Marko Snoj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRe SAZU, Ljubljana Slovensko vedno, zmeraj in sorodno Članek z etimološkega vidika obravnava slovenske prislove Vlfdno, zm?raj, zm?rom, vmer, namiru in namirom ter opozarja na možno zablodo, do katere lahko privede napačna interpretacija osam- ljenega indica. The article presents an etymological analysis of the Slovene adverbs Vljdno, zm?raj, zm?rom, vmer, namiru and namirom 'always' as well as indicates a possible pitfalI caused by an incorrect inter- pretation of circumstantial evidence. o Namen etimološkega postopka je z upoštevanjem vseh nujnih delov, filološke evidence, primerjave in rekonstrukcije ter tistega najžlahtnejšega, ki sprašuje po se- mantični motivaciji izvora, ugotoviti resnico. Vprašanje, iz česa in kako so se tvorile besede, ki jih poznamo danes kot v?dno, v~nomer, zm~raj, zm~rom in vmer, je na tipološki ravni enak sodnemu vprašanju: »kaj se je zgodilo?« V pravu se pri dokaz- nem postopku ob upoštevanju dejstev uporabljajo dokazi in manj povedni indici. V etimološkem primeru bi bili čisti in jasni dokazi glede izvora navedenih prislovov npr. izjave tistih, ki so besede tvorili, ali ustrezni izvleček iz dobro dokumentiranega govorjenega jezika tistega časa, v sodnem pa npr. zanesljivo pričevanje, video posne- tek spornega dejanja ipd. Žal so tvorci navedenih besed že davno mrtvi, saj so po vsej verjetnosti živeli v srednjem veku, vsekakor pa pred 17. stoletjem, ko je bil jezik za današnje razmere še zelo slabo dokumentiran, tako da trdnih neposrednih doka- zov omenjene vrste ne moremo pridobiti, zato bo treba resnico izluščiti iz dejstev in indicev. 1.0 Miklošič navaja po Volkmerju prislov vmer v pomenu 'vedno, zmeraj'. PO- vršen pogled na besedo nas privede na možno etimološko rešitev, po kateri naj bi bil to polovični prevod nemškega prislova immer, ki prav tako pomeni 'vedno, zmeraj': če je nemška beseda sestavljena iz predloga in 'v' in nekega pomensko ne več jasne- ga elementa mer, potem smo Slovenci nemški in prevedli z v, drugi del domnevne nemške sestavljenke, kateremu nismo našli prevedka, pa obdržali in tako dobili svoj vmer. Če to interpretacijo sprejmemo kot verodostojen in zadosten, čeprav osamljen indic, sodimo, da je prislov vmer Nemec, ki se je naučil eno slovensko črko. Zdaj se nam ponudi priložnost obsoditi kar vse slovenske časovne prislove z elementom mer, torej vsaj še zm~raj, zm~rom in v~nomer: vsi imajo nemško jedro, levo in desno od njega pa je po nekaj slovenskih prislovnih okraskov. 1.1 Bog se usmili etimologa , ki bi ravnal tako tendenciozno, tako na mlin domnevni prikriti nemškosti slovenskega jezika! Kdor bi verjel zgornji razlagi, bi se namreč zavestno odrekel sodbi na osnovi celotne slike in verjelosamljenemu indicu, ki je v navedenem primeru zavajajoč. Če je očetu ime Dolfe, družina še ni nemšku- tarska, kakor tudi belokranjski Adlešiči niso nikdar bili nemško naselje, čeprav so 28 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 4 (2003) poimenovani po priimku Adlešič, patronimiku od * Adleh, ki izvira iz stvnem. an- troponima Adalieich.1 1.2 Kadar ni neposrednih dokazov, in tako je pri etimologiji v večini prime- rov, se resnica izlušči s tako interpretacijo vseh dejstev, indicev in okoliščin, ki us- tvari celotno sliko davnega dogajanja, ta pa je skladna z doseženimi spoznanji vseh relevantnih poglavij jezikoslovja, od obvezujoče fonetike prek besedotvorja do seman- tike, in drugih, za etimologijo pomožnih znanosti, od zgodovine do psihologije. Če ta postopek izpeljemo korektno, znanstvena resnica o izvoru in etimologiji posamez- ne besede postane očitna, očitnost pa je enakovredna dokazu. 2.1 Sloven. vmer je bolj malo verjetno nastalo po zgledu nem. immer že zato, ker se je ta nem. prislov v srvnem. časih poleg immer glasil tudi iemmer in ker iz- vira iz stvnem. iommer, to pa je sklop iz io < eo, kar že samo po sebi pomeni 'vedno'. Ta beseda je otrdeli tožilnik samostalnika, ki je izpričan v got. aiws 'čas, večnost'? Drugi del sklopa je primernik stvnem. mer(o) > srvnem. merCe) > nem. mehr 'več'.3 Beseda v današnji nemščini ni paretimološko občutena kot sklop z in 'v', v starejšem času pa tako občutenje zaradi vzglasnega ie- oz. io- sploh ni bilo mogo- če. Tako je izredno malo verjetno, da bi si nem. prislov tako razlagal neki Slovenec, ki bi skladno s svojim razumevanjem potem tvoril sloven. vmer. 2.2 Poskus ponemčenja sloven. prislova vmer se dokončno izkaže za absurd, ko zberemo celotno besedno družino, ki obsega še istopomenske prislove venom~r, zm~­ raj, zm~rom, zm~r, vuzmer, k temu pritegnemo še v~dno, v~no z elativoma prev~dno in prev~no, ter poskušamo ugotoviti njen resnični izvor s pomočjo celotne slike. Ključ za reši~ev je Miklošičevo~ pojmovanje prislova venom~r kot izvornega sklopa *V'b edbnQ merb, pri čemer *merb, ki se ohranja v nar. sloven. m~r, rod. meri, po- meni 'smer,.4 Prislov je torej pomensko zelo podobno motiviran kot nem. zveza in einem fort 'neprestano', v kateri je fort prislov s pomenom 'naprej', pa tudi sloven. kar naprej, kar prav tako pomeni 'neprenehoma, stalno, vedno'. Tipološka vzpored- nica izkazuje veliko verjetnost, da se je pomen 'vedno' razvil iz 'neprestano', ta pa iz 'v eno (in isto) smer'. Domnevana šestzložna besedna zveza se je po odpadu šib- kih polglasnikov razvila v trizložno, ki pa je bila za vsakdanjo rabo očitno še vedno predolga in se je zato eliptično skrajšala. Če je elipsa prizadela prilastek, se je zveza obrusila v vmer ,5 če jedro, pa v *vedn9.6 2.3 Domneva o prvotni predložni zvezi in elipsi postane še verjetnejša s prime- rom sloven. zm~r 'vedno', ki ga navajata Cigale in Janežič, in kj ima vzporednico v hrv. kajk. vuzmer? To kaže na predložno zvezo *V'bZ (edbnQ) merb s predlogom *V'bZ 'gor, ob, pri', ki je pomensko blizu predlogu *Vb. 1 Stvnem. antroponim navaja F6rstemann, Altdeutsches Namenbuch 1, 174. 2 Isti sklon se ohranja v stvnem. io, eo > srvnem. ie > nem. je 'kadar koli, nekoč', sekundar- no distributivno 'po'. 3 Pfeifer, Etymologisches W6rterbuch des Deutschen2, 596, 574. 4 Miklošič, Etymologisches W6rterbuch der slavischen Sprachen, 102, brez oznake akcenta. 5 Prim. sloven. in širše sreča, kar je skrajšano iz dobra sreča. 6 Prim. sloven. v kratkem 'kmalu', kar je skrajšano iz v kratkem času. Tako, čeprav manj pre- cizno razlago prislova Vljdno sem podal že v Slovenskem etimološkem slovarju, 708. 7 Navaja Pleteršnik po Miklošiču iz Valjavčevih Narodnih pripovedk iz Varaždina in okolice. M. Snoj, Slovensko vedno, zmeraj in sorodno 29 3.1 V odstavku 2.2 domnevano *vedn9 < *V'b edbnQ (m~rb) ne more biti izhodišče za današnji prislov v~dno, ki ga pisci od Janeza Svetokriškega dalje zapisujejo kot ved- nu, tj. zrefleksom izglasnega etimološkega -o in ne -Q. Poleg tega tudi današnjega ak- centskega stanja ni mogoče izpeljati iz domnevane, zgoraj navedene predložne zveze. Pri protestantih je znan le prislov veden, npr. ta Hudizh veden inu poujod okuli Juie- mi Jobmi griJe.8 Ta prislov je mogoče razložiti iz *V'b edbni, kar je utegnilo po elipsi nastati iz *V'b edbni (na-Is'b)m%r'b z *(na-Is'b-)m%ro 'smer' moškega slovničnega spola, o katerem glej spodaj 4.1. Pleteršnik navaja pridevnik v~den, -dna 'stalen, neprenehen', za katerega domneva, da je tvorjen iz prislova. Rešitev, ki zapolni vrzeli v besedotvorni verigi, je domneva, da je iz zveze < *V'b edbni (Ina-Is'b-Im%ro) osamosvojeni prislov veden deriviral pridevnik v~den, katerega prislov je Janeza Svetokriškega vednu in da- našnji v~dno. Derivacija pridevnika iz prislova z akcentskim sredstvom ima zgled v tematskih pridevnikih tipa l~p, suh, za srednji spol l~po, suho ob prislovih lepi}, suhi}. Ta, nekoliko zapletena možnost se zdi vendarle verjetnejša od neposredne primerjave našega prislova z mak. vedno in bIg. vedno 'skupaj' < *V'b edbno, saj pomena 'vedno' ni mogoče izpeljati iz pomena 'skupaj', poleg tega bi v primeru takega izhodišča v slo- venščini danes pričakovali **Vl?(d)no in ne vNd)no. 3.2 Pomen 'neprenehoma' vključuje ponavljanje, kar se v jeziku rado izraža z reduplikacijo. Sloven. ven in ven 'neprenehoma' je tako mogoče razložiti iz *v~no in v~no, kar poleg veznika vsebuje še dvakrat izraženo različico v~no, nastalo po asimi- laciji dn > n. Izglasni -o > -u je, če ne prej, odpadel po moderni vokalni redukciji, predhodnik akutiranega ~ pa je ali ostal kratek ali se v enozložnici skrajšal kot v prislovu bolj < *bol'e. Možnost, da bi bila sloven. zveza ven in ven prevedena iz nemške aus und aus, ne obstaja, saj zadnje po Grimmu9 pomeni le 'v celoti, od za- četka do konca'. 4.1 Navedena interpretacija prislova veden vključuje predpostavko, da je poleg *m~rb ženskega spola obstajal tudi tematski samostalnik *m~ro moškega spola. Nje- gov obstoj izkazujeta še prislova zm~raj in zm~rom s paralelama v hrv. čak. (Vodice) sml'ron,lO kajk. (Prigorje) zmerim, (Bednja) zmeirem,l1 na jugovzhodu Štajerske potr- jena prislova namiru in namiri 'takoj, vedno' ter pri Cafu zapisani namirom 'vedno', zadnji trije z i iz e pred r.12 Prve štiri prislove sicer lahko izpeljemo iz predložnih zvez, rodilniške *si mera, orodniške *S'b merOmb oz. mestniške *nli mere, zadnjega, namirom pa ne, saj se na ne veže z orodnikom, zato je tudi navedeno izvajanje pr- vih štirih vprašljivo. Pred prikazom boljše možnosti si moramo najprej ogledati izvor in etimološko razlago samostalnikov *m~rb in *m~ro. 4.2 Beseda *m~rb je v ustreznem pomenu potrjena le v nar. sloven. m~r, meri 'smer'. Izvorno je to nedvomno postverbal strelskega termina *m%riti 'določati smer pri streljanju' < 'določati mero', ki je denominativ od *m%ra. Poltematski glagoli pa imajo atematskih i-jevskih postverbalov tudi tematske a-jevske ženskega in o-jevske moškega spola. Tematski postverbali iz nesestavljenih glagolov navadno sodijo v pre- mično akcentsko paradigmo, postverbali iz sestavljenih pa v nepremično, prim. hrv., 8 Trubar, Ena dolga predguvor. 9 Grimm, Deutsches W6rterbuch l, 819. 10 Navajajo Hraste, Šimunovic, Olesch, Čakavisch-deutsches Lexikon III, 546. Il Navajata Rožic, Rad JAZU CXVIII, 60, Jedvaj, Hrvatski dijalektološki zbornik l, 320. 12 O pojavu Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II, 72. 30 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 4 (2003) srb. stav - postav < * stavo - * postavo iz *(po-)staviti, vid - previd < *vldo - * per-vIdo iz *(per-)vldeti. Tako sta npr. iz * primiriti tvorjena sloven. postverbala primer, -~ra in prim~ra. Izvor prislovov zm~raj in zm~rom je torej verjetneje kot v predložnih zvezah13 treba iskati v otrdelem rodilniku *somira oz. orodniku *somi- romb postverbala *somiro, ohranjenega v češ. smer 'smer',14 dovršnega glagola *so- miriti 'nameriti, določiti smer'. V prid tej možnosti govori akcent v čak. smlron, ki kaže na stari akut, tega pa pri izvajanju iz *mirb ne bi pričakovali.15 Mutatis mu- tandis velja enako za namirulnamiri in namirom, ki sta iz mestnika oz. orodnika postverbala iz dovršnika *namiriti > csI. nameriti , sloven. nam~riti 'usmeriti orožje proti cilju'. 5 Opisana interpretacija dejstev in indicev izkaže sorodstvene vezi med obrav- navanimi prislovi tako, da je celotna slika z vsemi njenimi posameznimi deli vred skladna z ustreznimi jezikoslovnimi in zunajjezikovnimi spoznanji. To pomeni, da je metodološko korektna, iz česar smemo presoditi, da predstavlja znanstveno resni- co, tj. ugotovitev, ki velja, dokler se ne najde verjetnejša razlaga. Prispelo oktobra 2002, sprejeto januarja 2003 Received October 2002, accepted January 2003 Slovensko vedno, zmeraj in sorodno Površen pogled na sloven. prislov vmer 'vedno, zmeraj' lahko privede do zgre- šene možnosti razlage, po kateri naj bi bila beseda tvorjena po zgledu istopomenske nem. immer, razumljene kot sestavljenke z in 'v', kar naj bi v sloven. prevedli z v, in nekega ne več prevedljivega elementa mer, ki naj bi v sloven. vmer ostal nespremen- jen. S tem se odpre možnost poiskati nem. jedro še istopomomenskim prislovom zm~­ raj, zm~rom in v~nomer. Tako razmišljanje je zgrešeno, saj si zaradi enega osamljenega indica zakriva oči pred popolnoma drugačno celotno sliko. Nemški prislov immer seveda ni sestav- ljenka s prvim členom iz nem. in, temveč je sklop iz srvnem. iemmer < stvnem. iommer, kar vsebuje srvnem. io < stvnem. eo 'vedno', to pa onemogoča paretimološ- ko navezavo na nem. in 'v' in s tem tako domnevno razumevanje sloven. tvorca pris- lova vmer. Ključ za rešitev tega in sorodnih sloven. prislovov je Miklošičeva razlaga prislova venom~r iz sklopa *vo edbnQ mirb, pri čemer *mirb, ki se ohranja v nar. sloven. m~r, rod. meri, pomeni 'smer'. K semantičnemu razvoju prim. nem. in einem fort 'neprestano' s fort 'naprej', pa tudi sloven. kar naprej 'neprenehoma, stalno, ve- 13 Tako Snoj, Slovenski etimološki slovar, 750. 14 Iz tega je prevzeto sloven. sm?r in hrv. smjer. Indikacije na premično akcentsko paradigmo lahko v češ. pripišemo vplivu simpleksa, prim. tako hrv., srb. IzvId po vId. 15 Sloven. novi cirkumfleks v zm?raj in zm?rom je problematičen. Ker v prislovih na -aj praviloma ne zasledimo metatonije, prim. zjutraj < * jbZ jutra + jb, je novi cirkumfleks tu verjet- no analogen po zm?rom, kjer je razložljiv kot v prislovih tipa časoma, ki prav tako izvirajo iz orodniških oblik na -omb, prim. hrv., srb. časom. Zakaj se je v večini teh prislovov vzpostavil novi cirkumfleks, je težko vprašanje. Ker so s pripono -om( aj sekundarno tvorjeni tudi prislovi iz te- matskih ženskih osnov, npr. siloma = hrv., srb. sllom, ni izključeno, da je novi cirkumfleks v ča­ soma nastal v analognem razmerju *sfl- : čas- = *sflojQ > sIlo --+ sIloma: x; x = časoma. M. Snoj, Slovensko vedno, zmeraj in sorodno 31 dno'. Zveza *V'b edbnQ mirb se je eliptično skrajšala na dva načina: z odpadom pri- last ka dobimo vmer, z odpadom jedra pa *vedn9. Nadaljnja obrusitev je znana v sloven. reduplicirani zvezi ven in ven 'kar naprej, vedno'. S predlogom *V'bZ je tvor- jen prislov sloven. zm~r 'vedno', hrv. kajk. vuzmer < *V'bZ (edbnQ) mirb. Iz akcentske analize prislova v~dno, še bolj obvezujoče pa iz istopomenskih pri- slovov namirulnamiri, namirom, zm~raj, zm~rom, hrv. čak. sml'ron in kajk. zmirom je treba sklepati na tematski samostalnik *( -)mero moškega spola. Medtem ko je i-jevski samostalnik *mirb 'smer' postverbal nesestavljenega strelskega termina *miri- ti 'usmerjati orožje proti cilju' < 'delati mero', so navedeni prislovi najlažje razložljivi kot otrdeli mestnik, rodilnik oz. orodnik postverbalov sestavljenih dovršnikov *na- miriti oz. *s'bmiriti 'nameriti, določiti smer'. Tematski postverbal iz *s'bmiriti se kot samostalnik ohranja v češ. smer 'smer', od koder je v 19. stol. prevzeto sloven. sm~r in hrv. smjer. Slovene vedno, zmeraj and Related Forms A first glance at the Slov. adverb vmer 'always' can lead to an incorrect inter- pretation according to which the word is formed on the model of the synonymous German immer, understood as a compound of in 'in', calqued as Slov. v, and a now untranslatable element mer, which would have remained unaitered in Slovene vmer. This then open s the possibility of seeking aGerman starting point for the syn- onymous adverbs zm~raj, zm~rom and v~nomer. This view is incorrect, as the circumstantial evidence obscures the full picture, which is completely different. The Germ. adverb immer is c1early not a compound containing the first element from Germ. in, but is rather a concatenation from MRG iemmer < ORG iommer, containing MRG io < ORG eo 'always', which pre- c1udes a paraetymological connection with Germ. in 'in' as well as with the presum- ed interpretation of the Slovene formant of the adverb vmer. The key to the solution of this and related Slovene adverbs is found in Miklošič's explanation of the adverb venom~r from the concatenation of *Vb edbnQ mirb, in which *mirb, is preserved in Slov. dial. m~r, gen. meri, meaning 'direction'. As to the semantic devlopment, cf. Germ. in einem fort 'constantly' with fort 'forward, ahead', as well as Slov. kar na- prej 'continually, constant1y, always'. The concatenation *Vb edbnQ mirb became el- liptically shortened in two ways: with the loss of the attribute the result is vmer, the loss of the head results in *vedn9. Further shortening is found in the Slov. reduplic- ated syntagm ven in ven 'constantly, always'. The addition of the prefix *VbZ forms the Slov. adverb zm~r 'always', Cr. Kajk. vuzmer < *VbZ (edbnQ) mirb. An accentological analysis of the adverb v~dno, as well as the more compelling synonymous adverbs namirulnamiri, namirom, zm~raj, zm~rom, Cr. Čak. sml'ron and Kajk. zmirom points to a thematic masculine noun in *(-)mero. While the i-stem noun *mirb 'direction' is a postverbal of the non-compound marksmanship term *miriti 'to direct a weapon at a target' < 'to take aim', the adverbs adduced can be most easily explained as fossilized locative, genitive, or instrumental postverbals of the compound perfectives *namiriti or *s'bmiriti 'to aim, to determine a direction'. The thematic postverbal from *s'bmiriti is preserved as a noun in Cz. smer 'direct- ion', from which Slov. sm~r and Cr. smjer were borrowed in the nineteenth century.