Leto 1896. 491 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos LVIIL — Izdan in razposlan dne 22. avgusta 1896. Vsebina: St. (151—158.) 151. Ukaz o veščaških zborih, v misel vzetih v zakonu z'dne 26. decembra 1895. 1. o stvoriteljski (avtorski) pravici na délih slovstva, umetalnosti in fotografije. — 152. Ukaz o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega urada v Floridsdorfu na Dolenjem Avstrijskem. — 153. Ukaz zastran izvršitve §. 11. v zakonu z dne 12. julija 1896. 1. o pregledu zemljarinskega katastra. 151. Ukaz ministerstev za pravosodje v porazumu z ministerstvom za bogočastje in nauk z dne 31. julija 1896. L o veščaških zborih, v misel vzetih v zakonu z dne 26. decembra 1895. I. (drž. zak. št. 197) o stvoriteljski (avtorski) pravici na delih slovstva, umetalnosti in fotografije. Na podstavi §§. 68. in 63. v zakonu z dne 26 decembra 1895. 1. (drž. zak. št. 197) o stvoriteljski (avtorski) pravici na délih slovstva, umetal-nosli in fotografije se v porazumu z ministerstvom za bogočastje in nauk z veljavnostjo od dne razglasitve ukazuje tako-le: §• 1. Sestavljajo se veščaški zbori za področje slovstva, glasbe, obrazujočih umetalnosti in fotografije, ki imajo nalogo, na zahtevo sodnij oddajati svoja mnenja v stvaréh stvoriteljske pravice na delih dotičnega področja o dvomnih ali spornih pra-šanjih tehniške narave, katera so važna za sodniško razsodbo. §. 2. Veščaški zbori se ustanavljajo: za področje slovstva : na Dunaju, v Pragi, Le-vövu in Trstu; za področje glasbe: na Dunaju, v Pragi in Levövu; za področje obrazujočih umetalnosti: na Dunaju, v Pragi in Krakovu; za področje fotografije: na Dunaju. Sestava veščaških zborov v drugih krajih se pridržuje za primer, ako bi jih bilo treba. §. 3. Vsaki veščaški zbor sestoji iz predsednika in šestih do desetih udov. §. 4. Predsednika in ude imenuje na dobo desetili let ministerstvo za bogočastje in nauk, kateremu gré tudi oznameniti onega uda, ki bodi namestnik predsednikov. Predsednik in udje morajo po svojem imenovanju pri deželni sodniji na sedežu veščaškega zbora storiti veščaško prisego. (Slovenisch.) 101 §• 5. Oddali svoje mnenje so veščaški zbori dolžni samo tedaj, kadar proseča sodnija: 1. prašanja, o katerih, je mnenje oddali, navede posamez in 2. dopošlje veščaškemu zboru predmete, ki jih je primerjati, in pa sodne spise, ki so potrebni za oddajo mnenja. §. 6. Preden veščaški zbor sklepa o mnenju, katero je oddali, mora predsednik postavili dva poročc-vavca, katerih dolžnost je, izdelali svoje nasvete pismeno, ne da bi drug bil odvisen od drugega. §• 7. Nasveti obeh poročevavcev so razlagajo v isli seji, h kateri mora predsednik porabiti vse ude veščaškega zbora, oznamenivši predmet posvetovanja. Za sklepanje je treba navzočnosti predsednika ali njegovega namestnika in štirih udov najmanj. Sklepa se z večino glasov, in ako se med udi pokaže enoliko glasov, z glasom predsednika. §. 8. Mnenje mora po storjenem sklepu sestaviti predsednik s povedbo imen tistih, ki so se vdele-žili sklepanja. Vsakemu udu, ki je ostal v manjšini, je vendar dano na voljo, zahtevali, da se je njegovo mnenje pridruži mnenju zborovemu in se sodniji priobči s tem zadnjim. S- o. Veščaški zbor ima pravico, za mnenje zahtevati pristojbin. Zastran teh pristojbin je uporabljati določila, veljajoča za veščake. Gautsch s. r. Glcispacli s. r. 152. Ukaz finančnega ininisterstva z dne 5. avgusta 1896. 1. o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega urada v Floridsdorfu na Dolenjem Avstrijskem. Na podstavi Najvišega sklepa z dne 15. febru-varja 1896. 1. se v Floridsdorfu na Dolenjem Avstrijskem ustanavlja nov davčni in sodni hranilni urad. Delovanje tega novega urada se pričenja ob enem z delovanjem na novo ustanovljene okrajne sodnije v Floridsdorfu, to je s 1. dnem septembra 1896. I. S tem časom počenši se iz svojih dosedanjih davčnouradnih okrajev izločujejo in davčnemu uradu v Floridsdorfu odkazujejo: 1. po deželnem zakonu z dne 8. maja 1894. 1. (dež. zak. št. 28) z združbo občin Floridsdorf in Jedlesee in pa nekega dela občine Gross-Jedlers-dorf davčnouradnega okraja korneuburškega in občine Donaufeld davčnouradnega okraja gross-enzersdorfskega na novo sestavljena selska občina Floridsdorf; 2. občine Gross-Jedlersdorf (točka 1.), Stam-mersdorf in Strebersdorf davčnouradnega okraja korneuburškega; 3. občine Leopoldau, Kagran, Stàdlau, Breiten-lee in Hirschstetten davčnouradnega okraja grosS-enzersdorfskega ; 4. občine Aderklaa, Gerasdorf, Süssenbrunn in Deutsch-Wagram davčnouradnega okraja wol-kersdorfskega. Iti Iilis ki s. r. 155. Ukaz ininisterstva za finance z dne 11. avgusta 1896. 1. zastran izvršitve §. 11. v zakonu z dne 12. julija 1896. I. (drž. zak. št. 121.) o pregledu zemljarin-skega katastra. V porazumu s c. k. minislerstvom za poljedelstvo se zastran izvršitve §.11. v zakonu z dne 12. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 121) o pregledu zemljarinskega katastra ukazuje to-le: 1. Po navedenem zakonitem določilu je parcele, katere so v zemljarinskem katastru vpisane za gozdovje, pa so bile v poprejšnjem zemljarinskem operatu pripisane drugi obdelavni (kulturni) vrsti, na zahtevo njih posestnikov, če se ta izreče do konca meseca junija 1897. 1., prestaviti v tisto obdelavno vrsto, v katero spadajo po. svoji dejanski in pretežni rabi, za kar ni potreba dovolitve po zmislu §. 2. gozdarskega zakona z dne 3. decembra 1852. 1. (drž. zak. št. 250) ali izrečnega oblastvenega preklica, ako bi se bil dal kak ukaz za pogozdovanje. 2. To določilo se pred vsem uporablja o parcelah, katere so po vsi svoji površini v zemljarinskem katastru vpisane kot gozdovje, pa so bile v poprejšnjem zemljarinskem operatu pripisane drugi obdelavni vrsti. 3. Uporabnost zakonitega določila se vendar ne odpravlja s lem, da je parcela, bodi si v zemljarin-skein katastru, bodi si v poprejšnjem zemljarinskem operatu ali v obeh (kakor se lo dogaja tu in tam) z nekolikim (alikvotnim) ali samo približno ovede-nim (ne izmerjenim) delom vpisana za gozdovje, z ostalim delom pa pripisana drugi obdelavni vrsti (obdelavni odrezki). 4. Kadar je v poprejšnjem zemljarinskem operatu kaka parcela vpisana z enim delom za gozdovje', in so deli parcele, dasi seta, če se na njo ozira kot celoto, dejanski in pretežno rabi za kako drugo kulturo, obsajeni z lesom, tedaj je od prepisa parcele v drugo obdelavno vrsto izločiti in v zemljarinskem katastru kot gozdovje pustiti one z lesom obsajene dele, kateri se a) nahajajo na strmih, rado se usajajočih ležali ter kažejo veče razmerje obsajenosti kakor 0-3, ali katere se b) nahajajo v drugačnih, kakor spredaj ozname-njenih legah ter znašajo vsaj 3 ha z večim razmerjem obsajenosti kakor 05. 5. Zakon se ne uporablja o tistih parcelah, za katere se je na podstavi posebnih pogozdovalnih zakonov, veljajočih za Dalmacijo, Trst, Gorico, Gradiško, Istro in Kranjsko, ali na podstavi zakona z dne 30. junija 1884. 1. (drž. zak. št. 117) o na-redbah, da se brez škode odvajajo gorske vode, izreklo, da jih je ohraniti kot gozdovje, — ali katere so bile na podstavi §. 19. gozdarskega zakona z dne 3. decembra 1852. 1. (drž. zak. št. 250) obložene s prepovednim predpisom, ki zahteva njih gozdarsko rabo. 6. Kadar je pak zaprošenemu prepisu parcel v drugo obdelavno vrsto na poli samö naposled omenjena okolnost (prepovedni predpis) in se ta prepovedni predpis, ne kraté njegovega namena, dâ omejiti na neki del parcel, tedaj je po pravnomočni primerni premembi prepovednega predpisa opraviti prepis ostalega parcelnega dela v ono obdelavno vrsto, v katero ona spada po svoji dejanski in pretežni rabi. 7. Gledé ravnanja v izvršitev prepisa parcel v drugo obdelavno vrsto je paziti pred vsem na to, da zakon določa nepreložrti rok do konca junija 1897. L, do katerega morajo posestniki izreči zahtevo za prepis parcel, ako hočejo, da se bo na to zahtevo oziralo. 8. Potemtakem morajo tisti zemljiški posestniki, ki hočejo doseči, da se v zemljarinskem katastru za gozdovje vpisana parcela ali neki njen del (točka 4.) prepiše v drugo obdelavno vrsto ali pa da se izloči neki del kake parcele iz prepovednega predpisa (točka 6.), to pismeno ali ustno zglasiti v zakonitem roku ali pri uradniku za razvidnost ali pa pri županu. 9. Zglasitev mora obsegati te-le podatke: Ime in stanovališče zemljiškega posestnika, katastralno občino, v kateri parcela leži, parcelno številko in izmero parcelne površine (ploskve), obdelavno vrsto po sedanjem zemljarinskem katastru in obdelavno vrsto po poprejšnjem zemljarinskem operatu, obdelavno vrsto, v katero parcela spada po dejanski in pretežni rabi, okolnost, ali se na parceli nahaja obsajen les in zlasti brez pretrga se držeč gozd, v poslednjem primeru, v kaki približni izmeri, naposled okolnost, ali se parcela nahaja v strmi, rado se usajajoči legi ali ne. Resničnost podatkov poslednjih štirih okol-nosti mora potrditi župan. 10. V kolikor se zglasitev poda pri uradniku za razvidnost, si mora ta izprositi dotično potrdilo od župana. 11. Pri županu vložena zglasila mora ta konec vsakega meseca vpošiljati pristojnemu uradniku za razvidnost. Za vzprejemanje zglasil je moči rabiti golico (blanketo) po priloženem vzorcu. 12. Ta ukaz morajo razglasiti deželna ohlastva enkrat v uradnih deželnih časnikih, dalje politična okrajna ohlastva v teku roka za zglasitev trikrat v primernih presledkih v uradnem časniku, naposled v občinah tako, kakor je v katerem kraju navada. Bilinski s. r. Občina:................... Davčni okraj: Zglasilo zastran prepisa parcel, ki so v zemljarinskem katastru vpisane za gozdovje, ali nekih njih delov, v drugo obdelavno (kulturno) vrsto. Tek. št. Ime in stanovnliščc posestniku: 1. številke parcel 2. Površinska mera parcel v arih . \ 3. Obdelavna vrsta v sedanjem katastru 4. • Obdelavna vrsta v poprejšnjem katastru 5. Dejanska in pretežna raba parcel 6. Ali je parcela obsajena z lesom, ako je, v katerem razmerju k površini (ploskvi) 7. Ali je kaj brez pretrga se držečega gozda, ako ga je, v kateri približni izmeri 8. Ali se parcela nahaja v strmi, rado se usajajoči legi .... 9. Potrdilo županovo o resničnosti podatkov pod točko 5. do 8.