D a r i.
Na podporo M. Lista i Novin so dariivali:
Srednja Bistrica 56 K. 90 f., v Trnji nabrala Tkalec Ana 88 K. 50 f., v Brezovici nabrala«Špilak Bara 31 K. 50 f., časnike Marijinih sedmerih radost z Brezovice 10 K., v Žižkih nabrao Prša Janoš 85 K. 20 f., Mencigar Štefan p. 104. b. 3 K., Lipa 105 K. 70 fil., Gumilica 86 K 32 f* Renkovci 88 K 70 fil.
Po 1 K.: Markoja Geta, Lonec Marija iz Odranec, Virag Marija, Kondor Ferenc iz Sakalovec. — 1 K. 60 fil.: Rože M. 7 Radosti. — Po 2 K\ Dravec Ana z Gomilic, Kovač Štefan top-ničar, Gjura Treza z G. Bistrice, Koštric Štefan, Kotnjak Janoš 48. pp. Po 3 K: Balažic Matjaš. Po 4 K: Mesartč Štefan p. 29. pp., Andrejek Janoš podd. 19. dmbr. pp., Gerič Štefan trenski vojak. Po 5 K: Ferenčak Martin od Lipe, Jerič Ivan sanitfeč. — Po vekših zneska/i: Luk Janoš, vojni delavec 6 K, Lebar Štefan 20 dmb. 10 K, Šomen Janoš 300. dombr. 10 K, Edšidt Matjaš pazitel zavzetih 15 K, Zerdin Jožef p. 48. pp. 12 K, Balažek Jožef nabrao v M. Po lani 44 K, Krašči 31 K 50 fil., Koštric Jožef nabrao v Žižkih 83 K 60 fil., Hozjan Jožef nabrao v Polani 156 K. 20 fil., — Antolin Gizella 60 fil.
Pod Lipov so dariivali: Tivadar Ferenc i žena 6 K; po 4 K: Zver Ivan, Sobočan Peter; po 3 K: Zver Marija, Zadravec Matjaš; po 2 K: Matjašec Štefan, Pal Štefan, Zadravec Matjaš viirar, Duh Anton, Duh Štefan, Zadravec Ivan, Sobočan Martin, Horvat Matjaš, Sobočan Štefan, Matjašec Mihal, dve Duh Ani, Pucko Jožef, Sobočan Štefan, Diih Ivan, Balažek Martin, Dogar Matjaš, Horvat Jožef, Tkalec Matjaš, Duh Štefan, Gjorkoš Štefan, Žalik? Ana 1 K 60 fil.; po 1 K 20 fil.: Horvat Štefan, Ferčak Peter, Diih Treza; po 1 Kr Zadravec Andraš, Horvat Štefan, Zver Štefan, Zver Ana, Maroša Ivan, Smodiš Mihal, Zver Peter, Diih Klaia, Zadravec Ferenc, Zver Matjaš, Zadravec Andraš, Zver Martin, Fotivec Martin, Zver Bara, Litrop Štefan, Zadravec Andraš, Matjašec Matjaš, Zadravec Manka, Zadravec Štefan, Zadravec Jožef, Gjorkoš Jožef, Matjašec Ivan, Markoja Jožefa žena, Horvat Martin, Litrop Marko, Tkalec Andraš, Tomec Štefan, Zerdin Jožef, ŠOmen Orša, Antolin Marija, Skledar Anton; — v filerah: Matjašec Marko, Casar Marko, Balažek Bara, Zadravec Štefan, Horvat Peter po 60, Petek Jožef 80, Horvat Orša, Pucko Štefan, Petek Jožef, Zadravec Klara i Manka, Gjorkoš Roza po 40, Ška-lič Ana, Pal Štefan po 50, Forton Peter 30. — V Renkovcih nabrano: po 2 K: Horvat Bara, Matjašec Orša, Toplak Štefan, Tratnjek Ferenca dovica, Toplak Ferenc, Jerič Jožef, Tratnjek
Leto XIII. Štev. 8.
g. Aug. m 1.
POBOŽEN MESEČEN LIST.
Vrejuje ga z dovoljenjom visešnje cerkvene oblasti: K L E K L JOŽEF,
plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserfold, (Zalamegye).
Prihaja vsaki mesec 8. na veseli spomin petdesetletnice, I. 1904. dec. 8. obhajane zavolo razglašenja verske pravice od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, šteri den je te pobožen list vogrskim Slovencom kak prvi slovenski list do rok dani. Cena M. Lista z Novinami vred, či skupno hodi v edno faro, je 4 K., vsakomi na njegov lasten naslov 6 K., v Ameriko 12 K. KM. Listi dobijo naročniki proti konci leta Kalendar Srca Jezusovoga. M. List prihaja vsaki mesec, Novine vsaki tjeden. Naročniki so deležni sadov več kak štirijezero sv. meš na leto.
Deva sveta
V	nebo vzeta, Si denešnji den, Večna slava
Te obdava, Mati vsem ljtidem. Vsi svetniki
V	punoj diki Men*e so kak Ti, Vseh svetloba
Velikameša.
Je medlovna, Tva se bolj' blišči. Vse lepote, Vse dobrote Nebe in zemlje V večnoj slasti Moro zrasti, Prido li pod Te. Više vseh si, Samo Večni
Je več od Tebe, Tvoja slava Napunjava
Vse z nebes, z zemlje. Dale sega Kak je neba Tvoja slava, čast, Ve je tvoje Srce Božje, Tvoja večna last.
Srčen.
t
Razlaganje katekizma po nedelah i svetkah v vsakoj hiši.
Katekizem.
Što je Duh sveti? Duh sveti je tretja božanska oseba (peršona), z Očom i Sinom eden pravi Bog.
Kaj dela Duh sveti v človečoj duši? Duh sveti človeka na dobro pomaga ino ga posveti.
Razlaga.
29. Nedela.
Ljubezen božja se je razlejala v naših srcah po svetom Diihi, ki nam je dani. (Rim. V. 5.)
Z teh reči že lehko spoznamo, što je Duh sveti? Č*e on božjo ljubezen razleva po srcah človečih, to je on ne drugo, kak božja ljubezen. Oča Sinu svojega večnoga i Sin svojega večnoga Očo po večnom svetom Diihi ljubi. Sveti Duh veže vkup Očo in Sina Boga po ljubezni, on je njidva duh, njidva ljubeča natura. »Bog je naime, kak sv. Pismo pravi, ljubezen.< (I. Jan. IV. 16.) Če je pa sveti Duh večna ljubezen, te je delo njegovvo tudi ljubezen. Vsaki naime tisti posel opravla, šteri z njegove narave, njegovoga stana shaja. Zato predga duhovnik, meštrijo zvršava mešter, polje obdelava kmet. Kaj je na koga poleg božje vole i poleg lastnosti njegove nature zavii-pano, tisto zvršava. Ravno zato pa, da je Duh sveti ljubezen, ne more drugo opravlati kak dela ljubezni. On ljubezen leva na duše. To je njegov posel. Oča nebeški je stvoro svet, Sin ga odkupo iz ljubezni do nas, sveti Duh ga pa vči kak naj povrne to ljubezen Očino in Si-novino, kak naj ljubi Boga, zato vleva ljubezen v duše človeče. Premislimo si to delo svetoga Duha. Glejmo, kak nas vči ljubiti Boga, naj mo dobri vučenci njegovi, pravi ljubitelje neskončno ljiibeznivoga Boga, ka n»o iz ljubezni do njega ljubili trpljenje.
30.	Nedela.
„Zemlja je pa bila pusta i prazna i tema je bila na površji globočine i duh Božji je plavao nad vodinami." (Gen. 1. 2.) To nam pravi sveto Pismo od stvorjenja sveta. Zmislite si, drage duše na začetek sveta. Bog sam nam naznanja, da je vse pusto bilo, brez svetlosti, sama voda i trda zemlja. Je mogoče kaj strašnejšega misliti ? Nieden trak svetlosti ne prehodi to nezmerno zemljo, niedno drevo jo ne okrasi, niedna rožica na njoj ne precvete, niedna ptičica se na njoj ne zglasi. Celi svet je kak en velikanski grob. Ali glejte, kaj je to nad vodinami? Kaj plava, kaj plahota tam v toj smrtnoj pokrajini? Duh ljubezni. „Diih božji je plavao nad vodinami." Sveti Duh, večne ljubezni Duh plahoče nad vodinami pa zavolo njega, zavolo njegove ljubezni, z šterov je napunjen, spregovori Oča Bog: JVaj bo svetlost." (Gen. I. 3.) 1 zasijala je svetlost v smrtnoj tmici i razločile so se vodine od suhe zemlje, napunilo se je oboje z stvarmi, rastlinami, razprostrla se je sunčna neba nad zemljov i nad ves te velikanski svet je postavo Bog malo stvorjenja za kralja: človeka. Pravo je naime: „Stvorimo človeka na našo podobo i spodobnost, naj kraljuje nad celov zemljov." (Gen. 1. 26.) Glejte, to je delo Duha ljubezni, svetoga Duha. Smrt je premenjena v življenje, tema v svetlost, pustina v rodovitnost, nezmožnost v kraljestvo. Duh Oče nebeskoga, duh Sina božjega, duh ljubezni, sveti Duh Bog je plavao nad vodinami, nad temov, nad praznotov, nad smrt-jov i vse je premenjeno. To dela Duh sveti v naturi, v naravi i to dela tiidi v dušah.
31.	Nedela.
Brez svetoga Duha duša nema življenja. Kje ne ga sv. Duha, tam je smrten greh, je pekla sen, je ležišče hudih duhov.
Svetejše dtiše človeče ne bilo, kak je Jezusova. I
čido delo je ta presveta duša? Dobro poslušajte, kaj pravi Gabriel nadangel Mariji: „Duh sveti pride nad tebe i jakost Višešnjega obsenca tebe, zato de se zvalo Sveto, štero se od tebe narodi, Sin božji." (Luk. I. 35.) Glejte, sv. Duha delo je stvorjenje našega Zveličara, sv. Duh je upodobo Jeziisovo telo i dušo, najčistejše telo, najsvetejšo dušo Sina božjega. Sam Jezus tiidi posvedoči to, kda pravi ,,Diih Gospodov je nad menov." (Luk. IV. 18.) „Duh modrosti i razumnosti, duh presveta i moči, duh znanosti i pobožnosti, duh bojaznosti Gospodove me napuni." (Is. XI. 2, 3.) To sam, večni Bog svedoči. Življenje, vse vrline, vse rože, vsa lepota i toplota duše je delo ljubečega sv. Duha.
32. Nedela.
Te najvekši božji dar, življenje duše, se po sv. Diihi razleva na nas. Po njem dobi duša življenje, po njem stane iz sna smrtnoga greha i začne živeti žitek božje dece. Jezus nam svedoči to: ,,Ki se znova ne porodi po vodi i svetom Diihi, ne more priti v nebeško kraljestvo." (Jan. III. 5.) Življenje duši Duh sveti deli; štera nema toga življenja, večnoga zadobiti ne more. V nebi vekomaj ži-vejo, mrtvec priti ta ne more. Na gostuvanje se ne zo-vejo mrtvi, nego.živi. Zato je ,dao kralj, kak je dragi Jezus v priliki od gostiivanja pravo, tistoga človeka vovrči, šteri je ne meo svadbenoga obleča, to je šteri je ne meo na duši življenja.
I to življenje Diih sveti prvič pri sv. Krsti da dušam. Njegova ljubezen da moč krstnoj vodi po zasliiženji Je-zušovom, ka zbriše vsaki zadužek greha i kazni pa na stržaj odpre vrata večnoga žitka pred vsakim okrščen-com. Po krsti ki vmerje, pred bi kakši greh včino, če jih prle ravno na milijone meo, zraven v nebo pride. Krst zbriše pekel i vice. To dela Duh ljubezni, Duh sveti. 1 njegove moč je skrita v vsako svetstvo, v belo hostijo tiidi, kajti on je Diih Jezusov. On odpre vretine suz v
očah, On potere trdokorno srce, On je gene na vsmil-jenost, On je davao krepost mantrnikom, On moč spoz-novalcom, On je obdržao nedužnosti venec deviškim dušam, On je okrepo pokornike, ka so se znali zatajiti, duhovnike, ka so znali goreče širiti kraljestvo božje. On je tisti, ki vodi Matercerkev, ar on je Duh ljubezni, Diih Oče in Sina, on je sveti Duh, molbe vreden pravi Bog, ki z Očom in Sinom edno jedino božjo naturo ma.
33. Nedela.
Ka edni življenje duševno mamo, ka se ne nevolimo sv. obhajila, štero nas varje smrtnih grehov, ka med pokvarjenim svetom le stanovitni ostanemo, ka nas niti nevole, niti dobrote na spravijo dol z prave poti, je ne naše zasluženje nego delo sv. Duha. Ka drugi v toj groznoj nevoli svetovnoga boja, kda božji bič tak glasno poka po ljudeh kak od občinskoga potopa še niednok ne, ka pravim, drugi v toj groznoj nevoli le se ne vemo zatajiti, le iščemo samo tisto, kaj telo žele, z duše se pa spozabimo, ka se nam ne vsmilijo ne rane, ne siromaštvo, ne mirajoči, ne pokojni, ne jokajoči, ne blodni, nego samo lasten žep i blek, je znamenje, ka božjega Duha nega v nas. Kje je on, tam je življenje duševno, tam je zatajuvanje v svetosti. Glejte Jezusa, Marijo, sv. Jožefa i druge svetnike, ki so napunjeni bili z sv. Duhom, kaj so ljubili?
Jeli križ z ljubezni do Bogla i bližnjega. Radi so se zatajili, naj Boga odičijo i duše zveličajo. To je tudi naša dužnost. Zato pa prosimo sv. Duha, naj nas napuni z svojov ljubeznostjov, ka se križa ne zbojimo, nego ga obimnemo. če poljubimo križe, šteri se nam ponujajo, te se spremeni tak vse v našoj duši, kak se je pri stvor-jenji sveta — pusta, mrtva, temna naša duša postana živa, se spremeni v grede, na štere sija ljubeznivo ri-salsko sunce i zbuja v njihovih gredicah rožice jakosti, edne lepše od drugih.
Snežna Devica Marija.
Pod naslovom »Snežna Devica Marija«, aug. 5. časti Maticerkev BI. D. Marijo, Mater Jezusovo.
Zrok toga naslova i celoga svetka je sledeči. Za časa Liberija rimskoga pape je živo v Rimi bogat ple-menitaš: Janoš z svojov pobožnov tovarišicov, šteriva zakon je dober Bog ne blagoslovo z decov. Kak pobož-niva krščenika sta vervala, ka vse Bog ravna, vervala sta zato to tudi, ka je njegova sveta volja, da nemata dece. To bi zdaj samo radiva znala, kam naj svojo vrednost data, na kakše namene jo razdelita, jeli na siromake, ali na samostan, ali na cerkev ali kakše druge dobre namene. Naj se popolnoma ravnata po božjoj svetoj volji, zročita celo svoje imanje v last BI. D. Marije pa z gorečimi molitvami prosita to dobro nebeško mater, naj sprejme mildstno njidva ponudbo pa njima kakše znamenje da, na koj naj obrneta svoje imanje.
Velikodušne ponudbe je Jezusova presveta mati ne zavrgla. Pred aug. 5. tisto noč se je prikazala Janoši i ženi kak i sv. oči Liberiji pa njim je naznanila, ka je ponujeni dar sprejela i to žele, naj se ž njega njej na čast tam cerkev zozida, kje drugi den v Rimi sneg najdejo.
Aug. 5. so se Rimljani na veliko čudo zbudili. Gora >Exquilin« je z snegom bila pokrita te, kda so vročino komaj premagali. Še v zimi je redko sneg v Rimi viditi, ne pa augusta, v dnevah neznosne vročine. Vse šamri zato proti gori i zvedava po čudi, kaj bi pomenila. A le hitro se razširi vest po mesti, ka je Marija sprosila to čudo od Boga i/ cerkev žele meti na toj gori. Sveti oča Liberij zdaj veliko procesijo zberejo vkup i jo pelajo z gorečov pobožnostjov na snežno goro pa blagoslovijo tam mesto, kje de cerkev stala.
Presrečni Janoš z ženov je pa zdaj z podboje nov
Melinčka kapela, posvečena na čast BI. D. Mariji Snežnoj.
po toj velikoj čudi odlikuje od drugih v Rimi še štoječih Marijinih svetišč.
To je zrok, zakaj zovemo aug. 5. god za snežno MarijoT
radostjov podelo vso svoje imanje na zidanje cerkve, štera se zove snežna Marijina cerkev zavolo čudnoga sneženja v augusti ali pa velika Marijina cerkev, naj.se
Ma pa ta čiidna zgodovina jako pomenljiv navuk za nas. Povejte meni, Marijo ljubeče duše, ne bi ona mogla drugo znamenje tiidi dati? Jeli da, ve je mati Vsega-mogočnoga Boga, ki je že prvo čudo v Kani na njeno prošnjo včino. Zakaj si je zato znamenje snega zvolila, ma svoj poseben namen ? Te namen, se meni vidi, je eden ljubezniv opomin za sktišavane duše, opomin, naj od vročine nečistosti, pijanstva, nevoščenosti, srditosti skiišavane, mantrane duše sprevidijo, ka dobra mati nebeška ma hladilo za nje. Štera je mogla hladilni sneg poslati v najvekšoj vročini, ma oblast hladilno miloščo rositi tiidi v najhiijšem ognji skiišavanja. Koga mučijo zato nečiste skušnjave, — draga mladina, tebe pred vsem — koga terši pijanosti, nevoščenosti i srditosti nevgasljiv ogenj, naj beži k Snežnoj Devici Mariji. Ona njemi bo pomagala. Z vupanjom naj se njoj potoži, kaj ga žge in peče pa ponižno naj jo opomene na sneg, šteroga je v vročini puščala na Rim pa tak jo te prosi, naj na njegovo vročino i pečelino njegove diiše tiidi sneži blago-. dejno miloščo — če de stanovitno tak proso, čisti, krotki, trezen, ljubeznivi postane, čeravno bi meo že Juda-sovo srce.
V našoj Slovenskoj krajini je dvoje svetišče Snežnoj D. Mariji posvečemo. V podružnici Sv. Jiirja, v Fiiks-lincih cerkev i v podružnici Beltinec, v Melincih kapela. Ta prva že dugi čas gorstoji, ta druga je zdaj v najnovejšem časi nastanola i od njenoga vstanovljenja sledeče podatke mamo pri roki.
Leta 1912. je začea melinčki župan sam pobirati milodare za zidanje kapele i le hitro je je vkup sproso. Zemljo za žganje cigla je tiidi sam dobrovolno daruvao. Cela občina je na petao bila i od maloga do velikoga pomagala pri delanji cigla. Da so pa tu drva v želi, naj si je siromaška občina za žganje cigla more spraviti, je "teliko več cigla napravila i odala, ka si je za. te peneze mogla kupiti drva.
Leta 1912. je kapela pod streho prišla. Zidao jo je Jandel Anton iz Ljutomera; 1. 1913. je pa bila poslikana (namalana) od Košar J. od Sv. Jurja Štajarskoga. Pat-rone, Snežne D. Marije, kak i sv. Jožefa i sv. Alojzija, Srca Jezusovoga i Srca Marijinoga podobe so delane na Tirolskom i ž njimi je prišlo tudi vso drOgo lepo pohištvo v kapelico. Zviin podob se na steni vidijo: oz-notraj na oboki: Marijine podobe iz lauretanskih litanij, na steni ozvunaj Sv. Trojstvo, sv. Peter i sv. Pavel apoš-tola, sv. Križ, sv. Ana i sv. Florijan, oznotraj pa sv. Ivan krstitel i sv. Barbara."
Cela kapela, štera je 1. 1914. z velikov slovesnost-jov blagoslovljena, je siromaško melinčko občino 7763 K stala, kaj so vse sami dali, samo kelih so njim dariivali mil. grof Zichy Augustin iz Beltinec. Če k tem stroškom vzememo še to, ka so onoisto leto še šolo mogli za 15 jezer koron povati,te zaistino moremo zenkraj Melinčare od pete do glave pohvaliti, z drijgi kraj pa moremo po zrokah zve-davati, zakaj so stari že pokojni Melinčarje ne mogli kapele zozidati, kda so že cigel žežgani meli pa bili še premožni. Zrok je to: radi so pili. Melinčki indašnji pivci so na slabom glasi bili pri poštenih ljudeh. Cigel kapelsk1 so zodali i zapili, peneze svoje so zapili, vrednost so zapili, cela ves je na siromaštvo prišla. I to je zdaj pomagalo. Siromaštvo je ljudstvo streznilo, začeli so se ne ne h kupici nego k Bogi obračati i dobili so njegovo pomoč: cela občina se je pobolšala, streznila, v Marijino obrambo zročila i tak zača velika večina v njej napre-duvati pod plaščom Marijinim v časnih i večnih zadevah. Daj Snežna Marija, ka sosedne i druge slovenske občine tudi stopijo na pot Melinčarov: pod tvojim varstvom na pot treznosti i bogabojaznosti.
„Oča nebeški je jagode vsado, Žlathno jih dišati on je navado. Naj bi vučile nas, Njega liibiti, Naj bi nas vabile, Boga hvaliti."
Molitev k Mariji.
O Marija, znam ka so na sveti zablodjene ovce, štere bežijo od Jezusa: prosim Te, pelaj jih k dobromi Pastiri.
O Marija, či je kakša duša, štera v tom trenutki šče Boga razžaliti: prosim Te, zadrži jo, naj ne spadne.
O Marija, so ludje, šterim je že zadnja vora odbila pa so ešče tf smrtnom grehi: prosim Te, obudi jim popolno požaluvanje.
O Marija, so taksi ki zdaj zavolo nesreče ščejo mrmrati proti božoj modrosti: prosim Te, pripravi je, naj se vdajo v volo božo.
O Marija, so duše, štere od vseh zapuščene, trpijo v purgatoriumi: prosim Te, reši je.
O Marija, med mojimi znanci in prijatelji so, ki so mrzli do bože službe, do predge, so, ki so nevoščlivi,
sosede in bližnjega sovražijo, iščejo preveč sami sebe, svojo čast in pohvalo: prosim Te, vžgi jim plamen 10— bežni do Boga in bližnjega. O Marija, pred tvoje obličje položim svoje prošnje: prosim Te, posliini me.
Želemo mir?
Ode je mir, tam je boži blagoslov, gde je boži blagoslov, tam je vsega zadosta.
Ode pa je mir? pri šteroj hiži? Morebiti pri onoj, gde je mož pijanec, ali pri onoj, gde žena hodi našmin-tana in košnata, ali pri onoj, gde deoa delajo po svojoj glavi in ne v pokorščini do starišov? To je nemogoče.
O, da bi nas ta vojska navčila zaistino lubiti mir in ešče bole v njem živeti, ne pa samo zdihavati po njem!
Zdaj je čas.
Mislimo si ednoga človeka, šteroga so pregnali daleč iz domovine, daleč od njegove vesi in hiže, od starišov, od žene, dece in od vseh prijatelov. Te človek je obsojeni ostati do smrti tam v logi med divjimi zverinami, na dežji, vetri, zimi in vročini. Ali je ne grozno misliti na takše živlenje? Nekaj takšega, toda nepopis-nokrat strašnejsega se godi z grešniki v pekli. Nesrečni! Radi bi se ga rešili, pa ne morejo. Mi, či li ščemo, se ga lehke ognemo.
Za vsaki den.
Čujte ešče ednek to staro, toda vsaki den se po-navlajočo resnico: Dokeč ste na toj zemli, te mogli vsaki den nositi svoj križ. Tak je bilo vsikdar, tak je in tak bo. Zato je najbole, či se popolnoma vdate in potrpež-livo prenašate svoj križ.
Je li ne Jezus pravo: Či što šče iti za menov, naj zataji samoga sebe, naj vzeme. svoj križ vsaki den in naj hodi za menov. (Luk. 9, 23.)
Kaj se pa pravi hoditi za Jezušom? Trpeti kak je trpo On in priti po trplenji toga kratkoga živlenja v njegovo kralestvo.
Ščete priti v to kralestvo?
Naj vas to ne prestraši. Istina, pokvarjena natura in njene grešne nagnjenosti vam pravijo: Ne, ne! Križov, trplenja ne! Veselimo se, pijmo, jejmo in vživajmo na zemli! Križov nel
Toda jaj človeki, či ne bi meo križov v tom živlenji.
Poslušaj, kaj pravi nadale Jezus: Ki ne vzeme svojega križa na sebe in me ne nasladiije, on je ne vreden mene. (Mat. 10, 38.)
To toliko pomeni kak či bi pravo: Ki nešče Živeti poleg božih zapovedi, štere pravijo: ne smeš krasti, ne smeš nečistovati, ne smeš soditi bližnjega itd. je ne vreden mene; nadale: ki vidi, kak sam jaz noso svoj križ za ludi, on pa svojega nešče nositi z veseljom ali konči potrpežlivo nego mrmra proti Bogi, je ne vreden mene.
Pa vendar, vsi želemo biti Jezusovi prijatelji. Prijatelji? Da, Jezusovi prijatelji, toda ne v zadoščenji teles-noga poželenja, ne v vživanji alkoholnih pijač, ne v plesi, potepanji, gizdosti, ne v brezdelnosti in nevoščlivosti, nego tak, kak nam pravi sv. Pismo od Abrahama: »Abraham je postao boži prijatel zato, ar je bio poskušani z velikimi nadlogami. (Jud. 8, 22.)
Sv. Frančišek Šaleški je pisao ednoj bolnici: — Mislite si na s trnjom koronanoga Jezusa, tak ranjenoga in razdrapanoga, ka se njemi bele kosti vidijo; nato se pitajte, šteri več trpi, On ali yi-
Či se ščete iznebiti ednoga križa, Bog vam zna poslati težejšega. Trplenje, križ ide za človekom kak senca.
Dobro in potrebno je pa vsikdar mešati suze trplenja z balzamom vupanja na novo živlenje. Jeli se ne smejejo nebesa trpečemi človeki?
Pameten odgovor.
Protestant Stolberg je povrgeo luteransko vero in stopo v našo katoličansko Cerkev.
S tem se je zamero ednorni svojemi prijatelj, ki njemi je pravo: Jaz nemam rad takših liidi, ki svojo vero spreminjajo. — Tudi jaz ne — odgovori moder Stolberg. Či moji predniki ne bi spremenili svoje vere, meni se ne bi trebelo povračati v katoličansko. Či se protestant povrne v katoličansko vero, s tem ne spreminja vere, nego se povrne samo v ono vero, štero so predniki po nesreči zavrgli.
Na delo!
»Ki vidi svojega brata (bližnjega) v potrebi in zapre pred njim svoje srce, kak more biti lubezen boža v njem?« (Jan. 3, 17.)
Sv. Magdalena Paciška je mela za zgubleni tisti den, v šterom je ne skazala kakšega dejanja lubezni do bližnjega.
Čiijmo jo, kaj pravi: Oda jaz molim, mi Bog pomaga, gda pa svojemi bližnjemi v potrebi podam roko, jaz pomagam Bogi.
Strašna kriiga.
»Niedna kužna bolezen ne vničuje tak hitro telovne moči, kak nečistost, štera strašno podkaple zdravje in živlenje.« (Tissot.)
Mi pa smemo dodjati s svetim Alfonsom da: Vse pregrešnosti ranijo človeški razum, toda niedna ga tak ne vniči kak nečistost.
To je prava kuga za telo in dušo, posebno pri mladini. V onom človeki, ki se je dao v nečisti greh, opešajo tudi dušne moči. Spomin oslabi, razum otemne, vola opeša in postane neodločna za jakostna dela. Stanovske dužnosti so njemi težke, vse opravla brez veselja in spo-
lovine. Pusti molitev, odlaša spoved in sv. obhajilo; predge so ostre in duge, ogible se pobožnih knig in vsega, ka bi ga znalo odvrniti od grešne poti, zato dobro pravi sv. Alfonz: Nečistneži so podobni onim piticam, štere se raj pustijo pomoriti, kak bi pa zapiištile mrhovino.
Poboljšani črevljar.
Moravska pravlica.
Bio je ednok eden črevljar. Delao je navadno v soboto večer prek pol noči; dostakrat ešče v nedelo, da so že drugi od meše šli. V pondelek je pa navadno celi den svetio, kak dosta takših nerednih delavcev; ja ešče v tork je dostakrat sedo v oštariji.
Ednok kesno večer v soboto pride k njemi neki dimnikar in ga prosi za prenočišče. Črevljar se pa tak dela, kak da bi nikaj ne šlišao in šivle dalje. »Prosim vas, majster, njemi pravi dimnikar, dovolite mi, da pri vas prenočim. Prekesno mi je že domo iti.«
—	Nemrem, hiša je premala, — odgovori črevljar.
»Vej mi ne trbe dosta prostora« prosi dalje dimnikar.
—	Nemrem! — skrči čemerno črevljar.
Dimnikar na to odide, liki ne iz hiše, skrije se v
kuhinjo, potegne se v peč in naskori zaspi.
V nedelo zajtra je že sijalo sunce, črevljar je pa še vedno delao. Žena stane pa ga začne opominati: »Peter, Peter, ali se ne bojiš Boga? Liidje že v'cerkev idejo, ti pa ešče itak delaš, kak da bi delaven den bio.« — Jezik za robe! Pamet nedelska, — se zdere čemerno črevljar. — Dosta ešče mam dela, zato pa ešče dalje moram šivati. — Žena odide v cerkev. Po meši pride domo, pa moža še vedno pri deli najde. Med dverami se stavi pa pravi:
»Ža božjo voljo, Peter, nehaj delo!« Črevljar pa začne kunoti pa preklinjati, ter dalje šivle.
Na to odide žena obed pripravlat; da nazaj pride pa pri deli vidi moža, se razčemeri pa ga začne kregati: »Ka, ešče izda delaš? Božen človek, gotovo ešče vrag pride po tebe, ka neščeš bogati!« Med tem je pa zač-nolo močno goreti v peči; ogenj začne segrevati dimni-kara. Prebudi se, goriškoči; peč je pa bila prenisika, zato jo z hrbtom razno vrže pa v hišo skoči, ravno, da je žena pravila, ka ešče vrag pride po moža. Črevljar se prestraši, misli da je resan hudič prišeo po njega, potere glaž pa skoči na vulico, dimnikar pa za njim, žena pa za dimnikaron, ar je mislila, ka se je resan spunilo njeno prorokiivanje. Zato beži za njima pa kriči, kak najbole more: »Hudoba, prosim te, ne vzemi mi moža! Mož beži, beži, prekriži se!«
Tak so bežali vsi trije do sredine'vesi, kje je na dobro srečo ravno dosta liidi stalo. Mož ves zalecani se stavi, dimnikar tiidi pa se spoznata. Od toga dneva naprej je črevljar več nikdar ne šivao v nedelo pa tudi ne svetio pondelka ali pa torka.
Da bi se bar tak zgodilo vsakšemi Slovenci, ki is-tina ne šivle v nedelo črevlov, liki ide zajtra ob šestih k ranoj meši, pa pošteni liidje le prle pridejo od velike meše pa od večernice, kak on od rane domo.
Poslovenil M.
Testament.
Vmirajoči oča je k sebi pozvao jokajočo hčer in njoj je pravo: »Drago dete! Vidiš bliža se mi smrtna viira in vse bom mogeo zapustiti. Mnogo sam se triido ali ne sam si mogeo dosta spraviti. Tri reči pa vendar podediiješ po meni: gledalo, meklo in razpetje.
V gledalo se pogosto gledaj, ka spoznaš svoje napake, slabosti; z meklov pomeči samo pred svojimi dve-rami in se ne brigaj za napake drugih; če te raznovrstno trplenje in križi dojdejo, vzemi si v roke razpetje, glej trpečega Zveličara in pravi: »Liibi moj Odrešenik! Tisi bio mnogo nedužnejši kak jaz in vendar si mrgeo dosta več trpeti, kak jaz.«
Dete moje, s temi tremi rečmi si spraviš duševni mir, ki je več vreden, kak vsi zakladi sveta.
Deklina je nikdar ne pozabila očinoga opomina. Postala je dobra kristjana, poštiivali, lubili so jo vsi, ki so jo poznali.
(.HirnSk.)
Štefana žena, Tratnjek Janoš, Zadravec Štefan, Vinčec Jula, Hozjan Jožef, Koren Štefana žena, Koren Jožef vojak, Koren Ferenca dovica; N. 2 K 80 fil., Koren Ana 5 K; po 3 K: Koren Matjaš, Sraka Anton; Režonja Orša 2 K 40 f.; po 1 K: Vojkovič Ivan, Litrop Števan, Magdič Bara, Čiček Števana žena, Vinčec Jožef, Draškovič Števan, Draškovič Ana, Zavec Štefan, Ferčak Martin, Toplak Pavel, Stanko Janoš, Matjašec Jožef, Magdič Štefan, Šeb-jan Marica, Šomen Ana, Trboča Janoš, Toplak Števan, Ferčak Ferenc, Horvat Jožef, Vojkovič Ana, Koren Ivana žena, Markoja Štefan, Toplak Ana, Horvat Števana žena, Koroša Jožefa žena, Draškovič Ferenca žena, GjorkSš Ana, Pucko Štefana žena, Koroša Ana, Horvat Ana, Ferčak Štefana žena, Tratnjek Geta, Kiizma Ana, Draškovič Ivan, Csarni Jožefa žena; v filerah: Koren Ivan, Piicko Štefan, Litrop Pavel, Piicko Matjaš, Režonja Štefan, Csiček Ivana mati, Zver Ivan, Magdič Marko, Horvat Orša, Magdič Jožef pO 40, Režonja Jožef, Vinčec Bara po 20, Csiček Bara, Piicko Ferenca žena, Koren Jula i Ana po 50, Ferčak Matjaš, Petek Ferenc, Koroša Ana, Balažic Ana, Cserni Marko po 60. — V Gumilcih da-riivano: po 4 K: Sobočan Štefan Balažov, Maučec Štefan; N. 3 K; Jerebic Štefan 1 K 60 fil.; po 2 K: Tivadar Klara, Jerebic Marija, Petek Štefan, Rodi Marija, Lebar Ferenca žena, Lebar Verona, Žalik Ferenc, Tkalec Orša, Sobočan Matjaš, Kovač Ja-noša žena, Raj Andraš, Markoja Jožef, Kolenc Jožef, Lebar Štefan, N.; po 1 K : Ftičar Andraša žena, Kolenc Ferenc, Vinčec Ferenc, Ferenčak Ferenc, Balažic Jožefa žena, Balažic Ferenc, Horvat Magda, Banfi Treza, Dogar Štefan, Bagar Marija, Bohnec Janoš, Hozjan Ferenc, Kolarič Ana i Štefan, Tornar Ana, Raj Jožef, Cseh Mikloš, Cigan Štefan, Markoja Marko, Tornar Peter, Sobočan Jožef, Tratnjek Geta, Knaus Matjaša žena, Matjašec Petra žena, Žalik Marko, Markoja Štefan, Žižek Marko, Gerič Marko, Žalik Ana dovica,. Rodi Ferenc, TOrnar Kata, Balažic Bara; v filerah: Žalik Kata 50, Žalik Ana 40, Gjuran Marke 80, Horvat Štefan 32, Gjuran Ferenca žena 50, Raj Peter 60, TOrnar Jožef i Dogar Ivan po 70, Hozjan Štefan, Ftičar Ivan, Markoja Matjaša žena, Dravec Ana, Tivadar Ana, Rodi Marija dovica po 40, Horvat Anton 50, Markoja Jožef 20, Zver Marko 60, Dominko Ferenc i GjčrkOš Matjaš po 90, Balažic Janoš i Tkalec Ivan po 60, Sobočan Štefan 30. — Na Srednjoj Bistrici je nabrao Hren Ivan 56 K 90 f. Dariivali so: Ivko Martina žena 10 K; po 2 K: Kustec Ana, Hren Ana, Štimec Jurij, Kohek Jožefa žena, Vučko Anton i žena, Horvat Štefan i žena, Kelenc Martin, Gabor Treza, Ivko Ivana žena; Vučko Martin i žena 3 K; po 1 K: Ivko Jožef i žena, Vučko Magda, Tibaot Treza, Klajderman Štefan, Mlinaric
Ana, Kohek Štefana žena, Cigan Marija, Bohnec Ivana žena, Klaj-derman Martina žeaa, Vučko Štefan, Lebair Matjaša žena, Sobočan Matjaša žena, Lebar Jožefa žena, Vučko Jožefa žena, Balažic Matjaš i sjngha, Cigan Martin, Kohek Treza, Copot Jožefa žena, Kreslin Martina žena, Vučko Martina žena, Markoja Martina žena; v filerah": Tibaot Štefan 40, Utroša Marija 20, Kohek Matjaša žena 50, Gabor Janoša žena, Špiclin Ivana žena po 60, Bolinec Štefana žena, Krampač Štefan, Kramar Ivana žena po 40, Bobneč vMartin i žena 70, Lehko Treza 20, Gabor Mihal 50.
V M. Poletni dano: po 1 K: Balažic Mihalj, Hozjan Ivan, Lonec Terezia, Čeh Ana, Magdič Maria, Dervarič Terezia, Horvat Štefan, Gerič Ana, Hozjan Janoš, Žižek Štefan, Hozjan Kata,, Pucko Ana, Matjašec Marko, TGrnar Bara, Horvat Manka, Rado-3ič Andraš; po 1 K 20 fil.: Smej Bara, Hozjan Štefan; po 2 K: Horvat Jožef, Horvat Kata, Gerič Orša, Horvat Matjaš, Vuk Štef,, Horvat Ana, Balažek Jožef; po 6 K: Gabor Štefan; v filerah: Hozjan Marko, Hozjan Manka, Gerič Jožef, Magdič Jožef, vsaki 20, Gerič Kata, Hozjan Agota, Magdič Janoš, Hozjan Ferenc Balažek Štefan, Balažek Maria, vsaki 40; Horvat Pavel 30 ; Hozjan Ana, Hozjan Jožef vsaki 50; Horvat Marko, Vori Štefan, vsaki 60; Szep Jožef 80. Srce Jezusovo povrni obilno trud nabiračov i dar darovnikov. Vr.
VSEBINA.
Velikameša .............105
Razlaganje katekizma po nedelah i svčtkah v
vsako j hiši............106
Snežna Devica Marija .........110
Zlate Jagode.............114
Poboljšani črevljar ......... .	118
Balkanvi Erno Aisolendva i Muraszombat.