim sedanjim temno zelenim sarkofagom. Visoke smreke so mu zgoraj stražile skriti vhod v večni somrak njegovega samotnega doma. Peneči potok, ki šumi v globoko izjedeni strugi, je spodaj zapiral pot redkim obiskovalcem gosto zaraščene globeli. Koreninice in maline so mu bile hrana. Z bistro studenčnico si je gasil žejo. Bolnega srca je bil zapustil pater Akvin bleščeče se bele dvore gornjegrajskega samostana, kjer ga je motil veseli hrup duhovnih sobratov, da se ni mogel pogovarjati z Bogom tako, kakor je hrepenela njegova čista duša. Dolgo je blodil po divjih, mračnih hostah in iskal primernega mesta za novo puščavniško življenje, dokler mu ni pred skrito votlino obstala utrujena noga. V pobožni grozi je vstopil vanjo in si napravil iz mahu ležišče, iz dveh palčič križ. Večjih potreb ni imel sveti mož. Solznih oči so ugibali vsi ponižani in razžaljeni, zapuščene vdove in sirote, na-dušljivi starci in bolne ženice, kam je Var čez noč izginil njihov blagi dobrot- nik in zaščitnik. Kakor izgubljene ovčice so tavali po zelenih višavah in klicali v tajinstveno tišino globeli in prepadov: »Pater Akvin, pater Akvin!« Obupani, da smrti izmučeni so se vračali na noč domov, ali s prvim svitom so bili že zopet na nogah, in zopet se je med smolnatimi smrekami razlegal glas: »Pater Akvin, pater Akvin!« Skozi gosto prepredeno robidovje se je s čudovitim naporom in vztrajnostjo pri plazilo nežno dekletce — sirota Vida. Vsa razpraskana in raztrgana od zahrbtnih bodic je stopila na kozjo stezico, ki je vodila navzdol proti šumečemu potoku. Čutudi ji je neznosna žeja sušila grlo, je deklica namerila korake navzgor. Trdila je pozneje, da so jo noge »kar same nesle« in da je »kar tako plavala po zraku«; kakor da so ji zrasle čudežne peruti. In kdo popiše njeno radost, ko je zdajci zagledala votlino in pred njo tako dolgo zaman iskanega meniha, prijaznega, dobrega starčka, ki jo je bil tako očetovsko tolažil tistega mračnega jesenskega jutra, ko so pokopavali njeno ubogo mater? »Vida,« je vzkliknil menih Akvin, »da si me našla v tej veliki goščavi, je čudež in prst božji. Povej mojim prijateljem, kje si me našla in kod vodi pot do mene.« Od tega dne se je pričelo romanje k puščavniku v votlini. Prihajali so ljudje posamič in tudi v dolgih procesijah. Za vsakega izmed njih je imel pravo besedo, ki mu je dala tolažbe, vrnila moč in utrdila vero na boljšo bodočnost. V stari kroniki so napisana njegova dobra dela, a še več se jih je ohranilo v ustnem izročilu čudežno ozdravljenih bolnikov, ki so hvaležni širili njegovo slavo daleč po svetu. Takrat je gospodaril na Gradišču vite* Šumar, strašno prevzeten in domišljav človek, vselej ves v železju. Z zabuhlimi lici in bakrenordečim nosom je molče trobenta!: »Pijanec sem, pijanec sem!« — Kadar se je odpravljal na lov, si je moral njegov oproda oprtati najmočnejšega vina v meh, da je ž njim v lovišču zalival lovski blagor ali pa tudi smolo, kakor je naneslo. Popivalo se je v vsakem primeru. Poleg tlačanov je vitez šumar najbolj mrzil patra Akvina, ker je sumil, da jih skrivaj hujska nasproti njemu in ga toži pri mogočnem oglejskem patriarhu. Tudi mu je hudo zameril, da ni maral piti njegovih močnih vin, kadar je prišel ma-ševat v grajsko kapelico, in da je nekoč ob taki priliki celo predrzno odklonil imenitno kosilo. Prisegel si je, da se bo kruto maščeval nad tako neprijaznim menihom. Ko je nekoč hitel za jelenom, kateremu je bil zapodil smrtonosno puščico v pleče, se je nenadno znašel pred meni-hovo votlino. Dospel je v trenutku, ko je dobri starček plemeniti živali izdrl strašno ostrino. Jelenček, ki se je bil na pol mrtev zgrudil vprav pred puščavnikovim samotnim domom, je poskočil z novimi čudežnimi močmi in preden je neusmilje- Velike mojstrice in častnice pri blagoslovitvenih ceremonijah prostozidarskega templja v angleški prestolnici Arheološki zakladi Jugoslavije Prav nič ni čudno, da se na ozemlju med Savo ln Dunavom ter Belim morjem kakor so balkanski Slovani nekdaj imenovali Egejsko morje, skoraj povsod, kamor se zasadi lopata, in skoraj pod vsako brazdo, ki jo zareže plug, pokazujejo starine, ki priftajo o davnih časih in ljudeh. Na tem ozemlju so bile najvažnejše poti prastarega sveta. Pot narodov je vodila tod od vzhoda proti zapadu, od severa proti jugu, pa se je spet obračala v nasprotno smer. Od nekdanjih narodov, ki so živeli in se borili za svoj obstanek, za razširjenje svoje moči, slave in bogastva, je baš na tem ozemlju ostalo največ sledov in spominov. Seveda so bili časi dolgih stoletij, ko je samo propadalo vse, kar se je nekdaj ustvarjalo z naporom vseh najboljših sil, umstve-nih in telesnih, ker ni bilo nikogar, ki bi imel smisel za varovanje teh tako dragocenih ostankov. V naši mladi državi pa se je že od vsega početka poizkušalo storiti vse, kar je bilo mogoče po naših skromnih močeh, da se razkrijejo svetu ter ohranijo znanosti in vedi neizmerni arheološki zakladi nadih tal. Predzgodovinske najdbe v Vinči, Pločniku in Starčevu, prastari grobovi v Trebe-ništu nad Ohriddom, ogromno bogastvo velikega mesta iz prve krščanske dobe v Stobih, nadalje starodavne naselbine, ki so preživele več prazgodovinskih dob, v Vačah pri litiji in Beli Krajini, pa skoraj vsakdanja nova odkritja v drugih najrazličnejših krajih, zanimajo ves učenjaški svet. Arheologi prihajajo že dolga leta od vseh strani, da proučujejo starodavne spomenike, izražajoč največje priznanje našim tako neumorno delavnim in tako skromnim učenjakom, ki so kljub vsem težavam, med katerimi gmotne niiso najmanjše, storili vse, da ti zakladi leže sedaj razkriti pred nami. V teh dneh se sestane, kakor smo že poročali, velika ekskurzija inozemskih učenjakov - arheologov, ki si žele ogledati naša arheološka bogastva. Od 26. t. m. do 1. oktobra se bo mudila pri nas skupina 30 arheologov, učenjakov iz vse Evrope, ki tokrat proučavajo arheološke zanimivosti Podunavja. v tej ekskurziji bodo zastopane Francija, Anglija, Nemčija, Madžarska, Švica, Holandska in Danska. Učenjaki si bodo ogledali stare rimske ostanke v Osi-jeku, potem najdišča med Osijekom in Novim Sadom, Vinčo in Starčevo pri Beogradu, najdišča v Banatu, Smederevo in okolico ter dunavsko pot do Kladova, od koder preidejo v Rumunijo, v Turn - Seve-rin. Naša država je tako postala prava zakladnica najrazličnejših spominov na davne čase. Poleg ostankov Keltov, Ilirov, starih Grkov in Rimljanov, pa imamo v nekaterih pokrajinah tudi najrazličnejše spomenike in ostanke iz vse preteklosti južnih Slovanov. V jugoslovenski arheološki zakladnici morejo tuji učenjaki v najobilnej-ši meri zadovoljiti svoje učenjaške želje, sebi v zadovoljstvo, znanosti v korist, nam pa v vzpodbudo za nadaljnje delo v prid lastne in občečlovečanske prosvete in kulture. Čitajte tedensko »ŽIVLJENJE IN SVET« —BBWB—aii i Ji J. J L. - .-- -- ni lovec utegnil sprožiti lok, je že pod bregom utonil v goščavi. »Ha-ha«, se je sirovo zagrohotal gospod z Gradišča, »ranocelnik divjih zveri, zdaj si pa zaslužil požirek mojega žlahtnega vinca.« In že je pomignil spremljevalcu, ki se je ves zasopel bližal s svojim mokrim bremenom. »Pater Akvin, pokusi biser mojih vin!« »Hvala, gospod vitez,« je odvrnil menih, »osivela mi je glava, a moje ustnice niso še posrkale niti kapljice vinske trte strupenega soka,« »Ta je pa dobra! Prežlahtne vinske trte sok — strupen? Kje so dokazi za to bogokletno trditev?« je zagrmel vitez Sumar. Puščavnik je neustrašen vzravnal svojo dolgo postavo. Plamen svete jeze mu je zagorel v sivih očeh. Z mladeniško živahnostjo je dvignil desnico. »Dokazov želite...? Vaše lastno življenje je najboljši dokaz! Dokler niste uživali tega strupa, ste bili dober, pošten in plement mož. Takrat ni bilo kletev in solz po naših ubornih kmetiških domovih zaradi vas. Ljubili ste pravico in v vašem srcu je gorela večna lučka usmiljenja in dobrote. A nesrečna tekočina, ki jo imate v tej grdi posodi, je pogasila plemeniti plamen v srcu in vzbudila v njem grešne strasti in temne sile, ki vam bodo zmlele shujšano telo, pogubile izprijeno dušo.« Ves zelen je zaškrtal vitez Sumar z Iz akvaristove torbe O ribicah streljkah. Vemo, da se poženejo ribe nad gladino za mimo letečimi žuželkami, da lete nekatere vrste do 100 metrov daleč v zraku, druge zopet potujejo po kopnem, da si poiščejo drugo prebivališče. Dalje nam je znano, da zlezejo nekatere vrste na korenine obalnih dreves ter da skačejo kakor žabe. Da pa znajo ribe tudi streljati, je v splošnem manj znano; seveda ne s svinčenkami, temveč z vodo. Tam, kjer ogreva južno solnce zemljo in vodo, na Sundskih otokih in na Siamskem polotoka, kjer so se ohranile rastline in živalce s čudovitimi barvami, žive med ostalimi krasoticami tudi ribice streljKe ali top-ničarke (Toxotes jaculator). Imajo veliko glavo in vse, kar je na glavi, je veliko: oči in gobček. Oči se celo malo premikajo; dolnja zelo krepka čeljust pa presega gornjo. So zelenosrebrne barve, hrbtna plavut je na zadnji tretjini hrbta in oborožena s petimi daljšimi bodicami. Ribe te vrste ne žive v jatah, temveč se razporejajo na iz-vestne razdalje med rastlinami. Ribica, ki si je izbrala svoje mesto, preži mirno opazujoč vršičke in liste nad gladino, čim prileti hrošček ali pa mušica na kak listič, se postavi riba naglo na ono mesto, kjer je žuželka dobro vidna, vsrka malo vode v gobček, hitro izmeri daljino in psk, zleti kapljica vode na listič in pogodi živalico, ki pade na gladino, od koder jo streljka z bliskovito kretnjo pobere. Potem se napoti spet na svoje opazovalno mesto ali si pa izbere drugo lovišče. Domačini jo g oje v večjih bazenih in se zabavajo z njo. Postavijo ji vejo v sredino in na vršičke nataknejo majhne mušice in hroščke. čim zagleda riba žuželke, jih začne obmetavati s vodenimi kroglami. Često odrežejo žuželkam krila in jih posade na vejo. Toda streljanje ni edini način, ki se ga poslužujejo naše streljke pri lovljenju hrane. Ta šport izvajajo samo mimogrede. Sicer love tudi majhne ribice, dafnije, črvičke in ostalo drobnarijo v vodi, kajti s 50—100 mušicami na dan se ne bi nasitil vedno lačen, hitro prebavljajoči želodček. V akvariju postanejo kmalu zelo krotke, ker so kakor večina grabljivcev zelo inteligentne, če se pojavi muha na izbočenem mrežastem ali pa na steklenem pokrovu, začno takoj bombardirati, kar je silno zabavno. Gojitelja spoznajo in mu pridejo nasproti, samo paziti mora, da mu ne prileti kapljica v nemirno oko, ki ga ribe smatrajo za žuželko. Strel pride tako nenadno, da ni mogoče pravočasno zapreti očesa. 2al so te ribe navajene na zelo toplo vodo, na 25 do 30 stopinj povprečne temperature, kar pomeni, da jim moramo ogrevati vodo 9 mesecev v letu, ker je toplota v naših akvarijih samo v juniju, juliju in avgustu tako visoka. Zdaj še nekaj besedic o poplavi. Mnogo rib je na poplavljenem ozemlju in ko bodo vode čisto odtekle, jih bo mnogo poginilo. Ne govorim tu ovečjih ribah, kajti te bodo v kuhanem ali spečenem stanju lačnim želodcem dobro došle, ali mnogo milijonov letošnjega zaroda bo uničenih. Huda je bila pomlad in huda jesen, upajmo, da bo našim ribicam blaga zima prizanesla. O. S. zobmi. Močni lok v povešeni desnici se je prelomil od silnega pritiska. »Še danes bom poslal svoje beriče,« je zahropel, »da ti iztrgajo strupenski jezik in potegnejo kožo s suhega telesa. Zaman bodo iskali kmetje tvoj grob. Ne bodo ga našli in naj ga s plamenicami iščejo do sodnega dne!...« Solnce se je že pomaknilo na rob Me-nine, ko so trije bradati, do zob oboroženi možje pridirjali na nizkih konjičkih z Gradišča in jo udarili ob Dreti navzgor proti zelenemu hribovju. Kdor je zagledal mračne, divje jezdece, se je potuhnil v obcestno grmovje in se prestrašen prekrižal. Na orumenelem pergamentu je v tujem jeziku zapisalo gosje pero neznanega kronista: »Tisto grozno noč, ko je pod Špeho-vimi pečinami umrl mučeniške smrti blagi pater Akvin, se je zamajala zemlja. Velikanske skale so se odkrušile v gorovju in so kakor silne besneče pošasti prilomastile v dolino, lomeč stoletne smreke pod seboj kakor suhe leskovke. Od Menine planine se je odtrgal stožčasti hrib na pobočju in je s strašnim bobnenjem zagrmel v sotesko proti Gradišču. Ogromne plasti kamenja in prsti so pokopale grad, graščaka in njegovo družino. Na čudežen način se je od služinčadi rešil edini pastirček, ki ga je bil zračni pritisk treščil v oddaljeno grmovje. Si- V Moulinu de Laffaux so te dni Francozi odkrili spomenik svojim topničarjem iz svetovne vojne. Spomenik ima na vrhu obliko bombe in meri v višino 13 metrov Katastrofa angleškega vojaškega letalstva Na povratku z vojaških zračnih manevrov v Belfordu je neko veliko letalo treščilo na zemljo in se razbilo. Ogenj je uničil vse, razen ogrodja. Avstrija ne zaostaja za Nemčijo Dunajski podkancelar Fey je ustanovil koncentracijska taborišča za nasprotnike režima- Na sliki vidimo takšno taborišče v Brucku ob Litvi Nenavadni naskok NajmočnejSe sredstvo svetovnega mira V Londonu se je te dni začelo zborovanje Mednarodne zveze za zračni promet Udeležujejo se ga po svojih zastopnikih Anglija, Francija, Nemčija, Italija, češkoslovaška, Holandska, Danska, Švedska, Norveška, Finska, Poljska, Španija in Švica. Angleški minister za zračni promet lord Londonderry je v otvoritvenem pozdravu povdaril, da so znašale I. 1928 celokupne zračne proge 9000 milj, dočim so se do danes pomnožile na 200.000 milj. Letalo, je dejal lord Londonderry, je na potu, da postane najmogočnejši instrument svetovnega miru in združitve narode.. Usodepoln zaključek angleških zračnih vaj Angleško vojaško zrakoplovstvo je imelo zadnje dni nad Škotsko manevre, ki so bili raztegnjeni tudi nad morsko obalo. Po končanih vajah so se morala letala vrniti k svojim edinicam. V bližini Sunderlanda pa so zašli štirje aeroplani v gosto meglo. Morali' so se spustiti na zemljo. Pri tem je eno letalo treščilo na tla in zgorelo. Pilot in mehanik sta zoglenela. Drugo letalo je udarilo v neko hišo in se razbilo na kose. Posadka se je rešila s skokom. Pogrešajo pa še tretje letalo, o katerem ni nobenih vesti. Izgube letalskega osobja so se s temi nesrečami zelo povečale. Samo letos beleži angleško zrakoplovstvo 44 človeških žrtev. Werner Krauss, največji nemški igralec, fotografiran na letališču v Londonu ■ svojo ženo, tudi znamenito igralko Marijo Bard. Kakor mnogi drugi nemški igralci, je moral tudi Krauss pobegniti iz Nemčije Minister Fucelj med poplavljene! Poleg stsroške kotline sta najbolj prizadeti vasi Retje in Travnik njaki, ki niso niti betonirani, so bili preplavljeni do vrha, gnojišča, od katerih "niti eno ni bilo ograjeno, kaj šele betonirano, so bila vsa odnešena in se ."je zaradi njih, zaradi vsihajoče vode in precejšnje vročine razširil po vaši neznosen smrad. Spodnje objekte, hiše in gospodarska poslopja j# voda močno poškodovala. Ljudje so ob povodnji vsi složni izkušali rešiti, kar se je le dalo. Ko se je začela širiti voda po vasi, so se naglo vrgli na delo in prenesli iz nizkih skednjev seno in druge pridelke na višje postavljene odre ter tako mnogo rešili. Popolnoma pa so jim propadli kromnir, koruza, zelje, pesa, koleraba, repa. detelja in kar je še vse na njivah. Za nesrečnimi Strugami sta Retie in Travnik, dve že itak pasivni in preob-ljudeni vasi, nesporno najbolj prizadeta kraja in bo treba zanju kar največ storiti. Ljubljana, 1. oktobra. Minister za socijalno politiko in narodno zdrav g. Ivan Pucelj se je nocoj po podrobnem ogledu razdejanja, ki so ga povzročile poplave na Dolenjskem, z večernim vlakom vrnil v Beograd. Po ogledu Strug in dobrezoljske kotline, ki si jih je ogledal, je g. minister že včeraj dopoldne sestavil poročilo o dobljenih vti-skih, ki bo predloženo ministrskemu predsedniku in ^marčnemu ministru. Popoldi. e ie porabil za -gled ribniške doline Dolenje vasi, nedelje pa za pot v So d-a "ko Vofiro.in Li';d potok. V Loškem potoku sta zlasti močno prizadeti dve vasi, rn sicer Travnik, še bolj pa Retje. Retje. ki ima 126 hiš, leži nizko v kotlu ter so bile tri četrtine vasi čez in čez poplavljene. Velika je nevarnost kužnih bolezni in zato je higijenski zavod odredil, naj se ukrene vse, kar je potrebno. Vod- Šefa načelstva Zveze slovanskega Sokolstva Ljubljana, 1. oktobra. Danes je bila v prostorih načelništva Saveza SKJ v Narodnem domu seja načelništva Zveze slovanskega Sokolstva, ki ji je za starešinstvo SSS in SKJ prisostvoval tudi I. namestnik staroste Saveza SKJ in SSS brat Engelbert Gangl. Na seji. ki jo je otvoril dosedanji posle-vodeči podnačelnik Zveze slovanskega Sokolstva br. Miroslav Ambrožič, se je razpravljalo in sklepalo o raznih pomembnih vprašanjih, ki se tičejo slovanske sokolske zveze. Po kratkih poročilih o doslej izvršenem delu in o razmerah v Zvezi slovanskega Sokolstva se je prešlo na volitve novega načelništva Zveze slovanskega Sokolstva. Za načelnika je bil na predlog br. Ambrožiča, ki je svoj predlog vsestransko utemeljil, izvoljen brat dr. Miro lav Klinger .načelnik ČOS. Nadalje so bili izvoljeni: za I. podnačelnika brat Miroslav Ambrožič, (načelnik Saveza SKJ), za drugega podnačelnika brat Kapalka (načelnik Poljske sokolske zveze), in za tretjega podnačelnika brat profesor Ma-nohin (načelnik Ruske sokolske zveze). — Za tajnika načelništva je bi lizvoljen brat dr. Pechlat Avguštin (podnačelnik ČOS), za predsednico ženskega odbora pa s. Marija Provaznikova (načelnica ČOS). Ostala mesta bodo po sklenjenem ključu po-poinjena z brati, ki jih bodo delegirale po- edine včlanjene zveze. Sedež načelništva co v Pragi. Za zlet Poljske sokolske zveze v Varšavi, ki bo obenem zlet slovaskega Sokolstva, bo izdelalo načelništvo SiJS skupne proste vaje tako za člane kot članice, nadalje vaje za tekme vest, predlog za izmenski tek in vodstvo slavnostnega sprevoda. Od dokončne odločitve" bratov Poljakov odvisi, ali se bo vrši',3 smučarska tekma za prvenstvo SSS že prihodnje leto ali pa šele leta 1935. Nadal.ie je bilo v načelu za bodoče sklenjeno, da na pokrajinska zlete poedinih zvez obvezno oupoš;jijc posamezne zveze s?mo svoje delegacije .na prosto pa jim je dano, da se po možnosti teh zletov udeleže tudi v večjem številu . Naposled se je sklenilo, da se stori primerno, da se pri Mednarodni telovadni zvezi doseže za slovanske jezike ravno-pravnost z ostalimi evropskimi jeziki. Brat starosta Gangl je pred zaključkom seje še iskreno pozdravil v imenu starešinstva SSS in SKJ izvolitev br. dr. Klinger-ja za načelnika SSS in želel novemu na-čelništvu polnega uspeha pri njegovem odgovornem delu za uveljavljanje slovanskega Sokolstva v kulturnem svetu. Brat dr. Klinger se je končne zahvalil za zaupanje in pozdravne besede z zagotovilom, da bo vse svoje moči posvetil okrepitvi čiste Tyr-ševe ideologije in njegovih telesnovzgojnih načel v slovanskem Sokolstvu. Roparski napad v Tivolskem gozdu Ljubljana, 1. oktobra. V času bližajoče se zime je menda že kar v zraku, da se morajo dogajati reči, ki dajejo socialno mislečemu človeku ne malo misliti. Prezposelnost se na jesen običajno poveča l i n jo pa tudi zla dejanja. Danes dopoldne se je vračala iz mesta domov ga. P., ki stanuje v Rožni dolini. Z namenom, da čim lepše izkoristi povratek in lepo dopoldne, je krenila v Tivolski gozd. Šla je po poti, ki drži nad mitniško stražnico pod Rožnikom, proti Cesti na Rožnik. Ko je prispela v bližino mitniške čuvajnice, jo je nenadno zgrabil od zadaj noki moški za levico, ji jo s silo zvil na hrbet in ji bliskovito iztrgal ročno torbico iz desnice; nato pa stekel v gozd v smeri proti vodohra-mu. Vsak poskus, da bi se gospa napadalca ubranila, je bil zaman, železni prijem napa-dalčeve roke, oolečina in strah so ji vzeli možnost obrambe. V trenutku, ko jo je izpustil, ga je hotela prijeti, napadalec jo je pa z nogo sunil, da se je opotekla proti čuvajnici. Napadalec je potem izginil brez sledu. Po izjavi napadenke je bil bolj majhne postave, star okoli 24 iet, oblečen v sivO obleko. Nekateri mimoidoči so na klicanje napadene takoj pritekli na kraj dejanja in stekli potem v gozd za napadalcem. Napadenka pravi, da bi ga ne mogla spoznati, ker ga ni videla v obraz. Rop je bil izvršen tako naglo, da ji je mladeniča nemogoče natančno opisati. Sreča v nesreči je, da ni imela v torbici večje vsote denarja. Torbica je bila iz tem-norjavega usnja in povsem nova. Poleg denarja so bili v torbici še ključ od stanovanja, trije robci, dve majhni ogledalci, od katerih eno je imelo na hrbtu reklamo Kri-sperjeve tvrdke, majhen črn glavnik z ročajem in pa usnjata denarnica. Vsa škoda znaša okrog 100 dinarjev. Policija naproša vse tiste, ki so napadalca videli, da se zglasijo v kriminalnem oddelku na Bleivveisovi cesti, III. nadstropje, zaradi podrobnega opisa. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uco^abo >Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Danes dopoldne je iskal zdravniške pomoči v bolnišnici 431etni viničar Franc šmigoc iz Košakov, ki ga je pičil gad v levo roko. Kaj Slovenske gorice niso naše ? Maribor, 1. oktobra. Današnja mariborska policijska kronika ni zabeležila posebnih dogodkov. Neznan dolgoprstnik je ukradel pocestnici Dragici Vesnauerjevi iz Zgornje Pristave pri Ptuju košaro, ko je bila zapo-lena na trgu s prodajo sadja. Da'je je izginil med delom pri prekrivanju strehe ra škofiji delavcu Josipu Korenu sviter. Neprijeten doživljaj je imel opoldne na Glavnem trgu učiteljiščnik Gustav Kincl. Ko je stopal po pločniku cb mesarskih stojnicah, je nenadno dobil z debelim le-ser im drogom močan udarec po desni strani glave. Udaril ga je iz zlobe neki mesarski pomočnik, ki je takoj izginil. Kincl je moral iskati zdravniško poimč. Krivca išče pclicija. Včeraj se je na stopnišču, ki drži z glavnega mostu k Dravi, zgrudila neznana ženska in obležala nezavestna. Stražnik in pasanti so ji priskočili na pomoč, vendar j* niso spravili k zavesti. Prepeljali so jo v bolnišnico. Na podljgi neke dopisnice, ki jo je imela pri sebi, sc ugotovili, da gre z* Marijo P., vdovo po poštnem kontro-i&r.iu, stanujočo v Prešernovi ulici na Po-brc?iu. - Na svojem nočnem obhodu je našel davi v zgodnjih urah policijski stražnik v Spla-varski ulici na tleh nezavestnega moškega, ki je močno krvavel iz rane na tilniku. S pomočjo sosedov ga je prepeljal na reševalno postajo, kjer so mu izprali rane, ga obvezali in ga spravili k zavesti. Poškodovanec je Josip Herič iz Bistrice pri Limbušu. Prišel je skupaj z nekim tovarišem po Splavarski ulici. Nenadoma sta se pa sprla in Herič je dal tovarišu krepko zaušnico, ki jo je ta kvitiral z močnim udarcem s palico. Za ljubeznivim Heričevim tovarišem poizveduje policija. Vse kraje, kjer teče naša govorica, poznate, zakaj pa Slovenskih goric ne' SS-,PriIika 2a znanje naših Slovenskih goric bo v nedeljo 8. oktobra na Gregončevem fotoamaterskem izletu. Vzemite si brezplačen prospekt v Drogenji Gregorič, Ljubljana, Prešer-nova ulica 5. Izsledena tihotapca Kamnik, 1. oktobra. Orožmska patrola iz Domžal pod vodstvom narednika g. Skoka je razkrinkala dva premetena tihotapca. Brata Miha in Peter Kokaljeva iz Sela pri Ihanu sta se že več let bavila s tihotapstvom, znala pa sta svoje kupčije s saharinom in drugim tihotapskim blagom tako spretno skrivati da jima niso ^ogli do živega. Patrola narednika g. Skoka in dveh orožnikov pa je v noči 29. septembra obkolila njuno hišo ter naposled izvršila temeljito hišno preiskavo. Brata sta se zanašala na varnost svoi>h skrivališč in nista hotela ničesar povedati o svojih tihotapskih poslih. Orožniki pa so neumorno iskali ter naposled globoko pod senom našli zalogo saharina, pripravljenega za razpečavanje. Bilo je nad 600 škatlic. V skrivnem predalu nekega kovčega so našli tudi brovhing, ki je bil nabit in sta ga tihotapca gotovo jemala s seboj na svojih nevarnih potih. Našli so tudi dvocevno lovsko puško, kar dokazuje, da sta tihotapca nastopala tudi kot divja lovca. V mali železni ročni blagajni, ki je bila skrbno skrita na podstrešju, pa so našli okrog 6.000 Din. Brata sta nekaj Časa trdila, da ta denar ni njuna last, pozneje, ko sta uvidela, da pri tolikih razkritjih molk ne pomaga več, pa sta priznala, da. je ipiček od saha- rina. Fanta, stara od 25 do 28 let, sta zelo smela in. podjetna, nista pa nikdar-marala za delo na domačem posestvu. Oba sta bila izročena sreskemu poglavarstvu. Akademiki novinci v Jadranove vrste! Leto za letom prihajajo na naš najvišji kulturni zavod nove, sveže moči, da se usposobijo za praktično delo v človeški in narodovi družbi. V srednješolskih letih pridobljene osnove in svobodni razmah, ki jim ga dopuščajo akademska tla, omogočajo slehernemu, da se poleg strokovne vzgoje tudi idejno po svojem nagnenju in prepričanju kar najširše in najgloblje dogradi. Doba, v kateri živimo, zahteva od nas, da vzrastemo v pozitivne sile in ne v inteligenčni balast naroda in države. Najmočnejše akademsko društvo »Jadran« riše v zgodovini naše univerze vidno črto. Od svoje ustanovitve je on eden najpomembnejših vzgojnih faktorjev slovenske in obenem jugoslovenske mladine. Iz njegovih vrst so izšli in jzhajajo močni praktični delavci. Vsi zlobni in zaplotni-ški napadi J. n. a. d. »Jadranu« spričo globoke vere članstva v pravilnost njegove usmerjenosti niso mogli škodovati, obratno se je on povzpel danes ponovno na ono dostojno mesto, ki ga je zavzemal pred leti. J. n. a. d. »Jadran« odklanja vsako uniformiranje in dogmatično usužnjevanje duha. Pod naprednostjo razumemo stremljenje in delovanje za svobodni duhovni razvoj, kakor tudi nujno uvaževanje vseh socialnih in gospodarskih 2ahtev, ki morejo koristiti napredku naroda in odgovarjajo novemu pojmovanju demokracije."' Jedro Jadranovega stremljenja tvori nacionalna ideja, ki jo pojmujemo kot kulturni program v okviru človečanstva. Konkretno ga izvajamo s svojo jugoslo-vensko usmerjenostjo. Jugoslovenstvo pojmujemo sintetično, dopuščajoč zgolj evolucijski zakon, kateremu je narod kot pri-rodno dinamična družabna tvorba, odnosno narodnostna ideja kot kulturno socialni pojav nujno podvržena. Nobena vrednota posameznih Jugoslovenov, ki doprinaša k pravi naši skupni ceni, ne sme biti žrtvovana, kakor se ne smejo graditi na Sotli in drugje umetni plotovi. Jadran združuje v svojih vrstah mladino iz vseh delov prostrane domovine. Pri nas ni gostov, nego vsi smo si enakopravni bratje. Skupno se vzgajamo v duhu, ki nas kmalu zlije kljub malim razlikam v harmonično celoto. Kot poznamo čast in pravice posameznika, tako poznamo tudi čast in pravice naroda. Naša nacionalna lastnina je razkosana! Proti krivicam ii^ poniževanjem se hočemo boriti, dokler ne bo poslednji naš človek gospodar na svoji zemlji. Jadran goji med članstvom socialni čut, ki bo znal odpraviti vse krivice, ki jih dopušča današnji sistem. Vzgojiti hočemo človeka, ki bo zmožen tvorno sodelovati pri socialno-gospodarskih reformah in ki se ne bo udejstvoval samo kot politični figitator,. Individualistični gospodarski liberalizem, ki je .izgubil svqj eksploatačij-ski teren, ne odgovarja. — V akademskem življenju je »Jadran« dosledno ločil politične cilje od stanovskih, v katerih obrambo je vedno zagovarjal enotno akademsko fronto proti vsem onim, ki jim je vsaka stanovska zadeva hvaležen povod za politično izkoriščanje svobodnih akademskih tal. Tovariše, ki po svojem čuvstvovanju in prepričanju spadajo v naše vrste, vabimo, da se nam pridružijo. J. n. a. d. »Jadran«. Uradne ure so od 10. do 12. v društvenih prostorih (Tomanova ulica 3- — Arena Narodnega doma), kjer dobi vsak novinec podrobnejše informacije o društvu, o študiju, socialni oskrbi itd. Mleko, ki olepšava in pomlaja Na neSietem in mastnem obrazu nastajajo velite pore in cigrei. obraz ee 7aene predčasno starati. Z uporabljanjem biološkega preparata P o r e m i 11, je možno temeljito očistiti obrez in vrat vseh kožnih nečistosti. Koža postane gladka in elastična, a polt mladostna in »Teža. Ta preparat je dane« po-tre-Den veaki ženi, naj bo mlada ali Mara. lep« ali grda. 1 steklenica 3? Din. — Zahtevajte povsod. Glavno skladišče Nobilio-r parfumerija, Zagreb, Ilica 34. I Razkrinkana sleparja £ po- sojili Beograd. 1. oktobra. Dandanes;~ko ie vse v stiskah zaradi pomanjkanja gotovine med ljudstv>m in v denarnih zavodih; ie pač res zelo huda reč s posojili. Najtrdnejši posestniki, trgovci, podjetniki prihajajo v neugoden položaj, da morajo iskati posojila, pa ga ne morejo dobiti, zlasti ne večjega. Pa se potem res oddahnejo, če se iim posreči, da ga dobijo kje oo količkaj usodnih pogojih. Zato si ie oač lahko misliti. kako se je marsikdo razveselil v sosednjem Pančevu. ko se je izvedelo, da fe v mest.i človek, posredovalec, ki more zanesljivim liudem ob primernem zavarovanju preskrbeti razinerno visoka pomolila, in cel« r>o zelo ugodnih pogojih. Ta posredovalec je bil neki Marko Dadič. bivši trgovec, ki se ie bavil z raznimi po.--sredovalnimi posli, v "zadnjem času pa tudi s posredovanjem posojil. Prišla sta namreč pred kakimi tremi tedni v Pančevo dv& imenitno oblečena go-snoda. ki sta se želela seznaniti s človekom, ki dobro pozna gospodarske razmere v mestu. Tako sta se seznanila z Dadidem. kateremu sta se predstavila in pravilno ieka-zala ž ratnfml listinami kot zastopnika za-\ grebške podružnice velikega pnri§Vf"Ta zavoda L'Actjon commercielle prive. Pojasnila sta, da ima zavod na razpolago večje zneske, ki jih želi Tilodonosno naložiti ->a daljše roke. 20 do 25 let. in sicer po amortizacijski obrestni meri 7Va odstotka. Ponn- _ dila sta akvizicijo Dadiču s primernim odstotnim zaslužkom. Dadič ie seveda z veseljem sprejel nomrdbo in v nekaj dn^h sla gospoda zaključila tri posojilne pogodbe zs precej visoke zneske, t.idi 2(10.000 Din. Prosilci so morali predložiti izkaze o svojem posestnem Htaiifu tn plačati določen znesek za takso. 800 Din ali tako kaj. "Gospoda sla se~nafo odpeljala v Zagr<*b. ~ da tam irvršjta, kar ie treba za dovolitev posojila. Pa je nato Dadič prejel brzojavko, da je vse v redu, da so prošnje že od- poslane v Pariz e priporočilom za odobritev. Ta brzojavka je v PanČevu seveda ie marsikoga vzpodbudila, da se je obrnil na Dadiča za posojilo. Dadič je zato brzojavil v Zagreb, naj ee gospoda vrneta v. Panč-v vOj kar se je tudi res zgodilo. Tako je cela vrsta Pančevcev zaprosila za posojila, podpisala pogodbe in plačala takse, pri čemer je Dadič vedno pošteno dobival svojo f-o-eredovalnino. __ _ . Toda nekemu prosilcu, ki je. sicer že plačal takso, se je pofeni reč zazdela vendarle nekam sumljiva in jo je* ovadil policiji? Policija je povabila gospoda v svoj urarVkjer sta se legitimirala kot Milivoj Belanzan iti Ljudevit Schwarz, zastopnika ime- novanega pariškega zavoda, odnoe" njegove zagrebške podružnice- Njuna izk (7.i'-> so bila vsai. na videz popolnoma vi! na toda to ni "zadostovalo policiji, ie z.-io vprašala v Zagreb, odkoder pa ^ ;,ri<.>3 odgovor, da takega zavoda ni v /'agreb;;-Sleparstvo je bilo tako razkrito. Panrev-čani s posredovalcem Dadičem vred so >-> vjeli v zanko dveh premetenih slepar;"--, ki sedita zdaj v oančevskem zaporj it kata, da jima sodišče prisodi primerno pia čilo. September Je potekel... Bilo je prvega. V ranem jutru se ie pred hangarjem na ljubljanskem letališču zbrala majhna družba. Veliki »Potez« je gledal naravnost proti Krimu. Ozračje ie bilo mrtvo. Vladalo ie brezvetrje. Na vzhodu se je uži-galo nebo. Nastajalo je krasno jutro. Ob T. url 15 minut je zabucal motor. Mot-no-zeleni ptič se ie dvignif." prvič nesel potnike na Sušak. na naše morje. Tako se je pričel september —z zmagovitim poletom, s solučnim dnem. Na vele-sejmskem prostoru je pa zaživela Ljubljana v jeseni. Povsod je vladalo veselo razpo-tožen.ie. Jesen je že opajala duše. Okrepljen od poletja se je človek tu in tam lotil s podvojeno silo dela. Ljubljana je -zaživela tisto- svoj"e posebno jesensko>:življenje, v katerem se človek ne more otresti kljub vsemu hudemu neke prazničnosti, ki ga pa !e- vse prepogosto zavaja v veseljačenje. In res, tam na vesellčnem prostoru velesejma je bilo tako kakor je moglo biti le v davn-ih čashi, ko se je ves narod veselil zmage. Vse dneve, od prvega do ds.setega te bil^velesejem nekaka Meka,'kjer se je človek lahko- do mile volje - razvesel+eval — ali pa s svečanim občutjem zapustil paviljone, v katerih smo pokazali našo. kulturno silo in narodovo hotenje pVzžravem, živem ekonomskem življenju. Kdo bi bil mogel ob vsem tem pomisliti, da preži nekje že bela sestra, večna neznanka. Ljubljana je bila od dne do dne bolj pomlajena. Od vseh koncev in krajev je prihajala vanjo mladina, spočita in od solnca zagorela — v šolo. Kakšen živ-žav ie birtam- med Tomanovo iit Gajevo ulico, pred gimnazijo. Vesel krik se je razlegal od jutra do večera. Dvanajst dni je bil tam zavidanja, vreden kupčiiski duh. Fantom in dekletom so gorela lioa od kupčijske vneme. Nič jim ni bilo videtj, da jih tare vsaj malo kriza. Le očetje in matere so zmajevali z glavami in se zdaj pa zdaj mrko zamislili. A bili so sredi mladosti ki je drvela mimo njih. Morali so se ji predati. Morali so poseči globoko v žep, dati morda zadnji belič za nekaj učeno popisanega papirja, ob katerem že rasteta ali se pa ubijata hči ali sin. V tem nas je že.izajela jesen .s polno silo. Nebo se je pooblačilo. Z Barja so vstale megle, v rastočih nočeh prekrile mesto in Ljubljansko polje. Dvanajstega septembra. Na letališču se je letalo dvanajstič dvignilo, da poleti na Sušak. Motorji so nekaj časa bucali svojo enolično mogočno pesem. V megli so se njihovi glasovi čez nekaj minut zmedli. Takoj za tem se je začul s;'en tresk. Ugasnilo je "osem življenj. 'Bi'o je v torek. Sledil; so dnevi narodovega žalovanja. V vseii dneh pokopa je sijalo solnce v svo-- jem ugašajočem jesenskem čaru. dajalo mestu eno tistih čudnih otožnih podob, zaradi katerih človek ne ve ne kam ne kod. September je prekoračil polovico svojih dni. Mesec se je vlekel tako. da je bilo vsepovsod čuti vzdihe. Le noči, te vesele ljubljanske noči so bile za nekatere svet'e čeprav šele potem, ko je že odbila pozna nočna ura in so možgani pozabili na vse križe in težave. A ni še dospela vest o pokopu osme žrtve. Georga Koniga .v. Niirabergu. ko nas je solnce bilo že zapustilo in je skoro vso Slovenijo pnzadela nesreča, ki je narod že dolgo ne pomni. -' Dvig-mie-s^se vode. Od petka 23. dne do nedelje so divjale, rušile. Južna Štajerska. Barje, Notranjska in Dolenjska so zajokale. Tisoči- br-ez .strehe .in kruha, obsoje"hi na milost in nemilost sivega neba in na usmiljenje sočloveka gledajo z grozo v očeli ona razdejanja in v bližajočo se zimo. Katastrofa je dosegla svoj višek. September ni prizanese! prav nikomur. Zdaj je čas, da sleherni spozna dušo te zemlje in njenega ljudstva, ki nikoli ne kloni, ki vztrajar-ia je v svojem-hot-enju. dati vse. kar zmore dobrega silna tudi tedaj, kadar ji je vzeto. in je navezana le še na usmiljenje. Današnji dan je bil skoro prav tak kakor prvi september. Zjutraj je bila sicer megla. A potem, ko se je pričela trgati, je posijalo solnce. Bil je dan, jesenski dan, v katerem je že bilo čutiti, da se priroda pripravlja na počitek. Listje že rumeni, odpada. Še nekaj dni in po stezah bo zašu-me!o,,XUabliice .se.. pa . odprav:jo v gozdove, da pripravijo stelje za živino. Tako je potekel mesec, ki ostane v pisani kroniki in v ljud*skem izročilu še doign živ. V resnici ni nič novega. Človekov duh in natura sta šla ie roko v roki. Z delom popravimo vse. Ljubljanska društva za pomoč poplavi jencem.. Ljubljana, 1. oktobra. Snoči se je vršil prf Mikliču sestanek zastopnikov ljubljanskih društev, da izpopolnijo akcijski odbor za pomoč goplav-ljencem in ugotove razmerje tega odbora do centralnega pomožnega odbora. Sestanek je vodil v imenu sklicateljev predsednik »Krke« dr. Milan Perko. Zastopanih je biio 23 društev, poleg teh pa se je sestanka udeležilo tudi učiteljstvo osnovnih šol. " Vsi zastopniki, med njimi tudi zastopnik Katoliške akcije g. Pivk, so se izrekli za skupen akcijski odbor in da.se stopi v stik z banovinskim centralnim pomožnim odborom. Vsi so obenem toplo pozdravili vzpodbudo »Krke«, zlasti predsednik Obrtnega društva -Rebek, g Flegar za- bo-kolsko župo, g. Frelih za Društvo hišnih posestnikov in drugi. Veliki komtur-viteškega reda Valerijan Učak se je obenem izrekel za izpopolnitev centralnega akcijskega odbora, v katerem figurirajo dosedaj same uradne osebe. Izpopolnitev z zastopniki društev je potrebna, _ ce hoče banovinski odbor, da bo imela njegova akc.ja odmev pri ljudstvu. - V. istem smislu je govoril tudi predsednik Društva hišnih posestnOtov g, trelih. Sestanek je soglasno sprejel sklep da so člani akcijskega odbora (ljubljanskih društev) vsa društva, zastopana na sestanku. Za predsednika je bil izvoljen dr. Perko. mesto podpredsednika je ostalo rezervirano za zastopnika Katoliške .akcije, za tajnika tf Podbevšek, za blagajnika pa g Koaic.. imenovani stopijo takoj ;v stik z g. banom, nakar skličejo ponovno sestanek zastopnikov vseh društev, na katerega se povabijo tudi ona pomembnejša društva ki so vabilo »Krke« doslej iz enega ali_ drugega razloga prezrla. _ Skrb za porast reškega prebivalstva Reka. 1. oktobra. Pred kratkim se je-či tal o v »Jiitru«, kako ie Slovenija na zadnjem mesto med vsemi jucoslovenskimi pokrajinami, kar se tiče sklepanja zakonov. inxmenda predzadnja v pogledu rov=tev.,No..oa nikar ne^mi-slite. da je drugje dosti boljše v tem pogledu. Kaj nai bi se moglo reči šelfe n. pr. o Reki! ^ ,. J \Gospodarske razmere na Reki so pač dovolj znane, da jih ni treba opisovati, saj prihajajo Slovenci pogosto na Sušak in tem semkal čez most. _pa vidijo_na lastne oči. kako ie vse naravnost , svetopisemski ousttf in prazno. Da fiečani; moderni, kakor so in kakor bi hoteli biti. v takih razmerah nikakor ne silijo v zakonski ]arein in si ne žele svojega itak težavnega življenja ogrenievati s kopico otrok, je pač tahko umliivo. Toda vse to pa nikakor ni vSeč fašističnemu vodstvu, ki b[ hotelo im«ti zla-stTmejo kar najgosteje naseljeno svojim ljudstvom, nri čemer na seveda ne pomislia. kako in s čini nai =e nreživlia tako pomnoženo prebivalstvo, ko že sedanje nima če- sa devati v usta. Zato je mestna občina, pač ne po lastnem preudarku, ker vendar pozna razmere, v katerih živi reško prebivalstvo, temveč po ukazovalnem migljaju od zgoraj, te dni objavila razglas, s katerim razpisuje nagrade za novoporo-čence in porode, ki naj bi izpodbujale k sklepanju zakonov in pospeševale porast porodov. Mestna občina reška je v svojem proračunu -določila v ta namen nagrade po 1000, 2000 in 3000 lir, za katere se morejo potegovati neimovite osebe, ki nameravajo skleniti zakon in imajo otroke, ki naj bi se pozakonili, in osebe, ki niso stare nad 30 let in se nameravajo oženiti do konca meseca januarja onega leta, ki sledi tistemu, ko so dobile nagrado, že letošnje leto se morejo vložiti prošnje do 15. oktobra. Prosilci morajo priložiti prošnjam potrdila o italijanskem državljanstvu in stalnem prebivanju na Reki, potrdila o dobrem političnem in moralnem vedenju, zdravi telesni konstituciji in še razna druga potrdila. Nagrade po 1000 lir se podele v dveh obrokih: 500 lir ob poroki, 500 pa ob rojstvu prvega otroka. Ge v treh letih ni poroaa, "se drugi' del nagrade ne . izplača. Nagrade po 2000 lir se razdele na tri obroke: 1000 lir ob poroki in po 500 ob porodu prvih dveh otrok, če v štirih letih ni poroda, se obroka .po 500 lir ne izplačata. Nagrade"po 3000 lir se dele tudi na tri obroke: 1500 lir o o poroki, 1000 lir r.b poro*1' prveea n &no - dru- gega otroka. Ce v štirih letih ni otrek, se •>ugi in tretji obrok ne izplačata. Za dvojice, ki se nameravaj^ poročit; ?n imaio otroke ki naj b; re pozakonili, je uajnižja nagrada 1 HM Din Te nagrade se morejo v izjemnih, upoštevanja \ rednih primerih podeliti tudi "javnim namet>o-ricem Prde'iri nv>-»j,.- tud: paročeneem, ki so se poročili po 31. januarju 1033., toda izplačajo se šele 25. decembra t. 1. Obroki, ki se izplačajo pozneje, se na. lože na vinkulirano hranilno lin.vico mestne hranilnice in se knjižice hranijo v občinski upravi. Prošnje bo pretehtovala posebna komisija. v kateri bo tudi predstavnica provin-cijalnega vodstva ženskih fašijev, in bo svoje predloge podala mestnemu županu do 15. novembra letos. Vidite, tako se skrbi za pomnoževanje ljudskega naraščaja pri nas na Reki, kjer je ta skrb "bolj v škodo kakor v korist; pa pojdite in storite tudi vi tako pri vas, kjer bi vam mogla samo koristiti! Na simfoniPnem koncertu, ki ga priredi uprava Narodnega gledališča prihodnjo nedeljo kot ljudski simfonični koncert i-o globoko znižanih cenah v veliki unionski dvo-bo igral orkester izključno Ve Wag-nerjeve skladbe. Ko solist.bo nastopil gosp. Julij Betetto- Na koncertno matinejo že da-ne% opozarjamo Vstopnice bodo od srede dalje v Matični knjigarni._ Pri zdravniku. — Samo bog in vaša krepka natura sta vas rešila. — Upam. gospod doktor, da se bo ste pri honorarju ozirali na to. TEDEN DNI FILMA jjružina Barrymore «2e hoče kdo katerega igralca prav posebno pohvaliti ali odlikovati, omeni »te-atrsko kri«, s čimer seveda misli reči, da je igralec imel že v zgodnji mladosti željo ln hrepenenje po gledališču in se je že v otroški dobi zavedal svojega igralskega talenta. Toda izraz »teatrska kri« je nekaj popolnoma drugega. To nI nič abstraktnega, temveč dedno; primerjali bi lahko ta pojem z »modro krvjo« arlstokratov, plemiškim rodom, z dinastijo, torej bi mogli govoriti o dinastiji igralcev. Jasen dokaz temu je igralska družina Barrymoreov. Njihovi pradedi in prababice so bili že pred letom 1800. Igralci. Thomasl' Frederik Lane ln Elisa Trent-ner sta bila slavna londonska igralca. Čeprav sta bila njuna roditelja tudi znana igralca, sta ju še zdaleka prekosila. Njuna hčerka Luisa Lane je postala takisto igralka. O njej pripovedujejo, da je bila izredno lepa in nadarjena in da so današnji Barrymorei podedovali po njej svoj klasični profil. Luisa se je rodila 1820. in se kakšnih 20 let pozneje poročila z mladim irskim igralcem Johnom Drewom. Rodila mu je tri otroke. Sin John, soimenjak očeta, je postal tako slaven Igralec, da je veljal okoli leta devetdesetega za ljubimca angleškega in ameriškega gledališkega občinstva. Leta 1927. je umrl v Ameriki star nekaj čez 70 let. Njegovi sestri Georgia in Lucisa Drew sta se prav tako posvetili gledališču. V prejšnjem stoletju je prišel v Ameriko mlad, a nenavadno nadarjen igralec Mau-rice Barrymore, sin irskega uradnika. Postal je čez noč senzacija na Broadwayu. Kmalu po svojem prihodu se je oženil z Georg io Drewovo in tako osnoval igralsko dinastijo Barrymorov. Ethel. John in Lionel Barrymore, Mau-ricovi otroci, živahni, bistri, s pravo te-atrsko krvjo v žilah, so bili že kot otroci zapisani gledališču. Lionel ln John sta se sicer postavila po robu, Ethel se je pa ra-devolje odzvala svojemu notranjemu nagonu in se je prva proslavila. John in Lionel nista hotela biti igralca. Lionel je kar pobegnil iz gledališča in študiral umetnostno akademijo ter postal slikar. Tudi John je imel risarski talent in se je kot karikaturist nekega newyorškega lista prilično uveljavil. Toda Arthur Bris-bane, lastnik časnika, je izprevidel, da je John prav gotovo boljši igralec nego karikaturist in mu je odpovedal. John se je torej vrnil k gledališču. Tudi Lionelu je šel Johnov nasvet, naj se vrne h gledalištu, do živega, kajti izprevidel je, da s slikanjem ne more zaslužiti ctovolj za življenje. Gol slučaj je pa, da sta John ln Lionel prišla k filmu, kjer sta igrala oba romantične in fantastične vloge. Lionel se je poskušal tudi ko režiser in je sijajno uspel z režijo Tibbettovega filma »Hajduška pesem«, vendar se kasneje ni utegnil več ba-viti z režijo, razen tega je pa bil itak boljši igralec kakor režiser. Najboljši dokaz za to najdemo menda v filmu »Arsene Lupin«. Nov Mabusejev film V kratkem se bo predvajal v Ljubljani nov film Fritza Langa »Oporoka dr. Mabu-seja«. Tega novega nima, kakor poroča v naslednjem se i umetnik, nikakor ni smatrati za nadaljevanje njegovega nemega filma ali za preureditev tega v zvočnega, temveč namerava z njim pokazati povsem nekaj novega. Umetnik piše: »Zunanji povod, da je v naslovu mojega novega filma že spet navedeno ime dr. Ma-buseja, so bila vprašanja raznih prijateljev kina in strokovnjakov, ali ne nameravam svojega takratnega dela zdaj v katerikoli obliki dovršiti. Kadar pomislim na dr. Mabuseja in na seznam njegovih zločinov, tedaj moram priznati, da so bili vsi ti brez izjeme skrajno preprosti. Znano vam je, da se že dolgo ukvarjam s kriminalistiko in da sem se tudi mnogo v tem razgovarjal s strokovnjaki raznih dežel. Prepričal sem se, in to so mi potrdili tudi moji prijatelji kriminalisti, da so res veliki zločini mnogo bolj zamotani in mnogo bolj prebrisano zasnovani in izvedeni kakor tisti, o katerih čitamo v časopisju. Samo en primer: Nekdo umrje; izvid: srč- na kap! Ali je ta res umrl naravne smrti? Ne ve se in morda se tudi nikdar ne bo ugotovilo, četudi se primer preišče; tudi nič sumljivega se ne more najti. Pa vendar je mogoče, da gre za umor. Ta problem sem hotel filmsko prikazati. Samo to, kar sem na kratko povedal, je ideja mojega novega dela. Ce se je že pri določitvi naslova oziralo na prejšnje delo, je potem tudi jasno, da se mora novi film pač tam začeti, kjer se je stari končal. Vlogo junaka v »Oporoki dr. Mabuseja« je zaradi tega moral prevzeti Rudolf Klein Rogge, torej isti igralec kakor v prvih dveh delih. Osrednja osebnost mojega dela je pa vsekakor kriminalni komisar Lohmann, znan vsem že iz mojega zadnjega filma »M«. Predstavlja ga zopet Otto VVernicke. Ta igralec je za mene prototip pravega kriminalista. Ni niti Sherlock Holmes, niti eden tistih tipov s poduiiovljenim obrazom, čepico in pipo, ki jih najdemo v romanih in ki vedno z nekim nadnaravnim navdahnjenjem vsak zločin takoj po njegovem nastanku brez težav razkrinkajo, pač pa eden tistih neštetih, podrobno in smotrno delujočih mož. ki jih dobimo skoro pri vseh policijskih direkcijah. Po vsem tem je jasno, da razrešitev uganke v nasprotju z drugimi kriminalnimi filmi ne sme biti slučajna, temveč dosežena le po neverjetno podrobnem delu, ki so ga ti ljudje vršili neumorno podnevi in ponoči. Tem junakom v pravem pomenu besede, ki jih občudujem, sem hotel s tem svojim najnovejšim delom postaviti spomenik. Tragičen konec Mate Hari Major Ladoux, vodja francoske vohunske in protivohunske službe v letih 1914. do 1917., je objavil pod naslovom »Lovci vohunov« razkritja o svojem delovanju med vojno. V odlomku, ki je izšel v »Matinu«, pripoveduje, v kakšni okolnostih je bila prijeta slavna plesalka in vonunka Mata Hari. Mata Hari je predlagala Ladouxu, da bi šla še enkrat v nemške vojne črte, da bi, kakor je dejala, navezala stike z bivšim prestolonaslednikom. Na francoski strani pa so domnevali, da je prava svrha te njene poti, da izda Francijo Nemčiji. Pri tej priliki je došlo celo do razburljivega medsebojnega prerekanja, pri katerem ji i? Ladoux zabrusil v obraz, da je nemška agentka. »To pot se Igrate a svojim življenjem. Rdeče ali črno... Rdeče, to je Francija, črno so vaši nemški prijatelji... Opozarjam vas na to, da rdeče dobi, črno pa izgubi.« »Stavim rdeče,« je rekla Mata Hari. Po tem dogovoru je major določil, da ne sme plesalka v tujino preko Švice, temveč po znatno daljši, a zato bolje nadzirani poti, preko Španije. Francoski vohunski centrali je bilo odrejeno, da ne sme nikanor dopustiti, da bi plesalka odpotovala iz Španije, temveč mora poskrbeti, da bo prišla v stike s tamkajšnjim nemškim vohunskim uradom, ter paziti, kaj bo nadalje ukrenila. Francoske vohunske postojanke so že po 10 dneh prestregle za nemški glavni stan namenjeno brzojavko, ki jo je oddalo nemško poslaništvo v Madridu. V tej brzojavki je bil naveden agent H 21, Ki se je ponudil, da da informacije o francoskih polkih in o domnevanih odnošajih med nekim francoskim državnikom in neko tujo princeso. Agent H 21 je bila Mata Mari. Poskrbeli so, da se je vrnila v Francijo, kjer so jo aretirali. Med njo in vodjo francoske vohunske službe je prišlo do dramatičnega nastopa, tako da se ta po tem nastopu ni hotel niti zavzeti zanjo, niti nastopiti proti njej. Dejal ji je, da jo bo izkušal rešiti usmrtitve, če mu pove vse, kar je storila proti Franciji. Mata Hari je naposled po hudih notranjih bojih dejala: »Obljubite mi s častno besedo, da ne bom usmrčena, pa vam povern vse«. Po razgovoru, ki ga je imel o tej reči Ladoux s sodnikom, je bil zahtevek Mate Hari odklonjen. Obtoženka je morala pred sodnika, a odklonila je vsako izjavo o svojem delovanju. Moje senzacije s filmsko kamero Piše Fritz Arno Wagner Ne pretiravam, če trdim, da sem bil med vsemi filmskimi fotografi pri svojem delu najčešče v nevarnosti, da ne rečem, v smrtni nevarnosti. Delati sem moral najtežje posnetke v rudokopih, na morju, v vrtoglavih gorskih višinah, torej v takih okol-ščinah, ko bi vsak izmed mojih poklicnih tovarišev, preden bi se lotil posla, napravil oporoko. Kljub temu sem pravo in res smrtno nevarnost spoznal šele tedaj, ko sem snemal oporoko, toda ne svoje, temveč »Oporoko dr. Mabusa« v režiji Fritza Langa. Filmska senzacija... Marsikdo, zaveden od dvomljivih poročil, si ne more niti približno predstavljati velikih nevarnostnih trenutkov, ki se pojavljajo ob raznih filmskih senzacijah in ki niso v nikakem pravem sorazmerju z učinkom. Do tedaj, ko sem stal na 10 meterskem podstavku poleg Fritza Langa in njegovih pomočnikov ter snemal eksplozijo kemične tvornice, nisem še občutil, kaj je groza ali bojazen. Poieg mene je bil postavljen majhen, s pisanimi gumbi okr šen model tovarne. Od teh gumbov so bili napeljani tajinstveni vodi do resnične tovarne, ki je stala pred nami vsa osvetljena z neštetimi reflektorji. Tedaj šele, ko je Lang s pritiskom na gumbe povzročil eksplozijo v tovarni in ko so se prvi štirje ogromni, 70 metrov visoki dimniki s silnim ropotom sesuli vprah in kamenje, sem se prav zavedel, v kakšni veliki nevarnosti smo bili vsi. Priznati moram, da me še danes po preteku toliko tednov obide zona, če se spomnim tistih noči ob tovarni, ki je eksplodirala. Kar strah me je. Takega občutka še nikoli nisem imel doslej kljub vsem očivid-nim nevarnostim, kajti Langova bližina, njegova sigurnost, njegova mirnost pri izdajanju navodil, iti jih je vedno predhodno preračunal in preizkusil do potankosti, niso dopustile, da bi se pojavil tak občutek, še celo tedaj ne, ko so se morali posnetki izvršiti v tajinstveni sobi s pregrinjalom, ki jo je peklenski stroj pognal v zrak. Naša gradbenika Hasler in Hollbrecht sta z občudovanja vrednimi tehničnimi pomožnimi sredstvi dovršila zgradbo, ki je morala pri vsakem sodelujočem strokovnjaku odstraniti že v naprej vsak tak tajinstveni občutek. Prav dobro se pa vseeno nismo počutili. Kljub vsemu se je vse točno vjemalo. Eksplozija je delovala brezhibno, voda. ki je morala po načrtu vdreti v prostor, je vdrla, pa kljub temu razen prodirajoče mokrote nisem občutil nikakih pomembnejših posledic ali imel neprijetnih občutkov, četudi je bilo to snemanje skrajno nevarno. Pač pa sem s svojo filmsko kamero poskrbel, da so bili bistveni in napeti momenti z vsemi nevarnostmi in težkočami posneti. Zaradi tega morem zdaj, ko je snemanje že končano, jamčiti občinstvu, da v tem filr- i ne bo manjkalo senzacijskih učinkov. MALI OCiLAHI Službo dobi Vsak* beseda 50 pu; u dajanj« naslov« ali u šifro pa S Din. (11 Krojaškega pomočnika in pomočnico takoj sprejme Ivan Renu, Vogelna 5. 37372-1 Hišnik ta postrežbo dvigala ii teatralno kurjavo ee išče. PMiudb« n*> oglasni odde lek »Jutra« pod »Se strojnik aii mehanik«. 37374-1 Mlajša gospodinja J^iiif zunanjosti. se t»prej-ict. pri gospodu. Ponudh-e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vrt 8SS«. 37351-1 Gospodinjo srednjih tet. 34 do 38 !«t. Sedno, pridno. varčno in zane«'jivo. ki zna v*a gospodinjska dela, kuhati, delo na polju in mulo pri živini. išče obrtnik na deželi e dot večjimi otroki do 15. oktobra. Ponudbe na og'as. odd. »Jutra« pod iifro »Gorenjka 88«. 37358-1 Zasebna taj'nica inteligentna. resna. do 30 !»c sta-a. dobi namešienje. Mesto zaupno in trajno. Ponudbe na Pnblicitas. Za greh pod »Br. 35441«. 37370-1 Izurjeno pletiljo wrejme Matilda Pilih. Zale«. 37368-1 Potnik za industrijo konfekcije in perila, ko-t d >bro vpeljane «tare manu-fakturae ve-ietrgov. se ta koj sprejme proti proviziji Ok-Miš potovanja. Celje. Maribor, Ptuj. M>*5jimurje r. »kolioo ln de! Hrvatske V poitev pride vpeljan potnik, ki razpolaga z sv-vvm. Ponudbe pod »Dobra eksistenca« na ogl««. odd. »Jutra«. 37275-1 Kot vajenca sprejmem v trgovmo krepkega, poštenega fanta. Engelsberger Ivan, Tržič. 37508-44 Učenko za strojno pletenj« sprej m »m. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 37517 44 Vajenko • S mešč. razredi. sprejme kniigarna Glasbene Matice t Ljubljani. 37522 44 Vajenca »prejmem takoj za me-hanlško obrt. Naslov nclasnem oddelku »Jutra«. 37496-44 Službe išče - - ';.' ' 'V V..:. « ' . - v Vsaka besed* 50 (nxj za dajenje aasiova «Ja ta Šifro pa S Din. (21 Starejša gospodična zelo vestn-a, išče službo v trafiki, pekariji ali kot blagajničarka. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37376-2 Drž. upokojenec išče me-sto hišnika. Vešč sem vrtnarstva i.n hišnih del. Nasiov v oglas. odd. »Jutra«. 37386-2 Mesto hišnika išSe i z učen slikar pleskar srednje starosti. Ponudbe pod »Hišnik« na og . odd. »Jutra«. 37381-2 Dekle z dežele vajeno vseh hišnih del in kuhe. želi službo k boljši družini v mesto ali ne deželo. Ponudbe prosim na oglas. odd. »Jutra« pod »Pošt-ema 888« 37357-2 Službo hišnika sluge ali slično želim, vešč tudi avtovožnje ter zmožen nekoliko popravila, govorim siov, nem., srbohrv. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten 19«. 37261-2 Trgovski pomočnik z dolgoletno prakso v ma-nufakturni in meš. trgovini želi preme-ni-ti službo. Prevzame tudi podružnico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcije zmožen«. 37267-e Plačilna natakarica mlada, solidna, s kavcijo, želi namešSenja v boljši kavarni ali restavraciji. — Cenj. ponudbe prosim na Pn blicitas, Zagreb pod — »Poštena«. 37205-2 Natakarica stara 23 let, kavcije zmot a, sprejme službo takoj li pozneje — najraje v me»tu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Uljudna«. 37154-2 Mladenič išče službo sluge aH ka kršnokoli zaposlitev v tr govini ali kjerkoli. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jubtra« pod šifro »Zvest« 37277 2 Brezposelni mizar gre k strankam popravljat vsa mizarska del« in išče zaposlenja v večjem podjetji! kot samostojen mizar. KušaT Jože. mizar Uršičev štradon 50. Ljub Ijana. 374,17-2 Šivilja prevzame v popravilo perilo in obleke — tudi za moške. Hrenova ul. 191. 37027-2 Gospodična i ofcrtao pravico, išče me sto na.taka.rice v boljši gostilni. Iz uč ena je gostil niške obrti in g»«poiiinj eh a. š a bi tudi v hotel ali boljšo restavracijo v pomoč kuharici. Po-nudbe na .-giasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zaposlitev 88« 37022-2 Mlada kuharica vajen-a vseb hišnih del. išče službo za takoj. Naj raje bi šla na gostilno — gr« pa tudi k samskemu sfospodu za gospodinjo. — Ponudbe na -oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 37165-2 Absolventinja višje a t ročne učitelj, šol« v Zagrebu, vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega. ter deloma Halijan skega in frauooskega jezike. išče kakršnokoli na meščenj«. Ponudbe Da po družnieo »Jutra« v Mari boru pod »Zanesljiva«. 37318-2 Postrežnica Izvrstna Kuharica, Išče službe Nastcpl lahko takoj. Dopisi pod šifro »Kuharica 200« na ogl oddelku »Jutra«. 37480-2 V Novem mestu želi službo boljše dekle, vajeno meščanske kuhe. Saslov pove o-gi. oddelek »Jutra«. 37227-2 Zaslužek Rd«M i i č s aMlu&ka, plača trn vsako besedo 50 par; xa naslov ali šifro 3 Din. — Kdor a n d 1 zaslužek, pa za vsako besedo ] Din, za dajanj« naslov« ali za Jifro pa S Din. (S) Ovčjo volno sprejmemo pod ugodnimi poboji r delo za prvovrst no domače s u k n o. — -priplot & Arh. Moste — Žirovnica. 37125-3 Eotianje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din pltsiranje, montaža bridge štor, pranje in likanje ve ženin, ročno vezenje, m o-n o grami, »trojno vezenje in p r e d t i s k na jin od ernej šib vzorcev. Dunajska cesta ta/lV. 155-3 Nemščina za deco | do 7 let v Delavski zbornici nas-proti knjižnice. Dopoldne od 10. do 12. 37389-4 Učiteljiščnik od ičnjak. bi inetruiral ta stanovanje z zajtrkom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37640-4 Pdmm Kdor išče mesto potnika. plača za vsako besedo 50 paj; za dajanje naslova ali za šifro 3 Dim. — Kdor sprejema potnike, pla fca besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Potnika proti proviziji takoj sprejmem za prodajo cekarjev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slovenija ln Hrvatska«. 36206-5 Potnik z avtomobilom prevzame zastopstvo za dravsko m savsko banovino pri dobro vpeljani tvrdki proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Maribor, pod »Potnik«. 37662-5 Beseda 1 Din-, xa dajanj« naslova »ti ta šifro 5 Din. Dijaki, U iščejo fcnstrukcij«, plato jo vsako besedo 50 par j ca šifro aH za dajanj« naslova 3 Din. (41 Stenografija slovenska ali nemška v popoldanskih ali večernih tečajih najhitreje ln najceneje pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova. 8. Začetek tečajev 6. oktobra. 278-4 Mladenič išče službo 6luge aH v pekarni, slaščičarni ali kaj sličnega. — Zmožen kavcije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« pod šifro »Lastno kolo«. 37588-2 Mlad bivši orožnik želi službe obč. sluge, nočnega čuvaja, plsmo-noše ali kaj sličnega. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sposoben« 36538-2 Večerni trg. tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova 811. — Začetek tečajev 16. oktobra. — Informacije brezplačno pri vodstvu zavoda. 277-4 Profesorica inetruira matematiko ta vse gimnazijske predmet«. Rigorozen pouk. Honorar nizek. Ponudbe pod »Odličen šolski napredek« na ogl. odd. »Jutro«. 37390-4 Moško suknjo lepo. prodam ali zamenjam za ženski p.ašž. — Zamenjam zelo dobro ohranjen šivalni stroj za krojača ta ženski. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 374.15-6 Prav po nizki ceni prodam otroško posteljico. otroško košarico, vrtne stole, mize in še razno hišno opravo. 37561-6 Starinsko pohištvo Biedermeier ln razne umetnine proda Trlbuč, Gllnce. Tržaška 6. telefon 26-05. 37573-6 Ograjo r dobrem stanju prodam. Vpraša se: Sv. PetTa C. 45. 37405-6 Železen štedilnik skoraj nov. otroški športni voziček, prodam. Nos'ov v osi. odd. »Jutra«. 37408-6 tlililB Oglasi alg. značaja po 1 Din beseda; sa da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Ogla« itocialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro p» 3 Din. (6) Prodam poceni: Poniklan otroški športni voziček, sanke in zložljiv stolček. knjižno omaro, sliko Madone, svetilke z« nočne omarice, banjo »a sedečo kopel, Mayerjev konverzacijski leksikon. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37418-6 Otroški voziček Brenebor sistem 1915, dobro ohranjeno violino, lepi preprogo 2 * 3 in kom pleten gramofon ugodno proda 0. Peteln. Rimska cesta 10/n. — Ogledati v opodanskih arah. 37186 6 Dve puški dobro ohranjeni, dvo-cevko cal. 16 ln rlsarl-co cal. 9.2/16 prodam. Poštni predal 14, Vrhnika. 37596-6 Bojler s kompletno v od ogrel no napravo proda Tribuč na Glinoah. Tržaška cesta 6, telefon 2605. 37571 6 Gramofon-kovčeg poceni naprodaj na Mestnem trgu 13/111. 37609 6 Pohištvo Trisob. stanovanje Ljubljanska c. 55. poleg I s pritiklinami oddani. Po- pošte, pripraven za p'.sarno ali obrt, oddam. 37371-19 Trgovino z meš. blagom s stanovanjem aH eoimo tr-sovino oddam na prometni t<čki takoj ali pozneje. Najemnina nizka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zelo ugodno«. 37344-19 i janska c. 20. 37232 21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami in vrtom poceni oddam s 1. novembrom. Poizve se: Glinee. Cesta X1IL'4. 37385-21 Dijaške sobe Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslova ali ta Šifro pa 6 Din. (18) V Mariboru oddam 4 lepe, 6Uihe, svetle skladiščne prostore — pripravne tudi za pisarne, v sredini mesta in bližini kolodvora. — Pojasnila oaje Goved,ič, trgovina drv in premoga, Maribor. Prešernova 19. Čista spalnica iz trdega lesa. ugodno na nrodaj na Borštnikovem trgn št. l/L 37460-12 Spalnico skoraj nova zaradi odpo-tovanja naprodaj. Štefan Weber, Slapničarjeva al. 7. Moste. 37434-12 Spalnico in kuhinjo popolnoma novo, prodam po zelo nizki ceni radi od po to vanj a. Bevk Tržaška cesta 241. 37505-12 Cvetlične čebulice vse najboljše vrste za v lončke m za vrtove kakor: hijaclnte, tulipane, narcise, krokuse, anemone itd. priporoča Josip TTrbanlč, Ljubltana, Miklošičeva cesta 8. — Conlk na razpolago. 37501-6 Klavirski pouk prvovrsten, posebno pred va janje, in nemška kon-verzacija se nudi Pod Trančo 2/H, desno. Cena nizka. 37642 1 Mizarji pozor! Najcenejše vezane plošče: jelšerve bukove, okume io uenel, v ve- T:k')sti 220/122. ŽOOHffi i» najnižjih cenah. Tv.rf-uiško skladišče » Ljubljani. Du najska oesta 31- 246-15 Sadna drevesa nizko iD visokodebelna. nudim ia jesensko sedit-ev v raznih najboljših sortah in špargeljnove sadike z jamstvom. — M- Maretič. Ljubljana. Levčeva u' 11. 374'! 2 6 Več lepih oleandrov prodam. — Podlimharekeira uL 4(1. S*k«. 37401-6 Kredenco po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37230 6 Trg. in mlekarsko opremo pmda Ferdo Martin, Dol. Prekopa, pošta St. Jernej. a"-?25 6 Otroške vozičke ln kolesa kmpite dobro in poceni pri S. Rebolj & drug. Vošnja-kova 4. 171-6 Umivalnik z oeledaom in omaro s predali, za perilo, predam N«slov v oglas, oddelku »Jutra«. 37591-6 Oblačila l'rg. oglasi po 1 Din beseda; za daja.nj« naslova aii za šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; t« dajanje naslova aH za šifro 5 Din. (IS) Novo obleko za 14 do 16 let starega fanta poceni prodam. Cesta na Loko št. 15. Ljubljana. 37379-13 Ženski jesen, plašč skoraj nov, ln več oblek. novih, naprodaj. — Gregorčičeva 17/bH. 37487-13 Lokali Vsaka beseda 1 Din; m dajanj« rakova ali ta šifro pa 6 Din. (19) Lokal primeren za trgovino ali pisarno, s postranskim prostorom oddam takoj. Go-sposvetska c. 12. Poizve se istotam. 37395-19 Starinsko sliko čez 100 let staro, prodam. Na ogled v posredovalnici Mrak. Ljubljena. 37590 6 Mlekarno dobro vpeljano, na zelo prometni cesti, oddam. — Pojasnila: Smartinska cesta 21 dnevno od 10.—11. 37414-19 NO, A NIC A, ALi)—( DA, IN S _______i....... ! n/-\n/-m nii popolnim uspehom. \ndrej je :auubuen / MENE BOL], KAKOR KDAJ Krema Tokalon brez maščobe hranilo za kolo (bele barre) prodre takoj v znojnice, umiri razdražene kožne žleze, razkroji vso nesnago znoj-aac, odstranjuje madeže, zoži razširjene znojnice ter Mpravi todi najtemnejšo in najodpornejšo ko- žo belo in nežno. V treh dneh da nepopisljivo novo lepoto m svežino. Potrebno je uporabljati jo vsako jutro. Ce imate gube in ohlapne mišice na licu, pa bi morali uporabljati tudi kremo Tokalon ' »Biocel« hranilo za kožo (rožnate barve) zvečer pred počitkom. To sredstvo hrani in pomlajuje Vašo kožo med počitkom. Zajamčeno je, da bo tako ravnanje vrnilo Vašemu licu mladostni videz in dalo novo prekrasno polt v 28 dneh. V. nasprotnem primeru se Vam ves denar vrne. Vsaka beseda 50 dajanj« naslova ali , šifro 3 Din. (22) Opremljeno sobo svetlo, z eno ald dvema posteljama, takoj oddam. Naslov v oglas.r.em oddelku »Jutra«. 37377-23 Dve prazni sobi snažni, odd^.m r.-Jeg g:«t-ne pošte. Ponučsa na og'. oddelek »Jutra« pod šifro »Din 500«. 37623-Č-3 Dijaka (injo) (nlžješolca) v fino oskrbo z vzornim nadzorstvom sprejme v komfortno stanovanje 373-'0-l9 I 4 klavirjem skrbna rodbina poleg dramskega gledališča Pomoč pri študiju. Naslov pove ogl. oddelek »Jut.r«« 36723-22 Vsaka beseda 1 Din; t* dajanj« naslova aLi ta šifro pa S Din. f16) Hranilne knjižice kupuj« to prodaj« M. J a n k o 1 e komand, družba. LJubljana, Aleksandrova c. 4^11 palača »Viktorija«). Tele yo 8052. 26921 16 1 Visokošolca eventuelno dva, sprejmem na 6tanovanje. — Klavir na razpolago. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37523-22 Stanovanja Večjo gotovino vložim v podjetje proti garanciji. Ponudbe na po- j družnico »Jutra« v Mar:- Vsaka beseda 50 par-, n dajanj« naslov* *k i* iifro 3 Din. (21-«) Trisob. stanovanje ižče stranka brez ot^ok taboru p"d značko »SodeJo- I feoj. Ponudbe na oglasni vanje 300-000« 37319-16 I odd. »Jutra« pod »Mesto«. 37410-2-la Posest Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naatova ali za šifro pa 5 Dim. (00) Stavbne parcele v poljubni velikosti, v lepi solnčni legi. pod ugod nimf pogoji_ proda Andrej Stanovanje sobe, kuhinje in pritikiin v Ljubljani ali bližnji periferiji (Sp. Šiški, Dunajski cesti) išče miren upokojenec brez otrok, točen plačnik, s 1. novembrom ali pozneje. Jazbec. Loka pri Zid. mostu. 37127-2a/a Solnčno sobo opremljeno, oddim solidni oseoi. Vprašati pri hišaiku na Tjršeri cest: štev. 36. 37630-33 Sostanovalca z vso oskrbo »t>rejmem za 600 Din v veliko in svetlo sobo v K rižev ništi ulici št. 4/1. 37645-23 Sobe išče Vsaka beseda 50 par: sa dajanj« caslova ali za šifro 3 Din. (2S-a) Katera blizu tramvaja vzame mirnega frizerja aa stanovanje. _ Podu (Sava m lahko nemško in franosko ter dem perilo v pranje. Pismeno na »Rapida Sv. Petra 25. 37383-23* Sobo snažno, strogo e-.par.raio, klavir v sobi ali souporaba, z navedbo cene. išče akademik. Daje tudi ln-s-trukcije iz predmetov tn klavirja (konser-atorist!). Ponudbe pod »takoj sobo 88« na oglasni oddelek »Jutra«. 37366-23» Prazno sobo v vojašnice kr«';* y iš£em z.a čea den oaso.ue osebe. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazna«. 37330-23 a -- ' . ,*oc,0n! Stanovanje Kregor.^Vizmarje^36984-^0 | ^ aR eni0lM>bm>, t j č e Vilo v Ljubljani petstan-ovanjsko, prodam.— Naslov v oglasnem oddelke I ki« »Jutra«. 36914-20 * rodbina dveh starejših resnih oseb. Nepretirane po-mdbe pod »Redni plačni-na oglasni oddelek Jutra«. 37176-31/a Parcele poleg kolodvora v Dev. M. v Polju prodam. Naeior v 'igla-snem oddelku »Jutra« 36913 20 Enodružin. hišico malo, kupim v Ljubljana j ali v okolici, eventuelno na Gorenjskem, za 20 do Čisto stanovanje sobe in kuhinje, išče samska oseba za november. — Ponudbe na o?'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Točna plačnica«. _372o.~2n/a Stanovanje 3_i sob in pritiklin, v pritličju, eubo podpritličje 25 000 Din. Ponudbe pod I ali prostore, ki' se dajo ft 7 n I J- -A .VAnflntMr litrom V »Jutra«. 37210-20 Hišo z vrtom _ r_____ eno ali dvodružinsko, v do- »Jutra« pod šifro do 50 abon-entov, iščem v mestu za takoj aH pozneje Ponudbe z navedbo cene in lege poslati na oglasni brem stanju kupim najraje za Bežigradom. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepi dom«. 37419-20 »Izkuh«. 37431-2.1.0 Sobo odda 7-stanovanjsko hišo | vogalno, z vrtom prodam v Rožni dolini. Luč, vodovod in kanalizacija. Cisti letni donos 25.000 Din. — Cena 300.000 Din. Naslov v oel. odd. »Jutra«. s 37392-20 Vsaka beseda 60 par: a* dajanj« naslov* aH ta šifro 8 Din. (23) Stanovanje Opremljeno sobo z dvema posteljama oddam. Roina dolina. Cesta X št. 25 (pod Rožnikom). 37676-23 Gospoda kot sostanovalca na stanovanj« in hrano sprejmem r lepo in čisto sobo za 500 Din mesečno — brez brane pa za 150 Din. — Sv. Jakoba trg štev. 5. 37614-23 Dvosob. stanovanje i e ^^ S sESni-atf*. % 2 osebama v SUnič^vi^ul^ Vsaka beseda 1 DVn: sa dajanj« naslova ali ta šifro pa S Din. (31) dam. Naslov v og!. odd. »Jutra«. 37361-21 Dvosob. stanovanje parketirano, blizu Stadiona oddam takoj ali e 1. novembrom. Jarniikova ul. 11 37375-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami, nekaj vrta oddam. Stepanja vas 105. Kodeljevo, nasproti Kar-meličank. 37387-21 ci št. 13. Opremljeno sobo s hrano ali brat takoj^ oddam, desno. Bleiweisova 5/HL 37363-23 Sobo lopo opremljeno * novim pohištvom, oddam, na že [jo tudi s souporabo ko hj ni«. — Frank openska 12 37639 2S Mesečno sobo s posebnim vhodom, nasproti sv. Krištofa, iščem s 15. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« o^d »Sv. Krištof 1933«. 37431-23:'« Opremljeno sobo s strogo seperiranim vhodom s"stopDjišča, iščem ta takoj. Ponudbe na og'«s. oddelek »Jutra« pr-d šifro »Sapariirana«. 37428 23/» Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova *K za šifro pa 5 Din. (29) Majhen pisalni stroj kupim ta cca 1500 Din. — Naslov pove ogl »Jutra«. oddelek S70S5-29 Mizar, kombiniran stroj . krožna žaga, vrtala: etr&J in reskaini stroj, M^jn-čen z dvemi električnimi motorji, naprodaj. Za polovico zneska se vzenie tudi hranilna knjižica.. Mizarstvo »Sava«, K gorska 18. ,>/289 ^ Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« nasiov« aH M iifro pa 6 Din. (33) Štajerskega domačega vina prodam 600 litrov zaradi selitve po Din 4.60 od 50 litrov naprej 5a k.eti Tržaška cesta št- 25. ViS. — Vinognadnik lasper. 37368 33 Pozor! Vlasteiinska vina Dvorni svetnik dr. Gitttav Kokoschinegg, Počehova prt Mariboru, staro « novo vino od 6 'Jtrov naprej po Din 4,- in «—^33 .iiejujt DavoriD tiavljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll timnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kol uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani