■ ■ ■ kadar so od holmov in hribov zapeli zvonovi, nam je bil korak lahek in prožen, lica so bila sveža, oči so gledale jasno in vese- lo, na ustnicah je bil smehljaj . . . Praznik, poln pesmi in veselja, ie bil na nebu, na planinah, na polju in senožeti, na belih cestah, kolovozih in klancih; in bil je naj lepši v naših srcih. /Ivan Cankar/ '■'g iste red !jy Australia Post “klica ti o n No. VAR 0663 Moja dežela Naslovna slika: Velikonočna idila v slovenskih planinah nas spomni na praznike naše mladosti . . . + + + VELIKA NOČ je tu in z njo tudi velikonočna številka MISLI. Spet malo pozna, pa menda le ne prepozna, saj upam, da bo po slovenskih domovih še pred prazniki. Poleg ostalega ima seveda obilo velikonočnih misli — ne za vzbujanje kake napačne čustvenosti,ampak v iskrenem namenu, da nudi bralcu tudi nekaj duhovnega za velikonočne dneve. Prazniki Vstajenja so bili stoletja del našega narodnega koledarja, prav kakor božični; mimo tega ne more niti rojak, ki je vero izgubil. Zato so naši spomini na dom ravno o praznikih kot so božični ali velikonočni še bolj živi ter nas z njimi rodni dom še bolj priklepa nase. Nič ni narobe v tem — menim, da bi bilo nekaj narobe z našo revijo, če bi enostavno prezrla praznik in ga komaj omenila mimogrede. Res niso MISLI zgolj verska revija, ampak skrbe poleg za versko tudi za kulturno življenje med nami ter so informativni list avstralskih Slovencev od vsega početka. Božje misli in človeške prinašajo v vsaki številki, včasih več enih, včasih drugih, kakor pač nanese. Včasih so kar preveč človeške, kot je svoj čas uredniku poočital J. Čuješ. Vsem ustreči še Bog ne more. Dobro mi de ob pohvali, pa tudi kritiko rad sprejemam, dokler je dobronamerna. Vsekakor: prazniki so tu. Veselo veliko noč vsem, ki berete MISLI! — Urednik in upravnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam j ih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL, PART I. je že dospel iz ZDA in je spet naprodaj. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Izdal Slovenian Research ( enter of America - Cena 10. dolarjev. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) A. L. C eferin (ed.) — Cena 11. dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLKSONGS -A. L. Ceferin (ed.) Cena knjižice z audio • kaseto vred b. dolarjev. ANG LESKO-SLOVENS KI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. Komac - Škrlj - Cena 1 I.— dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga esejev Dr. Marka Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10. dolarjev. LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom skupaj I 2. dolarjev. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. del. Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseli treh zajetnih knjig skupaj je 40. dolarjev. (Posamezne knjige: 7.-, 9,-in zadnja 28. dolarjev.) STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, I del. Odlična študija razvoja dogodkov 1941 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozaložba v Rimu. Cena 13,- dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja, ('ena 2,- dolarja. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dolarja. V ROGU LEŽIMO POBITI - Opisuje Tomač Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. Cena 2. dolarja. NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena 10. dolarjev. VOJNA IN REVOLUCIJA Roman Franka Bilkviča na 708 straneh je izšel v Argentini Cena broširani knjigi je 15. dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA - A vtobiografska razmišljanja je zapisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini Cena 13. dolarjev. CERRO SHAIHUEQUE - Pisatelj je naš argentinski planinec Vojko Arko in to ni njegova prva knjiga o gorah. Cena 10,- dolarjev. mieli III I (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian Language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia Izdajajo slovenski frančiškani v Avstra liji + Urejuje in upravlja (Editorand Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’BECKETT ST. KEW, V|C. 3101 Tel.: (03) 861 7787 Poštni naslov MISLI, P.O.BOX 197, KEW, VIC. 3101 + Naročnina za leto 1989 (Subscription) S 8. - , izven Avstralije (Over se as) S 15.— ; letalsk o s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing) Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 Tel. (03) 387 8488 bo misli 1 v j • !. »n Loveske Leto 38 Št. 3 MAREC 1989 VSEBINA: Slovenska velika noč — Zora Tavčar — stran 33 ■ Velikonočno voščilo slovenskih škofov — stran 34 Velika nedelja — pesem — Ljubka Šorli — stran 34 Velikonočno razmišljanje — Stanko Otip — stran 35 Neminljiva Slovenija ~ poslednje delo pok. C. Žebota — Zvonimir Hribar — stran 36 Družinski prazniki — N. v "Družini" - stran 39 Slovenščina — Cilka in Jože Žagar — stran 40 Približanje pesniku F. Balantiču — Arh. J. Vombergar — stran 42 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne — P. Bazilij — stran 43 Izpod Triglava — stran 46 Sveto pismo v našem slovstvu — Bog spregovori po naše — P. Tone — stran 48 Središče svete Družine, Adelaide — P. Janez — stran 50 Premakljivi svečnik — roman — Lojze Kozar — stran 51 Naše nabirke — stran 51 Marija žalostna — pesem — France Bevk — stran 54 Središče svetega Rafaela, Sydney —PP. Valerijan in Ciril — stran 55 Z vseh vetrov — stran 58 Kotiček naših mladih — stran 60 Križem avstralske Slovenije — stran 61 Smeh je zdrav celtf ob sodobni ljudski modrosti... — stran 64 SbQVENSKA VELIKA NOE KO gre pri nas na pomlad, se v slovenskem srcu davni spomin prebudi: velikonočno izrotilo rodov v globinah spet oživi in kjer koli po svetu nai Človek v velikem tednu obstane — kakor da daljno zvonjenje krog njega v ozračju se zgane: ko da pritrkava ne le iz zraka, marveč iz same slovenske krvi. . . Taka je tisočletna moč izročila slovenske VELIKE NOČI! In za hip ni več Kanade, ne Združenih držav, ne argentinskih, ne avstralskih daljav — domovina daljna zablešči v očeh celo tretjih, četrtih rodov — in takrat srca vseh iščejo v stari kraj domov . . . In glej: pritrkava od vsepovsod, kot od samega neba — in kakor da so na lepem spet vsi doma: že so med griči s slovenskimi cerkvicami in v belih mestih s slovenskimi stolnicami; in kakor da bi tedaj ves narod si roko podal, da skupaj z vsemi slovensko VELIKO NOČ' bi praznoval; in ko da so vsi domači zvonovi — doma in v tujini — sc v eno samo praznično pritrkavanje zlili. Če prisluhnite v svetem jutru, boste slišali vsi pesem davno in hkrati današnjo, ko iz domačih krajev k VELIKI NOČ/ zvoni ... ZORA TA VČAR VESELA A L E L V J A VSEM duhovnikom, redovnikom, redovnicam in celotnemu božjemu ljudstvu doma, v zamejstvu in na tujem želimo slovenski škofje, da bi po 'štiridesetdnevnih spokornih vajah svetega postnega časa vsi bogato doživeli duhovno prerojenje in veselje ob slavju Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Velikonočna skrivnost je središče naše vere in temelj novega načina bivanja za vse odrešene. Naj vam bo vsem velika noč zares globoko doživetje vere, trdnega upanja in porast ljubezni do Boga in bližnjega! To je letošnje velikonočno voščilo SLO VENSKIH ŠKOFO V Ob sončnem vzhodu čudež veličasten ožarja z upanjem Jeruzalem in daje moč pobožnim ženam trem — že nekaj dni jim čuden strah je lasten. Ko h grobu Sina božjega dospejo, zaslišijo kot ljub in drag pozdrav besede angelske:"Gospod je vstal! In pojde pred učenci v Galilejo." Velika nedelja Z dogodkom tem se pismo je spolnilo . .. Ob njem spoznal je človek sporočilo, da onkraj groba čaka ga življenje. Tesnoba, strah pred hudim, dvom, trpljenje, ob Kristusovi zmagi vse izgine. Plačilo zvestim — sreča, ki ne mine. LJUBKA ŠORLI NA poziv, naj bi vsak imenoval besede oziroma poj-me> ki sodijo zanj v sklop pojma “zdraviti”, so navzoči našteli sledeče besede: tolažiti, zaupati, ljubiti, poslušati, potrpeti, sočustvovati, čas imeti, streči, negovati, rane spoznati, pomagati nositi, prositi, moliti. Priznati, hvaliti, dobro hoteti, tišina, mir, molk, to- Velikonočno razmišljanje Plota, nežnost, pozdrav, nasmeh, nagovoriti, pisati, nekoga obiskati, pomagati, opogumiti, sprejeti, povabiti, spremljati, iznajdljiv biti, zanimati se, varstvo, povezati, mir skleniti, braniti, vzajemen biti, deliti, Podariti, oprostiti, svetovati, svariti, posredovati, u-panje vzbujati, praznovati, odpustiti .. . Pomota? Kje so ostale v zvezi z zdravljenjem besede: tableta, zdravilo, zdravnik, bolnišnica, injekcija, kopel, operacija itd ? Vprašanje, ali res ne gre za pomoto, je umestno, ko vendar vemo, kakšne tone zdravil v najkrajšem času Pogoltne človeštvo. Prav tako enostavna celotna zadeva seveda ni, toda "iso zdravniki in tudi mnogi drugi dandanes kot prvi ugotovili, da je človek enota telesa in duše in da je velika večina obolenj duševnega izvora. Poglejmo v naše skupnosti, začenši od družin pa tja do družab-n,h in političnih organizacij ali kamor koli drugam ~~ vedno manj je soglasja in vedno več posameznih pametnjakov, ki si domišljajo, daje njihova pot prava in edino prava. Največ soglasja si ne pridobi tisti, 1 je najboljši, temveč tisti, ki je najbolj spreten. Kaj zato, če laže! . . . Ta shizofrenost, ki se poraja lam, kjer človeka raz-trgava na eni strani njegovo najgloblje prepričanje in na drugi strani pritisk s strani družbe, ki ga vleče v s,,'er proti njegovemu prepričanju, je gotovo eden ■ziried vzrokov obolenj. Drugi je sebe prepričal takole: Če hočem biti uspe-Se,i in kaj veljati, moram dobro zaslužiti, saj naj bi se 1,1 °ja uspešnost videla ludi na zunaj. Posledica tega f*a je, da mi primanjkuje časa za človeka ob sebi, ki ll1e potrebuje. Goije temu, ki bi se me drznil na to "Pomniti! Nahrulim ga, saj vendar lahko pričakujem nekaj razumevanja od svojih najbližjih. Nezaslišano! Mnogo smo odkrili, strašno smo uspešni, čedalje (,*j bogati. Toda glej čudo prečudno: kljub temu si S^nio na živce in ubijamo drug drugega. To se sicer ne vidi neposredno, to zvemo včasih samo od tistih, o katerih nam sporočijo, da so nenadoma umrli, ker med nami niso hoteli ali niso mogli več živeti. Zazeblo jih je bilo med nami in so enostavno zmrznili. Niso imeli časa, da bi jim bili pogledali v obraz, ali da bi jih bili vprašali: kako ti je, prijatelj? Naš pogled je usmerjen venomer naprej, v boljšo, lepšo in srečnejšo bodočnost. Nekega dne se bomo na tej poti ozrli okrog sebe in bomo ugotovili, da smo sami, strahotno sami . . . Zakaj ta misel o bolezni in zdravljenju? Zato, ker te dni obhajamo velik praznik ob spominu na največjega Zdravnika. Obhajamo veliko noč, praznik vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Jezusovo vstajenje od mrtvih ... — kako tuj se mi zdi ta stavek, če ga v mislih postavim v vrvež naše potrošniške družbe! Kako tuj, čeprav vsi vemo za ta dogodek pred dva tisoč leti: Jezusa so trpinčili in umori- li, tretji dan za tem pa je vstal od mrtvih. Ne samo, da za ta dogodek vemo — krščeni smo na ime tega Jezusa Kristusa. Imenujemo se k r i s t j a n e — in sicer ravno zaradi tega dogodka! Ker je ta Jezus s svojim vstajenjem premagal smrt in nam zagotovil, da je tudi naša smrt le prehod v novo življenje, zaradi tega smo kristjani. Apostol Pavel piše:“. . .Če pa Jezus ni vstal,je prazna naša vera!” Začel sem o zdravljenju in poudaril Jezusa kot Zdravnika. Janez Krstnik, ko je bil v zaporu, pošlje svoje učence vprašat Jezusa, če je on tisti, ki naj bi prišel, ali naj čakajo drugega. Jezus je odgovoril: “Pojdite in povejte Janezu, kar ste videli in slišali: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so zopet čisti, gluhi slišijo, mrtvi šo obujeni k življenju in ubogim se oznanja blagovest!. . To veselo sporočilo je namenjeno tudi nam, tebi in meni! Tebi, ki nisi odrasel samo s svojim telesom in s svojo poklicno izobrazbo, ampak tudi s svojo vero, tega ni treba poudarjati. Sam čutiš, da ti je vera v tega Jezusa Kristusa postala vir življenjske moči. Tebe pa, ki s svojo vernostjo ne veš kaj početi, ali pa je sploh nimaš, ta kratki članek tudi ne bo prepričal. Ni čuda. Tega, kar za svoje življenje trenutno potrebuješ, imaš v izobilju, saj si se na vseh potrebnih področjih temeljito izpopolnil. Imaš svoj naslov in svoj poklic. Zavestna vernost bi te pri tem le ovirala, si se morda prepričaj. Svojega otroka boš dal (dala) krstiti, a ob prvih vprašanjih, ki ti jih bo stavil, boš opazil (opazila), da si s svojo vernostjo ostal (ostala) otrok. Čas je, da se resno vprašaš, kaj dejstvo, da si kristjan, zate pomeni. Otroški čevlji so ti odveč: ali jih vržeš proč, ali pa jih potisneš v zadnji predal svoje podzavesti. Kristjan si. Za veliko noč boš počival, gledal televizijo, morda šel v naravo, obiskal kakega znanca . . . Morda se boš udeležil tudi bogoslužja v cerkvi. Če boš šel tja, pa pojdi iz prepričanja, ne le iz navade! Jaz osebno sem prepričan, daje Jezus Kristus zares ozdravljal, da je oznanjal blagovest odrešenja, da je trpel in umrl in daje vstal od mrtvih — zate in zame! Želim ti iz srca, da se ravno ob tem prazniku na novo odločiš ZANJ tudi ti. Zdravje boš začutil v sebi. Našel boš novo luč in pravilno smer na svoji življenjski poti. STANKO OLIP mmuom Poslednje delo pokojnega CIRILA ŽEBOTA imamM POKOJNI univerzitetni profesor Dr. Ciril Zebot ali Čiro, kot je bil poznan med prijatelji, je izšel iz rodu katoliško usmerjenih slovenskih dijakov, ki so se odločali za vseučiliške študije s posebnim namenom: da bi jim univerzitetna vzgoja čimbolj razvila umske sposobnosti in jih tako pripravila za delo, posvečeno utijevanju in razvoju slovenskega naroda na kulturnem, gospodarskem, političnem in verskem področju. Za popolno razumevanje Žebota in njegovega poklicnega delovanja ne smemo prezreti dejstva, da je Žebotova študentovska mladost dozorevala v dobi političnega razočaranja in celo preganjanja, ki ga je slovenski narod doživljal v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, preimenovani s kraljevim odlokom dne 3. qktobra 1929 v “kraljevino Jugoslavijo”. To je bila doba dvorsko-vojaške diktature, uvedena 6. januarja 1929, in šele po nasilni smrti kralja Aleksandra 1. (dne 9. oktobra 1934 v Marseillu, Francija) polagoma in le delno prilagodena za demokratično ureditev med narodnostnimi skupinami Jugoslavije, a ponovno tragično prekinjena z vojno leta 194f. To je bila doba, ko je bila Jugoslavija razdeljena na devet banovin, ime Slovenija zamenjano z označko “Dravska banovina”, Bela krajina za dve leti priključena hrvaški Savski banovini, SLS (Slovenska ljudska stranka) in katoliško usmerjena kulturna, vzgojna in telovadna društva (Prosvetna zveza, Slovenska dijaška zveza, Orel . . .) prepovedana, vidnejši slovenski katoliški politični voditelji z dr. Korošcem na čelu internirani, mnogi slovenski profesorji in državni uradniki pa premeščeni na jug. Nič ni čudno, da se je v takem političnem ozračju mladi Ciril Žebot vključil v katoliško akademsko skupnost, kije na ljubljanski univerzi - akademsko in upravno neodvisni ustanovi od državnih oblasti — postala v tej dobi žarišče slovenskega odpora političnemu centralizmu in nosilka ideje “Višarske Slovenije”. Žebotov rod, ki izhaja iz vasi Selnica ob Muri v šentiljski župniji, dobesedno na nemško-slovenski narodnostni meji, severno od Maribora, je bil poznan po svoji slovenski zavednosti. Cirilov oče Franjo Žebot, rojen 1881, se je že kot mlad kmečki fant vodilno udejstvoval v narodnoobrambnem in krščanskosocialnem gibanju na Štajerskem. Bilo je neizogibno, da je to delovanje očeta Franja privedlo v stik z dr. Antonom Korošcem, kije takrat (1898) kot šestindvajsetletni duhovnik prišel v Maribor za prefekta v dijaško semenišče. Od tam je začel povezovati slovenske borce na narodno ogroženem ozemlju v prosvetne krožke. Kot enega najbolj delovnih borcev je leta 1910 povabil Franja Žebota v Maribor. Tam je bil Cirilov oče v avgustu 1911 imenovan za urednika časopisov “Slovenski gospodar” in “Naš dom”, ki jih je Korošec začel izdajati že leta 1901, in pa časopisa "Straža”, ki je kot izrazito narodnoobramben list po Koroščevi zaslugi zaživel v marcu 1908. Pokojni dr. Ciril Žebot, rojen 8. aprila 1914 v Mariboru, ni podedoval po očetu le katoliško podlago in Vere v slovenstvo, temveč tudi njegovo vodilno borbenost z nesebično pripravljenostjo darovati vse svoje sposobnosti za ohranitev slovenskega življa na našem narodnostnem ozemlju. Značilnost Cirilove osebnosti so mu zagotovile spoštovanje vseh, katerih življenjska pota so se srečavala z Zebotovo življenjsko potjo. Nedvomno so se priče-'e oblikovati že v njegovi rani mladosti. Ni mu bilo še dobrih deset let, ko je začel spremljati očeta Franja, ki je bil leta 1923 izvoljen za mariborskega poslanca v beograjski parlament, na različne narodne shode in Prireditve. Cirilove, po očetu in materi podedovane Vrline, pa so našle praktičen izraz v dobi njegovih vse-učiliških študij. Leta 1932 seje kot prvoletnik pravnih in gospodarskih ved na ljubljanski univerzi pridružil krogu študentov, ki so se zbirali okoli univerzite-tllega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, od spomladi ^31 p0 škofu imenovanega dušnega pastirja slovenskih katoliških ivisokošolskih študentov. V svojih univerzitetnih letih je bil Žebot tudi predsednik Akademske zveze, ki je od leta 1924 dalje povezovala posamezna slovenska katoliška akademska društva v e,1otno skupnost. Doba dvorsko-vojaške diktature (1929—35) pa ni le utrdila Cirilovo slovensko borbenost, temveč gaje tudi opozorila na stalinistično nevarnost v Sloveniji. Od-P°r slovenske katoliške mladine proti centralističnemu zatiranju slovenske ideje so takrat kaj redki pripadniki stalinističnega komunizma skušali izrabiti za Urjenje komunistične propagande in pripravo tal za rcvolucijo, ki naj bi jim zagotovila absolutno oblast nad našim narodom in v celotni Jugoslaviji. Vrinjeni v katoliška in druga akademska društva so začeli ra/.bi- C X RIL Ž EBOT 8-4-1914 9-1-1989 jati in izdajati slovensko skupnost. Značilen je naslednji primer, ki ga Žebot v “Neminljivi Sloveniji” takole popisuje (stran 52 — 53): “Na predvečer velikih protirežimskih demonstracij na univerzi dne 14. januarja 1933 je Tone Pukšič, član katoliškega študentovskega društva Zarja, po dogovoru v skupnem vodstvu demonstracij ostal v osrednjem poslopju univerze na Kongresnem trgu z namenom, da se ponoči povzpne na vrh univerzitetnega stolpiča in izobesi prepovedano slovensko zastavo, ki jo je imel ovito okoli života pod srajco. Ko je to nalogo opravil, se je splazil nazaj v poslopje, da tam skrit čaka na začetek demonstracij na odprtem univerzitetnem balkonu naslednje jutro. Slovenska zastava na stolpiču univerze naj bi zjutraj Ljubljani in Sloveniji oznanila in potrdila skupni slovenski narodnopolitični namen študentovskih demonstracij. Ni mogoče povedati, kako silno smo bili presenečeni in ogorčeni, ko je zjutraj na stolpiču univerze namesto slovenske plapolala rdeča zastava Kominterne. Šlo je torej ne le za zahrbtno izobešenje komunistične zastave, temveč za namerno odstranitev slovenske zastave, ki je bila skupen simbol dogovorjenega narodnopolitičnega sodelovanja katoliško usmerjenih študentov in Triglavanov. Nočna zamenjava zastav je pokazala, kako je bil Triglav že do vrha spodkopan s prikritimi partijci.” Zgoraj opisani dogodek ni bil edini primer prevare in korenina nezaupanja v kakršen koli skupni nastop s skupinami, v katerih so komunisti odprto ali pa prikrito delovali. Njihovo zahrbtno delovanje je dobilo vso možnost razbohotiti se nekaj let kasneje, ko je bila Slovenija s pričetkom vojne (1941) razdeljena med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Slovenski stalinisti, ki so si lastili monopol nad narodno-osvo-bodilnim gibanjem, so začeli kaj kmalu z likvidiranjem svojih nasprotnikov, po deželi in v Ljubljani. Tudi ime Cirila Žebota je bilo na listi nasprotnikov, ki jih je treba na vsak način likvidirati. On je po burni študentovski dobi slovenske odpornosti doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, se nadalje izpopolnjeval v gospodarskih vedah v Milanu in Parizu, dobil važna službena mesta kot proučevalec v ljubljanski Delavski zbornici in v Narodni banki. Bilje imenovan tudi za docenta primerjalnih gospodarskih ved na ljubljanski univerzi, ob napadu na Jugoslavijo pa je postal celo osebni tajnik Koroščevega političnega naslednika, z namenom oditi z vlado v inozemstvo. U-mik se mu ni posrečil in Ciril se je vrnil v Ljubljano. Moral bi biti ustreljen po ukazu partije dne 26. maja 1942 skupno s profesorjem dr. Ehrlichom — ko bi se vračala od jutranje maše iz Cirilovega doma v Streliški ulici. Uradna poročila partije so že zmotno poročala, da sta bila likvidirana prof. Ehrlich in Žebot. V resnici pa je poleg dr. Ehrlicha padel ta dan pod streli njegov ministrant Viktor Rojic. Ciril Žebot se je umaknil iz Ljubljane šele oktobra 1943, ko gaje iskal Gestapo. Našel je zatočišče preko p. Prešerna pri jezuitih v Rimu. Naj omenim, da je Cirilov oče Franjo umrl v dachauskem taborišču. Za rimsko dobo, ki je trajala od oktobra 1943 do avgusta 1947, ko je Ciril Žebot odšel v ZDA, je najbolj značilno njegovo delovanje v srednjeevropskem klubu “Intermarium” (Medmorje). Ideja lega kluba je bila povezava srednjeevropskih narodov od Baltika do Jadrana, Egejskega in Črnega morja. Zagotovila naj bi samostojnost narodov na prostoru med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Žeboru so ponudili mesto prvega predsednika Zveze, a je zaradi svoje mladosti odklonil ponudbo ter sprejel le mesto tajnika, dočim je za predsednika predlagal dr. Miha Kreka, ki je bil tudi izvoljen. Delo in življenje dr. Žebota v ZDA od avgusta leta 1947 pa vse do njegove smrti 9. januarja 1989 (rak na pljučih) je bilo posvečeno strokovnemu delu in borbi za svobodo slovenskega naroda. Prvi dve leti je predaval kot izredni profesor na Duquesne univerzi v Pittsburghu, nato je odšel v Washington, kjer je postal redni profesor in predstojnik gospodarskega oddelka na Georgetown univerzi. Kot profesor primerjalnih gospodarskih sistemov je v juliju 1968 obiskal Prago in tudi Ljubljano, kjer pa je krik partijcev onemogočil razgovore s slovenskimi gospodarskimi strokovnjaki, ki jih je v ta namen odobril Izvršni svet. Toda za nas Slovence je najbolj pomembno Žebo-tovo delo na narodnem področju. Kdor koli bo zbiral članke, časopisne prispevke in razprave, ki jih je Žebot objavljal v svetovnem časopisju in glasilih zamejske Slovenije ter Slovenije v svetu, bo imel gradiva za vse več kot eno debelo knjigo. Ta bi izpričevala o Ze-botovi nesebični vdanosti slovenski ideji. Bralce “Misli” pa bi rad tu opozoril na tri večja Žebotova knjižna dela, namreč na “Narod sredi Evrope”, ki je izšlo kot ilegalen tisk v Ljubljani 1943; “Slovenija včeraj, danes in jutri”, prvi in drugi del, izšla v Celovcu pri Mohorjevi družbi leta 1967 in 1969; ter “Neminljiva Slovenija”, dokončana in Iiskana malo pred Žeboto-vo smrtjo, proti koncu leta 1988, prav tako pri Mohorjevi družbi v Celovcu. “Neminljiva Slovenija” (s kazalom vred 501 strani) vsebuje Zebotove osebne spomine in spoznanja sedemdesetih let, od majniške deklaracije 30. maja 1917 dalje. To knjigo bi moral brati vsak zaveden Slovenec, ne glede na njegovo politično pripadnost. Samo naša odprtost do resnice in spoštovanje do različnosti prepričanj ter političnih programov nam lahko zagotovita, da bo Slovenija res neminljiva. Preveč slovenske krvi je preteklo brez potrebe po krivdi onih, ki so bili in so delno še prepričani, da jim oblast, ki sojo prevzeli z nasiljem, daje pravico ubijati in preganjati rojake, ki niso njhovega mišljenja. Dr. Ciril Žebot se je sešel v večnosti s tremi velikimi Slovenci, ki so osebno vplivali na njega, mu bili zgled, v njegovem delu in katerim je v znak hvaležnosti posvetil “Neminljivo Slovenijo”: s svojim očetom Franjem, dr. Antonom Korošcem in prof. Lambertom Ehrlichom. Ko se danes slovenski narod bori na tleh “lastne domovine” za osnovne narodnostne pravice, upajmo in prosimo, da bi dela in žrtve velikih Slovencev bile kot baklje naše vere v neminljivo Slovenijo. ZVONIMIR HRIBAR POLNOST BLAGOSLOVA VELIKE NOČI VSEM DRAGIM ROJAKOM, KI V SKUPNI VERI V KRISTUSOVO ZMAGO NAD SMRTJO PRIČAKUJEMO TUDI NAŠE VSTAJENJE - Vam prav iz srca želijo Vaši duhovniki in sestre ter posinovljeni misijonarji Velikonočni n'ot iv na Pokljuki, Planina G°reljek Letos, ko so najini otroci že malo večji in razumnejši, začenjajo počasi, a vztrajno prodirati v neizmerno lepoto, nedoumljivo globino in veličastno skrivnost božje ljubezni. Zato sva se z Janezom odločila, da jih pobliže seznaniva tudi s postom in vstajenjem. — N. PRI nedeljski otroški maši je-sivolasi župnik oznanil: "Danes je prva postna nedelja. ” 'Torej, danes bi morali začeti, ” sem pomislila, ko aiTio se pomikali proti izhodu. Zunaj me je Mitja po-Cl>kal za rokav: Mami, zakaj je danes ‘postna’ nedelja? ” ‘Danes začenjamo post. ” 'Kaj je to post? ” Presenečena sem obstala in se zamislila, pa nisem niogla takoj najti primernega odgovora na sinovo x’Prašanje. 'Če boste pridni, vam bom povedala zgodbico o PUstu, ” nem obljubila otrokom. In začuda so se, kot t' Mignil, vsi trije ubogljivo strpali v avto in kmalu za-ern smo že stali pred domačo hišo. Tudi v dvigalu ni J ° običajnega ščipanja, kričanja in prerivanja; pred a,i pa so si celo molče obrisali čevlje. ! Ker so bili tudi doma zelo pridni, sem jim po kosi-r<-‘s povedala zgodbico o postu. Sprva so me navdušeno poslušali in zrli vame z veli-j tn' radovednimi očmi, ko pa sem začela govoriti o ezusu, je Mitja takoj protestiral: Mami, povej nam o postu, ne pa o Jezuščku! Ti- sto o Jezuščku že znamo, nam jo je že oči povedal za božič...” S težavo sem ga pomirila in ga prepričala, da je mali Jezušček, ki je bil za božič še v jaslicah, zrasel v velikega, odraslega moža, in da je sedaj on tisti, ki je žalosten, zapuščen, bolan in utrujen, ker ga ljudje nimamo dovolj radi in ker otroci niso dovolj pridni. “Ampak mami, mi bomo pridni,” se je prizadeto oglasila štiriletna Nina, ki je še včeraj polomila dedkovo dragoceno izrezljano pipo, “jaz ne bom več nagajala dedku...” “In jaz bom priden v vrtcu; pa Nine in Tinke ne bom več tepel, ” obljublja Mitja, ki mu je moje pripovedovanje seglo v dno duše. Totem se obrne proti Tinki, ki v kotu dnevne sobe mirno pestuje svojega plišastega medveda in vneto sesa palček: “Ti, Tinka, ti pa ne boš več dudala, da veš,” ji za-žuga in ji potegne iz ust ‘sladki’ palček. Mala plane v jok, Mitja pa se skesano vrne v moje naročje. Ko se otroci pomirijo in potolažijo, sc začnemo spet pogovarjati o pridnosti. Domenimo se, da bomo v velik bel zvezek z mehkimi rdečimi platnicami zapisovali, kdo je priden in kdo poreden. “Za pridnost zvezdico, za porednost pa piko,” pre- dlaga Mitja, ki je takih reči že vajen iz vrtca in od verouka. “Jaz imam že eno zvezdico,” pravi Nina, "ker danes nisem pri dedku polomila nobene pipe. ” Takoj stečem po rdeč flomaster in hčerki narišem lepo rdečo zvezdico. “Tudi Tinka dobi zvezdico, ker ne duda, ” pokaže Mitja na spečo sestrico, ki tesno objema svojega medvedka. “Kaj pa jaz? ” se nazadnje skromno spomni še nase. “O, seveda sem bil priden! Danes se nisem še nič potepal; pa očiju sem včeraj pomagal v garaži, ” hiti mojstrsko opravičevati svojo prvo zvezdico. Tako smo se potem ves post pripravljali na veliko noč. Otroci so bili bolj pridni in ubogljivi, zlasti tedaj, ko so mislili na zvezdice. Z veseljem smo skupaj pregledovali in popravljali oblačila, ki smo jih potem namenili ubogim otrokom. Velikodušno so se odpovedovali celo sladkarijam, potem ko mi je nekega večera šinila v glavo imenitna zamisel: za vsak bonbon bodo otroci dobili kovanec. Denar smo zbirali v lepi okrogli škatli in ga ob koncu posta izročili misijonarju za lačne v njegovem misijonu. Pri trga ne bonbone in sladkarije pa so otroci v ličnih košaricah dobili na velikonočno nedeljo; po mili volji so se lahko sladkali. Ko je Janez videl, kako so se najini otroci vživeli v zanimivo ‘postno’ igro, je sklenil v njej tudi sam sodelovati. Z veliko mero domiselnosti in rahločutnega posluha za otroške želje je našemu postnemu pričakovanju spretno postavil piko na i. Vsakemu izmed otrok je kupil darilo vvrednosti, ki jo je malček zbral za lačne otroke. Na velikonočno jutro se je Mitja, največji in tudi najbolj požrtvovalen, neznansko razveselil novega kolesa; Nina je hitela odvijati svoje prve kotalke, mala Tinka pa je s palčkom v ustih hitela trpati speče punčke v svoj novi voziček. To je bila naša prva prava ‘družinska ’ velika noč. Čutila sem, kako se naša radostna srca brez besed zahvaljujejo dobremu Bogu za milosti, ki nam jih je velikodušno nakloni! med postom. Otrokom pa sem morala obljubiti, da si bomo pred božičem izmislili tudi podobno “adventno igro ’ Slovenščina CILKA in JOŽE ŽAGAR BEREM ljubljansko MLADINO — pred sabo imam številko 1/13 Januar 1989. Veseli me, da imamo Slovenci iste cilje: borimo se za človekove pravice in za slovenstvo. Berem Makarovičevo pisanje:Pokop socializma. Zares sem vesela, da razpravo mednarodne politično-go-spodarske vsebine izpelje v skoraj čisti slovenščini. Le malo in to splošno razumljivih mednarodnih izrazov je v članku. Pri tem pa se čudim piscem: Izpovedi — Onkraj razuma in norosti. Povprečni Slovenec ne bi mogel ra- zumeti, o čem pišejo. Izvedla sem anketo med prijatelji in znanci. Vprašala sem jih, če znajo razložiti pomen sledečih fraz, ali pa osamljenih besed, ki sem jih vzela iz MLADINE: Fenomen, idejna homogenost, apriorno nasprotne pozicije, imperativna toleranca, uredništvo demantira, to dejanje ne sme iritirati, aroganca, ritualni obredi, infrastructure, avtohotoni, participatorni, uzurpirali, enormno, indici kažejo, kakšne so opcije, če oblast ne bo tolerirala, geteozirana, volunteiji, kolpor-teiji, brez emocij, iminentno vsem totalnim ustano- vam, pozicija gradu s svojo monumentalno lociranost-jo pospešuje moč imaginarija, branje grajske monumentalnosti kot teksta, ki izziva z močjo svoje bele fasade, daje slutiti njegovo totalnost, konsistenčne refleksije pokazale pozitivno reakcijo na apriorne opcije, apriorne opcije so eklektanten primer. In še in še. V sklopu celotne vsebine seveda vsi skušamo ugibati pomen teh fraz in besed, vendar je to le ugibanje. A za vse te izraze imamo lepe slovenske besede, ki bi jih bili Slovenci povsod veseli. V Prešernovem času je bila pri nas v modi nemščina, toda če bi Prešeren tako pogosto ponemčeval svoj materin jezik slovenščino, kot ga nekateri zdaj potujčujejo (poangleščijo skoraj ni mogoče reči, saj so to tujke povečini grškega ali latinskega izvora, ki jih je angleščina privzela, ker svojih izrazov nima), potem resno dvomim, da bi ga danes imeli za največjega slovenskega pesnika. Od mojih anketirancev nihče ni znal razložiti pomena vseh teh ‘slovenskih’ popačenk. Iz tega lahko sklepamo, da povprečni Slovenec danes ne razume več svoje materinščine, ali pa, daje naša materinščina poslala preneumno popačena. Narod je šel skozi dobo prisilnega ponemčevanja, prestal je celo pritisk bratstva — edinstva, zdaj pa hočemo biti moderni v angleščini s slovenskimi besednimi končnicami. Mnogi naravnost tekmujejo v uporabi tujk, kot bi slovenske učenjake cenili po tem, koliko tujk so se naučili, a ne po tem, kaj znajo jasno in razločno povedati po slovensko. Istočasno, ko nekateri Slovenci skušajo spet uvesti celo slovenska imena za mesece leta (prosinec ipd.) in ko MLADINA piše, da se “borimo za zaščito ustavno zagotovljene enakopravnosti slovenskega jezika”, slovenski pisci pišejo v nerazumljivi mešanici, ki bi ji pri nas rekli “kreol”. “Pidgin” je jezik domačinov, ki so jih nadvladali tujci, s katerim se tuji oblastniki sporazumevajo s svojimi podložnimi mešanica, popačenost tujega jezika v domače zveneč jezik. To je jezik hlapcev, pa četudi se s časom tak jezik začne uporabljati celo v pisanju — kreol. Nikakor to ni izvirni jezik naroda. Se Slovenci borimo za tak jezik? Ko so Francozi, Angleži, Španci in Portugalci zavzemali tuje dežele, so si domačini pomagali k sporazumevanju z njimi v takem jeziku. Hvala Bogu, Slovencem za enkrat tega še ni treba. Pobrskajmo po zakladih slovenskega jezikovnega izročila: ni vsa borba za ohranitev narodnosti le igra slovenskih izobražencev, pač pa iskren trud za vzdrževanje, pospeševanje in priznanje slovenske kulture. Bi Cankar razumel jezik današnjih slovenskih izobražencev? Morda ni bil dovolj izobražen in sposoben, dosti zaveden Slovenec, dovolj globok mislec in borec človekovih pravic. Tu se trudimo, da naši otroci ne pačijo angleščine v slovenščino — smejimo se odraslim, ki to delajo. Da nakažem primer: to interpret pomeni prevajati, prevesti, pojasniti. Vse to so lepe slovenske besede in ni nobenega vzroka uporabljati popačenko: interpretirati. Ali pa to iritate, ki pomeni nadlegovati - zakaj iritirati, ko imamo slovensko besedo. Zakaj demantirati in ne zavrniti, zakaj emocije, ko lahko govorimo o čustvih, zakaj opcije in ne možnosti? Prav je, da naš jezik raste, se izpopolnjuje in razvija, a po mojem mnenju se slovenščina izgublja v novi popačeni mešanici. Malo berem slovenskega, zato si ne drznem biti dober sodnik na tem polju. Vseeno naj omenim tale primer: To je lep primer, da zgolj kvantitativno zajemanje fenomena, pa naj bo še tako relevantno, ne more nadomestiti teoretske analize in refleksije. Razumejo tak jezik naši kmetje, delavci, obrtniki; razume ta stavek večina Slovencev doma? Moja slovenščina ni na visoki stopnji, vendar ljubim jezik, ki posreduje globino in širino z besedami, ki so razumljive večini naroda. Umetnost je povedati velike resnice v preprostem jeziku. Dolžno se čiltim pokazati na težnjo slovenskih piscev, da uporabljajo tujke, kajti tudi jaz se borim za ohranitev slovenskega jezika. Prav udari me stavek kot tale, ki sem ga zasledila v decembrski številki MLADINE in bi se lahko nanašal na pisca samega: Njegov rezultat je bil elektanten primer diletantskega konformističnega žumalizma. Mogoče je strokovnjakom in novinarjem lažje uporabljati tujke, ker sami ne najdejo primerne slovenske besede, saj so pač zanemarili slovenski jezik. Kako pa naj potem pričakujejo, da si bo te tujke razlagal preprosti Slovenec? Še vedno bi skoraj lahko rekli: Samo milijon nas je. Se bomo zdaj razdelili po izobrazbi, da bomo še bolj razbiti? Veseli me, da MLADINA prikazuje stanje doma z različnih političnih vidikov, kajti le tako bomo prišli do stvarnih zaključkov in skupnih ciljev. Visoko cenim nepristranost uredništva, zato upam, da bodo uredniki in sodelavci sprejeli tudi moje grajanje kot upravičen vidik povprečnega Slovenca. Res se z angleščino človek lažje sporazumeva v svetu kot s slovenščino, toda zakaj bi se morali pačiti znotraj Slovenije s slovensko angleščino, če besede pobiramo iz nje? Hočejo naši pisci biti moderni, mogoče pametni in važni? Smo še vedno Slovenci — Slovenci ali pa nič. Angleži ali kaj drugega ne bomo, pa naj se še tako pačimo. Končno je moralna dolžnost slovenskih piscev, da za svoj narod pišejo v čisti slovenščini. Drugače bodo lahko tudi oni krivi za uničenje naroda, v imenu katerega pišejo. % Približanje pesniku Balantiču 1921 - 1943 Članek smo prejeli iz Argentine in je malenkostno za tisk popravljeno predavanje arhitekta JURETA VOM-BERGARJA. Z njim naj tudi nas približa našemu pesniškemu velikanu Balantiču! ZADNJIČ sem opisal en način, kako se jaz osebno, po svojih družinskih vezeh in spominih približam pesniku Francetu Balantiču kot človeku. A še veliko skupnega je, kar me bliža in veže z Balantičem. Ne nazadnje najina skupna ljubezen do Kamnika in kamniških gora, posebno Male in Velike planine, kamor sva hodila na nepozabne počitnice; vozila sva se v Ljubljano z istim znamenitim vlakom — kamniško "račko"; obiskovala sva isto šolo, ljubljansko klasično gimnazijo — seveda z razliko skoraj dvajset let —, ko je ta bila še ena najboljših in najresnejših srednjih šol na Slovenskem. Nisem literat, literarni kritik ali kak izvedenec. Zato ne morem govoriti o Balantičevi pesniški obliki, razvoju njegovega sloga, njegove izraznosti. A s tem še ni rečeno, da ne bi imel posluha za lepo, živo slovensko besedo, za poezijo. Že kot mladostnik sem prebiral Balantičeve pesmi in se jih učil na pamet, to pa na lastno pobudo, kar verjetno še danes počno (na skrivaj) starejši najstniki in zaljubljenci, ki jim slovenska beseda še seže do srca. Balantiču se morem zlahka približati po vsebini njegovih pesmi in življenjski usodi. Morem podoživljati stisko mladega človeka kot kristjana, razpetega med zavestji grešnosti in božjega otroštva; in kot Slovenca, vrženega v srhljivi vojni čas in v "prelom svetov", povzročen od trojne okupacije in istočasne družbene revolucije, kar je bila edinstvena situacija v vsej takratni Evropi. France Balantič je bil po naravi tih, vase zamaknjen in zaprt človek, izrazito občutljive, lirične in pasivne narave. Zelo intenzivno je doživljal svoje notranje duhovno življenje, hkrati pa imel posluh za problematiko svoje dobe, "nečistega časa", kot jo je imenoval v eni svojih pesmi. Vendar je njegova poezija daleč od socialne, revolucijske in okupacijske poezije. A zaradi vojnih grozot, ki jih je doživljal, je bil notranje zelo pretresen in strt. Če dodam še, da je bil vse svoje kratko življenje bolehne narave, nagnjen k pljučnici in kasneje jetiki, potem ni čudno, da je njegov osnovni pesniški ton bolj žalosten kot veselo optimističen. Tematika Balantičeve poezije se giblje med ljubezenskim in religioznim doživetjem, med upom in obupom; spušča se v prepade in višine človeške duše z osebno prizadetostjo, ki domala fizično tangira pozornega bralca, med katere se štejem. Blizu mi je njegova poezija, polna podob iz pastirsko-kmečkega sveta, iz narave in krajev, ki sem jih kot otrok tudi sam pogosto obiskoval in doživljal. Čeprav nimam globlje literarne formacije, znova in znova občudujem popolnost Balantičeve pesniške oblike, rime, metrike, bogastva prispodob in svežine njegovega jezika. Nobena beseda ni odveč, nobena rima ni slaba, nobenemu verzu ni delal sile. Težko si predstavljam, da je vso to lepoto in doživetost mogel podati pesnik, ki je umrl še skoraj otrok. Kar pa najbolj presune današnjega bralca Balantičevih pesmi in vzbuja srh, pa je grozljiv privid neizbežne, skorajšnje smrti v ognju, kar se je res zgodilo, kot je v pesmi sam napovedal, ko še ni izpolnil niti dvaindvajset let... Tu človek onemi. Odveč je vsakršen racionalen pristop. Ne da se razložiti z njegovo boleznijo, ne z zgodovinsko nujnostjo. Veren človek tu samo skloni glavo pred neumljivo skrivnostjo. Slovenski politični emigranti, ki smo izšli kot dejanski premaganci stalinistične revolucije na Slovenskem, proslavljamo Franceta Balantiča kot svojega, kot "našega" pesnika, četudi si ga ne lastimo. A vendar je pesnik, ki simbolizira — po neumljivi božji previdnosti — usodo vaških stražarjev in domobrancev. Zato je razumljivo, da smo se ga v izseljenstvu — zlasti v Argentini — redno spominjali ob obletnicah njegove smrti, poimenovali po njem razne ustanove, šolo ali društvo pisateljev, dvakrat izdali tudi zbirko njegovih pesmi. Večina naših izobražencev ga je obravnavala kot pesnika iz svojega zornega kota, tako poleg Tineta Debeljaka še F. Papež, J. Krivec, njegov sošolec Nikolaj Jeločnik, M. Marolt, V. Kos, F. Beznik in drugi. V Sloveniji v svetu smo mu ostali zvesti in mu bomo tudi vnaprej, dokler Balantič ne bo vrnjen domovini v vsej svoji pravi podobi. /O Balantiču bo še enkrat/ Naj bom še dolgo bakla nema, ki potnikom samotnim v noč gori! / F. Balantič/ Pa se najprej ustavimo pri VELIKONOČNEM SPOREDU 1989! MELBOURNSKO versko središče v Kew: Cvetna nedelja (19. marca) ima osmo mašo kot običajno, deseta pa bo v lepem vremenu na prostem pri lurški votlini. Pred mašo bo blagoslov butaric in zelenja. Lepo število butaric pripravi vsako leto Društvo sv. Eme, izkupiček pa gre v sklad Doma počitka. Med mašo nam bodo letos pasijon brali in predstavili naši mladinci. Kot običajno bo vsak udeleženec prejel blagoslovljeno oljčno vejico. Veliki četrtek (23. marca) je dan spomina Gospodove zadnje večerje in ustanovitve presvete Evharistije ter duhovništva. Mašo bomo imeli ob pol osmih zvečer (7.30). Vsako leto mi je žal-, da ni ta dan večje udeležbe. Saj se s tem dnem prične velika tridnevnica spomina Gospodovega trpljenja,ki nas končno privede do slavnega vstajenja. Udeležba bogoslužja vseh teh treli dni je najlepša končna priprava na praznik. Veliki petek (24. marca) je spomin Kristusove smrti na križu za nas. Ta dan je strogi post in zdržek od mesa. Pri nas je zjutraj ob enajstih spokorna pobožnost kol priprava na sveto spoved in pa križev pot (v lepem vremenu na dvorišču pred votlino). Bogoslužje dneva (molitve in prošnje, branje pasijona, razkrivanje in češčenje križa, obhajilo vernikov) se bo pričelo ob treh popoldne. Po obredih skupni obisk božjega groba v votlini. Velika sobota (25. marca) — Kol vsako leto je ves dan prilika za spoved, samo pokličite patra v Baragovem domu. Ob osmih zvečer bomo pričeli pomenljive obrede velikonočne vigilije, v lepem vremenu pri lurški votlini. Blagoslov novega ognja, velikonočne sveče; slovesna hvalnica, branje beril. Po blagoslovu vode in obnovitvi krstnih obljub (krsta žal letos nimamo) bo maša velikonočne vigilije, po njej pa naš domači običaj VSTAJENJA s procesijo, ki jo bomo zaključili z Zahvalno pesmijo in blagoslovom z Najsvetejšim. Za konec bo seveda blagoslov velikonočnih jedil. Kdor želi odnesti domov blagoslovljeno vodo, naj prinese s seboj zanjo steklenično! Skoraj me je sram, kakor vsako leto, spet ponavljati prošnjo, naj bi ne bilo zbiranja za cerkvijo, ki je seveda zvezano z glasnim govorjenjem in smehom ter silno moti vse resne vernike. Mladina posnema vaš zgled, možje — dokažite ji, da znate tudi drugače! Kako lepše bi bilo, ko bi po prihodu vsi člani iste družine pri bogoslužju ostali skupaj pred votlino! Saj bi imeli za kaj prositi, o tem sem prepričan. Zato ponavljam: kdor nima smisla za udeležbo pri obredih, naj raje ostane doma! Velika nedelja (26. marca) nudi priliko za tri maše: <>b osmih, ob desetih (v lepem vremenu na prostem 3 BROTHER in CASIO I J elektronskih pisalnih in računskih strojev. J Popravljamo vse vrste strojev ’ < — naše delo je garantirano. » \ V zalogi imamo tudi vsakovrstne ! ' stare pisarniške stroje. | i EMIL ZAJC I I 1475 Centre Road, CLAYTON, Vic. 3168 I Telefon: 544 8466 \ vvrvwwwwvwwvwv je kljub svoji mladosti pravi genij na računalniku. To je spoznal ugledni ameriški specialist dr. Glenn Tis-man ter mu na svoji kliniki v Los Angelesu zaupal vse svoje dolgoletne izsledke pri zdravljenju raka na črevesju. Fant se niti ni posluževal dragih in natančnih aparatov klinike - na svojem malem računalniku je prišel do kemijske formule, ki jo je dr. Tisman dolga leta zaman iskal. Farmacevti so pripravili zdravilo, Roy pa zdaj kar pogosto obiskuje bolnike, ki zdravilo prejemajo. Poročilo trdi, da se uspehi po nekaj mesecih že kažejo. Bližnja prihodnost bo pokazala, če so res tako “odlični” in seveda tudi ne le kratkotrajni. TOLIKO takoimenovanih “krščanskih dežel” — pa saj je bil krščen tudi filmov stvaritelj Martin Scorsese je kazalo po svojih kinodvoranah bogokletni film j “Kristusova poslednja skušnjava”, v Izraelu pa ga niso smeli predvajati. Tako je namreč odločilo mini- : strstvo za notranje zadeve, ker je njegova komisija za cenzuro filmov z glasovi 16 proti 3 film odklonila. “Tako smo odločili, ker film hudo žali temeljne vrednote krščanskega nauka o Kristusu,” je izjavil predsednik komisije Yehhshu Justman. Dogodek ne potrebuje komentarja. Je pa lep dokaz, kako malo znajo mnogi ceniti svoja krščanska načela. — tudi pred Judi lahko samo zardimo . .. V DUHU “PERESTROJKE” ruskega voditelja Mi-haila Gorbačova se je zgodilo že marsikaj. Tudi to, da je bila v začetku tega šolskega leta v eni moskovskih šol veroučna ura, prvikrat po oktobrski revoluciji leta 1917. Ravnateljem šol je bilo lani dano dovoljenje, da smejo pripraviti srečanja učencev s pisatelji, časnikarji, kulturniki in drugimi osebnostmi, ki so bile v Rusiji doslej zapostavljene in preganjane. Na podlagi tega dovoljenja je ravnatelj Jevgenij Semjonovič povabil v svojo šolo duhovnika Aleksandra Mjegina, znanega po številnih bogoslovnih spisih. Seveda seje duhovnik vabilu rad odzval, saj doslej zlasti s šolsko mladino ni smel imeti stikov. Četrt ure je porabil,da seje radovednim učencem predstavil, potem pa je nad dve uri odgovarjal na njihova vprašanja. Večina mladih se je prvikrat srečala z vero, o kateri so doslej v šoli slišali le slabo, daje pač “opij za ljudstvo”. . . O tej veroučni uri so poročala “Izvestja” 22. oktobra lani in tudi omenila nekatera mnenja študentov po razgovoru z duhovnikom: “Res ni mogoče pravilno presojati naše zgodovine, če ne poznamo vloge, ki jo je deset stoletij v Rusiji igrala Cerkev ... Če ne poznaš evangelijev, ne moreš razumeti niti naših največjih pisateljev kot sta Tolstoj in Dostojevski . . DVE HIŠI V RUSIJI je konec lanskega leta smela odpreti znana m. Terezija iz Kalkute, ustanoviteljica reda misijonark ljubezni, ki se posvečajo najbolj za- DRAGI ROJAKI, POTUJETE V EVROPO? Na pragu domovine,sredi stare Gorice, ob drevoredu Corso Italia,Vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najbolj šem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom .radijskim sprejemnikom , barvnim TV, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejše u-dobje po zelo ugodnih cenah: samska soba 43 avstr, dol., dvoposteljna 56 avstr. dol. Gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za Vaše čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa Vam bo osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK Tel. (0481 puščenim. Prva hiša s petimi sestrami je v sami Moskvi, štiri sestre pa delujejo v Erevanu, glavnem mestu Armenije, ki jo je 7. decembra lanskega leta prizadel hud potres. Obe hiši imata kapelo in redno sveto niašo. Mati Terezija je zadnji božič preživela v Erevanu, novo leto pa je pričakala med sestrami v Moskvi. Da je rusko ljudstvo sestre rado sprejelo, ne dvomimo, kakor tudi radi verjamemo in. Tereziji, da sojo eelo oblasti sprejele z vsem spoštovanjem in ji gostoljubno šle na roko. Časi se počasi pa gotovo le spreminjajo. Kdo bi si kaj takega lahko predstavljal še pred nekaj leti... NA MADŽARSKEM je tudi zavel drug veter. Ne le, da so povabili papeža na obisk, ki bo razen dveh obiskov v rodni domovini prvi njegov obisk v kaki socialistični državi. Madžarska od lanske jeseni odpira Pot v večstrankarski sistem in je vse bolj dovzetna za ■skren dialog. — Več kot tri desetletja je bila na Madžarskem ena komunističnih dogem, da je bil znani upor leta 1956 organiziran na Zapadu kot protirevolucija. Po prihodu ruskih tankov in zadušenem upo-ru je bilo na stotine državljanov obsojenih na smrt: umrli so pod streli kot fašisti in izdajalci. Kdor je doslej preglasno govoril drugače, je tvegal politični za-Por. Nedavno pa je madžarski Politbiro po radiu spo-r°čil narodu, da je partijski zgodovinski odbor še enkrat pregledal dogodke leta 1956 ter prišel do zaključka: takratni upor je bil “splošni narodni odpor proti oligarhiji — diktaturi peščice ljudi, katerih oblast ie poniževala madžarski narod.” O izdajalcih torej ni več govora — vsi uporniki so narodni heroji. Takratni vladni predsednik Imre Nagy, za “izdajo” kaznovan leta 1958 s smrtjo, bo zdaj dobil pravico do častnega pogreba in grob s spomenikom. Madžari so nedavno tudi odstranili rdečo zvezdo iz svojega državnega grba, iz naslovov raznih svojih narodnih organizacij pa odstranjujejo besedo “komunistična”. .. PRVIČ v zgodovini anglikanske Cerkve je bila v škofa posvečena ženska. To se je zgodilo v Bostonu v ZDA, kjer je pomožni škof postala črnka Barbara Harris. K posvetitvi je bilo povabljenih 7000 gostov, od katerih so nekateri v cerkvi glasno protestirali, do-čim katoliška Cerkev ni poslala na slovesnost svojega uradnega zastopnika. Znano je, daje v Angliji v anglikanski Cerkvi vedno več negodovanja, da bi v duhovnike in škofe posvečevali tudi ženske. Ameriška anglikanska Cerkev (šteje 2,5 milijona vernikov) pa sme sama odločati, kdo je primeren za škofa. Posvetitev Barbare Harris so podprli zagovorniki duhovnic v anglikanski Cerkvi, precej vernikov pa je nasprotovalo. Proti je tudi canterburyj-ski nadškof Robert Runcie. V decembru je poslalo javno protestno pismo dvajset anglikanskih škofov ter 1500 duhovnikov, napovedujejo pa že nove protestne akcije. Katoličani teh težav še nimamo, hvala Bogu! VAŠ HOTEL! DOBRODOŠLI! kometu NAŠIH MLADIH DRAGI OTROCI! Pred nekaj leti je bila v "Galeriji mladih" HELEN PONGRAČIČ, zdaj pa jo ponovno predstavljamo, le slike ne bomo spet objavljali, nove pa nimamo. Takrat smo ji čestitali, ker je prejela diplomo Bachelor of Science (Honours). Ker je imela veselje do študija in seveda tudi bistro glavo, je študije nadaljevala in z vztrajnostjo dosegla svoj cilj: na melbournski Monash univerzi je postala DOCTOR OF PHILOSOPHY. Pri svojem študiju je nekaj časa imela štipendijo. Da je šlo lažje, je bila pet let poleg študija zaposlena na raziskovalnem oddelku Monash univerze, dočim je zadnji dve leti tudi nekaj ur na teden na univerzi poučevala matematiko. Lani je sprejela še nekaj ur tedensko pouka na R.M.I.T. Vse to dokazuje, da je bila Helen res odlična študentka in ima tudi velike zmožnosti. Baragovi knjižnici našega verskega središča v Melbournu je poklonila svojo doktorsko disertacijo (to je znanstvena razprava, ki jo je sestavila za doktorski naslov). Zahvala v imenu vodstva knjižnice, moram pa priznati, da mi navadni zemljani še naslov komaj razumemo. Helena nam je res v ponos, zlasti pa svojim staršem. OTROCI, velika noč je tu in tu vidite velikonočno svečo, ki jo blagoslovijo na veliko soboto in je nekaj posebnega: predstavlja Kristusa, ki je luč nas vseh. Tudi pri vašem krstu je gorela in vaša krstna svečka je bila prižgana ob njej. Sliko velikonočne sveče okrasite z barvami in mi jo pošljite, da bo najlepša sveča nagrajena. A glavno je to, da ugotovite, kaj na sveči NE VELJA. Uganite in sporočite do 9. aprila Stričku! ZVONOVI ROMARJI DALEČ SMO ROMALI, DALEČ SMO BILI, NISMO PA DOMA NIKJER POZABILI: ZARJA DOMAČA NAM JE PODARILA PIRHOV - IN Z ŽARKI JIH JE POZLATILA. V REBRI OVČICE MIRNO SO ŽDELE -S SNEGOM POKRITE TO SKALE SO BELE. VETRC PO BREZAH JE RAHLO IGRAL, PRAVLJICE NAM JE VSO NOČ ŠEPETAL. ZJUTRAJ V ZVONIKU SMO SE PREBUDILI, PESEM VSTAJENJA ZVONILI, ZVONILI . . . Gustav Strniša V lanskem oktobru je bila v Perthu, iA/. A., svetovna konferenca znanstvenikov, ki je imela naslov: GRAVITY (General Relativity and Gravitation). Po konferenci so delegati iA/ales-u ni verze obiskali Monash univerzo. Ob razgovoru s Heleno so ji ponudili na svoji univerzi delo, ki ga je seveda sprejela. Tako je dne 14. januarja letos zapustila sončni Melbourne ter odšla v v mrzli Cardiff meglene Anglije. Heleni ponovno čestitamo k lepim dosežkom, na njenem novem znanstvenem delovnem mestu pa ji želimo obilo uspehov in mnogo osebnega zadovoljstva. Seveda jo Pongračičeva družina močno pogreša. Helen ima še mlajšega brata, ki je že nekaj časa zaposlen pri Graphic Reproduction, mlajša sestra pa študira na Melbourne - univerzi. Tonček modruje: “Pa je res čuden in smešen ta naš svet. Luna sveti ponoči, a sonce podnevi. Naj bi raje svetilo sonce ponoči, kajti podnevi je že tako svetlo.” NOBLE PARK, VIC. - Spoštovani pater urednik! Kot dolgoletna naročnica Misli bi Vas prosila, če bi v našem mesečniku objavili mojo in družine iskreno zalivalo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v težkih dneh izgube moža IVANA TROHA, očeta in starega očeta. Vsem smo iz srca hvaležni za izraze sožalja, za molitve in cvetje, za darove v dobre namene v spomin pokojniku. Naša zahvala vsem, ki ste se nam pridružili in pokojnega Ivana spremili na njegovi zadnji poti, posebno g. Štefanu Srnecu za izrečene besede slovesa v imenu društva “Planica” ob odprtem grobu. Naj se posebej zahvalim naši duhovščini in sestram, p. Baziliju in p. Toniju za mašo zadušnico in pogrebne molitve ter za lepe tolažilne besede, enako za vso pomoč pri urejevanju pogreba. Dragi Bog naj Vani vsem tisočkrat povrne! Žalujoča žena Nada Troha in vsi ostali Trohavi MITCHELL PARK, S. A. - Dragi urednik, rad bi Vam sporočil, da prenehajte pošiljati mesečnik “MISLI” na naš naslov. Nanj je bil naročen moj oče ANTON JEVNIKAR, ki pa je umrl že 19. januarja lanskega leta. Oprostite, da Vam tega nisem prej sporočil. Pozdravlja - Matej Jevnikar (Pisano v angleščini) Mateju sem hvaležen za sporočilo. Bolje kasno kot pa nikoli. A novica o smrti me je presenetila, saj sem pokojnika svoj čas ob obiskih Adelaide večkrat srečal, kakor tudi njegovo pokojno ženo in seveda Mateja, ki je bil takrat še majhen in se me več ne spominja. Z njim sem zdaj govoril po telefonu, da sem izpolnil očetove podatke. Pokojni Anton Jevnikar je bil rojen 18. januaija 1913 v Ljubljani, v Avstralijo pa je družina prispela leta 1958 na ladji “Flaminia”. Tako je spet eno zakasnelo ime več v naši Matici pokojnih, obenem pa en naročnik manj. — Urednik' Iz DORNBERKA je prišlo pismo tamkajšnjega g. župnika Ivana Blažiča, naslovljeno na domačine, ki so zdaj med nami v Avstraliji. Prošnja je in rad ji pomagam preko MISLI, da jo slišijo tudi tisti Dornber-čani, ki pisma niso dobili, pa tudi drugi, ki bi morda mogli pomagati. Takole se glasi pismo: KZIŽ£M AVfTRALiKt (lOViNUL Spoštovani rojaki, sprejmite najprej prisrčne pozdrave iz vašega rodnega kraja v imenu naše dornber-ške župnije, posebno v imenu vaših sorodnikov. Morda vas bo to pismo presenetilo. Ne vem, kako ga boste sprejeli. Že več kot leto dni odlašam, da vam ga napišem, saj me je rahlo sram, toda razmere me sedaj nekako silijo, da potrkam tudi na vrata vaših src. Nekateri izmed vas ste že izvedeli od svojih sorodnikov, ali pa ste sami slišali, ko ste bili v domovini, da je naša župnijska cerkev sv. Danijela v izredno slabem stanju. Najbolj kritičen je strop nad sedanjo cerkveno ladjo, ki ga moramo skupaj s streho popolnoma zamenjati. Pa tudi celotna cerkev in zvonik potrebujeta temeljitega popravila in cerkev je tudi majhna. Že tri leta v župniji pripravljamo to akcijo. Naši verniki so zelo radodarni in z njihovimi darovi smo na podjetju že lahko naročili celoten strop, ki bo enak sedanjemu, samo da bo montažen. Razmere pri nas poznate. Kljub radodarnosti vseh župljanov višina cen presega naše moči. Samo strop, ki nam ga bodo naredili, stane na primer šest milijard din. V tem težkem trenutku župnije se obračam tudi na vas, ki ste svoja otroška ali mladostna leta živeli v krogu svojih družin na naši vasi, pa so vas različne razme- Melbournskim Slovencem se priporota , KAMNOSEŠKO PODJETJE ; VIZZINI MEMORIALS » Proprietor: Giovanni Verga ’ 9 TRAWALLA AVE., THOMASTOWN.VIC. I Telefon: 359 5509 [ doma: 478 5375 in 4657060 ; Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. > Garancija za vsako naše delo I t »»»»»» nmTTTVVTTimtwwvmwwwwwv+ V1KTOR1JSKIM SIOVFNCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 L. 1 ^ TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Ub Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Na USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 L. & E. K. Bayside Printing Service Slovenska tiskarna Poročna naznanila — Listke za konfete Krstne Listke — Zahvalne Kartice Vizitke — Pisemske Glave Ter vse vrste knjig in računov. Lastnik Lojze Kovačič Very Reasonable Prices ♦ AX. 551 7451 * * 89 CLARINDA ROAD. OAKLEIGH SOUTH 3167 * ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★**★★★★** re ponesle po svetu blizu in daleč. Prosim vas, če nam lahko pomagate. Vem, da tudi vam v tujini ni lahko. V kolikor sem lahko zbral vaše naslove, se obračam na vse Dornberčane, ki živite v tujini, čeprav ne poznam podrobneje vaših razmer. Pismo sprejmite samo kot vabilo. Če je kdo pripravljen in lahko pomaga, mu bo v tem trenutku naša župnija zelo hvaležna. Vaš tudi še tako skromen dar nam bo dobrodošel, saj pri menjavi vaše valute v dinarje je tudi majhen dar za nas velik. Istočasno gre bolj za simbolično potezo: da pri obnovi cerkve, ki vam je v spominu, pomagate in sodelujete tudi rojaki, ki ste v tujini. Kasneje vam bomo sporočili, kako naše delo poteka. Mnogi morda nameravate priti v kratkem kaj v domovino, ostali pa, če se boste odločili, da nam pomagate, lahko vaš dar pošljete na naslov: Jugobanka, TB Ljubljana Eksp. Nova Gorica 50100-620 - 112 - 72701 12 - 31 - 13758 -9 Za vaš dar se vam že v naprej zahvaljujem in vas prisrčno pozdravljam - Ivan Blažič, župnik v Dornberku Kdor darovalcev bi se želel poslužiti MISLI, bo naša uprava rada posredovala, da pridejo preko nje darovi na pravo mesto. Za popravilo dornberške cerkve sta že dali po petdeset dolarjev Petrina Pavlič in Dora Vodopivec (namesto cvetja na grob pok. bratu in možu Stanku Vodopivec), Petrina Pavlič pa kasneje še sto dolarjev. V imenu g. Blažiča: Bog povrni! Naj bi le bilo še kaj posnemalcev! - Urednik HEIDELBERG CABINETS FRANK ARNUŠ PTY. LTDL Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEW COURT, THOMASTOWN 3074 (Bundoora Industrial Park) TEL.: 465 0263 A H. : 459 7275 EASI KEILOR, VIC. - V komaj 54 let starosti nas je zapustil IVAN MALJEVAC, mož, oče in stari oče, ter odšel v večnost 12. februarja 1989. Zdaj vsemogočni Bog in Mati božja skrbita zanj. Zapustil nas je, a je še med nami, vsak dan ga čutimo ob sebi. Ljubimo ga in pogrešamo do snidenja nad zvezdami. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v tako lepem številu obiskovali Ivana v njegovih trpečih dneh, tako v bolnišnici kot na domu. Zahvala vsem, ki ste se udeležili molitve rožnega venca ob krsti na večer 15. februaija, enako in še v večjem številu tudi pogrebne maše v naši farni cerkvi naslednji dan ter ga končno spremili k večnemu počitku na keilorsko pokopališče. Mnogi so prišli tudi iz daljnih krajev. Bog povrni prijateljem, ki so mu v slovo lepo zapeli. Ganlljivo je bilo. Vsem topla zahvala za molitve in cvetje, za pismena sožalja in kar ste nam jih osebno izrekli. Zahvala vsem, ki ste v Ivanov spomin (nekateri poleg cvetja kar na oba kraja) darovali za Dom počitka m. Romane v Kew (za nabrano vsoto 536,— dolarjev naj vsem Bog stotero povrne! - Op. ur.) in za Raziskavanje rakovih obolenj (C ancer Research) vsoto 825.—dolarjev. In končno tudi zahvala vsem, ki bi se radi udeležili pogreba, pa jim iz kakršnih koli razlogov ni bilo mogoče. Hvaležni in žalujoči žena Amalija, sinova Eddy in Joseph L ženo Vero ter malim Jakcem CLONTARF, QLD. — Pošiljam naročnino za "Misli” in majhen prispevek za tiskovni sklad. Dragi pater urednik, nikar ne mislite, da so “Misli” pač nekaj za čitati, za kakih dvajset minut branja mesečno in konec z njimi. Za mene so “Misli” najkrajši pot do domovine in do mojih spominov iz mladosti. Naj Vam Bog da moč še za mnoga leta! Vaš Maks Roth. CONDELL PARK, N. S. W. - Rada bi napisala nekaj vrstic o nedavnem pogrebu v Queenslandu, ki mi bo ostal v nepozabnem spominu. Na pepelnico zvečer ob deveti uri nas je iznenadil telefon z žalostno novico, da seje naš prijatelj Jože Cek smrtno ponesrečil na svoji farmi v North Queenslandu. Kmalu potem sem se odločila, da grem tudi jaz na pogreb. Čez par dni smo s skupino njegovih sorodnikov poleteli z letalom proti severu. Težko je bilo vsem, ko smo prišli na dom Cekovih. Vsi so bili zelo prizadeti. Saj nisem vedela, kako jih pozdraviti, kako jim izreči sožalje, da bi znova ne odprla srčne rane. Kmalu po našem prihodu so začeli prihajati tudi drugi ljudje i/ vseh koncev in krajev. Mnogi so se vozi- li ure in ure, da so obiskali prizadeto družino ter ji nudili svojo tolažbo, pa tudi pomoč na razne načine, celo s hrano in drugimi stvarmi, saj je bilo v hiši naenkrat toliko gostov. Vsak, ki meje pozdravil,je to sto- ril s takim prijaznim nasmehom, kakor da me že od vedno pozna in smo si že stari znanci. Drugi dan je bil pogreb. Zopet se je zbrala velika množica ljudi. Pogrebno mašo sta imela dva duhovnika: avstralski in pa slovenski p. Ciril iz našega Sydney-skega središča. Cerkev je bila nabito polna in prepričana sem, da se je zbralo k pogrebu gotovo kakih tisoč ljudi. Avstralski duhovnik je pridigal nepozabno Pridigo, saj je pokojnika osebno dobro poznal. Peli smo pri maši slovensko, a zdi se mi, da so nam tudi verniki drugih narodnosti pomagali, ker se je zelo dobro slišalo. Pogreb pa je bil tako veličasten, da še nikoli nisem videla kaj podobnega. Potem nas je šlo veliko na Cekovo farmo, da družina v teh urah hude žalosti ni bila osamela. Moram reči, da še nikoli v življenju nisem doživela nekaj takega. Užitek je bilo gledati, kako so ljudje na deželi složni ter pomagajo eden drugemu. Vse vrste narodnosti, pa so si v pomoč v sili in potrebi. Kaj ni to lepo in posnemanja vredno? Prijazne pozdrave vsem! Albina Kalc BURNIE, TAS. — Spet je tudi tasmanske Slovence obiskala sestra smrt. Tokrat se je ustavila v našem kraju. Dne 28. decembra 1988 je umrla CILKA ROVTAR. V starosti 63 let ji je zahrbtna bolezen, ki danes neusmiljeno kosi po vsem svetu, pretrgala nit življenja. Pokojnica je bila rojena dne 23. oktobra 1926 v Turkovi družini, če se prav spominjam v Hajdini pri Ptuju. V Avstraliji so Turkovi živeli v Beechworthu v Viktoriji. Starši so že pokojni — mama je umrla leta 1984 pri hčerki Dragici por. Baligač v Wodongi. Pokojno Cilko smo pokopali v Launcestnu, kjer je bil pogreb dne 30. decembra. Naj ji bo lahka avstralska zemlja, vsem žalujočim pa naj bo izrečeno iskreno sožalje! — Poročevalec ODGOVOR N. N., QLD. — Vašega pisma ne bom objavil, ker mu niste dodali imena, kar se mi ne zdi Prav. Vsaj uredništvu bi lahko zaupali, če se že zaradi vsebine svojega pisanja ne upate v javnost. Povem ^am pa, da so danes v naši rodni domovini, četudi jo v°di kljub razrahljanosti razmer še vedno isti rdeči POZOR! ATTENTION! Prodam odlično ohranjeno DIATONIČNO HARMONIKO iz Slovenije. For sale ($1750.00) FOUR ROW DIATONIC BUTTON ACCORDION imported from Slovenia. Excellent condition. Janko Grivic, tel.: (042) 752 579 ATTENTION! POZOR! režim, veliko bolj korajžni kot mnogi po Sloveniji v svetu. Celo tisti, ki so med nami odgovorni za obveščanje, naj bo pri tisku ali radiu EA, so manj korajžni kot na RTV Ljubljana ali pri domačih časopisih in revijah. Za vsak slučaj menda, saj se ne ve, kako se bo zadeva iztekla . . . Dostikrat razmišljam o tem in me je sram, daje toliko bojazni in dvoličnosti med nami. .. Odgovaijam pa Vam na vprašanje glede največje kepe zlata, ki so jo našli v Avstraliji. V lanski novembrski številki RODNE GRUDE ste na strani 28 brali članek Ivana Cimermana: 27,27 kilogramov težko zlato kepo našel Slovenec. Sprašujete, če je bil res Slovenec, ker ste nekje brali drugo ime za najditelja. Osebno o tem močno dvomim, saj sem tudi sam doslej vedel le to, da je imel zlato kepo v skrbi Slovenec Ciril Kovačič. MISLI so v okt,—nov. številki 1980 imele članek o tem. Poudarjeno je bilo slovensko ime Cirila v zvezi z zlatom, ne pa slovensko lastništvo. Prav imate glede druge stvari pri članku v RODNI GRUDI. Napak je povedano, da so najditelji poimenovali zlato kepo Hand of Fate — Roka usode. V resnici so ji dali ime HAND OF FAITH - ROKA VERE. Tako je takrat prišlo v vse časopise in tako ime nosi kopija kepe zlata v vhodnih prostorih naselja Sovereign Hill v Ballaratu. — Zakaj ta sprememba imena? Zgolj nedolžni spodrsljaj, ali namerna sprememba po starem pravilu, da vera v vsakdanje življenje ne spada? Naj bo kakor koli — resnica je drugačna, a popravka v RODNI GRUDI doslej nisem zasledil. Če je bil kje v kakem kotu, da sem ga prezrl, se pa rad oproščam. Drugič pa več korajže, N. N.! — Urednik SLOVENIAN FUNERAL SER VICE 724 5408 A F D A "7 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. SMEH JE ZDRAV CELČ OB SODOBNI LJUDSKI MODROSTI. . . /Uvoženo k nam iz Slovenije/ + Ne vem, kdo je kriv, da se nam je pregovor “Konec dober, vse dobro!" izpridit v konec vsega dobrega. + V zadnjem času je Jugoslavija sestavljena iz nerazvitih in obubožanih. + Če lahko Smole javno čestita za božič, lahko jaz vsaj na skrivaj jem božično potico. + Najbolj mi je všeč vse bolj pogost transparent na mitingih Srbov in Črnogorcev:"Slovenija, marš iz Jugoslavije!” + Ljudstvo lahko kliče na odgovornost samo tiste, ki jih je izbralo. V našem primeru torej praktično nikogar. + Motijo me straže pred vilami. Res ne vem, zakaj smo včasih nanje juriša/i. + Odkrivanje notranjih rezerv pri beraču prej ko slej pomeni iskanje bolh. + Za bel kruh je treba delati, da si črn. + Beseda ni konj. Res ni. Ko bi bila, bi bilo pri nas meso zastonj. Vsaj konjsko. Križanka (Ivanka Ž abkar) REŠITEV križanke prejšnje številke: Vodoravno: 1. drog; 4. zmerljiv; 9. zobna; 10. azil; 12. onemogla; 13. gorovje; 14. otrpla; 16. delavnica; 20. urar; 21. ume; 22. učen; 24. pletenina; 25. opekla (se je); 26. spočita; 30. navodilo; 32. imel; 33. oteta; 34. krasotna; 35. imaš. — Navpično: 1. drag; 2. ozir; 3. golobar; 4. znoj; 5. mane; 6. romata; 7. jug; 8. vlaga; 11. zoper; 14. ocet; 15. piči; 16. duhovnik; 17. laže; 18. nula; 19. ime; 22. uničiti; 23. enote; 24. plodno; 26. slon; 27. pota; 28. imam; 29. Aleš; 31. vsa. Rešitev so poslali: Sestre v Slomškovem domu, Jože Grilj, Anica Melnyk, Ivanka Študent, Francka An-žin in Marija Špilar, Vinko Jager, Ivanka Krempl, Jože Štritof, Anica Buchgraber in Irma Ipavec, Marija Oražem, Lidija Čušin, Mirko Grgurič, N. N. Zadnji je pozabil dodati svoje ime. Tudi bi se rad na tem mestu opravičil Lidiji Čušin, ker je njeno ime v zadnji številki pri reševalcih križanke po pomoti izpadlo. Ker tako ni imela prilike biti izžrebana, sem pri žrebanju ob tej križanki njeno ime napisal na dva listka. Žal jo je žreb vseeno izpustil in izbral za nagrado — Mirka Grguriča. _ _ Sin vpraša očeta: “Kdaj pa nehajo medeni tedni? ” Oče:“Takrat, ko mož pri pomivanju posode nič več ne pomaga ženi, ampak pomiva že sam.” + + + “Zakaj ste ustrelili zajca, ko vendar niste član naše lovske družine? ” “Ker je jedel naše zelje, ko vendar ni član naše družine.” Vodoravno: 1. v manjši strugi tekoča voda; 4. glivična bolezen; 8. zaključena enota besed; 10. zdravljenje z vodo ga predpisuje; 12. prejmete; 14. oštevala, zmerjala (ga je); 17. predstojnik meniškega samostana; 19. odstraniti kožo pri sadežu; 20. prav je tako, vredno je; 22. del telesa (dvojina); 23. evropska država; 27. brišem; 29. prebiram knjigo; 30. okrogli ornamenti v gotskih oknih; 31. razglasi, objavi; 32. strokovnjak pri diplomatskem predstavništvu. Navpično: 1. če je zdravniški, pomeni operacijo; 2. zelenica, tudi kraj pVi Škofji Loki; 3. pisalo po šolah; 5. slovensko drevo (dvojina); 6. gibljivi stiki kosti; 7. da teče, je treba uro . . .; 9. obroč, krog; 11. brez zanimanja, neprisoten; 13. igralec znane igre s kroglami; 15. jama, kotanja; 16. svetopisemsko žensko ime; 18. očka; 20. pozdrav dobrih želja; 21. ovit, povit; 24. brezobličen kup neke snovi; 25. duhovna predstava o neki stvari, miselni načrt; 26. eno evropskih glavnih mest; 28. prost, zavarovan pred boleznijo (tujka). Rešitev pošljite do 9. aprila na uredništvo! KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7. dol. ISKANJE Pesmi Petra Košaka. Melbourne. Cena 3. dol. CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6. dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je 5. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolarjev. SHEPHERD OF THE WILDERNESS Angleški življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2. dol. DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga '.'Podobe iz sanj’’ v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center , USA. Cena 11. dol. MEN WHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy fountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8. dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Lo-^ko dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini Je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-Premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22,- dolarjev. Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. 0 LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,— dol. Znani pisatelj duhovnik - lazarist Franc Sodja nas je v zadnjem času razveselil z dvema knjigama: PRED VRATI PEKLA opisuje le ta po vojni v zaporu. Cena 8. dol. PISMA MRTVEMU BRATU so spomini na brata, polni toplih razmišljanj. Cena 12. dolarjev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM. poznan pod imenom TRIGLAV, na lrwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 1 1.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno (er nudi (udi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa (udi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo (udi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. ~ n SLOVLNi-N AUSTRALIAN I Naša telefonska številka: (062) 82 1083. FOR ALL YOUR TRAVEL REQUIREMENTS: AIRLINES TOURS CRUISES COACHES ACCOMMODATION TRAVEL INSURANCE PLEASE CONTACT: ANGIE - CHARLES - or ERIC GREGORICH DONVAL RAVEL DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 Lic. No: 3 0 2 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA . . ./ Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . . . PokliCitc ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti polni list in jugoslovansko vizo! D0HVAI\ tRAVEL Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORIČU DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Kx>ad, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666