415ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 1 Glej prilogo 1. Du{an Ne}ak – Bo‘o Repe O nastanku in namenu avstrijsko – slovenske komisije zgodovinarjev (2001–2004) I. obdobje 2001–2003 (Du{an Ne}ak) V predgovoru k izdaji zbornika »Nemci« na Slovenskem 1941 – 1955, Ljubljana 1999, 2002 sem, kot ‘e nekajkrat prej, zapisal, da bi bilo treba za celovitej{e vedenje o naslovni problematiki k njej pristopi interdiciplinarno. Ponovno sem predlagal ustanovitev komisije znanstvenikov s podro~ja zgodovine, prava, jezikoslovja, sociologije, politologije… , ki naj bi to politi~no ‘go~e in znanstveno slabo obdelano problematiko, {e globlje in ob{irneje preu~ila. Do danes se predlog ni uresni~il. Pa~ pa je bila spomladi 2001 na predlog prof. dr. Petra Vodopivca in ob podpori slovenskega zunanjega ministra prof. dr. Dimitrija Rupla osno- vala komisija zgodovinarjev (in kasneje pravnikov), ki naj bi skupaj z avstrijskimi kolegi, v znanstvenem projektu »Avstrija-Slovenija v 20. stoletju«, celovito raziskali sto let sosedskih odnosov. Doslej kaj takega {e nismo storili in znanstvena potreba zagotovo obstoja. Vsebin- sko zasnovo za tak projekt smo pripravili prof. dr. Peter Vodopivec, prof. dr. Du{an Ne}ak in prof. dr. Bo‘o Repe.1 @e od vsega za~etka pa je bilo vsaj podpisanemu jasno, da sta obe politi~ni strani, {e posebej pa avstrijska, zainteresirani predvsem za skupno obdelavo tematike vezane na usodo »Nemcev« na Slovenskem po drugi svetovni vojni, skupaj z vpra{anji vra~anja premo‘enja, posledic Avnojskega sklepa in revizije vloge Avstrije in Avstrijcev v drugi vojni. Vse ostalo je le »znanstveni okras«. Po mnogih sestankih in pogovorih na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) in diplomatskih stikih z avstrijsko stranjo, na katerih smo se pogovarjali zlasti o statusu komisije, njeni sestavi in njenemu vodstvu so se oblikovali naslednji sklepi: 1. Komisija naj bo sestavljena iz dveh delov – zgodovinskega in pravni{kega. Strokov- njake k delu v komisiji MZZ vabi in za njeno delo zagotavlja tudi materialna sredstva. Pose- bej je dr‘avni sekretar prof. dr. Iztok Simoniti poudarjal trdno namero, da MZZ na noben ne bo vplivalo na sestavo ali na delo komisije. 2. Zgodovinskega naj vodi, kljub poprej{njem druga~nem mnenju ministra Rupla, ki je menil naj komisijo vodi prof. dr. Peter Vodopivec, prof.dr. Du{an Ne}ak, pravni{kega dela pa prof.dr. Ivan Kristan. 3. Dokon~na sestava obeh delov komisije je odprta in bo znana {ele, ko se bo komisija konstituirala in bo za~ela s svojim delom. 4. O statusu komisije, t.j. razre{itvi dileme ali naj komisijo imenuje zunanje ministrstvo ali vlade (npr. tako kot je bila imenovana podobna slovensko- italijanska komisija zgodovi- narjev) ali gre za projektno skupino neodvisnih strokovnjakov (npr. tako kot je bila projektna skupina, ki sem jo vodil in je pripravila publikacijo »Nemci« na Slovenskem 1941–1955«), naj odlo~i komisija sama na prvem sestanku. ZGODOVINSKI ^ASOPI • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 415–465 416 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 2 Glej Prilogo 2 3 Vabilo/dopis hrani avtor; Glej tudi: Du{an Ne}ak (Izd.), »Nemci« na Slovenskem 1941 – 1955, Ljubljana 2002, str. 41, (dalje: »Nemci«…). 5. Prvi uradni stik med predsednikoma zgodovinarske komisije naj bi bil v juliju 2001, prvi stik predsednikov pravni{ke komisije pa v avgustu 2001. 6. Za operativnega sodelavca pri delu komisije je bil s strani MZZ dolo~en dr. Andrej Rahten. Kot najpomembnej{e se je pokazalo vpra{anje statusa komisije. Ta namre~ pogojuje se- stavo komisije, ta pa uspe{nost dela komisije. ^e namre~ ~lane komisije imenuje dr‘ava, nobena stran nima nikakr{nega vpliva na sestavo komisije na drugi strani. ^e pa gre za neod- visno skupino strokovnjakov, si obe strani lahko izbirata strokovno neopore~ne sogovornike. Vpliv politike na delo komisije je na ta na~in omejen na minimum. Slej ko prej ostajam namre~ prepri~an, da je dobro ~e znanost pomaga politiki, nikakor pa ne more biti od nje odvisna oz. pod njenim neposrednim vplivom. Zaradi objektivnih razlogov (predsednik slovenskega dela komisije je bil ta ~as post- hospitalni rekonvalescent) se je sestanka med predsednikoma zgodovinske komisije 20. ju- lija 2001 v Salzburgu s slovenske strani namesto njega udele‘il prof. Vodopivec in se tam sre~al s predsednikom avstrijskega dela komisije prof. Suppanom. Dogovorila sta se za osno- vne parametre delovanja komisije, ki naj bi bili temelj za delo na prvi konstitutivni seji komi- sije, ki je bila dogovorjena za 3. in 4. september v Ljubljani.2 Sam sem, kot predsednik slovenskega dela komisije, omenjeni dogovor, ki ga je zapisal in v Ljubljano z datumom 23. julij 2001, poslal prof. Suppan, v celoti sprejel. Zame je pomenilo edino dogovorjeno osnovo za razpravo na prvem skupnem zasedanju komisije. Kazalo je na uspe{en za~etek dela. Konec julija sem, preko MZZ, v Ljubljano na dogo- vorjeno sre~anje povabil avstrijske in slovenske kolege, za katere sta se na sestanku v Salz- burgu dogovorila prof. Vodopivec in prof. Suppan. Toda na avstrijski strani so politiko posta- vili pred znanost. Ne samo za ~lana, kar za so-predsednika avstrijskega dela komisije so postavili prof. dr. Stefana Karnerja, zgodovinarja, ki je tesno povezan z avstrijsko vladno politiko. Sam sem to dojel kot postavitev »politikomisarja«, katerega naloga je paziti na pravilnost »linije« pri delu komisije. Na slovenski strani so bili na prvi sestanek bilateralne komisije po dogovoru iz Salzburga, povabljeni: prof. dr. Du{an Ne}ak , prof. dr. Peter Vodo- pivec, prof. dr. Bo‘o Repe, prof. dr. Igor Grdina, prof. dr. Franc Rozman, doc. dr. Mitja Ferenc, dr. Ervin Dolenc, dr. Bojan Gode{a in dr. @arko Lazarevi}. Na avstrijski strani pa: prof. dr. Arnold Suppan, prof. dr. Stefan Karner, prof. dr. Marija Wakounig, prof. dr. Karl Stuhlpfarrer, prof. dr. Ernst Bruckmüller, prof.dr. Helmut Rumpler, doc. dr. Walter Lukan, doc. dr. Hellwig Valentin, dr. Rüdiger Malli, dr. Avgustin Malle. Od avstrijskih kolegov sem dobil pet takoj{njih pozitivnih odgovorov, eden je najprej udele‘bo odpovedal a jo naknadno potrdil, dva pa sploh nista odgovorila. To sta bila prof. Karner in prof. Rumpler, medtem, ko je prof. Bruckmüller ‘e vnaprej odklonil sodelovanje. Kljub temu je bil sestanek z avstrijske strani tik pred uresni~itvijo odpovedan, z obrazlo‘itvijo, da ve~ina njihovih ~lanov ne bo mogla priti. O~itno pa ni mogel priti le prof. Karner, katerega navzo~nost je bila za avstrijsko politiko tako nujna, da so zato sestanek raje odpovedali. O odpovedi sestanka sta svoje kolege in naju s prof. Vodopivcem, z dopisom 28. avgusta 2001 obvestila zdaj ‘e dva predsednika – prof. Suppan in Karner.3 S prof. Suppanom sva se dogo- vorila za nov termin prvega sre~anja: 12. oktober 2001 v Mariboru. Medtem pa je delovala tudi diplomacija. O~itno se je avstrijska stran bolj kot slovenska zavedala pomena statusa bilateralne komisije. Pritiskala je na slovensko diplomacijo, da bi 417ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 4 Usklajeno verzijo dokumenta hrani avtor. ^eprav je bilo sprva predvideno, ministra na slovensko zahtevo dokumenta nista podpisala, pa~ pa je bila njegova vsebina posredovana javnosti na tiskovni konferenci obeh zu- nanjih ministrov na Brdu pri Kranju 3. oktobra 2001. komisiji oba zunanja ministra podelila mandat oz. da bi ona imenovala ~lane komisije. V ta namen je bil pripravljen sestanek obeh zunanjih ministrov v Ljubljani 12. septembra 2001. Zanj je bil tudi pripravljen pismen dokument – mandat, ki naj bi ga oba ministra podpisala. V grobem je bilo v mandatu zapisano to, kar sta se v Salzburgu dogovorila prof. Vodopivec in Suppan.4 Do sestanka ministrov zaradi dogodkov v ZDA 11. septembra ni pri{lo in 20. sep- tembra sem ponovno in na isti na~in, poslal vabilo domala istim povabljencem. Z avstrijske strani, zaradi njegovega ‘e omenjenega odklonilnega stali{~a, nisem povabil le prof. Bruckmül- lerja. Tudi vsebina vabila je bila domala enaka kot pri julijskem vabilu, le mesto sestanka je bilo, skladno z dogovorom s prof. Suppanom, spremenjeno, torej Maribor. Toda pritiski z avstrijske strani po spremembi sestave ~lanov komisije, po modifikaciji vsebine dela komisije, predvsem pa po obliki delovanja komisije…, v vsem tem ~asu niso popustili. Nasprotno stopnjevali so se in to {e pred za~etkom dela komisije in njenem konsti- tuiranju. Konec septembra 2001 so se nakopi~ili do te mere, da nisem ve~ videl smisla sode- lovati v projektu, ki ni znanstven, temve~ politi~en. Svoja opa‘anja – zgodovino dogajanja sem zapisal in jih 1. oktobra poslal pristojnemu dr‘avnemu sekretarju prof. dr. Iztoku Simo- nitiju. Iz ob{irnega povzetka mojega pisma je tudi jasno razvidno moje stali{~e do dela v komisiji in mo‘nosti za njen uspeh: »Red. prof. dr. Du{an NE^AK LJUBLJANA Spo{tovani gospod dr‘avni sekretar prof. dr. Iztok Simoniti! Ljubljana, 1. 10. 2001 Potem ko me je avstrijski kolega prof. dr. Arnold Suppan na mednarodnem sre~anju zgo- dovinarjev na temo »Deset let postkomunisti~ne historiografije« (Dunaj, 27.–29.9.01) obve- stil o novih avstrijskih zahtevah v zvezi z predvidenim delom slovensko – avstrijske komisije zgodovinarjev in mi izro~il fotokopijo note (Faxa) avstrijskega diplomata, veleposlanika Christiana Prosla, na{emu diplomatu, veleposlaniku Petru Beke{u, z dne 21. 9. 2001, sem se po temeljitem premisleku odlo~il, da Ti napi{em tole pismo. @e drugi~ v zadnjih nekaj mesecih sem se zna{el v zelo neprijetnem polo‘aju, da sem se sicer strogo neformalnega pogovora (v odmoru za kosilo prvega dne simpozija) s kolegom Suppanom udele‘il neinformiran in zato tudi nepripravljen. Pogovor je tekel o novih av- strijskih zahtevah, ki so bile o~itno dogovorjene nekje drugje, ne da bi jaz o tem kaj vedel, in so bile zapisane v avstrijski noti, ki mi jo je »prijateljsko« predal. Vendar to dejstvo ni najpomembnej{i razlog mojega pisanja. Nota namre~ vsebuje potikanje avstrijske strani (vse navedke bom citiral v originalu): »Now, it seems that Prof. Ne~ak has again new ideas (pod~rtal D.N.)…«, ki so presegle prag moje osebne in strokovne dignitete. Dovoli mi, da Ti za osve‘itev spomina ponovim moja velikokrat izra‘ena stali{~a, ki se vse do danes niso v ni~emer spremenila in jih nisem nikoli dopolnjeval z novimi idejami. Tisti, ki so dogovore eklatantno kr{ili in prihajali vedno z novimi zahtevami, ali, ~e se izrazim zelo nediplomatsko, »izsiljevanji«, so bili na avstrijski strani: 418 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... l. Po dolgih in lahko re~em zame zelo iz~rpavajo~ih pomladanskih pogovorih na na{em ministrstvu, smo kon~no pri{lo do dveh sklepov: 1. Komisija naj se na prvi seji dogovori o svojem statusu, vsebini dela, {tevilu ~lanov in ~asovnih parametrih (predlog prof. Vodopivca) in 2. Dne 16. ali 20. julija 2001 naj se sre~ata oba predsednika komisij prof. Suppan in prof. Ne~ak na Dunaju ali v Ljubljani (predlog prof. Ne~aka). O tem je s pismom, 5. julija 2001, na{ mini- ster obvestil avstrijsko zunanjo ministrico in jo informiral o na{ih osnovnih predlogih: a) da se sre~ata oba prej imenovana predsednika komisij ob prej navedenih datumih na Dunaju ali Ljubljani b) da nameravamo organizirati prvo sre~anje ekspertnih skupin 3. in 4. septembra 2001 v Ljubljani: »Na tem dvodnevnem sestanku bi se dogovorili o konkretnih oblikah sodelo- vanja in o vsebini raziskav ter dolo~ili natan~ni ~asovni okvir raziskovalnih dejavnosti«. Torej na tem sestanku in ne na zasebnih pogovorih tega ali onega ~lana obeh komisij!!! c) da bomo na sestanek poleg na{ih strokovnjakov (6, /{est/), povabili tudi sedem njihovih strokovnjakov, in sicer profesorje: Suppana, Karnerja, Valentina, (prvi uradni predlog avstrij- ske strani) Haselsteinerja, Stuhlpfarrerja, Bruckmüllerja in dr. Malleja. Avstrijska zunanja ministrica je sicer v noti, z dne 20. julija 2001, ostro protestirala, ker smo poleg z njihove strani predlaganih strokovnjakov povabili {e druge, do ~esar pa je po mojem prepri~anju pri{lo predvsem zaradi tega, ker ni bil jasno dolo~en status komisije, o ~emer sva (smo) veliko govorili. Vendar je kljub vsemu do sestanka med predstavnikoma obeh delov komisije pri{lo in sprejet ter {e celo raz{irjen je bil predlog sodelavcev, ki ga je avstrijski ministrici v citiranem pismu posredoval na{ zunanji minister. Zaradi moje bolezni in hospitalizacije sta se v Salzburgu (torej ne na Dunaju ali v Ljub- ljani), 20. 7. sre~ala avstrijski predsednik komisije prof. Suppan in prof. Vodopivec, ki sta bila tam zaradi povsem drugih razlogov. Po sestanku sem dobil »zapisnik« dogovora, ki nosi datum 23. 7. 2001 in ga je sestavil prof. Suppan. Nimam razloga, da bi dvomil v verodostoj- nost zapisanih dogovorov. 2. Ta dogovor obeh kolegov sem v celoti sprejel in ga sprejemam tudi danes. Na vseh zaseb- nih pogovorih s prof. Suppanom, Karnerjem in na sestanku na pisno ‘eljo predstavnika av- strijskega veleposlani{tva, dr. Stranzla, ki me je obiskal v za~etku avgusta, nisem imel nikakr{nih novih idej ali spreminjevalnih predlogov. Zato dogovor Suppan-Vodopivec zame vse do danes pomeni edino dogovorjeno in z obeh strani sprejeto izhodi{~e za razpravo na prvi konstitutivni seji komisije, ki se {e ni zgodila. V pogovoru z dr. Stranzlom sem pripomnil le, da povi{anje {tevila strokovnjakov na devet (9) na vsaki strani, kot sta se dogovorila kolega, lahko v praksi ote‘i delo komisije. Dogovor obeh kolegov vsebuje naslednje temeljne to~ke: a) kon~no poro~ilo naj bi bilo kon~ano do septembra 2003, b) dogovorjenih je bilo 14 ({tirinajst) »wesentliche Themenfelder – ohne weitere Präzie- sierung…«, c) komisija je bila raz{irjena na po devet (9) raziskovalcev z vsake strani in kot predsed- nika (»Sprecher«) sta bila izrecno dolo~ena prof. Suppan in prof. Ne~ak, d) sprejet je bil datum prvega sre~anja komisije, t.j. 3. in 4. 9. 2001, kjer naj bi se dogo- vorilo o: »…die 14 Themenvorschläge genau abgestimmt, die jeweligen Bearbeiter nomi- niert und der genaue Zeitplan bis zum Fertigstellung des Endsberichts festgelegt wird«. Prav ta dogovor je prvi temelj mojega videnja dela ekspertne skupine in sem ga ter ga {e vedno postavljam kot »conditio sine qua non« za moje sodelovanje v njej. e) na tiskovni konferenci ob obisku avstrijske zunanje ministrice naj bi sodelovala oba predsednika komisij in po en ~lan komisije z vsake strani. (»…werden von beiden Sprechern und je ein weiteren Komissionsteilnehmer Themen, Mitarbeiter in Zeitplan der Historikerko- mission der Öffentlichkeit vorgestellt.« Citat iz pisma interpoliran 13.2.2004, D.N.) 419ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) f) naslednje sre~anje celotne komisije naj bi bilo »in Tainach oder Retzhof am 28. 2./1.3. 2002 zu dem jeder Mitarbeiter ein Diskussionspapier von 2. Seiten vorzulegen hätte und Ergänzungen bzw. Abänderungen vorzunehmen wären.« Kot si zagotovo opazil v tem dogo- voru ni niti besede o »…we want to create the environment in the public to be able to proceed with political solutions to our problems. For this reason, public awareness of the historians and international lawyers work is essential«, kot pi{e v zadnji avstrijski noti. Dokler delo ne bo kon~ano ne vidim prav nobenega strokovnega razloga za javno razpravo o vmesnih rezul- tatih. Tega nisem delal pri nobenem znanstvenem projektu, ki sem ga vodil (tudi pri »Nemcih« na Slovenskem ne); ~e sem prav informiran tega ni po~ela niti slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev. Ob tej nameri avstrijske strani ni nepomemben podatek, da so spremenili mesto drugega sre~anja komisije in zanj dolo~ili Dunaj. Zavra~am prelevitev na{ega znanstveno raziskovalnega dela v ciljno, politi~no manife- stacijo – to je drugi temelj mojega videnja dela komisije, ki sem ga in ga postavljam kot »conditio sine qua non« za sodelovanje v komisiji. Posebej pa naj poudarim dejstvo, da je dogovor Suppan-Vodopivec v notah, z dne 26. ju- lija 2001 (Prosl-Beke{) in 1. avgusta 2001 (Prosl -Beke{), v celoti sprejela tudi avstrijska stran in izrecno tudi avstrijska zunanja ministrica. 3. Dne 31. julija 2001 sem sestavil vabilo, ki je bilo usklajeno na na{em zunanjem mini- strstvu in povabil vse dolo~ene in sprejete kolege na dogovorjeni sestanek, 3. in 4. septembra, v Ljubljani. Po zapletih, ki jih dobro pozna{, je vabilo z nekajdnevnim zamikom vendarle bilo poslano. Pozitivne odgovore s strani avstrijskih kolegov sem dobil od: prof. Suppana, prof. Stuhlpfarrerja, prof. Valentina, dr. Mallija; dr. Malle je najprej udele‘bo odpovedal, vendar kasneje po telefonu v tajni{tvu oddelka za zgodovino udele‘bo na sestanku potrdil, prof. Wakounigova je udele‘bo pogojila z varstvom h~ere, ki sem ji ga zagotovil. Udele‘bo je, zaradi sodelovanja na simpoziju v Rimu, odpovedal le dr. Lukan, prof. Rumpler in prof. Kar- ner pa nista smatrala za potrebno, da bi na vabilo sploh odgovorila. Vsekakor pa je bila zagotovljena udele‘ba ve~ine avstrijskih kolegov s predsednikom vred. Avstrijska stran je, kot ve{, z izgovorom, da ve~ina ~lanov komisije ne more priti v Ljub- ljano, ‘e do potankosti organizirano sre~anje tik pred njegovo realizacijo odpovedala. @elela ga je nadomestiti z nekak{nim sre~anjem okrnjene sestave komisije Suppan, Karner : Ne~ak, Vodopivec, na katerem naj bi se dogovorili o tem, kar je bilo predvideno za sestanek celotne komisije. Tak{no sre~anje sem takoj odlo~no zavrnil in pristal le na kompromisno, neformal- no sre~anje na ve~erji »Pri Mraku«, 11. 9. 2001. Tudi tam sem jasno izrazil svoja prej nave- dena stali{~a, kakor tudi, da ta sestanek nikakor ni »uradno« sre~anje in ne more nadomesti- ti sestanka celotne komisije, ki je pristojna za dokon~ne odlo~itve o delu na raziskavi. Obema avstrijskima kolegoma sem tudi povedal, koliko njunih kolegov je potrdilo udele‘bo na pred- videnem septembrskem prvem sre~anju, kdo je udele‘bo odpovedal in omenil, da dva nista odgovorila. Prof. Karner, ob {ibki asistenci prof. Suppana, je bil tisti, ki je iz aktovke potegnil »New ideeas« od spremenjene liste tem in udele‘encev do javnega nastopanja na dunajskem sre~anju. Res je, da sem vse zavrnil in s tem v celoti sledil ‘e pripravljenemu in bilateralno usklajenemu dokumentu, ki naj bi ga naslednji dan podpisala oba ministra. Odlo~no zavra~am avstrijske metode sprotnega poro~anja ministrstvu o bolj ali manj slu~ajnih, zasebnih in nenapovedanih pogovorih med predsednikoma ali ~lani komisije ter njihovo zavestno prekvalifikacijo v uradna stali{~a slovenske strani, ki se jih povrh vsega nato uvr{~a v uradne diplomatske note. To je moj tretji temeljni »conditio sine qua non« za sodelovanje v delu komisije. Pri tem se seveda zavedam, da na{a stran tega ne more prepre~iti, upam pa, da je pri avstrijski strani vsaj protestirala. Posebej pa poudarjam, da do nobenega takega pogovora (ne v Ljubljani, ne v Zadru in ne na Dunaju) ni pri{lo na mojo iniciativo. 420 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... O odpovedi prvega sestanka celotne komisije (3. in 4.9.2001) me je po telefonu, konec avgusta obvestil prof. Suppan. Dogovorila sva se za nov datum sestanka t. j. 12. oktober 2001 ob 11. uri v Mariboru. Dne 28. 8. 2001 sva skupaj s prof. Vodopivcem dobila v vednost kopijo pisma namenjenega ~lanom avstrijskega dela komisije. Podpisala sta ga o~itno sedaj ‘e dva predsednika avstrijskega dela komisije Karner in Suppan (Mimogrede, o tem me (nas) ni nih~e od MZZ obvestil, ~eprav iz zadnje note izhaja, da je bilo MZZ o tem obve{~eno). V njem je ‘e prvi stavek neresni~en. Do odpovedi prvega sestanka 3. in 4. septembra v Ljubljani ni pri{lo »Im Einvernehmen mit Prof. Ne~ak…«, temve~ mi je bilo le sporo~eno, da avstrijskih kolegov ne bo. V nadaljevanju pa je bilo ponovno poudarjeno: a) da bo osnova za pogovore 12. oktobra v Mariboru dogovor Suppan:Vodopivec b) da bomo na tem sestanku opravili: »Festlegung der Referenten zu den einzelnen Punkten…« c) da se bomo dogovorili o »des weiteren Fahrplanes«. Tako o sestanku na Dunaju kot o novih raziskovalnih projektih in {e o drugih tehni~nih stvareh. Do podpisa dokumenta zaradi znanih razlogov ni pri{lo. Od 13. do 16. 9. 2001 sva bila s prof. Suppanom na mednarodnem simpoziju v Zadru, kjer sva se v nevezanih, neformalnih in neobvezujo~ih pogovorih, denimo na sprejemu, pogovarjala med drugim tudi o problematiki dela komisije, npr. o potrebi po zapisniku z zasedanja komisije, o prevajalcih itd. Oba sva ostala pri svojih stali{~ih, o ni~emer se nisva dogovorila in nikakr{nih »novih idej« z moje strani ni bilo. Nasprotno, moja temeljna ‘e zapisana stali{~a je podprl tudi ~lan komisije, ki je bil slu~ajno tudi navzo~ na istem simpoziju, prof. Rozman. Zadnja nota z dne 21. 9. 2001 (Prosl-Beke{) zato zame ni samo veliko presene~enje, zaradi bistveno novih izhodi{~ za delo komisije – {e trije novi avstrijski ~lani, spremenjene teme, javna manifestacija predvidenega dunajskega sre~anja, uradna postavitev dveh vodij avstrijskega dela komisije, odpoved (brez pojasnila) prihoda avstrijskih kolegov na tiskovno konferenco obeh ministrov v Ljubljano, 3. oktobra – temve~ tudi ponovni dokaz izrazite ter za moje prepri~anje mnogo prevelike politizacije na{ega na~rtovanega znanstveno-raziskoval- nega dela. Na drugi strani pa dojemam to dogajanje tudi, kot poskus diskreditiranja mene osebno kot ~loveka, ki zaradi vztrajanja pri ‘e dose‘enih dogovorih, moti in zavira delo komisije. Vse skupaj pa se dogaja {e preden je bila komisija sploh imenovana in se je zbrala na konstitutivni seji!!! … … Stroka pa rabi za prevetrenje dose‘enega predvsem resno znanstveno delo, zanj pa ~as in mir. Tak na~in dela avstrijske strani tega ne omogo~a. Za slovensko strokovno in najbr‘ tudi politi~no rabo, pa bi bil projekt kakr{nega smo izvirno predlo‘ili prof. Vodopivec, prof. Repe in jaz, na za~etku te zgodbe {e vedno zanimiv in izvedljiv, tudi s pritegnitvijo vsaj neka- terih avstrijskih kolegov. Zato Ti, spo{tovani dr‘avni sekretar in kolega, prof. dr. Iztok Simoniti, sporo~am, da ne vidim ve~ svojega mesta v delu slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev. Tudi skrb za zdravje mi narekuje tak{no odlo~itev. Prosim Te, da o tem obvesti{ tudi gospoda ministra prof. dr. Dimitrija Rupla in se Ti ob tej prilo‘nosti lepo zahvaljujem za sodelovanje, ki je bilo kljub te‘avnem poslu korektno in vsaj do neke mere uspe{no. Sam bom svojo odlo~itev sporo~il ~lanom slovenskega dela komisije, na predvidenem sestanku z njimi, 8. 10. 2001, ob 12. uri, na oddelku za zgodovino FF. Lep pozdrav Du{an Ne~ak 421ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 5 Vabilo hrani avtor; Glej tudi: »Nemci«…str. 42, 45. Priloga: – Dodatno vabilo – k mojem vabilo za sestanek v Mariboru 12. 10. 2001 – predsednikov avstrijskega dela komisije iz katerega so razvidna dodana nova imena raziskovalcev in modi- ficirane teme.«5 Na ‘eljo Ministrstva za zunanje zadeve in zaradi ~uvanja lastnega dostojanstva, saj sem vendar sam povabil kolege na obisk, sem pristal, da bom slovenski del komisije vodil do prvega sestanka bilateralne komisije 12. oktobra 2001. Ne vem ali je moje pisanje kaj vpliva- lo na presenetljivo a dobro zadeto odlo~itev slovenskega zunanjega ministra, da na ponov- ljenem sestanku z avstrijsko zunanjo ministrico 3. oktobra 2001 na Brdu, niso podpisali ‘e pripravljenega mandata komisije, temve~ so ga zbranim novinarjem le prebrali. Komisija je tako ostala brez pisnega mandata in imenovanja ter s tem pravzaprav na za~etku svoje poti. Njen status {e vedno ni bil dolo~en in odlo~itev naj bi padla, tako kot je bilo dogovorjeno ‘e mesece prej na njenem prvem zasedanju. Kak{en vihar negativnih kritik na ra~un Slovenije in slovenskega zunanjega ministra, je ta odlo~itev povzro~ila v Avstriji in {e posebej na Koro{kem, je mogo~e razbrati iz so~asnega koro{ko-avstrijskega tiska. Glavno (domala edi- no) besedo in glavno medijsko pozornost pri tem sta imela koro{ki de‘elni glavar Jörg Haider in prof. Stefan Karner. Toda na prvo zasedanje bilateralne komisije v Maribor 12. oktobra 2001 so avstrijski kolegi vendarle pri{li. ^eprav namesto devetih povabljenih, kar enajst, enega, nepovabljene- ga pa so {e opravi~ili. Kako sem videl delo komisije govori naslednji zapis: »…Seja je potekala v skladu z mojimi pri~akovanji. S sprejetjem dnevnega reda: 1. Status komisije, 2. Dolo~itev tematskih sklopov, 3. Dolo~itev sodelavcev pri obdelavi tematskih sklopov, 4. Modalitete dela; ni bi problemov. Na za~etku smo kar dosti ~asa porabili za razpravo o statusu komisije oz. o odgovoru na vpra{anje ali imamo mandat obeh ministrstev oz. vlad. Prof. Karner je zatrjeval, da nam je bil podeljen ustni mandat, kakr{en je bil predviden in zapisan v dokumentu, ki ni bil podpisan. Tega ni sprejela niti ve~ina ~lanov avstrijskega dela komisije. Pa tudi sam s seboj je pri{el v opreko, ker so na avstrijski strani sodelovali tudi kolegi, ki jih ni najti v nepodpisanem dokumentu (prof. Bruckmueller, asist. Burz, povabljen je bil tudi kolega Beer, a je bil zadr‘an). Poleg tega pa so namesto 14 tematskih sklopov, ki so zapisani v nepodpisanem mandatu, v razpravo ponujali le 12 nekoliko modificiranih tematskih sklopov. Teh 12 sklopov so dobili tudi ~lani avstrijskega dela komisije z vabilom na pravo sejo komisije, kot predlog, ki bo na njej obrav- navan. Neuradno sem spisek oz. vabilo avstrijskim kolegom dobil tudi jaz. Na zadnjem nefor- malnem pogovoru s prof. Suppanom na Dunaju konec septembra, me je o tem avstrijski kolega sicer obvestil, a sem raz{iritev komisije pred konstitutivno sejo zavrnil, dopustil sem le mo‘nost, da dodatno pride prof. Bruckmueller, ki je bil za ~lana komisije predviden ‘e takoj na za~etku a je svojo udele‘bo odklonil. Na{a stran je enajst ~lanov avstrijskega dela komisije, namesto dogovorjenih devet, vzela na znanje in ni iz tega delalo nikakr{nih problemov. Le na tiskovni konferenci po seji komi- sije, sem to dejstvo omenil. Dogovor o statusu komisije smo prelo‘ili za konec razprave in se lotili vsebinskih stvari. Na na{i strani je bilo poudarjeno le, da se smatramo za popolnoma neodvisno skupino stro- kovnjakov, ki ‘eli opraviti strokovno delo in ima polno, tudi materialno, podporo na{ega zunanjega ministrstva, sicer pa povsem proste roke. V tej zvezi sem poudaril, da mi je odlo~itev 422 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... ministra Rupla, da ne podpi{e mandata blizu. Prof. Rumpler pa se je odlo~no zavzemal za to, da komisija vendarle dobi nekak{no »naro~ilo« (Auftrag) in ne »mandat«. Z »naro~ilom« bi naj bilo na{e delo materialno zagotovljeno in uradno verificirano, da ne bi v o~eh javnosti delovali kot nekak{na skupina zasebnikov. Prav tako odlo~no je bil zoper vme{avanje poli- tike/diplomacije v na{e delo. Tak{en sklep smo o statusu na{e komisije sprejeli ob koncu zasedanja. Pa~ pa je med avstrijskimi kolegi ob razpravi o statusu komisije pri{lo do dokaj ostre razprave o tem, kdo je predsednik njihovega dela komisije oz. do vpra{anj zakaj sta dva. To razpravo sta spro‘ila doc. Lukan in prof. Stuhlpfarrer. Prof. Karner je bil prisiljen jasno povedati, da je njega postavilo avstrijsko zunanje ministrstvo in da je tako reko~ njegov poobla{~enec oz. poobla{~enec za poro~anje in komuniciranje z ministrstvom. Na dvojno vodstvo avstrijskega dela komisije se je nato vsul plaz kritik zaradi dejstva, da so bile teme avstrijskim kolegom v naprej dolo~ene ne da bi jih o tem vpra{ali, da ni bilo nobene predhod- ne seje avstrijskega dela komisije, da so popolnoma neobve{~eni o finan~nih pogojih dela itd. To neprijetno razpravo sem prekinil z utemeljitvijo, da gre za interne avstrijske zadeve, ki naj jih re{ijo sami in sem jim ponudil sosednjo sobo v primeru, da bi se ‘eleli sami dogovar- jati. Ponudbo so zavrnili in seja se je nadaljevala. Ve~ avstrijskih kolegov je tak{no delo vodstva avstrijskega dela komisije v zasebnih pogovorih ozna~ilo kot »sramoto«. Iz razprave pa je bilo razbrati tudi, da finan~na vpra{anja na avstrijski strani {e zdale~ niso re{ena in urejena. Pri razpravljanju o preciziranju tematskih sklopov, za kar smo porabili najve~ ~asa, smo do dogovor pri{li brez omembe vrednih problemov. Namesto 14 tematskih sklopov smo dolo~ili 13, nekoliko modificiranih sklopov. Do 15. januarja 2002 naj bi prof. Stuhlpfarrer, Bruck- mueller in Wakounigova pripravili predlog {e enega tematskega sklopa, ki naj bi ~asovno zajel vse 20. stoletje in obravnaval tematike kot so zgodovina vsakdanjega ‘ivljenja, ‘enska vpra{anja… Govor pa je bil tudi o zaklju~nem poglavju na{ega dela, ki naj bi bil nekak{no napotilo za bodo~nost, ki naj izhaja iz izku{enj zgodovine lo~enega in skupnega ‘ivljenja ter ‘ivljenja eden poleg drugega. Prav tako ni bilo nikakr{nih problemov pri dolo~evanju sodelavcev pri obdelavi posa- meznih tematskih sklopov. [tevilo sodelavcev je seveda odprto in k sodelovanju bomo pova- bili vse tiste strokovnjake, ki nam pri strokovnem delu lahko pomagajo. Na{a stran dodatnih konkretnih imen ni predlagala, ~eprav jih imamo. Razprava o modalitetah dela in tiskovna konferenca pa sta pokazali prave namene in cilje vodstva avstrijskega dela komisije, torej tistih, ki sta izra‘ala zahteve zunanjega ministr- stva. Njima izrecno in javno ni oporekal nih~e, podprl pa jih je prof. Rumpler. Takoj smo se dogovorili, da bo rezultat na{ega dela zbornik s kar se da poenotenimi stali{~i, ~e pa to ne bo mogo~e s separatnimi mnenji. S podrobnostmi dopolnjene tematske sklope naj bi si sodelavci izmenjali preko elektronske po{te. Tako dopolnjene tematske sklope naj bi v enem ali ve~ referatov na tematski sklop predstavili na drugem zasedanju komisije na Dunaju 28. 2. in 1. 3. 2002, v obliki znanstvene delavnice. Do popolnega nesoglasja pa je pri{lo pri temeljnem vpra{anju : Kak{na bo oblika na{ega dela na znanstveni delavnici? Prof. Karner se je takoj oglasil k besedi in tako reko~ »urad- no« sporo~il »‘eljo« avstrijskega zunanjega ministrstva, ki zahteva vsaj delno javno predsta- vitev tako imenovanih »vmesnih rezultatov« na{ega dela. Govor je bil o 2 do 6 referatih, ki naj bi bili predstavljeni {iroki javnosti. V kolikor na javno predstavitev ne bi pristali, bo moral o tem poro~ati v zunanjem ministrstvu in podpora ministrstva na{emu delu bo postala vpra{ljiva. Na ta izvajanja sem reagiral z besedami, da to ~utim kot politi~ni pritisk in da sam nikakor ne nameravam v javnosti nastopati z delnimi, nepreverjenimi, nedore~enimi in 423ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 6 Poro~ilo s 1. seje komisije z dne 14. 10. 2001, hrani avtor in arhiv MZZ. 7 Kleine Zeitung, Celovec, 31. 10.2001, Kronen Zeitung, 31. 10. 2001. neusklajenimi rezultati. Na vpra{anje ali me podpirajo tudi drugi ~lani na{ega dela komisije sem dobil pritrdilen odgovor od vseh. Prof. Karnerja sta podprla prof. Suppan in prof. Rumpler, vendar smo ostali vsak na svojem bregu reke. Torej o enem temeljnih pogojev za normalno in neodvisno delo, tudi o tistem, ki sem ga sam postavil za »conditio sine qua non« mojega sodelovanja pri na~rtovanem delu, se nismo mogli dogovoriti. Tiskovna konferenca je bila dobro obiskana, na{e bolj ali manj dobro povzete izjave je mogo~e prebrati v dnevnem ~asopisju in drugih medijih. Rad pa bi posebej poudaril, da je prof. Karner na tiskovni konferenci ponovno govoril in posebej izpostavljal probleme pove- zane z Avnojskim sklepom, statusom »nem{ke manj{ine« v Sloveniji, vra~anjem njihovega premo‘enja… ~eprav o tej problematiki na seji sploh nismo govorili. Moral sem ga javno zavrniti. [e enkrat pa je s tem pokazal na edini pravi namen vodstva (Karner, ob aktivni ali pasivni asistenci Suppana in Rumplerja) avstrijskega dela komisije, ki zagotovo ni v prvi vrsti strokovni, temve~ politi~ni. Njihove velike besede o neodvisnosti, svobodi in ne vme{avanju v na{e delo so le lepore~je za naivne‘e. Na ‘alost je (politi~na) mo~ drugih ~lanov premajhna, da bi mogli to usmerjenost spremeniti.«6 Skratka predvidevanja v mojem pismu dr‘avnemu sekretarju z dne 1.10. 2001 so se v celoti uresni~ila, ~eprav smo se o ve~ini sprejetih sklepov hitro dogovorili. Te sklepe sem zapisal v zapisniku in jih posredoval vsem slovenskim udele‘encev ter na ‘eljo prof. Suppa- na tudi njemu. Od tedaj se na strokovni ravni dolgo ni premaknilo ni~. Sam pa tudi nisem v ni~emer spremenil svojih odlo~itev. Spremenil bi jih, ~e bi imel nedvoumna zagotovila, da se je avstrij- ska stran odrekla metod politi~nega pritiska na bilateralno komisijo in mo‘nim manipuli- ranjem z njenimi (celo vmesnimi) rezultati. Tako sem do dokon~nega odstopa marca 2003 ostal predsednik slovenskega dela bilateralne komisije zgodovinarjev v odstopu. Z avstrijske strani do srede decembra 2001 nismo dobili niti odgovora ali so avstrijski kolegi zapisnik prejeli in ali se strinjajo z zapisom sklepov prvega zasedanja. Le v avstrijskih medijih zapisana sestava avstrijskega dela komisije je zadnji dan oktobra 2001 pripravila koro{kega de‘elnega glavarja Haiderja do {e enega diskvalifikacijskega izpada. Izjavil je, da so ~lani avstrijskega dela »z izjemo dveh zaupanja vrednih Koro{cev Stefana Karnerja in Helwiga Valentina, sami nacionalisti~ni Slovenci ali agitatorji« in zagotavljal, da rezultatov dela komisije ne bo priznal.7 Toda te izpade smo sprejeli kot avstrijsko stvar, ki nas pravza- prav ne zadeva neposredno. Ka‘e pa na hujska{ko vzdu{je, kakr{no je bilo v sosednji de‘eli, kar zagotovo ni bila dobra popotnica za delo komisije. Politizacija je bila popolna in upanja, da bo rezultat dela bilateralne komisije tak, kot je bil denimo rezultat italijansko-slovenske komisije ali kot je bil ta, ki je objavljen v knjigi/zborniku »Nemci« na Slovenskem, je bilo vse manj. Moji »strahovi«, da zadane si naloge, na na~in kakr{nega je prakticirala avstrijska stran in smo mu bili pri~a do konca leta 2001 ne bo lahko opraviti, so se na ‘alost uresni~ili. Druga, vsekakor bolj tehni~no-na~rtovalna, kot vsebinska, seja bilateralne komisije zgodovinarjev 28. 2. in 1. 3. 2002 na Dunaju, je bila namre~ obenem tudi zadnja. Kljub temu pa, vsaj na slovenski strani ves ~as nismo prenehali z delom. Upali smo, da bo morda vsaj na{emu delu komisije z nekaterimi avstrijskimi sodelavci uspelo opraviti na~rtovano in potrebno delo – preu~itev slovenskih-avstrijskih odnosov v dvajsetem stoletju. 424 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 8 Glej prilogi 2 in 3. 9 Ibid. 10 Zapisnik seje hrani avtor, citirano po elektronskem pismu Ne~ak – Suppan z dne 28. 12. 2001 – glej prilogo 4. 11 Priloga 5. 12 Glej npr.: Pismo veleposlanika Prosla – Ne~aku z dne 18. januarja 2002, GZ 285.33.21/0010e-IV.3/2002, ali vabilo avstrijske zunanje ministrice dr. Benite Ferrero-Waldner ob otvoritvi dunajskega zasedanja bilateralne komi- sije – oba dokumenta hrani avtor. 13 Glej prilogo 6. Slovenska stran je pravo~asno in v skladu z dogovori v celoti opravila svoje delo. Za nastal zaplet in za neuresni~itev zgoraj opisane osnovne ideje, kot bom prikazal v nadaljevanju, slovenski del komisije ne nosi nobene odgovornosti. Sredi decembra 2002 so se avstrijski kolegi vendarle odzvali na zapisnik prve seje komisije in predlagali popravke, med katerimi tudi take, ki so bili nesprejemljivi, kot je bil tisti o spre- membi sodelavcev na posameznih tematskih sklopih, o ~emer se na zasedanju sploh nismo pogovarjali, kaj {ele dogovorili.8 Zahtevo po javnosti skupne delavnice predvidene za 28. 2. in 1. 3. 2002 na Dunaju so {e zaostrili, ~eprav na zasedanju tako ni bilo govorjeno, zapisnik pa je, kot vemo, zapis izre~enega na seji.9 Zato so ~lani slovenskega dela komisije na januarski seji (2002) komisije soglasno ugotovili: »…da se namere avstrijske strani, v primerjavi s tistimi iz ~asa prvega zasedanja imenovane komisije, 12. 10. 2001 v Mariboru, niso v ni~emer spremeni- le. Avstrijska stran {e vedno zahteva vsaj delno javno zasedanje komisije, kar je slovenska stran `e takrat jasno zavrnila. Zato je bil sprejet sklep, da se slovenska stran drugega zasedanja komi- sije na Dunaju, predvidenega za 28. 2. in 1. 3. 2002, ne bo udele‘ila. ^lani komisije so ponovno ugotovili, da je v nasprotju z obi~ajno prakso znanstvenega dela, izku{njami pri delu v podobnih komisijah in v opreki s svobodo znanstvenega razisko- vanja, da bi vmesne rezultate dela, {e preden bi jih soo~ili z avstrijskimi kolegi v komisiji, predstavljali v javnosti. Tako zahtevo ob~utijo ~lani komisije kot politi~en pritisk nanje…«10 Morda je bilo tako stali{~e slovenskega dela komisije razlog za naslednje januarsko presene~enje: Slovenski del komisije je dobil informacijo z MZZ, da je bilo z avstrijsko stranjo dogovorjeno, da bo na predvidenem drugem zasedanju bilateralne komisije na Du- naju, javen le nastop obeh zunanjih ministrov, komisija pa bo lahko delala nemoteno, brez prisotnosti javnosti. Zdelo se je, da smo znanstveniki na nek na~in zmagali in kazalo je, da bomo na Dunaj vendarle {li. Dne 25. januarja 2002 sem prejel elektronsko pismo, ki sta ga podpisala Arnold Suppan in Stefan Karner, poslal pa Arnold Suppan.11 V njem ponavljata zahteve po spremembah in dopolnitvah zapisnika z novimi avstrijskimi sodelavci pri delu komisije, kar naj bi izhajalo iz nem{kega poimenovanja komisije, ki naj bi ga sprejeli tudi na slovenski strani: »bilateralna odprta skupina ekspertov/bilaterale offene Expertengruppe«. Ne glede na to, da avstrijska stran nikoli prej ni zahtevala nem{kega poimenovanja bilateralne komisije, z imenom »offe- ne/odprta« in ne glede na to, da avstrijsko zunanje ministrstvo uradno to komisijo tudi po mariborskem zasedanju imenuje »Österreichisch-slowenische Historiker-Expertengruppe«12, smo na slovenski strani tako poimenovanje brez pripomb sprejeli. Zavedali pa smo se, da ‘eli avstrijska stran, da na tak na~in le pridobiti prostor za {irjenje svojega dela komisije s »pravi- mi ljudmi«. Za potrditev tega prepri~anja je bilo treba po~akati le do drugega plenarnega zasedanja bilateralne komisije. Glede na to, da je dolo~itev sodelavcev pri obravnavi dogovorjenih tem unilateralna stvar, smo njihove pripombe na zapisnik prvega plenarnega zasedanja bilateralne komisije sprejeli13, ~eprav o tem na zasedanju nismo govorili in tak zapisnik ne odra‘a resni~nega dogajanja na zasedanju. 425ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 14 Glej prilogi 5 in 6 t.j. e-pismo Suppana in Karnerja Ne~aku, z dne 25. 1. 2002 in Zapisnik sklepov 1. plenar- nega zasedanja komisije z dne 15. 10. 2001. 15 Pismo hrani avtor. 16 Vabili hrani avtor. Ve~ji del citiranega pisma so-predsednikov Karnerja in Suppana z dne 25. 1. 2002 pa je bil posve~en vabilu na drugo zasedanje bilateralne komisije predvideno za 28. 2. in 1. 3. 2002 na Dunaju. Potem, ko sta avstrijska so-predsednika poudarila za~udenje avstrijskega zunanjega ministrstva, avstrijske zunanje ministrice in njuno za~udenje, nad na{im odklonilnim stali{~em, do predloga ministrice, da bi bil vsaj del zasedanja komisije javen, sta me obvestila, da bo avstrijsko zunanje ministrstvo poslalo vabilo za drugo plenarno zasedanje na Dunaju. Na kratko sta opisala tudi potek zasedanja, pri ~emer naj bi bil javni del le otvoritveni nastop obeh ministrov. @e na prvi pogled nenavadna pa je bila predlagana vsebina dela plenarnega zasedanja. Na prvem mestu sta namre~ avstrijska sopredsednika predlagala, da bi se dogovo- rili o »dokon~nem seznamu tem, dokon~nem seznamu sodelavcev, konkretnih pred{tudijah, terminskem koledarju…«. Skratka o nalogah, ki smo jih ‘e dorekli, zadnji~ na mariborskem plenarnem zasedanju oktobra 2001.14 O~itno je bilo torej va‘nej{e od strokovne vsebine zasedanja politi~no dejstvo, da zasedanje je. Po faksu dne 28. 1. 2002 sem res prejel pismo iz avstrijskega zunanjega ministrstva, ki ga je podpisal veleposlanik dr. Christian Prosl in je bilo datirano z 18. 1. 2002.15 V njem mene in z menoj tudi ostale ~lane slovenskega dela bilateralne komisije, skladno z dogovorom med obema zunanjima ministroma, vabi na plenarno zasedanje na Dunaj. Prilo‘en je bil tudi pred- hodni program »Wiener Konferenz – Österreich und Slowenien im 20. Jahrhundert«. Tudi iz slovenskega MZZ (19. 2.) smo dobili vabilo in program dela konference ter program obiska slovenskega zunanjega ministra na Dunaju.16 To pot so se na avstrijski strani dr‘ali dogovora in zasedanje organizirali skladno z dogo- vorom in odlo~eno je bilo, da se drugega zasedanja bilateralne komisije zgodovinarjev na Dunaju udele‘imo. Z elektronskim pismom z dne 5. 2. 2002. sem sopredsedniku Arnoldu Suppanu in za nas zadol‘enemu sodelavcu avstrijskega zunanjega ministrstva Walter Maria Stojanu, sporo~il imena desetih slovenskih udele‘encev 2. plenarnega zasedanja komisije: Du{an Ne}ak, Peter Vodopivec, Bo‘o Repe, Tone Ferenc, Franc Rozman, Igor Grdina, Mitja Ferenc, Ervin Dolenc, @arko Lazarevi} in Boris Jesih. V prostorih dunajske diplomatske akademije smo po programu za v ~etrtek 28. 2. 2002 ob 10. uri za~eli z 2. plenarnim zasedanjem bilateralne komisije. Na avstrijski strani je komi- sijo sestavljalo kar 18 kolegov – Arnold Suppan, Stefan Karner, Siegfried Beer, Ernst Bruckmüller, Ulfried Burz, Claudia Fraess-Ehrfeld, Tamara Griesser Pe~ar, Walter Lukan, Augustin Malle, Reinhard Reimann, Helmut Rumpler, Gabriela Stieber, Karl Stuhlpfarrer, Hellwig Valentin, Wilhelm Wadl, Marija Wakounig, Rüdiger Malli (opravi~en), Peter Troper ({e bo povabljen) – torej {e enkrat ve~ kot je bilo dogovorjeno julija 2001 med Suppanom in Vodopivcem in {e enkrat ve~ kot sta jih v komisijo imenovana oba ministra oktobra 2002. Bilo jih je tudi {est ve~, kot so jih deklarirali za prvo plenarno zasedanje v Mariboru. [tevilo raziskovalnih tem pa se je pove~alo samo za eno, od 14 na 15. Na slovenski strani se je zasedanja udele‘ilo napovedanih in dogovorjenih 10 kolegov. Zasedanje je bilo izrazito delovnega-na~rtovalnega zna~aja. Sprejeti smo bili prijazno, ~eprav ne brez protokolarnih spodrsljajev. V poro~ilu o njem sem med drugi zapisal: »... Zasedanje smo opravili v konstruktivnem ozra~ju, ~eprav smo najve~ ~asa posvetili ponov- nemu definiranju tako imenovanih tematskih sklopov. Razen enega smo jih namre~ definirali ‘e na prvem, mariborskem zasedanju komisije 12. oktobra 2002. O~itno je bilo ponovno 426 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 17 Poro~ilo o 2. zasedanju slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev, Dunaj 28. 2. – 1. 3. 2002, hrani avtor in arhiv MZZ. 18 Demanti hrani avtor. 19 Vest hrani avtor. definiranje tematskih sklopov potrebno, ker se je z avstrijske strani komisija mo~no raz{irila, predvsem z zgodovinarji s Koro{ke… Kljub temu je delo potekalo brez ve~jih zapletov in v kolegialnem vzdu{ju. Lahko smo natan~no definirali vseh petnajst tematskih sklopov, ki segajo od problematike Slovencev v Habsbur{ki monarhiji do bilateralnih odnosov med dr‘avama od nastanka Republike Slovenije do danes. Uspeli smo se dogovoriti tudi o »~asovnem na~rtu«, na~inu in metodah dela, sodelavcih na posameznih tematskih sklopih, obliki kon~nega rezulta- ta in bili enotnega mnenja, da morajo biti na obeh strani odprti vsi arhivi za potrebe na{ega dela… Po skoraj enoletnih pripravah smo tako pri{li do »startne ~rte«. ̂ e bomo delo nadaljeva- li v takem vzdu{ju, v kakr{nem smo delali tako na 1.zasedanju me{ane komisije v Mariboru, kot tudi na 2. zasedanju na Dunaju, smo na dobri poti h kon~nemu rezultatu…«17 Toda tudi na tem zasedanju ni {lo brez zapletov. Vsi ~lani slovenskega dela komisije so namre~ za zasedanje komisije pripravili ‘e v Mariboru dogovorjene kratke referate (3 – 11 strani) ki smo jih bili tam pripravljeni predstaviti. Ve~ kot polovica avstrijskih kolegov ni pripravila ni~esar oziroma po eno stran nekak{nih napotkov za obravnavo tematskih sklopov. »Referate« smo si izmenjali in naj bi ostali izklju~no delovne, interne narave. Na za~etku je seja kazala precej kaoti~no lice, saj smo najve~ ~asa porabili za ponovno obdelovanje ‘e obdelanih stvari, ker organizatorji niso imeli jasne slike, kaj naj bi na zase- danju sploh po~eli, njihov del komisije se do tedaj sploh {e ni sestal, veliko je bilo novih ~lanov, ki jim je bilo treba marsikaj pojasniti, vra~ali smo se na popravila zapisnika, urejali so svoje finan~ne zadeve …. Na urejenost in konstruktivnost nadaljnega dela smo vplivali zlasti slovenski ~lani komisije, ki smo nenehno zahtevali prehod k strokovnemu delu in ko- nec administrativno-terminolo{kih razprav. V tem smo v celoti uspeli tako, da smo mogli dore~i, ‘e prej omenjeni ~asovni razpored dela in za~eti z delom po skupinah. To delo je bilo uspe{no. @e pred zasedanjem komisije pa sem posredoval pri sopredsedniku Suppanu inici- irati demanti njegove izjave za ljubljansko Delo z dne 21. 2. 2002: »…medtem, ko so vsi avstrijski arhivi dostopni do leta 1970, Suppan ugotavlja, da slovenska stran ni pripravljena, da se odprejo arhivi tajne policije. Ob tem izra‘a bojazen, da se to ne bo zgodilo niti v naslednjih letih…« Na zasedanju komisije sem ponovno demantiral njegova izjavo, tudi z zadevnim pisnim demantijem direktorja Arhiva RS Vladimirja @umra18 in pod~rtal, da pri~akujem, da bo takih nepremi{ljenih izjav v bodo~e ~im manj, saj ote‘ujejo na{e delo. Sopredsednik Suppan je demanti vzel na znanje. Poleg tega sem opozoril, da tudi brezbre‘no raz{irjanje sicer »odprte skupine ekspertov« zagotovo ni v prid konstruktivnemu delu komi- sije. Izdelavo zapisnika dogovorjenih sklepov sta prevzela avstrijska sopredsednika Stefan Karner in Arnold Suppan. Komaj pa smo se vrnili v domovino, ‘e je izbruhnil naslednji »{kandal«, katerega avtor je bil spet Arnold Suppan. STA je namre~ 1. 3. posredovala medijem novico, da je avstrijski sopredsednik ob zasedanju komisije na Dunaju za avstrijsko tiskovno agencijo APA med drugim izjavil, da: »…so se na zasedanju pogovarjali tudi o avnojskih sklepih… Vpra{anje avnojskih sklepov o razlastitvi in izgonu nem{kogovore~ih prebivalcev v nekdanji Jugosla- viji po drugi svetovni vojni bosta preu~evali dve me{ani raziskovalni komisiji. Pri tem gre za dolo~itev kolektivne krivde, ki je po besedah Suppana tudi slovenski zgodovinarji ne zago- varjajo ve~…«19 O avnojskih sklepih ali o vpra{anju kolektivne krivde na plenarnem zase- danju komisije nismo spregovorili niti besede. Neto~na izjava Arnolda Suppana je bila o~itno 427ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 20 Demanti hrani avtor. 21 Popravljeno vest hrani avtor. 22 Suppanovo e-sporo~ilo z dne 4. 3. 2002, hrani avtor. 23 Glej prilogo 8. 24 Zadevno e-sporo~ilo hrani avtor. 25 Glej prilogo 8. potrebna za doma~o politi~no rabo. Zato sem bil prisiljen njegovo izjavo nemudoma (2. 3. 2002 ob 10.14 uri) demantirati. Pisni demanti20 sem poslal STA med drugim pa tudi na RTV Slovenija, dopisniku APA za Slovenijo Slavku Frasu, na MZZ in seveda Arnoldu Suppanu. Razburjenje v medijih in na STA je bilo veliko. TV, radijske, ~asopisne hi{e in STA so ‘elele mojo dodatno izjavo…. Toda sredi dneva, ob 13.43 sem od STA prejel E-sporo~ilo, da je do napake pri{lo pri prevajanju vesti APA. (sic!). Opravi~ili so se za napako in mi posredovali popravljeno verzijo vesti.21 O tem sem takoj obvestil kolego Suppana, ki pa je potreboval kar tri dni, da je odgovoril in odgovornost za nastali polo‘aj prenesel na novinarja ter ni omenjal nikakr{ne napake pri prevodu njegove izjave.22 Kazalo je, da je delo na{e komisije vendarle prispelo v mirnej{e vode. Po~akati je bilo treba le {e na zapisnik drugega plenarnega zasedanja in pot za skupno delo bi bila odprta. Izku{nje pa niso bile najbolj{e. Zapisnik prvega plenarnega zasedanja bilateralne komisije sem avstrijski strani poslal tri dni po koncu zasedanja, 15. 10. 2001. Odgovor s popravki slabe dve strani dolgega zapisnika sem dobil skoraj dva meseca kasneje, 10. 12. 2001. Drugi~ popravljen zapisnik je bil s slovenske strani poslan ‘e 28. 12. 2001. Za dodatne popravke so na avstrijski strani spet potrebovali skoraj mesec dni, do 25. 1. 2002. Zapisnik je bil nato sprejet, na drugem plenarnem zasedanju bilateralne komisije na Dunaju 28. 2. 2002. Na zapisnik drugega plenarnega zasedanja bilateralne komisije smo ~akali ve~ kot {tiri mesece, do 5. julija 2002.23 V kratkem spremnem dopisu vsem avstrijskim ~lanom komisije ter meni in prof. Vodopivcu je kolega Suppan le kratko zapisal: »Po ve~ neupe{nih poskusih mi je kon~no uspelo izdelati zapisnik na{ega sre~anja konec februarja. Upam, da se boste strinjali s dolo~itvami tem in terminov. @elim vam intenzivno delo v poletju in se veselim zdravega snide- nja na sre~anjih delovnih skupin ali podobnih smotrnih prilo‘nostih v jeseni. Stefan Karner bo avstrijskim kolegicam in kolegom v kratkem dostavil pogodbe o delu. Prosim Du{ana Ne~aka in Petra Vodopivca, da zapisnik posredujeta svojim kolegom…«24 O~itno se avstrijski del ko- misije {e vedno ni sestal in o~itno ~lani avstrijskega dela komisije niso dobili nikak{nih delov- nih pogodb, kolega Suppan pa je bil o~itno {e vedno prepri~an, da ima slovenski del komisije dva predsednika, ~eprav ne vem ali mu smem pripisati tako nevednost. Zapisnik sem posredoval vsem ~lanom slovenskega dela komisije in ko so se vsi vrnili z dopustov, sem po seji slovenskega dela komisije, ki je bila 17. septembra 2002, 27. 9. na{e pripombe posredoval avstrijskemu sopredsedniku Suppanu.25 Pripombe govorijo same zase! Do dneva ko zaklju~ujem to pisanje (7. 3. 2004) nisva ne jaz ne moj naslednik prejela nikakr{nega odgovora na poslane pripombe. Na na{i strani je delo potekalo nemoteno. [e pred na Dunaju dogovorjenim rokom – konec oktobra 2002 – je kolega Dolinar oddal svoj del besedila o cerkveni problematiki, kmalu zatem pa {e skupno besedilo, ki sta ga napisala s avstrijsko sodelavko Tamaro Pe~ar Griesser. Tudi besedila drugih kolegov so prihajala po dogovorjenem terminskem planu. Zato sem dne 13. 11. 2002, dan po seji slovenskega dela komisije, lahko poslal kolegu Suppanu naslednje e-sporo~ilo: » …v~eraj sem imel sejo na{ega dela komisije. Sporo~am Ti, da je na{ del besedil skoraj 100% pripravljen. Prosim za sporo~ilo, kako je na va{i strani. Predlagam, da se v dneh od 19. do 21. 12., ko bom z Albino (soprogo op.p.) na Dunaju, sre~ava in se 428 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 26 Zadevno e-sporo~ilo hrani avtor. 27 Zadevno e-sporo~ilo hrani avtor. dogovoriva o na~inu nadaljnjega dela oziroma o izmenjavi besedil…«26 To pot je pri{el od- govor relativno hitro. Dne 19. 11. 2002 mi je sopredsednik Suppan odgovoril: »…Slovenci ste o~itno bolj pridni od Avstrijcev. Sam sem dobil doslej samo pet rokopisov, bom pa druge takoj terjal. Tvoj predlog, da med 19. in 21. 12. pride{ na Dunaj, da bi morebiti izmenjali besedila se mi zdi pameten, kajti besedila morajo biti do sre~anja v za~etku marca pri vas prebrana… morda bo mogo~e organizirati sestanek 19. 12. dopoldne. Vsekakor mora pred Bo‘i~em priti do kakr{ne koli izmenjave…«27 Vsa besedila slovenskih avtorjev sem sproti po{iljal na MZZ tako, da je tudi na{e zunanje ministrstvo vedelo, da so bila na{a besedila pripravljena pravo~asno t.j. v skladu z dogo- vorjenim terminskim planom na drugem plenarnem zasedanju bilateralne komisije na Du- naju. To~neje z 11 dnevno zamudo, do 11. 11. 2003. Dodatno sem dne 31. 3. 2003 zgo{~enko z vsemi slovenskimi besedili predal {e osebno zunanjemu ministru dr. Ruplu. Do sre~anja med sopredsednikom Suppanom in menoj, ob prisotnosti moje ‘ene, je res pri{lo na delovnem kosilu v kampusu dunajske univerze, 19. 12. 2002. Slovenskemu zu- nanjemu ministru sem o tem poro~al slede~e, ~emur nimam kaj dodati: »Prof. dr. Du{an NE^AK Spo{tovani gospod minister prof. dr. Dimitrij RUPEL! Ljubljana, 28.12.2003 Dragi Dim! Kot sem obljubil na najinem zadnjem pogovorom 18. 12. 2003 Te prav kratko obve{~am o rezultatih mojega dunajskega sre~anja s prof. dr. Arnoldom Suppanom, sopredsednikom avstrij- skega dela Slovenko-avstrijske komisije zgodovinarjev, ki sem ga imel na dunajski univerzi 19. 12. 2003. Prav za prav ni kaj novega dodati tistemu, kar sem Ti povedal ‘e na sestanku pri Tebi. ^eprav sem imel sam s seboj vsa na{a besedila, celo teze kolega Petra Vodopivca, je prof. Suppan {e vedno govoril le o petih besedilih (od {estnajstih), ki da jih ima. Povedal mi je, da je svojim sodelavcem poslal elektronsko po{to z urgenco besedil. Vsaj dva, prof. Karner in prof. Rumpler, sta mu odgovorila, da se dela pred februarjem ne bosta lotila, nekateri sploh {e niso podpisali pogodb, drugi spet so pogodbe vrnili v popravljanje, tretji, ki so pogodbe podpisali, pa so {ele na dan mojega pogovora z njim, dobili vrnjene podpisane pogodbe. Skratka polo‘aj je konfuzen in vse ka‘e, da do 1. februarja, ki je na{ dokon~en rok, ne bomo dobili besedil z avstrijske strani. Sam sem mu ponovno (kot ‘e na nepredvidenem sestanku na Dunaju 6. 12. 2003) zatrdil, da bo na{a stran besedila izmenjala le v 100% obliki in da je kon~ni rok za tak{no izmenjavo 1. 2. 2003. Prof. Suppan je bil tudi sam precej prepri~an, da do tega roka ne bo imel vseh besedil in me je posku{al prepri~ati, da naj bi delo dokon~ali v okrnjeni obliki. To sem seve- da, tudi zaradi takega mandata na{ega dela komisije, zavrnil. Ostajamo torej pri starem dogovoru: Na{a stran bo ~akala le {e do 1. februarja in se nato, v primeru ~e ne bo pri{lo do 100% izmenjave besedil, lotila priprav za izdajo zbornika, ki bi lahko iz{el v predvidenem roku t.j. do konca leta 2003. 429ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 28 Pismo hrani avtor in arhiv MZZ. 29 Poro~ilo hrani avtor in arhiv MZZ. 30 Pismo hrani avtor. 31 Prevod zadevnega pisma hrani avtor. ^e ‘eli{ oz. bo{ ‘elel, kak{no dodatno pojasnilo, sem Ti rad na voljo. Do tedaj pa Lep pozdrav in vse dobro v letu 2003. Du{an Ne~ak«28 Torej, ko sem 23. 1. 2003 pisal redno poro~ilo o opravljenem delu za financerja MZZ sem moral ugotoviti: »…Ugotovitve iz poro~ila (glej zgoraj op.p.) veljajo tudi sedaj. Ob tej pri- lo‘nosti {e ugotavljam, da na~rtovanega plenarnega sestanka konec februarja/za~etek marca, tudi ~e bi avstrijska stran do 1. 2. 2003 poslala vsa besedila, zaradi nastale nekajmese~ne zamude in z njo povezanih vsebinsko-tehni~nih zapletov (prevodi besedil; usklajevalni se- stanki…) ni mogo~e realizirati…«29 Ne vem ali se je kdo tistih, ki so na MZZ morda prebiral moja poro~ila zavedal »kriti~nosti« nastalega polo‘aja. O~itno se je vsaj na na~elni ravni, polo‘aja zavedal slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Dne 9. januarja 2003 je na avstrijsko kolegico dr. Benito Ferrero-Waldner naslovil prijazno pismo, v katerem jo je med drugim opozoril: »…Spo{tovana kolegica, nedavno sem se pogo- varjal z vodjo slovenskega dela ekspertne skupine zgodovinarjev. Prof. dr. Du{an Ne}ak mi je povedal, da so slovenski zgodovinarji ‘e pred ~asom, v dogovorjenem terminu pripravili {tudije na usklajene teme. Sledilo naj bi skupno delo z avstrijskimi kolegi, ki pa ve~ine tekstov {e nimajo pripravljenih. Danes se obra~am Nate s pro{njo, da avstrijske eksperte {e enkrat opozo- ri{ na pomembnost nadaljevanja projekta, kot smo si ga prvotno zamislili…«30 Avstrijska ministrica je pri odgovoru na pismo na{ega ministra ubrala staro in preisku{eno taktiko. Najprej je pismo dolgo pustila v »predalu« in se nato odlo~ila za metodo »napad je najbolj{a obramba«. Odgovor je pripravljala skoraj dva meseca, saj je odgovorila {ele 24. februarja 2003, potem, ko je bilo ‘e jasno, da predvidenega tretjega plenarnega zasedanja bilateralne komisije ne bo. Medtem pa je poslala v boj vodstvo svojega dela komisije. Vsekakor niti pomislila ni, da bi priznala kakr{no koli avstrijsko odgovornost za nastali polo‘aj. Na- sprotno, svoje strokovnjake in njihovo vodstvo je nedvoumno in odlo~no vzela v bran, odgo- vornost za zaplet pa zvrnila na predsednika slovenskega dela bilateralne komisije oz. na njen slovenski del. Med drugim je zapisala: »…Ne delim pa Tvojih pomislekov – ali prej pomislekov gospoda prof. dr. Ne~aka – glede avstrijsko-slovenske znanstvene skupine zgodovinarjev. Avstrijski ~lani znanstvene skupine so se temeljito pripravili na naslednje plenarno zasedanje, ki je bilo predvideno v Sloveniji za 6. in 7. marec 2003. 19. februarja so posredovali ve~ji del gradiva, preostali del pa bodo zagotovili do za~etka marca – torej pravo~asno pred zasedanjem. Toliko bolj so bili presene~eni, ko jim je bilo 21. februarja sporo~eno, da zasedanje, ~igar termin je bil ‘e ve~ mesecev vnaprej dolo~en, zaradi strokovnih vzrokov ne bo mo‘no in da ga je slovenska stran odpovedala. Avstrijska sopredsednika pa do danes nista prijela niti en slovenski manuskript. Avstrijski strokovnjaki so po na~rtovani diskusiji tem v marcu predvideli predelavo ma- nuskriptov v lu~i diskusije in odlo~itev o kon~ni tiskani obliki, ki bi omogo~ila publikacijo rezultatov znanstvene skupine v jeseni tega leta, kakor je bilo na~rtovano. Avstrijska stran je ‘e vse pripravila za predstavitev publikacije v pozni jeseni. Avstrijskim ~lanom znanstvene skupine ni znano, ali je na~rtovanje publikacije tudi v Sloveniji ‘e tako napredovalo. Ta za avstrijsko stran nerazumljiva odpoved pomembnega zasedanja 6. in 7. marca ne postavlja samo pod vpra{aj ‘e dogovorjen ~asovni na~rt dela, ampak je na ‘alost tudi med avstrijskimi strokovnjaki spro‘ila dvome…«31 430 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... Da v eno pismo spravi{ toliko neresnic, podtikanj in sprenevedanj, kot jih je, o~itno infor- mirana od sopredsednikov avstrijskega dela komisije, zapisala avstrijska zunanja ministrica, mora{ biti res na eni strani odli~en diplomat in na drugi strani imeti zelo trdo ko‘o. ^e bi citirano vsebino pisma poznal v ~asu nastanka, bi seveda radikalno potezo, ki sem jo potegnil mesec dni kasneje, zagotovo potegnil ‘e takrat. Kaj pa se je v resnici dogajalo? Do ponujenega roka (tri mesece po dogovorjenem roku) 1. 2. 2003 nismo prejeli nobene- ga avstrijskega besedila, pa tudi pojasnila ne. Sredi februarja 2003 pa me je kar nekajkrat poklical sopredsednik Suppan in ‘elel zvedeti, kaj bo z na~rtovanim tretjim plenarnim zase- danjem bilateralne komisije. Jasno sem mu vsakokrat povedal, da po sklepu slovenskega dela komisije, zaradi nekaj mese~ne zamude pri oddaji avstrijskih besedil sre~anja ne bo, ker zanj ni nikakr{ne strokovne osnove. Ponovil sem argumentacijo, da bi bilo treba skladno z dogo- vori plenarnih zasedanj vsa besedila, slovenska in nem{ka najprej prevesti (vsi ~lani obeh delov komisije namre~ ne obvladajo dovolj obeh jezikov in so zato prevodi nujni), jih nato vsaka stran posebej pre{tudirati, se zatem o njih po dogovorjenih skupinah pogovarjati in jih usklajevati. Zato smo v terminskem na~rtu sprejetem na Dunaju predvideli kar {tiri mesece, od novembra 2002 do februarja 2003. Odlo~no sem zavrnil sestanek zaradi sestanka oz. zato, ker tako ‘eli/potrebuje, v prvi vrsti, avstrijska politika. Sopredsednika sta se zatekla po pomo~ na svoje zunanje ministrstvo in za~el se je stop- njevan pritisk v prvi vrsti name pa tudi na slovenski del komisije. Najprej z e-sporo~ilom z dne 19. 2. 2003, s katerim je sopredsednik Suppan poslal nekaj avstrijskih besedil in na katerega sem mu {e isti dan odgovoril: »Lieber Dusan! Wien, 19.2.2003 Nach Rücksprache mit unserem Außenministerium und Stefan Karner muß ich noch ein- mal auf die ursprünglich für 6./.7. März in Slowenien geplante Tagung unserer gemeinsamen Expertengruppe zurückkommen. Da eine Verschiebung der Tagung unser ganzes Projekt auf den St. Nimmerleinstag verschieben könnte, möchten wir Dich und Deine slowenischen Kol- legen doch dringend ersuchen, unseren Meinungsaustausch an Hand der vorliegenden Pa- piere bereits am 6./7. März 2003 durchzuführen. Hiezu übersende ich Dir im Attachement die ausgearbeiteten Manuskripte von Dolinar-Griesser-Tropper (3), Fraess-Ehrfeld, Reimann, Stieber (2), Suppan und Valentin (2). Karner wird Dir sein Manus am 24.2. aus Graz nach- senden; mit heutiger Post habe ich Dir die Kurzfassungen von Bruckmüller, Malle und Stuhl- pfarrer geschickt. Von den anderen österreichischen Mitgliedern habe ich heute ihre Kur- zfassungen bis 2.3. eingefordert. Damit stehen doch genügend österreichische Diskussion- smaterialien zur Verfügung, die in Gegenüberstellung zu Euren slowenischen Papieren einen wesentlichen Arbeitsfortschritt bringen könnten. Hinsichtlich des Tagungsortes haben wir keine speziellen Wünsche; hinsichtlich der An- reisezeit wäre vielleicht Marburg zentraler, aber das mußt Du entscheiden. Selbstverständli- ch kommen wir auch nach Laibach. Jedenfalls ersuche ich Dich sehr, alle Möglichkeiten wahrzunehmen, um unsere nächste Tagung doch schon am 6./7. März in Slowenien dur- chzuführen. Hinsichtlich weiterer technischer Details werde ich Dich morgen anrufen. Mit herzlichen Grüßen, Arnold 431ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 32 Obe e-sporo~ili hrani avtor. Dragi Arnold, hvala za sporo~ilo. Kar mene zadeva ostajam pri istih stali{~ih, kot sem ti jih posredoval ob najinem zadnjem pogovoru. Naj Ti {e enkrat na kratko utemeljim svoje mnenje. @e samo be‘en pogled na poslane mi ~lanke poka‘e, da besedila niti med vami niso usklajena (glej besedila Fraess-Erfeldove in Stieberjeve). Skupaj si mi poslal besedila sedmih ~lanov va{ega dela komisije kar je manj od polovice. Od nekaterih ostalih naj bi v najbolj{em pri- meru dobili (teze za) besedila 2. 3. tj. {tiri dni pred na~rtovanim plenarnim zasedanjem ko- misije. Besedila je treba najprej prevesti, jih – tako kot smo se dogovorili na Dunaju (glej zapisnik, za katerega {e danes ne vem ali ste sprejeli na{e korekture) – komentirati in uskla- diti na sestankih posameznih skupin. Vse to smo se dogovorili na zasedanju na Dunaju. Enak postopek velja za vas. [tiri dni so za kaj takega vsekakor mnogo premalo. Po na{em du- najskem dogovoru bi za to potrebovali dobre {tiri mesece, ne {tiri dni. Zasedati samo zato, da bi ugodili politiki ni moj namen. To smo storili ‘e na plenarnem zasedanju na Dunaju. Na{o komisijo sem vedno razumel, kot komisijo strokovnjakov, ki deluje ob podpori zunanjih mini- strstev. Sklep na{ega dela komisije je popolnoma jasen: ko bomo dobili z va{e strani signal, da so pripravljena vsa besedila v obliki, ki omogo~a usklajevanje, si jih bomo izmenjali, jih preve- dli in po skupinah prediskutirali, ter {ele nato obravnavali v plenumu. [e enkrat poudarjam, tako kot smo se dogovorili. Mi smo svoj del dogovora dr‘ali. ^e se bo to moglo zgoditi do konca oktobra, ko se nam izte~ejo pogodbe sem seveda zelo zainteresiran za realizacijo skup- nega dogovora. ^e ne...? Vsekakor bom o tvojih/va{ih ‘eljah obvestil na{ del komisije. Lahko bodo odlo~ili druga~e, vendar sam svojih stali{~ ne bom spremenil. Za to nimam nikakr{ne strokovne osnove. Brez zamere in lep pozdrav, Du{an«32 Naslednji dan 20. 2. 2003 je pri{lo na moj naslov ‘e kar grozilno pismo/fax, napisano na uradni papir z glavo Ludwig Boltzmann Instituta, ki z na{o komisijo nima ni~esar skupnega, podpisal in z in{titutskim ‘igom opremil ga je drugi sopredsednik Stefan Karner. V njem je ponovil ‘e znane zahteve avstrijske strani in ponovno dodal zahtevo, da naj bo del tretjega plenarnega zasedanja bilateralne komisije javen. Za avstrijsko stran naj bi javno nastopila Arnold Suppan in Stefan Karner, vsak s svojim referatom: 432 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... Tudi na to pismo sem odgovoril nemudoma in v njem posku{al {e enkrat opredeliti na{e dogovore in argumentacijo za strokovno nesmiselnost sklicevanja komisije: 433ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Red. prof. dr. DU[AN NE^AK Gospod Univ. Prof. Dr. Stefan KARNER LJUBLJANA, 20.2.2003 Potrjujem prejem faksa z dne 20. 3. 2003. Glede na v pismu izra‘ene ‘elje, da bi v dneh 6. in 7. 3. 2003 v Sloveniji organizirali plenarno zasedanje slovensko avstrijske komisije zgodovinarjev, sporo~am, da to ‘al iz stro- kovnih razlogov, ni mogo~e. Avstrijski del komisije je namre~ v ve~mese~ni zamudi pri oddaji besedil. Naj spomnim, da je bilo na lanskem dunajskem plenarnem zasedanju jasno dogovorjeno, da bodo »bis 31. 10. 2003 Abgabe aller Rohmanuskripte an Karner/ Suppan (in deutscher Sprache) bzw. Ne~ak (in slowenischer Sprache...).« V za~etku novembra sem sopredsedniku avstrijskega dela komisije prof. Suppanu sporo~il, da so na na{i strani besedila pripravljena za izmenja- vo. Na ‘alost na avstrijski strani ni bilo tako in {e do danes ni tako. Niti dokon~no potrjenega zapisnika dunajskega plenarnega zasedanja skupne komisije nismo prejeli. Prav tako je bilo na dunajskem plenarnem zasedanju dogovorjeno, da bodo »Gruppen- diskussionen im November und Dezember bzw. Im Jaenner und Februar 2003«. Zaradi va{e zamude tega dogovora, ki je gledano s strokovnega vidika najpomembnej{i, ni bilo mogo~e opraviti. Na vse to sem sopredsednika avstrijskega dela komisije prof. Suppana zadnji~ oseb- no opozoril na sre~anju 19. 12. 2003 na Dunaju. [ele v~eraj, 19. 2. 2003 sem od njega prejel besedila 6. avstrijskih kolegov, kar je mnogo manj od polovice. Naj mi bo dovoljeno citirati {e tretji dogovor dunajskega plenarnega zasedanja, ki pravi »Tagung am 6.3. — 7.3. in Slowenien (2Tage) mit Diskussion aller Themen (pod~rtal pisec)«. Vsi citati so iz zapisnika, ki ste ga pripravili na avstrijski strani. Iz zapisanega sledi, da je slovenska stran izpolnila vse dogovore. Zato {e enkrat predla- gam, kot sem to ‘e predlagal prof. Suppanu: Ko bo avstrijska stran imela na voljo vsa predvi- dena besedila oz. bo povedala, ~e se je morebiti katerih odpovedala, naj to sporo~i, da se dogovorimo o na~inu izmenjave besedil. Zahvaljujem se sicer za poslana mi besedila, toda to ni bilo dogovorjeno in ste to storili po lastni volji. Ko si bomo vsa besedila izmenjali, jih prevedli, preu~ili in opravili dogovorjene pogovore oz. usklajevanja po skupinah, ki smo jih dolo~ili na dunajskem plenarnem zasedanju in o ~emer smo se jasno dogovorili na dunajskem plenarnem zasedanju komisije, bomo lahko dolo~ili nov datum plenarnega zasedanja v Slo- veniji. Resen strokoven pristop nam nalaga tak na~in delovanja. Zasedanje zaradi zasedanja nima nikakr{nega strokovnega smisla. Zato tudi slovenska stran slej ko prej ostaja na stali{~ih, da bo to tudi tretje plenarno sre~anje, ~e bo do njega pri{lo, delovne t.j. strokovne in ne politi~ne narave. ^e ‘elita zunanji ministrstvi ob tem sre~anju kaj prirejati je to seveda popolnoma njuna zadeva. Ne pri mari- borskem in ne pri dunajskem plenarnem zasedanju ni bilo nikakr{nih referatov in jih tudi na tretjem v Sloveniji ne predvidevamo. Na koncu naj {e enkrat poudarim svoje prepri~anje in prepri~anje slovenskega dela ko- misije, da smatramo bilateralno komisija zgodovinarjev kot strokovno in ne politi~no telo, ki ga obe zunanji ministrstvi podpirata. Veseli bomo, ~e bomo lahko skupaj na~rtovano stroko- vno nalogo uresni~ili. O ‘eljah avstrijskega dela bilateralne komisije bom obvestil ~lane slovenskega dela ko- misije. Z lepimi pozdravi Du{an Ne~ak« 434 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... Z dopisom nisem bil uspe{en. Nasprotno, da bi avstrijska sopredsednika zabrisala njuno/ njihovo odgovornost, sta morala ubrati pota njune ministrice: napadati slovensko stran in nanjo zvra~ati krivdo, {e posebej na njenega predsednika. @e 21. 2. sta mi tako poslala »urad- no« e- sporo~ilo, ki se o odstotku resni~nosti trditev v njem ni v ni~emer lo~ilo od prej{njih, le bolj grobo je bilo: »ÖSTERREICHISCH-SLOWENISCHE EXPERTENGRUPPE Die österreichischen Vorsitzenden Stefan Karner Arnold Suppan Graz, 21.2.2003 Herrn Prof. Dr. Dusan Necak Vorsitzender der Österreichisch – slowenischen Expertengruppe Dusan.necakUni-Lj.si Lieber Dusan! Bezugnehmend auf Dein FAX v. 20.3.2003 bedauern wir es zutiefst, daß die einvernehmlich für den 6./7.3.2003 in Slowenien festgesetzte Tagung einseitig und ohne Konsultation mit den österreichischen Vorsitzenden von der slowenischen Seite am 20.2.2003 kurzfristig abgesagt wurde. Dies müssen wir leider mit größtem Bedauern zur Kenntnis nehmen und werden die österreichischen Mitglieder der Expertengruppe von dem Beschluß in Kenntnis setzen. Die angeführten Begründungen sind nicht stichhaltig, weil generell eine Entscheidung über die Durchführung oder Nicht-Durchführung einer gemeinsamen Tagung nur bilateral und gemeinsam getroffen werden kann. Die offenen sachlichen, historischen Fragen hätten am 6./7.3.2003 in den einzelnen Themengruppen bei der Tagung diskutiert werden sollen. Das Protokoll der Wiener Tagung 2002 wurde noch vor dem Sommer 2002 übermittelt. All- fällige Unklarheiten hätten natürlich bei der vorgesehenen Tagung in Slowenien am 6./7. 3. 2003 besprochen werden können, wie dies bei solchen Gremien allgemein üblich ist. Dies ist nun leider nicht möglich. Zu den einzelnen in Deinem FAX dargelegten Punkten weisen wir darauf hin, daß – ein Termin für den gegenseitigen Austausch der Rohmanuskripte nicht vereinbart war (schon gar nicht in der Form eines Gesamtpaketes), was u. a. auch aus dem Umstand hervor- geht, daß von österreichischer Seite die ersten 11 Manuskripte am 19. und 20. 2. 2003 über- mittelt wurden, daß die restlichen bis 3. 3. 2003 folgen, während von slowenischer Seite bis dato noch kein einziges Manuskript eingegangen ist. – kein Modus für den Austausch der Rohmanuskripte vereinbart wurde. In diesem Zusam- menhang sind wir der Meinung, daß unsere Expertengruppe keine diplomatische Staatenkon- ferenz darstellt, sondern eine Gruppe von Wissenschaftern, die über den »Modus des Austau- sches von Texten« nicht langmächtig zu beraten braucht, sondern die vorliegenden Texte – wie unter Kollegen üblich – informell Zug um Zug austauscht. Dies hat die österreichische Seite getan. – der Termin »bis 31. 10. 2002...« eine interne und keine bilaterale Fristsetzung war. – für die monierten, nicht stattgefundenen Gruppendiskussionen beide Seiten bereit sein müssen. Eine Einladung zu derartigen Diskussionen ist leider auch in den Fällen sloweni- scher Gruppensprecher unterblieben. 435ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) – in der Frage der bilateral vereinbarten Teilöffentlichkeit der Konferenzen die sloweni- sche Seite – aus welchen Gründen auch immer – die interessierte Öffentlichkeit zu scheuen scheint. Die österreichische Seite wird jedoch auf der diesbezüglichen bilateralen Vereinba- rung deshalb bestehen, weil es ein großes, berechtigtes, öffentliches Interesse an unserer Arbeit auf beiden Seiten gibt. Auch bei der Wiener Tagung gab es, wie bekannt, einen öffen- tlichen Teil. – vom österreichischen Außenministeriums kein Referat oder Beitrag zur Tagung geplant ist, sondern die Teilnahme eines Vertreters, wie dies auch bisher der Fall war. – wir die vorschnelle Kritik an einzelnen von uns übersandten Rohmanuskripten österrei- chischer Kollegen als unkollegial und auch sachlich nicht gerechtfertigt betrachten. Generell drücken wir auch unsere Verwunderung darüber aus, daß immer wieder von slowenischer Seite dem österreichischen Teil der Expertengruppe und einzelnen Mitgliedern eine politische Funktion unterstellt wird. Wir weisen dies für die österreichische Seite mit Entschiedenheit zurück. Daher appellieren wir beide an Dich, unsere gemeinsame Arbeit plangemäß wieder aufzu- nehmen und schlagen dazu folgende Vorgangsweise vor: – Übersendung der bisher vorliegenden slowenischen Manuskripte bis 3.3.2003. Damit hätten wir einen Gleichstand erreicht. – Möglichst rasche Verständigung der Vorsitzenden der Expertengruppe über das weitere Prozedere, eventuell im Wege einer Zusammenkunft in Graz oder Maribor. – Möglichst rasche gemeinsame Festlegung eines Konferenztermins in Slowenien zum ehest möglichen Zeitpunkt. In Erwartung Deiner Antwort und mit kollegialen Grüßen Arnold Suppan Stefan Karner« Tako grobo, da sem na podoben na~in 24. 2. 2003 odgovoril tudi sam in zavrnil vse njune insinuacije: »Spo{tovani, potrjujem E – mail sporo~ilo datirano z dne 21. 2. 2003 odposlano, 24. 2. 2003 ob 9.20. Na ‘alost tudi to sporo~ilo ne odstopa od dosedanjih, ki sem jih prejel. Polno je spreneve- danj, ‘aljivih podtikanj in polresnic. Najprej o odpovedi sestanka. Nikjer ne pi{e in v nobe- nem dogovoru ne stoji, da je mogo~e sestanek odpovedati samo bilateralno. [e manj je resni- ca, da smo to storili »kratkoro~no« in brez konsultacije z vodstvom avstrijskega dela komi- sije. Zapisal sem ‘e, da sem o tem obvestil kolego Suppana zadnji~ 19. 12. 2002 v osebnem pogovoru z njim. O tem, da so na{i rokopisi domala 100% kon~ani sem sporo~il kolegu Suppanu, v E-mailu 13. 11. 2002, ob 11.42 uri. Torej trinajst dni po preteku bilateralno dogovorjenega in nikakor internega dogovora o roku za oddajo. Naj {e enkrat citiram zapis- nik dunajskega plenarnega sre~anja: »TOP 6) Zeitplan: Folgender Zeitplan wird einverneh- mich festgelegt:1) bis 31. 10. 2002 Abgabe aller Rohmanustripte an Karner/Suppan (in deut- scher Sprache) bzw. Ne}ak (in slowenischer Sprache) bzw. Mitarbeiter in der jeweligen Grup- pe...« Kdo ne govori resnice je iz citata jasno razvidno. ^e pa je ‘e govor o »kratkoro~nem odpovedovanju« dogovorjenih sestankov naj vaju spomnim le na va{o odpoved prvega skup- nega sestanka v Ljubljani v za~etku septembra 2001. Le dva dni pred sestankom ste ga odpo- vedali, pa ne zaradi strokovnih razlogov. Odgovor na E-mail sporo~ilo z dne 13. 11. 2002: »Dragi Arnold, v~eraj sem imel sejo na{ega dela komisije. Sporo~am Ti, da je na{ del besedil skoraj 100% pripravljen. Prosim za 436 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... sporo~ilo, kako je na va{i strani....«, sem dobil 19. 11. 2002 ob 19,00: Lieber Dusan, Ihr Slowenen seid offensichtlich fleissiger als die Oesterericher, ich habe bis jetzt nur fuenf Ma- nuskripte, werde aber die anderen sogleich machen«... Tudi do osebnega sre~anja s kolegom Suppanom 19.12. na Dunaju se ni na avstrijski strani ni~ spremenilo. Na sre~anje sem sam prinesel disketo s slovenskimi besedili in jo ponudil sogovorniku, kar pa je le ta odklonil, kot sem jaz odklonil po{iljanje njegovih besedil. Za potrditev teh dogajanj imam pri~e. Povsem nesprejemljiva in skrajno zavajajo~a je trditev o zapisniku zadnjega plenarnega sre~anja. Ne samo, da smo osnutek dobili dobre {tiri mesece po sre~anju, tudi predloga zapisnika, z vnesenimi na{imi popravki bi morali dobiti v pregled, ~e bi ga ‘e sprejemali na predvidenem zasedanju 6. 3. 2003. Nismo ga dobili!! Prva alinea vajinega dopisa ne dr‘i v nobeni postavki. Iz prej omenjenega citata osnutka zapisnika je jasno razvidno, da smo se dogovorili za »Abgabe aller Manuskripte«. Neresnica je tudi trditev, da ste predali 11 besedil. Po E-malu sem prejel 8 besedil, {estih avtorjev, tisto (3) kar pa mi je bilo poslano po po{ti je sramota za po{iljatelja. Med njimi pa je denimo predlog projekta prof. Stuhlpfarrerja z dne 28.2.2002!!!, z zahtevkom za financiranje vred. Poleg tega smo se dogovorili za »Rohmanuskripte« in ne za teze! Se ho~ete iz nas nor~evati ali nas le ‘aliti? @e prof. Suppanu sem zapisal, da se o na~inu izmenjave res nismo dogovorili. Imamo pa s tem eno zelo slabo izku{njo. Saj se {e spomnite »izmenjave« tez na dunajskem zasedanju, ko so vsi (10) slovenski ~lani predali svoje tekste, avstrijska pa komaj za polovico ( 7 od 14). Dogovorjeni pa smo bili za celovito izmenjavo besedil. V izogib temu ‘elimo izvesti zamenja- vo korektno, to je vsa besedila za vsa besedila. Na{a stran je torej pripravljena takoj, ko bosta javila, da imata vsa besedila posredovati vsa na{a. Tudi 3. 3. 2003. Veliko sprenevedanje so navedbe v ~etrti alinei: Kako in s kom naj bi se na{i kolegi pogo- varjali, ~e pa je bilo {e vsaj do 19. 12. na voljo le pet besedil na avstrijski strani. Kot pod- tikanje pa smatram navedbo, da bi mogli avstrijski kolegi dobiti vabilo s slovenske strani. Dogovorjeno je bilo le :«2) Gruppendiskussionen im November und Dezember 2002 bzw.im Jaenner und Februar 2003« (glej zapisnik str. 6) Vodstvo avstrijskega dela komisije je bilo vsaj od 13. 11. 2002 obve{~eno, da so na{a besedila pripravljena in da se pogovori po skupi- nah zaradi nas lahko za~nejo. Nikakr{nega vabila z avstrijske strani nismo dobili. O peti alinei ni vredno izgubljati besed. Tudi o tem smo se ‘e dogovorili, svoje delo bomo javnosti predlo‘ili, ko bo zbornik napisan, predvidoma v letu 2002 (glej zapisnik str.6). Sloven- ska stran tudi danes ne vidi nikakr{nega razloga, da se delo komisije preden je zaklju~eno predstavlja javnosti, tako kot si to predstavlja avstrijska stran. [e enkrat ponavljam, tega ni bilo v Mariboru in ne na Dunaju. Na Dunaju sta pred zasedanjem komisije javnosti spregovorila le zunanja ministra, zato trditev, da je bil del zasedanja na Dunaju javen, ne odgovarja resnici. Tudi navedbe v {esti alinei ne odgovarjajo resnici. Ne v Mariboru in ne na Dunaju na zasedanju komisije ni bil prisoten noben predstavnik zunanjega ministrstva. Kar pa zadeva predzadnji odstavek E-mail sporo~ila ni mogo~e druga~e kot spet potrditi o~itno spreneve- danje piscev. Ne samo kot zgodovinarji, tudi kot ljudje imamo {e zadosti spomina, da se spomnimo javne izjave kolege Karnerja na skupnem zasedanju komisije v Mariboru, kjer je izjavil, da nastopa v imenu avstrijskega zunanjega ministrstva. [e bli‘je pa nam je dejanje s po{iljanjem svojih dveh diskusijskih prispevkov, preko diplomatskega predstavni{tva Repub- like Avstrije v Ljubljani, kar zagotovo ni na~elo kolegialnega in strokovnega na~ina izmenja- ve strokovnih besedil. Vsekakor sem tak na~in smatral za nedopusten pritisk name in na slovenskih del komisije, ki ga ni mogo~e ozna~iti druga~e kot za politi~nega. Naj zaklju~im. Slovenska stran je seveda zelo zainteresirana, da zaklju~imo skupno za~eto delo. Vsekakor pa na dogovorjen na~in. [e enkrat poudarjam, da slovenska stran sodi, da je 437ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 33 Zadevo e-korespondenco z avstrijskih veleposlani{tvom hrani avtor. 34 E-sporo~ilo z dne 25.2.2003, hrani avtor. 35 E-sporo~ili z dne 3. 3. in 7. 3. 2003, hrani avtor. smiselno zasedati v plenumu le, ~e si imamo celovito kaj novega povedati. [e naprej ~akamo na sporo~ilo z va{e strani, da so pripravljeni va{i teksti. Ko bomo to sporo~ilo dobili, si lahko besedila na sestanku, tako kot sta predlagala, v Mariboru izmenjamo. Po izmenjavi tekstov mora slediti, dogovorjena faza, usklajevanja po skupinah in {ele nato plenarno zasedanje. Menim, da lahko {tirimese~ni zaostanek skraj{amo in da skupno zasedanje v Ljubljani opra- vimo {e pred poletjem. S spo{tovanjem Du{an Ne~ak« Da bi bil pritisk {e mo~nej{i in videz neverodostojnosti predsednika slovenskega dela bilateralne komisije {e izrazitej{i, se je sopredsednik Karner poslu‘il {e enega trika, ki sem ga omenil ‘e v odgovoru na njegov faks. V dogajanje je neposredno vpletel tudi avstrijsko veleposlani{tvo v Ljubljani, najbr‘ v upanju, da bom(o) morda le popustil(i). Svoji besedili je namre~ poslal po diplomatski po{ti in kurir veleposlani{tva mi je obe besedili, proti podpisu izro~il 24. 2. 2003.33 Tako kot v vsem ~asu vodenja slovenskega dela bilateralne komisije sem tudi sedaj o vsem dogajanju sproti obve{~al vse ~lane slovenskega dela komisije bodisi preko e-sporo~il, bodisi na rednih sestankih slovenskega dela komisije. Posebej sem bil vesel kratke reakcije kolege Vodopivca na moje pismu avstrijskima sopredsednikoma : »Dragi Du{an, zelo v redu, jasno, ostro, vendar ne ‘aljivo. [e enkrat: lep pozdrav Peter«34 Zato me je toliko bolj presene- til nekoliko kasnej{i potek dogodkov znotraj slovenskega dela bilateralne komisije. Avstrijski pritisk je v prvih dneh marca nekoliko popustil, le rokopise so {e kar naprej po{iljali in zahtevali na{e. Korespondenca je spet tekla le me sopredsednikom Suppanom in menoj in 3. 3. ter 7. 3. 2003, ko je spet poslal nekaj rokopisov, je zatrjeval, da bodo ve~ino besedil poslali {e v marcu.35 Tudi znotraj slovenskega dela bilateralne komisije so se za~eli pojavljati druga~ni pogledi na re{itev nastale situacije, zlasti v smeri popu{~anja avstrijskim pritiskom in sprejemanju dela »krivde« za nastal polo‘aj tudi na slovensko stran. Posebej pa ob tem poudarjam, da je bila politika delovanja komisije vedno s konsenzom sprejeta na sejah celotne komisije in ni v nobenem primeru {lo za samovoljno delovanje predsednika. V takih okoli{~inah sem za 10. 3.2003 sklical sejo slovenskega dela bilateralne komisije zgodovinarjev. Zasedali smo v prostorih Izobra‘evalnega centra MO na Igu. Razprava je bila ‘ivahna in sprejeti so bili kompromisni sklepi, ki sem jih naslednjega dne posredoval sopred- sedniku Suppanu: »Dragi Arnold, kot sva se dogovorila Ti takoj po zasedanju na{ega dela komisije sporo~am na{ predlog za nadaljnje delo. Komisija predlaga, da – skladno s Tvojim E-mailom z dne 3. 3. 2003, v katerem si navedel roke, do katerih boste predvidoma uspeli pripraviti preostale »Rohmanu- skripte« – po~akamo na ta besedila do konca marca 2003. ^e se bo to zgodilo, Ti takoj po{ljem vse na{e tekste. ^e pa ne boste uspeli pripraviti vseh »Rohmanuskriptov« Vam bomo takrat poslali vsa tista na{a besedila, ki imajo pendant v va{ih besedilih – ne konceptih. Tako se bo prevajanje »Rohmanuskriptov« lahko za~elo in upam tudi kon~alo v mesecu aprilu. V maju predlagamo usklajevalne sestanke po skupinah oz. tematskih sklopih, tistih avtorjev, ki so svoje »Rohmanuskripte« oddali. ^eprav smo ve~inoma vsi v ve~ skupinah upam, da bomo 438 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... v mesecu dni ta posvetovanja lahko opravili in v za~etku junija – predlagamo, da v tednu od 3. – 10. 6. 2003 v Ljubljani opravimo za marec predvideno plenarno zasedanje. [tirimese~ni zaostanek bi tako lahko skraj{ali vsaj za mesec dni in na plenarnem zasedanju obravnavali po mo‘nosti ‘e usklajene predloge tekstov za vse dogovorjene in predvidene tematske sklope. [e enkrat Te prosim, da mi sporo~i{, ~e se je kateri od va{ih avtorjev odpovedal sodelo- vanju v komisiji oz. besedila ne bo pripravil, da se bomo vedeli ravnati. Lep pozdrav, Du{an« »Lieber Dusan! Danke für Eure neuen Vorschläge. Ich werde sie sofort mit meinen Kollegen besprechen und Dir dann eine umfassende Antwort zukommen lassen. Ich denke doch, daß wir die mei- sten Manuskripte bis Ende März zusammenkriegen bzw. feststellen können, wer dann nicht mitmacht. So stünde dann auch einem Zug-um-Zug-Austausch nichts im Wege und die ge- meinsame Arbeit ginge wieder voran. Mit dem Termin 3.–10.6. habe ich selbst leider Probleme, da ich zwischen 2. und 4.6. in Wien festsitze und zwischen 5.6. und 9.6. in Moskau sein werde. Ich getraue mich aber noch keinen neuen Vorschlag zu machen, bevor ich nicht von der Mehrzahl der anderen Kollegen weiß, wann sie könnten. Ich melde mich wieder am Freitag oder am kommenden Montag. Herzliche Grüße, Arnold« Odgovora na poslane predloge nisem nikoli prejel. Razprava na seji slovenskega dela komisije 19. 3. na Igu je bila, kot sem ‘e zapisal ‘ivah- na, mestoma vro~a pa tudi konstruktivna, sam pa sem jo, zlasti zaradi izjav mojih najbli‘jih sodelavcev in najvplivnej{ih ~lanov slovenskega dela komisije, dojel tudi kot neupravi~eno, mestoma celo ‘aljivo, kritiko mojega dela. Take izjave so bile tiste, v katerih so zahtevali »vrnitev na stara pota« kar koli naj bi ‘e to pomenilo, da naj sedaj vendarle popustim in bom »kasneje junak«, da naj se ne oziram na delovanje Stefana Karnerja, da ima avstrijska zu- nanja ministrica vendarle »malo prav«…skratka naj se odre~em vsej doslej vedno soglasno dogovorjeni politiki vodenja in delovanja slovenskega dela bilateralne komisije. Ko sem premi{ljal o konsenkvencah, ki mi jih je potegniti po razpravi na seji na Igu, sem dojel, da tudi MZZ, kljub temu, da sem na{e sodelovanje vedno imel za vzorno in korektno ter da je bilo ministrstvo sprotno obve{~ano o vseh mojih/na{ih korakih pri vodenju slovenskega dela komisije in da nisem do‘ivel nobene kritike mojega/na{ega dela, avstrijski strani ni nikoli odlo~no in jasno zavrnilo vse napade in diskvalifikacije na moj/na{ ra~un. O tem, da na slovenski strani ne le‘i niti senca »krivde« za nastale zamude in z njimi povezane zaplete, ne dokazuje samo tak spis, temve~ v prvi vrsti dejstvo, da smo do roka, ki nam ga je postavilo tako MZZ, kot tudi do rokov, ki smo si jih postavili za bilateralnih zasedanjih, svoje delo v celoti opravili. MZZ je od srede novembra 2003 imelo v rokah okoli 500 ra~unalni{kih strani tekstov, vseh na{ih sodelavcev. Mi smo svoje delo opravili. Prav to dejstvo, pa tudi zdravni{ka ugotovitev, da mi stresna situacija, ki jo prina{a pred- sednikovanje slovenskemu delu komisije resno na~enja zdravje, je prevesilo tehtnico na stran odlo~itve, da ‘e drugi~ od za~etka dela komisije, to pot dokon~no in nepreklicno odstopim z mesta predsednika. Svojo odlo~itev sem ‘elel ministru prof. dr. Dimitriju Ruplu sporo~iti osebno, vendar mu njegove obveznosti niso dovoljevale sre~anja z menoj v doglednem ~asu. Zato sem njemu in ~lanom slovenskega dela komisije 21. 3. 2003 svojo odlo~itev sporo~il pisno, v spremnem dopisu pa MZZ {e opozoril, da se bo treba dogovoriti o prevzemu arhiva 439ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 36 Zadevno e-sporo~ilo hrani avtor. komisije, ki ga hranim ter prosil, »da skladno s sklepom zadnjega sestanka slovenskega dela komisije z dne 10. 3. 2003, na Igu prispela besedila avstrijskih kolegov oddajo v prevajanje, da ne bi delo komisije po nepotrebnem zastalo…«36: »Spo{tovani gospod minister, Prof. dr. Dimitrij Rupel! Dragi Dim! Ljubljana, 21. 3. 2003 Ker na ‘alost nisem mogel dobiti termina za osebni pogovor s Teboj se, spo{tovani go- spod minister, tik pred odhodom v zdravili{~e, obra~am nate s temle kratkim pismom. Potem, ko sem prebral odgovor ge. avstrijske zunanje ministrice na Tvoje pismo njej, v zvezi z delom na{e komisije, Te prosim, da za{~iti{ moje dobro ime. Prosim Te, da ji sporo~i{, da je imelo slovensko MZZ vse od srede novembra 2002 na vpogled besedila slovenskih ~lanov slovensko – avstrijske komisije zgodovinarjev in da torej niso moja izmi{ljotina, kot je razbrati iz njenega pisma. Obenem pa Te tudi prosim, da vzame{ na znanje mojo dokon~no in nepreklicno odlo~itev, da iz osebnih in zdravstvenih razlogov odstopim z mesta predsednika slovenskega dela bila- teralne komisije. Lep pozdrav« O~itno ne na MZZ in ne moji sodelavci niso pri~akovali tak{ne moje reakcije. V nasled- njih dneh sem dobil kopico pisem podpore domala vseh ~lanov slovenskega dela komisije ter MZZ, in pozivov naj {e enkrat premislim svojo odlo~itev. Med mnogimi odgovori kolegom naj tu navedem le enega, v katerem sem povedal pravzaprav vse, kar me je te‘ilo: »…hvala Ti za prijazne besede, zlasti pa za razumevanje polo‘aja, v katerem sem se zna{el. Mnogi, celo meni neko~ najbli‘ji si najbr‘ predstavljajo, da bom kar v neskon~nost igral njihovega pajaca in hodil namesto njih v kostanj po ‘erjavico. Najbr‘ so celo prepri~ani, da to rad delam. Toda enkrat je vsega dovolj. Kljub temu pa menim, da smo v letu in pol kar smo skupaj opravili veliko in dobro delo. Ni razloga, da ga ne bi tudi dokon~ali. Vodstvo pa naj prevzamejo tisti, ki so mehkej{i in bodo krenili na stara pota, ki znajo dati Karnerja v oklepaj, ki bodo pustili, da se na njih zliva gnojnica in se jih javno ozna~uje kot la‘nivce, izmi{ljevalce, sprenevedavce, ki bodo trpeli, da partnerji nenehno kr{ijo dogovore, ki jim bo vseeno ali jih ~lani komisije v resnici podpirajo ali le zato, da njim ni treba v boj, ki bolj verjamejo avstrijski ministrici kot samemu sebi in prepri~ujejo, da ima avstrijska stran ven- darle prav, ker v resnici nimajo na{ih besedil, ki ~eprav niso prebrali morda niti enega av- strijskega besedila trdijo, da so ta dobra na{a pa slaba, ker ne upo{tevajo vse«relevantne« literature... Pa kaj bi na{teval. V ponedeljek 31. 3. 03 je minister le na{el toliko ~asa, da me bo sprejel. Odnesel mu bom CD z na{imi besedili pa naj ga posreduje avstrijski strani. ^e bo ‘elel bom seveda ostal ~lan komisije. Sicer pa vse dobro in lep pozdrav, Du{an.« Minister me je sprejel 31. 3. 2003, zagotovil sem mu, da je moja odlo~itev dokon~na in izro~il zgo{~enko z vsemi na{imi besedili. Ko pa sem dva dni zatem iz MZZ dobil prevod pisma, ki ga je minister Rupel, najbr‘ tudi zaradi mojega odstopa in pismene pro{nje naj za{~iti moje dobro ime, poslal avstrijski zunanji ministrici, sem dobil le {e potrditev pravil- 440 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 37 Zadevno e-sporo~ilo hrani avtor. 38 Zadevno pismo hrani avtor. 39 Pismo z dne 5. junija hrani avtor. 40 Pismo dr. Dimitrija Rupla dr. Bo‘u Repetu, 19. avgust 2003, hrani pisec. 41 Osnovne ugotovitve se ne razlikujejo od tistega, kar je v prvem delu poro~ila napisal kolega Ne}ak, zato jih tu ne ponavljam. nosti svoje odlo~itve. ^eprav sem z MZZ dobil zagotovilo, da bo »minister dr. Rupel mini- strici Ferrero-Waldner predstavil sliko o delu in napredku Va{e skupine ekspertov…«37, v pismu z dne 24. marca 2004 ni bilo govora o kakr{ni koli za{~iti mojega dobrega imena: »…Prepri~an sem, da se bodo slovenski in avstrijski eksperti vendarle uspeli povzdigniti nad prakti~ne te‘ave pri usklajevanju ~asovnih terminov, saj je te‘je delo vsebinskega uskla- jevanja {e pred njimi in da bodo nesoglasja re{evali pragmati~no. K temu jih lahko vzpod- bujava tudi midva, ne da bi se spu{~ala v raz~i{~evanje nesoglasij med njimi. Gre za uveljav- ljene strokovnjake, ki se gotovo tudi sami zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli s tem za obe dr‘avi pomembnim projektom. Z zadovoljstvom Ti sporo~am, da so slovenski zgodovinarji 10. marca opravili prvo inter- no usklajevanje tekstov. Na usklajevanje z avstrijskimi kolegi bodo pripravljeni takrat, ko bo tudi avstrijska stran pripravila vse tekste. O tem je prof. dr. Ne~ak seznanil kolega prof. dr. Suppana tudi na osebnem sre~anju decembra na Dunaju, ko je ‘e imel pri sebi vse tekste razen enega (gre za tekste obsega pribli‘no 40 strani za vsako temo)…«38 Po nekaj mese~nem zati{ju na obeh straneh in iskanju novega vodstva slovenskega dela bilateralne komisije, je zunanji minister dr. Rupel vse slovenske ~lane komisije 11. junija 2003 povabil na delovno komisijo, da bi se o tem dokon~no dogovorili. V njegovi odsotnosti je pogovor vodil dr‘avni sekretar Iztok Miro{i~ in po ne ravno prijetni razpravi je bilo skle- njeno, da bo vodstvo prevzel prof. dr. Bo‘o Repe. V pismu, s katerim je dr. Rupel vabil na delovno kosilo, je med drugim zapisal: »…^lani skupine zgodovinarjev ste opravljali delo zelo dobro in se striktno dr‘ali dogo- vorjenih rokov. Za dosedanje rezultate gre nedvomno zahvala tudi vodji skupine prof. dr. Ne}aku, ki je z vodenjem dela komisije pripomogel k pravo~asnemu in ustreznemu doseganju zastavljenih ciljev. Sodelovanje z njim je bilo v vseh pogledih korektno. Ministrstvo je prejelo vsa besedila, iz ~esar je razvidno, da je prva faza dela kon~ana…«39 Hvale‘en sem mu za te besede, {koda le, da jih ni ‘e prej sporo~il tudi avstrijski zunanji ministrici. II. Obdobje 2003 – 2004 (Bo‘o Repe) Vodenje slovenskega dela avstrijsko-slovenske komisije sem na predlog kolegov iz komi- sije sprejel avgusta 2003. 19. avgusta 2003 mi je minister za zunanje zadeve prof. dr. Dimitrij Rupel v pismu imenovanje tudi potrdil.40 Najprej sem naredil pisni pregled dotedanjega dela in odnosov med slovenskim in av- strijskim delom komisije in svoje videnje polo‘aja.41 Z ugotovitveno bilanco sem ob prevze- mu komisije seznanil vse ~lane slovenskega dela avstrijsko-slovenske komisije in pristojne na Ministrstvu za zunanje zadeve, 8. septembra 2003 pa sem sklical slovenski del komisije. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da avstrijski strani predlagamo sestanek v prvi polovici oktobra, saj je bil po diplomatski poti predlagani rok (pismo avstrijske zunanje ministrice slovenskemu zunanjemu ministru) za sestanek v septembru prekratek za organizacijo sre~anja. 441ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 42 Elementi za zapis sestanka pri ministru dr. Ruplu, 29. 10. 2003, zapisala prof. dr. Ivan Kristan, prof. dr. Bo‘o Repe. 43 Zapis sklepov s sestanka slovenskega dela avstrijsko-slovenske komisije, ki je bila v ~etrtek, 6. novembra 2003 ob 10. uri na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani, Arhiv slovenskega dela avstrijsko-slovenske komisije. O vsem sem 26. septembra 2003 tudi obvestil sopredsedujo~ega avstrijskega dela komisije prof. dr. Arnolda Suppana. Predlagal sem mu skupni dvodnevni sestanek obeh delov komi- sije v Sloveniji (Ljubljani ali okolici) v prvi polovici oktobra (41 ali 42 teden) in ga opozoril, da se obveznosti slovenskega dela komisije do MZZ kon~ajo do konca leta, ko moramo oddati besedila, ve~ina ~lanov komisije pa tudi glede na druge obveznosti, ki jih ima, sodelo- vanja v projektu ne ‘eli podalj{evati. Na sestanku bi po kratkem za~etnem zgolj formalnem plenarnem uvodu delali po skupinah in sku{ali predvsem ugotoviti, ali ima smisel besedila ene in druge strani usklajevati oziroma – ~e taka volja obstaja – kako to storiti, saj smo izgubili ve~ mesecev, predvidenih za usklajevanje, v dveh dneh pa tega verjetno ni mogo~e storiti. Na osnovi ugotovitev posameznih skupin, bi se potem dogovorili, kako naprej. Mo‘na re{itev bi lahko bila tudi izdaja skupnega zbornika brez usklajevanj, vendar bi se o tem dogo- vorili po poro~anju skupin. Ker sem resni~no ‘elel prese~i zastoj v sodelovanju z avstrijsko stranjo, sem slovenske kolege (~eprav so nekateri imeli pomisleke) prepri~al, da avstrijski strani po{ljemo besedila v celoti, ne glede na to, da so bila nekatera avstrijska {e vedno zgolj na ravni tez ali pa so sploh manjkala. Avstrijski strani so bila tako dostavljena vsa besedila, razen besedila pokoj- nega dr. Toneta Ferenca, ki je vztrajal, da morata biti pripravljeni obe besedili, saj bi se sicer verjetno zgodilo, da bi na skupnem sestanku razpravljali zgolj o njegovem, na kar pa glede na ob~utljivost teme ni hotel pristati. Predlagal sem tudi, da bi se na sestanku dogovorili, kako naprej. Mo‘no re{itev sem videl v skupni publikaciji ali vsaj so~asni, ~eprav brez usklajevanja besedil, za katerega ni bilo ve~ ~asa. Dr. Suppan je na pismo odgovoril slab mesec kasneje, 23. oktobra 2003. Na dunajski sestanek je imel druga~ne poglede kot jaz in vztrajal je pri trditvi, da je avstrijska stran do aprila 2003 poslala dvanajst tekstov, medtem ko slovenska ni izro~ila nobenega. Po njego- vem mnenju za zastoje (»setbacks«) ni kriva le avstrijska stran. Zapisal je, da s kolegom Karnerjem nista uspela organizirati sre~anje z nami, da pa se strinja z morebitno skupno publikacijo, ki bi po njegovem mnenju lahko iz{la pri Mohorjevi dru‘bi (Hermagoras). Na sestanku pri ministru za zunanje zadeve dr. Dimitriju Ruplu 29. oktobra 2003, je bil nato sklenjen dogovor, da je do 1. marca 2004 treba kon~ati besedila o vseh temah slovenske strani (to je zadevalo tudi komisijo pravnikov) in najkasneje do konca leta 2004 izdati bese- dilo. Predlagano je bilo, da minister dr. Rupel sugerira avstrijski zunanji ministrici, naj vsaka stran poskrbi za svoje besedilo in njegov prevod v nem{~ino oziroma sloven{~ino in za redak- cijo. Izra‘en pa je bil tudi interes, da bi obe knjigi (slovenska in avstrijska) iz{li kot celota.42 Na sestanku slovenskega dela komisije 6. novembra 2003, ki je sledil, so bili nato sprejeti naslednji pomembnej{i sklepi43: Predsednik komisije bo v pismu dr. Suppanu: – ob‘aloval, ker se avstrijska stran ni mogla organizirati za predlagani skupni sestanek oktobra 2003 v Sloveniji; – se strinjal z ugotovitvijo, da nadaljnje usklajevanje besedil nima smisla, da pa je bilo skupno delo kljub temu velik dose‘ek in je nadgradilo dosedanje dobro sodelovanje avstrijskih in slovenskih zgodovinarjev; – povedal, da je slovenska stran v skladu s pogodbo z Ministrstvom za zunanje zadeve republike Slovenije projekt zaklju~ila z oktobrom 2003, da pa je dol‘na besedila do konca leta 2004 dvojezi~no (v sloven{~ini in nem{~ini) izdati tudi v tiskani obliki; 442 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 44 Pismo dr. Arnoldu Suppanu in dr. Stefanu Karnerju, 25. december 2003, Arhiv slovenskega dela avstrijsko- slovenske komisije. – izrazil ‘eljo, da bi besedila avstrijskega in slovenskega dela komisije iz{la isto~asno in oboje dvojezi~no, vendar slovenski del komisije glede na sklenjene pogodbe z ministrstvom za zunanje zadeve z izdajo ne more odla{ati ~ez dogovorjeni rok; – predlagal, da glede na to, da do usklajevanja ni pri{lo, ~lani obeh delov komisije v svojih besedilih ne komentirajo izmenjanih besedil druge strani dokler besedila ne bodo iz{la; – prenesel stali{~e slovenskega dela komisije, da bi rezultate dela komisije javnosti pred- stavili potem, ko bosta oba zbornika iz{la. ^lani komisije bodo zato kon~no verzijo besedil pripravili do 1. marca 2004. Pri avtorjih, ki imajo skromnej{a besedila, je za‘eleno, da jih dopolnijo v skladu s predvidenim na~rtom. V marcu bo zadnje usklajevanje celotnega besedila (dvo ali tridnevni »konklave«). Po uskla- jevanju bodo {la besedila v prevod, iz{la pa naj bi najkasneje do konca leta 2004. Potrjen je bil uredni{ki odbor v predlagani sestavi (dr. Du{an Ne}ak, dr. Peter Vodopivec, dr. Boris Jesih, dr. Bo‘o Repe), kot mo‘en izdajatelj je bil predlagan oddelek za zgodovino FF v Ljubljani. Objava besedil pravnikov v isti publikaciji ostaja odprta. ^e se bodo sloven- ski pravniki s svojimi besedili dr‘ali roka, so v publikacijo lahko vklju~eni. ^e bodo sloven- ski in avstrijski pravniki skupaj pripravili usklajeno besedilo, je bolj smiselno, da ga izdajo v posebni publikaciji. Predsednik komisije bo mag. Reinhardu Reimannu, enemu od ~lanov avstrijskega dela komisije, ki je 3. novembra 2003 samoiniciativno predlagal usklajevanje besedil med dr. Mallejem, dr. Mitjo Ferencem in dr. Repetom v informacijo poslal pismo dr. Suppana in se mu zahvalil za pokazano dobro voljo. Navzo~i so se strinjali, da se zbornik posveti umrlemu ~lanu komisije prof. dr. Tonetu Ferencu. Po sestanku sem o sklepih obvestil tudi kolega Suppana. Predlagal sem mu tudi da se – glede na to, da besedil nismo uskladili – v objavi vzdr‘imo medsebojnega komentiranja prejetih besedil. V odgovor sem dobil skupno pismo obeh sopredsedujo~ih avstrijskega dela komisije, ki sta slovenski strani izrazila so‘alje zaradi smrti prof. dr. Toneta Ferenca in jo obvestila, da tudi njim v nekaj mesecih pote~e dogovor z avstrijskim ministrstvom za zunanje zadeve. Izrazila sta pripravljenost po skupnem tisku in predlagala, naj bi delo izdala Mohorjeva dru‘ba (Hermagoras) v Celovcu. V ta namen naj bi se pogosteje sestajala oba uredni{ka odbora (na avstrijski strani naj bi uredni{ki odbor sestavljala kolega Suppan in Karner) ali pa morebitna »pripravljalna odbora«. Prvi sestanek obeh uredni{kih odborov naj bi bil v decembru 2003 ali januarju 2004. Na ta predlog sem, izhajajo~ iz dotedanjih izku{enj, 25. decembra 2003 kratko odgovoril, da predlagam, da s sestankom po~akamo do konca marca 2004, ko morajo na{a besedila po dogovorjenih rokih v prevod. Takrat bi lahko tudi ocenili, kako dale~ je s pripravami avstrij- ska stran in se dogovorili za morebitno so~asno izdajo.44 Pismo je ostalo brez odgovora. Ne glede na to, da kon~ni cilj avstrijsko-slovenske komisije zgodovinarjev, to je uskla- jeno skupno besedilo ni bil uresni~en, se je mo‘no strinjati s kolegom dr. Arnoldom Suppa- nom, ki je v ‘e navedenem pismu 23. oktobra 2003 zapisal: »V kontekstu 30-letnega sodelo- vanja avstrijskih in slovenskih zgodovinarjev je priprava in izmenjava ve~ kot dvanajstih besedil z obeh strani – ki prina{ajo mnoga nova gradiva in poglede – sedaj pomemben korak naprej in verjetno dobra osnova za nove raziskave in skupne razprave…«. 443ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Tudi oba podpisana sva prepri~ana, da bo objava besedil ene in druge strani spodbudila kvalitetno in objektivno znanstveno razpravo in pripomoglo k raz~i{~evanju {e odprtih zgo- dovinopisnih vpra{anj. Priloge PRILOGA 1: Red. prof. dr. Peter Vodopivec In{titut za novej{o zgodovino Red prof. dr. Du{an Ne}ak Filozofska fakulteta Izred. prof. dr. Bo‘o Repe Filozofska fakulteta AVSTRIJA – JUGOSLAVIJA – SLOVENIJA (1900–2000) Izhodi{~a za raziskavo 1) Habsbur{ka monarhija in Slovenci pred I. svet. vojno. Napredujo~a germanizacija, jugoslovansko vpra{anje, slovenski odnos do Avstrije in Nemcev, habsbur{ki/nem{ki odnos do Slovencev, razli~ni reformni na~rti za preoblikovanje monarhije, politika dr‘avnega (po- sebej avstrijskega) vrha. 2) Prva svetovna vojna – slovenski odnos do vojne – slovenska politika v prvih dveh letih vojne – preganjanja Slovencev – obnovitev parlamentarnega ‘ivljenja in deklaracijsko gi- banje, minimalni in maksimalni majski program, nastajanje nove slovenske (in jugoslovan- ske) oblasti, razpad monarhije. 3) Nastanek Dr‘ave SHS. [tajerski Nemci in problem severne meje. Sodelovanje z Du- najem, boji na Koro{kem. Kraljevina SHS. Problem razmejitve na Koro{kem, mirovna kon- ferenca, koro{ki plebiscit. 4) Slovenski odnos do Avstrije, avstrijski odnos do Kraljevine SHS in Slovencev v 20. letih. Slovenske te‘nje stran od »nem{tva« in »~rno ‘olte preteklosti«, usmeritev na Balkan in k zahodni Evropi. Politika do {tajerskih in ko~evskih Nemcev. Koro{ki Slovenci: obljube plebiscitne propagande in dejansko stanje. Vpra{anje koro{ke avtonomije, nem{ko {tajersko (posebej celjsko) vpra{anje. Jugoslovansko-avstrijski odnosi, gospodarski odnosi, o‘ivitev kulturnih odnosov v drugi polovici 20. let. 5) Gospodarska kriza leta 1929 in nem{ki kapital (ter kapital habsbur{kih naslednic v Sloveniji). Avstrijsko-jugoslovanski odnosi do leta 1934 in v letih 1934–38. Slovenski po- gled na Avstrijo in avstrijski na Slovence. Nemci v Sloveniji in vzpon nacizma v Nem~iji. Koro{ki Slovenci v tridesetih letih (do Anschlussa). 6) Anschluss: razmere v Avstriji in na Koro{kem. Meja nem{kega rajha na Karavankah – slovenski odziv, politika Jugoslavije. Nemci na Slovenskem, spremenjeni polo‘aj koro{kih Slovencev. Jugoslavija in Anschluss, vpliv Anschlusa na vzdu{je v Sloveniji, zbli‘evanje med Beogradom in Berlinom. 7) Leto 1941 v Jugoslaviji. Avstrijci in nacizem. Okupacija Jugoslavije in Slovenije in vloga Avstrijcev pri okupacijski oblasti in politiki. Slovenske delitve, partizanski boj. Sode- lovanje komunistov in partizanski-odporni{ki boj na Koro{kem.Vloga Nemcev na Sloven- 444 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... skem v ~asu druge svetovne vojne – posebnost usode ko~evskih Nemcev. @rtve na obeh straneh, (~e so {tevilke). 8) AVNOJ in politi~ni sklepi jugoslovanskega vrha, kar zadeva povojno usodo jugoslo- vanskih Nemcev (in Avstrije), ter njihov {ir{i evropski kontekst. Osvoboditev Slovenije, komunisti~ni prevzem oblasti v Jugoslaviji in Sloveniji. Pregon partizanskih in komunisti~nih nasprotnikov, obra~un z Nemci. Slovenski begunci na Koro{kem in v Avstriji in njihov vpliv na povojno avstrijsko javno mnenje o Jugoslaviji in Sloveniji. Avstrija leta 1945, vpra{anje o prihodnosti Avstrije – avstrijska emigracija. Kratkotrajna slovenska-jugoslovanska zasedba Koro{ke. Mejno vpra{anje. Slovenska-jugoslovanska pri~akovanja in zahteve. Zavezni{ki in sovjetski odnos do avstrijske prihodnosti in koro{kega vpra{anja – koro{ki Slovenci, njihove delitve, slovenska in jugoslovanska komunisti~na po- litika do koro{kih Slovencev. Avstrija-Jugoslavija-Slovenija 1945–1955. Pogajanja za skle- nitev ADP. Vra~anje avstrijskih vojnih ujetnikov, Avstrija in tr‘a{ko vpra{anje; Delovanje jugoslovanska politi~ne emigracije v Avstriji in njen vpliv na sosedske odnose, Normaliza- cija odnosov po leta 1950; Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje; Kulturni odnosi. 9) Avstrijska dr‘avna pogodba in meddr‘avni odnosi 1955–1991. Ratifikacija in graditev dobrososedskih odnosov. Manj{insko vpra{anje – uresni~evanje dolo~il ~lena 7: Obujanje nem{kega nacionalizma in neonacizma; {olska in sodna reforma 1959; »mirna« {estdeseta leta; izbruh nem{kega nacionalizma in zamrznitev odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo 1972; Nova manj{inska zakonodaja (od {estojulijske do sedmojulijske zakonodaje 1972 – 1976); Konsolidacija odnosov in medsebojnega sodelovanja (1976–1991). Gospodarsko, trgovinsko in kulturno sodelovanje. Multilateralno sodelovanje v OZN in na ravni nevtralne:neuvr{~ene dr‘ave. 10) 1991 – 2000. Vloga Avstrije opri osamosvajanju Slovenije in njenem mednarodnem priznanju. Vpra{anje nasledstva ADP, Re{evanje tako imenovanega vpra{anja priznanja »nem{ke narodne manj{ine« na Slovenskem in vra~anje njenega premo‘enja – posebej njen mednarodno pravni vidik in morebitne terenske raziskave. Nova, »slovenska« politika do slovenske manj{ine v Avstriji in novo razmerje sil znotraj slovenske manj{ine v Avstriji. Avstrija in slovenska pot v EU. Vpra{anja avstrijske ideje o tako imenovanem strate{kem povezovanju v srednjeevropskem prostoru. Vpliv dviga Haiderijanske politike na avstrijsko – slovenske odnose in na re{evanje odpr- tih vpra{anj (brezcarinske prodajalne, jedrska elektrarna, »Nemci« na Slovenskem). Gospodarsko, trgovinsko in kulturno sodelovanje. FINAN^NA KONSTRUKCIJA Predvidevamo, da bo pri uresni~evanju projekta sodelovalo 8 (osem) stalnih raziskoval- cev: Red. prof. dr. Peter Vodopivec (INZ), red. prof. dr. Du{an Ne}ak (FF), izred. prof. dr. Bo‘o Repe (FF), red. prof. dr. Borut Bohte (PF), red. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer (Uni – Celo- vec), univ. prof. dr. Arnold Suppan (Uni-Dunaj), univ. prof. dr. Ernst Bruckmüller (Uni – Dunaj) in dr. Avgust Malle (SZI – Celovec). Po potrebi bodo pritegnjeni tudi drugi razisko- valni in strokovni sodelavci. Delo po predvidoma trajalo dve leti, to je do konca leta 2002. Vsi {tirje avstrijski kolegi so na sodelovanje pristali in sodijo med tiste avstrijske vrhunske strokovnjake, s katerimi je mogo~e razumno sodelovati. V kolikor pa bo uradna avstrijska stran predlagala druge raziskovalce, se lahko polo‘aj bistveno spremeni. V tem primeru, si pridr‘ujemo pravico, da o smiselnost takega sodelovanja ponovno premislimo. Finan~na sredstva bodo porabljena za avtorske honorarje sodelavcev in materialne stro{ke, predvsem za: organizacijo bilateralnih in unilateralnih znanstvenih sre~anj (delavnic), potne 445ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) stro{ke, terensko delo, prevode, predvsem slovenske znanstvene produkcije v nem{~ino, da bi se z njo lahko seznanili avstrijski kolegi, re‘ijo ustanove, preko katere bo raziskovanje potekalo ipd….« Ljubljana, 2. 3. 2001 Peter Vodopivec Du{an Ne}ak Bo‘o Repe PRILOGA 2: UNIVERSITÄT WIEN Universitätscarnvus • A-1090 Wieg Institut für Osteuropäische Geschichte Univ.Prof. Dr. Arnold Suppan Herrn Botschafter Universitätscampus 2-4/Hof 3 Dr. Christian Prosl A-1090 Wien Bundesministerium für auswärtige Tel.: 01/4277-41106 Fax: 01/4277-9411 Angelegenheiten Ballhausplatz 9 e-mail: arold.suppan.univie.ac.at 1010 Wien Wien, den 23. Juli 2001 Aktennotiz: Besprechung zwischen Univ.Prof. Dr. Peter Vodopivec (Ljubljana) und Univ.Prof. Dr. Arnold Suppan (Wien) über österreichisch-slowenische Historikerkommission, Salzburg, 20.7.2001 1. Beide Seiten empfehlen, im Sinne früherer Besprechungen auf gemeinsamen Tagun- gen der Universitäten und Akademien der Wissenschaften im Rahmen der von den beiden Außenministerien geplanten Historikerkommission die gesamte österreichisch-slowenische Geschichte des 20. Jahrhunderts zu erörtem. Das Projekt sollte also lauten: »Österreich-Slowenien im 20. Jahrhundert. Slovenija – Avstrija v 20. stoljetu« Ziel wäre die Darstellung aller wichtigen – vor allem historisch belasteter – Themen, die Schließung von Wissenslücken, die Aufarbeitung der »weißen Flecken« in der Historiographie, die offene Besprechung von nationalen Stereotypen, der Abbau von Vorurteilen und die brei- te Information einer interessierten Öffentlichkeit. Das Gesamtprojekt sollte einvemehmlich von beiden Regierungen getragen werden. Die in der Historikerkommission zu leistende Arbeit wäre jedenfalls mit einem Endbericht bis zum September 2003 abzuschließen. 2. Als wesentliche Themenfelder – ohne weitere Präzisierungen zu präjudizieren – wer- den vereinbart: 1) Die Slowenen in der Habsburgermonarchie – eine Bestandsaufnahme ihrer Lage um 1910; 2) Das deutsch-österreichisch – slowenische Verhältnis im Ersten Weltkrieg 1914–1918; 3) Grenzfrage und Kärntner Plebiszit 1918–1920; 4) »Los von Österreich« und Nationalisierungen in Wirtschaft, Gesellschaft und Kultur Sloweniens 1918–1929; 5) Wirtschaftsbeziehungen Österreich – Slowenien 1918–1938; 6) Deutsche in Slowenien – Kärntner Slowenen 1920–1938; 7) Die Deutschen in Slowenien 1938–1945 (Loyalität, Kollaboration und Widerstand, NS-Herrschaft in der Untersteiermark und Oberkrain sowie in der Operationszone Adriati- sches Küstenland, Vergeltung, Flucht und Vertreibung, etc.); 446 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 8) Die Slowenen im Deutschen Reich (Loyalität, Kollaboration, Widerstand und Partisa- nenkrieg, die Rolle von OF und AVNOJ, Slovenska zveza, Slovensko domobranstvo, etc.); 9) Österreich – Slowenien (Jugoslawien) 1945–1955; 10) Österreich in der slowenischen Politik 1955–1990; 11) Jugoslawien und Slowenien in der österreichischen Politik 1955–1990; 12) Österreich – Slowenien 1991–2001; 13) Die Österreicher im Bild der Slowenen im 20. Jahrhundert; 14) Die Slowenen im Bild der Österreicher im 20. Jahrhundert. 3. Auf Grund des stark ausgeweiteten Themenkataloges ist auch eine Erweiterung des Personenkreises unumgänglich, der zu den einzelnen Themen bereits gut eingearbeitet ist. Für die österreichische Seite werden vorgeschlagen: Für die slowenische Seite werden vorgeschlagen: Univ.Prof. Dr. Arnold Suppan, Wien (Sprecher) Univ.Prof Dr. Du{an Ne~ak, Ljubljana (Sprecher) Univ.Prof. Dr. Ernst Bruckmüller, Wien Dr. Ervin Dolenc, Ljubljana Univ.Prof. Dr. Stefan Karner, Graz Dr. Mitja Ferenc, Ljubljana Univ.Doz. Dr. Walter Lukan, Wien Dr. Bojan Gode{a, Ljubljana Dr. Augustin Malle, Klagenfurt Univ.Prof. Dr. Igor Grdina, Ljubljana Dr. Rüdiger Malli, Graz Dr. @arko Lazarevi~, Ljubljana Univ.Prof. Dr. Helmut Rumpler, Klagenfurt Univ.Prof. Dr. Bo‘o Repe, Ljubljana Univ.Prof Dr. Karl Stuhlpfarrer, Klagenfurt Univ.Prof. Dr. Franz Rozman, Maribor Univ.Doz. Dr. Hellwig Valentin, Klagenfurt Univ.Prof. Dr. Peter Vodopivec, Ljubljana Univ.Prof. Dr. Marija Wakounig, Wien 4. Zeitplan: a) Die slowenische Seite lädt für den 3. September nachmittags/4. September vormittags alle vorgesehenen Teilnehmer zu einer ersten Besprechung nach Ljubljana ein, auf der die 14 Themenvorschläge genau abgestimmt, die jeweiligen Bearbeiter nominiert und der genaue Zeitplan bis zur Fertigstellung des Endberichtes festgelegt wird. b) Im Rahmen des Besuches von Frau Bundesministerin Dr. Ferrero-Waldner beim Herrn Außenminister Dr. Dimitrij Rupel in Ljubljana am 12. September 2001 werden von den beiden Sprechern und je einem weiteren Kommissionsteilnehmer Themen, Mitarbeiter und Zeitplan der Historikerkommission der Öffentlichkeit vorgestellt. c) Treffen der Historikerkommission in Tainach oder Retzhof am 28.2./1.3.2002, zu dem jeder Mitarbeiter ein Diskussionspapier von 2 Seiten vorzulegen hätte und Ergänzungen bzw. Abänderungen vorzunehmen wären. d) Abgabe von ersten Fassungen der Manuskripte bis 30.9.2002 und Einsetzung eines sechsköpfigen Redaktionskomitees; erstes Treffen des Redaktionskomitees im-Herbst 2002 und Erstfassung eines Endberichtes bis Ende’Februar 2003; e) Diskussion des Endberichtes im Frühjahr 2003 mit Gesamtkommission; f) Abgabe und Vorstellung des Endberichtes im September 2003. PRILOGA 3: »Lieber Du{an! Unsere Antwort auf Dein Protokoll von unserer Sitzung in Maribor hat sich leider wegen des Todesfalles von Prof. Plaschka, einer zehntägigen Japan-Reise Suppans und einer zehn- 447ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) tägigen Rußland-Reise Karners verzögert. Die politischen Aufregungen um unsere Exper- tengruppe dürften mittlerweile auch wieder verzogen sein. Zum Protokoll haben wir sowohl einige Abänderungs- als auch einige Ergänzungsvor- schläge: S. 1 a) dr. Malti schreibt sich mit »il«; b) Nicht nur Prof. Repe sondern auch Prof. Beer und Dr. Stieber waren entschuldigt; c) ad A 1): Die Kommission wurde als »bilaterale offene Expertengruppe« deklariert. S.2 d) ad A 2) und 3): Da einige Nominierungen in den sich überschneidenden Wechselge- sprächen offensichtlich unterschiedlich aufgezeichnet wurden, geben wir noch einmal die ganze Liste bekannt: Thema 1: Vodopivec, Rozman – Rumpler Thema 2: Vodopivec – Lukan Thema 3: Vodopivec, Ne}ak – Beer, Suppan Thema 4 und 5: Dolenc, Lazarevi} – Burz, Maul Thema 6: Repe – Karner, Malle Thema 7: Necak, M. Ferenc – Karner, Reimann Thema 8: Gode{a – Stuhlpfarrer Thema 9: Ne}ak – Stieber Thema 10: Repe, Ne}ak-Burz, Suppan Thema 11: Repe – Valentin Thema 12: Grdina – M. Wakounig Thema 13: Grdina – Bruckmüller Thema 14: Es wurden mehrere Spezialthemen diskutiert: a) Generationen im Zusam- men-, Nebeneinander- und Auseinanderleben; b) Assimilation; c) Kunst, Kultur. e) ad A4) 2.sklep: »Delo skupine naj bo kon~ano do konca leta 2003.« S.3 »Die österreichische Seite verlangt eine Teilöffentlichkeit der Tagung in Wien als unab- dingbar. Eine Einigung darüber wird nicht erzielt.« 2) Ergänzungsvorschläge: Mehrere österreichische Kollegen monierten während der Marburger Tagung, daß bei unseren Themenfestlegungen konkrete Referate zu Themen wie: Gesellschaft, Frauen und Kirche zu kurz kämen. Mit einem Referat zu den »Generationen« im Verlauf des 20. Jahrhun- derts könnten wir einem Einwand Rechnung tragen. Lieber Du{an, wir hoffen, Du kannst unseren Abänderungs- und Ergänzungsvorschlägen namens der slowenischen Kollegen zustimmen und sie entsprechend ins Protokoll einbauen. Bitte sende uns noch einmal das korrigierte slowenische Protokoll. Wir freuen uns jedenfalls auf unsere weitere gedeihliche Zusammenarbeit und bereiten uns bereits auf das Treffen Ende Februar/ Anfang März nächsten Jahres vor. Herzliche Grüße, Arnold Suppan und Stefan Karner 448 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... PRILOGA 4: Od: Ne}ak Du{en Za: Arnold Suppan Poslano: 28. december 2001 17:40 Prilo‘i: POPRAVLJEN ZAPISNIK.doc Zadeva: Popravek zapisnika Dragi Arnold, prilo‘eno Ti po{iljam popravljeni zapisnik prve seje zgodovinske komisije/ekspertne sku- pine, z dne 12. 10. 2001 v Mariboru. Popravke smo potrdili na seji na{ega dela komisije dne 17. 12. 2001. Kot bo{ videl smo upo{tevali domala vse vajine predloge. Nismo upo{tevali le dveh. Tistega, da sta bila opravi~ena tudi prof. Beer in dr. Stieber in tistega po spremembi liste sodelavcev na posameznih temah. Ad.1 – Kot ve{ je bilo med nama dogovorjeno, da na prvo zasedanje povabimo le tiste sodelavce, o katerih sta se dogo- vorila s Petrom Vodopivcem na sestanku v Salzburgu 20. 7. 2001. Pogojno sem pristal le {e na povabilo prof. Bruekmuellerja, ki je bil predviden ‘e v v prvem, osnovnem predlogu morebitnih sodelavcev na projektu, na za~etku na{ih dogovarjanj. Ti sodelavci so zapisani tudi v bilateralnem t. i. »ustnem mandatu« obeh ministrov, ki je bil pripravljen ‘e za neuresni~eni sestanek obeh ministrov dne 12. 9. 2001. Va{a stran je svojevoljno povabila {e nekatere druge kolege, slovenska stran pa je pri{la v takem sestavu, kot je bilo dogovorjeno, ~eprav bi mogli in ‘eleli povabiti {e vrsto kolegov oz., jih na enak na~in, kot ‘eli va{a stran mogli opravi~ili. Od bilateralno dogovorjene skupine strokovnjakov za prvo zasedanje komi- sije/skupine ekspertov, je bil torej opravi~en le prof. Repe. Glede na to, da je komisija/skupi- na ekspertov odprta, nismo na va{e dejanje reagirali. Ad.2 – ^lani slovenskega dela komisije in sam, ki smo bili navzo~i na zasedanju komsije/ skupine ekspertov v Mariboru, nismo mogli potrditi liste sodelavcev, ki sta nam jo posredo- vala. Sam {e posebej ne npr. teme {t. 9, ki bi jo naj obdelal skupaj s dr. Stieber. Nih~e se tudi ni mogel spomniti,da je bilo govora o tem, da bo dr. Stieber (tema {t. 7) sodelavec/sodelavka v na{em projektu. Enako velja za nekega gospoda oz. gospo Reimann. Za tega sodelavca oz. sodelavko na projektu, sem prvi~ sli{al iz vajinih popravkov zapisnika. Podobno je pri mno- gih drugih vajinih predlogih. Vsekakor seveda dopu{~amo mo‘nost, da smo na na{i strani kaj spregledali. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom smo se odlo~ili, da bomo pregledali stenogram na{ega zasedanja in potem dokon~no dopolnili zapisnik. Zato pa je potrebujemo mnogo ve~ ~asa, saj je treba pregledati kar za nekaj ur magnetograma. Ko bomo uspeli to napraviti Ti bom takoj sporo~il. Sestava sodelavcev seveda ni v ni~emer sporna in vsaka stran lahko v komisijo/skupino skupino imenuje kogar ho~e, toda zapisnik je posnetek govorjene- ga in sklenjenega na konkretnem zasedanju.Oba kot zgodovinarja dobro veva, da v zapisnik sodi le tisto, kar je bilo dejansko dogovorjeno in sklenjeno, na 1. zasedanju komisije/skupine ekspertov 12. 10. 2001 v Mariboru. V izogib nesporazumov naj Ti sporo~im {e, da je slovenska stran, kot ve{, brez pripomb sprejela va{ predlog, da boste bilateralno skupino imenovali »skupina ekspertov/Experten- gruppe«. 449ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) PRILOGA 5: Od: Arnold Suppan Arnold.suppanunivie.ac.at Poslano: 25. Januar 2002 18:21 Za: Dusan.necakUni-Ij.si Kp: stefan.karnerkfunigraz.ac.at Zadeva: Protokoll und Einladung Lieber Dusan! Wien, 25.1.2002 Danke für die Übersendung des Protokolls, Deines erläuternden Briefes und den jeweili- gen Arbeitsübersetzungen. Zuerst haben wir uns etwas über Eure strikt ablehnende Haltung zum Vorschlag unserer Frau Außenministerin gewundert, in Wien eine zumindest teilweise öffentliche Sitzung durchzuführen. Immerhin wissen wir auf Grund Eurer einschlägigen Arbeiten, daß Du, Peter und noch einige andere Jederzeit in der Lage sind, über den derzei- tigen Diskussionsstand zur einen oder anderen Frage zu referieren. Da aber unsere gesamte Arbeit und natürlich auch die Wiener Veranstaltung in einem einvernehmlichen Rahmen statt- finden soll, akzeptieren wir natürlich Euren Wunsch, der Öffentlichkeit vorläufig keinen Bericht vorzulegen. Unser Außenministerium wird daher – wie zwischen den Ministern Ferrero-Waldner und Rupel besprochen – sowohl Dir als auch uns eine Einladung für den 28.2./1.3. schicken, mit der Bitte um Weitergabe an die jeweiligen Kollegen unserer Expertengruppe. Die Wiener Konferenz soll am 28.2. um 11,30 Uhr mit Statements der beiden Minister und entsprechen- den Aufklärungen der beiden für die Medien beginnen. Willst Du als Vorsitzender der slowe- nischen Seite daran teilnehmen? Karner und Suppan wären dann auch dabei; sonst bleiben die beiden Minister allein. Nach dem Mittagessen planen wir die 1. geschlossene Arbeitssitzung (nur für Mitglieder der Expertengruppe), die bis gegen 18,30 Uhr dauern sollte. Am Abend lädt uns Botschafter Prosl zu einem Heurigen ein. Am nächsten Vormittag wollen wir die 2. geschlossene Arbei- tssitzung durchführen. Nach dem Mittagessen ist die Abreise vorgesehen. Wir hätten also insgesamt ca. 8 Stunden Zeit, um unsere Aufgaben durchzubesprechen: endgültige Themenli- ste; endgültige Referentenauswahl; konkrete Vorarbeiten; weiterer Terminkalender, etc. Wir hoffen, damit die gemeinsame Arbeit in Schwung zu bringen. Selbstverständlich sorgt die österreichische Seite auch für eine Simultanübersetzung und die Übernachtung vor. Hinsichtlich des Protokolls sehen wir leider noch immer Auffassungsunterschiede. Na- türlich sollte nur das auf der Marburger Konferenz Gesagte bzw. schriftlich Vorgelegte drin- nen stehen. Dazu gibt es daher unsererseits noch immer einige Abweichungen zu Deinem Protokoll: 1) Da Du richtig feststellst, daß die österreichische Seite die Kommission als »bilaterale offene Expertengruppe« benannt hat, haben wir auch gleich auf die notwendige Erweiterung der ursprünglich vorgesehenen Kollegenzahl hingewiesen. Deshalb haben wir auch Beer und Stieber entschuldigt, da Sie an unserer Arbeit mitwirken sollen. 2) Zum Thema Nr. 3 (Grenzfrage und Ktn. Plebiszit) hatten wir uns die Nachnominie- rung eines zweiten Namens vorbehalten, der neben Beer nun Suppan sein soll. 3) Zum Thema Nr. 5 kam zwar der Vorschlag von Suppan, es mit Nr. 4 zusammenzu- ziehen, als österr. Referent ist aber nach der alten Gliederung Burz (und nicht Suppan) ge- nannt worden. 4) Auch beim Thema Nr. 9 (1945–1955) ersuchten wir um Nachnominierung und schla- gen daher Stieber (und nicht Suppan) vor. 450 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 45 Ta verzija zapisnika je bila pripravljena 28.12.2001, potem ko je predsednik slovenskega dela komisije 10.12.2001 od sopredsednikov avstrijskega dela komisije pripombe na prvotni zapisnik z dne 15. 10.2001. 5) Thema Nr. 14, unter Umständen noch Nr. 15 und Nr. 16, sollten in Wien nochmals genau besprochen werden. Aus Zeitgründen konnten die vielen angeschnittenen Fragen in Marburg nicht mehr ausdiskutiert werden. Wir betrachten unsere relativ geringen Protokollunterschiede keineswegs als gravieren- des Problem, da wir ja in Wien ohnehin über die offenen Punkte noch einmal sprechen müs- sen. Sinnvoll wäre es, etwa zu Thema 14 genauere Überlegungen anzustellen. Im übrigen werden wir uns bemühen, zumindest zu zwei/drei Themen auch schon Kurzreferate (mit schriftlicher Unterlage) vorzubereiten. In der Hoffnung auf weitere ersprießliche Zusammenarbeit verbleiben wir mit herzlichen Grüßen Arnold Suppan und Stefan Karner PRILOGA 6: ZAPISNIK SKLEPOV 1. KONSTITUTIVNE SEJE BILATERALNE KOMISIJE/SKU- PINE EKSPERTOV SLOVENSKIH IN AVSTRIJSKIH ZGODOVINARJEV, MARIBOR, PEDAGO[KA FAKULTETA, 12. 10. 200145 Za~etek: 11h Zaklju~ek: 18h Prisotni: Prof. Suppan, prof. Karner, prof. Rumpler, prof. Stuhlpfarrer, prof. Bruckmueller, prof. Wakounig, doc. Lukan, dr. Valentin, dr. Malle, dr. Malli, dr. Burz; Prof. Ne}ak, prof. Vodopivec, prof. Rozman, prof. Grdina, doc. M. Ferenc, dr. Lazarevi}, dr. Gode{a, dr. Dolenc. Odsotnost opravi~il prof. Bo‘o Repe. Dnevni red: 1. Status komisije 2. Dolo~itev tematskih sklopov 3. Dolo~itev sodelavcev obdelav tematskih sklopov 4. Modalitete dela Dnevni red je bil soglasno sprejet s pripombo, da drugo in tretjo to~ko obravnavamo skupaj. Ad 1.) 1. sklep: Komisija, na ‘eljo avstrijske strani imenovana tudi bilateralna odprta ekspertna skupina, je skupina strokovnjakov, ki popolnoma neodvisno in brez vplivanja politike (diplo- macije) raziskuje zgodovino bilateralnih odnosov v 20. stoletju. Za svoje neovirano delo in za svojo verifikacijo pa potrebuje »naro~ilo« (Auftrag) in ne »mandata« s strani dr‘ave. Ad 2) in Ad. 3): 1. sklep: Obdelane bodo naslednje teme, s predvidoma naslednjimi sodelavci: 451ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 1. Slovenci v habsbur{ki monarhiji okoli leta 1910 – Vodpivec, Rozman, Rumpler 2. Nem{ko-avstrijski:slovensko-ju‘noslovanski odnos v prvi svetovni vojni 1914–1918 – Vodopivec, Lukan 3. Mejno vpra{anje in koro{ki plebiscit 1918 – 1921 – Vodopivec, Ne}ak, Beer 4. »Stran od Avstrije«. Nacionalizacije v gospodarstvu, dru‘bi in kulturi 1918–1938 – Dolenc, Lazarevi}, Malli 5. Odnosi Avstrija-Slovenija 1918–1938 – Lazarevi}, Suppan 6. Nemci v Sloveniji – Slovenci v Avstriji 1920 – 1938 – Repe, Malle 7. »Nemci« na Slovenskem 1938– 1948 – Ne}ak, M. Ferenc, Karner 8. Slovenci pod nacisti~no oblastjo – Gode{a, Stuhlpfarrer 9. Avstrija – Slovenija , 1945 – 1955 – Ne}ak, Suppan 10. Slovenija in Avstrija med zahodom in vzhodom, 1955 – 1991– Repe, Ne}ak, Suppan, Burz 11. Avstrija – Slovenija 1991 – 2001, Repe, Valentin 12. Avstrijci v ogledalu Slovencev v 20 st. – Grdina, Wakounig 13. Slovenci v ogledalu Avstrijcev v 20. st. – Grdina, Bruckmueller 14. 14. Tematski sklop, ki naj obravnava vsakdanje ‘ivljenje, ‘ivljenje generacij v so‘itju, bivanju ene poleg druge in vsaksebi (Generationen im Zusammen-,Nebeneinander- und Au- seinanderleben), kulturo in umetnost, asimilacijo, ‘enska vpra{anja… do 15. 1. 2002 pripra- vijo – Stuhlpfarrer, Wakounig, Bruckmueller. Ve~ avstrijski kolegov je namre~ opozorilo, da pri tematskih sklopih manjkajo konkretne teme kot so: dru‘ba , ‘enske in cerkev Prav tako so bili mnenja, da lahko pri referatu o »generacijah« v 20. stoletju naletimo na ugovor. – Razmislili bomo {e o nekak{nem sklepnem poglavju, ki naj bi bilo nekak{no napotilo za bodo~nost in bi izhajajo iz zgodovine lo~enega in skupnega ‘ivljenja ter ‘ivljenja eden poleg drugega. 2. sklep: {tevilo sodelavcev na posameznih tematskih sklopih je odprto 3. sklep: podrobnej{e opredelitve vsebine tematskih sklopov pripravijo sodelavci na njih do 15. januarja 2002 in si jih medsebojno izmenjajo po elektronski po{ti. Ad 4): 1. sklep: Rezultat na{ega dela naj bo zbornik s ~im bolj poenotenimi besedili, v primeru neskladja pa z razli~nimi besedili na eno temo. 2. sklep: Delo komisije/skupine naj bo kon~ano do konca leta 2003. 3. sklep: Ugotovljene »sive lise«, ki bodo potrebne globljega prou~evanja naj se obdelajo v posebnih projektih, s posebnimi skupinami sodelavcev in so ~asovno neodvisne od dela komisije/skupine. 4. sklep: Naslednja seja komisije/skupine bo 28. 2. in 1. 3. 2002 na Dunaju, kjer bodo po mo‘nosti z enim ali ~e bo nujno z ve~ referati predstavljeni posamezni tematski sklopi. Za predstavitev enega tematskega sklopa bo na voljo 30 minut. 5. sklep: Seja komisije/skupine bo v obliki »znanstvene delavnice« (Workshop) – Avstrijska stran je zahtevo, da bi bil vsaj del delavnice na Dunaju javen postavila kot neobhodno. O tem ni bilo dose‘eno soglasje. Slovenska stran je zahtevo zavrnila in je vztrajala, da gre za izmenjavo mnenj in dose‘enih rezultatov med ~lani komisije/skupine oz. sodelavci tematskih sklopov! Ljubljana, 15. 10. 2001 Zapisal: D. Ne}ak 452 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... * V kurzivnem tekstu so pripombe slovenskega dela komisije. PRILOGA 7: PROTOKOLL – Prvi zapisnik nosi naslov »Zapisnik sklepov…« in zato prosim, da tudi ta zapisnik nosi tak naslov, saj je bilo na zasedanju mnogo ve~ govorjenega in tudi v posamez- nih skupinah dogovorjenega pa ni v zapisniku. Torej v izogib o~itkom, da smo kaj izpustili naj gre le za »Zapisnik sklepov 2. Zasednja slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev«.* DER 2. SITZUNG DER ÖSTERREICHISCH-SLOWENISCHEN EXPERTENGRUP- PE DER HISTORIKER Wien, 28. Februar und 1. März 2002, Diplomatische Akademie Eröffnung durch Frau Bundesministerin Dr. Benita Ferrero-Waldner und Herrn Außen- minister Dr. Dimitrij Rupel Begrüßung der Kolleginnen und Kollegen durch die drei Vorsitzenden: Univ.Prof. Dr. Stefan Karner (Graz), Univ.Prof. Dr. Du{an Ne}ak (Ljubljana) und Univ.Prof. Dr. Arnold Suppan (Wien) Teilnehmerinnen und Teilnehmer: Auf österreichischer Seite – Univ. Prof. Dr. Siegfried Beer Univ. Prof. Dr. Ernst Bruckmüller (Wien) Ass. Prof. Dr. Ulfried Burz (Klagenfurt) Dr. Claudia Fraess-Ehrfeld (Klagenfurt) Dr. /Tatjana/ Tamara Griesser-Pe~ar (Wien) Univ. Doz. Dr. Walter Lukan (Wien) Dr. Augustin Malle (Klagenfurt) Mag. Reinhard Reimann (Graz) Univ. Prof. Dr. Helmut Rumpler (Klagenfurt) Dr. Gabriela Stieber (Graz) Univ. Prof. Dr. Karl Stuhlpfarrer (Klagenfurt) Univ. Doz. Dr. Hellwig Valentin (Klagenfurt) Dir. Dr. Wilhelm Wadl (Klagenfurt) Univ. Prof. Dr. Marija Wakounig (Wien) Nicht teilgenommen: Oberrat Dr. Rüdiger Malli (Graz) – entschuldigt Univ. Doz. Dr. Peter Tropper (Klagenfurt) – war noch nicht eingeladen Auf slowenischer Seite – Dr. Ervin Dolenc (Ljubljana) Univ. Doz. Dr. Mitja Ferenc (Ljubljana) Univ. Prof. Dr. Tone Ferenc (Ljubljana) Dr. Bojan Gode{a (Ljubljana) Univ. Prof. DDr. Igor Grdina (Ljubljana) Mag. Boris Jesih (Ljubljana) Dr. @arko Lazarevi} (Ljubljana) 453ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Univ. Prof. Dr. Franc Rozman (Maribor) Univ. Prof. Dr. Peter Vodopivec (Ljubljana) Univ. Prof. Dr. Bo‘o Repe (Ljubljana) Univ. Prof. Dr. France Dolinar (Ljubljana) – war noch nicht eingeladen Tagesordnung: 1. Begrüßung und Vorstellung der Kolleginnen und Kollegen 2. Protokoll der 1. Kommissionssitzung am 12. Oktober 2001 in Maribor 3. Vorbereitete Referatspapiere 4. Endgültige Festlegung der Themen und Referenten 5. Berichte aus den Arbeitsgruppen 6. Zeitplan 7. Zusammenfassung TOP 1) Karner und Suppan stellen die neu hinzugekommenen österreichischen Kollegin- nen und Kollegen vor (Beer, Fraess-Ehrfeld, Griesser-Pe~ar, Reimann, Stieber, Wadl), Ne}ak die neu hinzugekommenen slowenischen Kollegen (Tone Ferenc, Jesih); bei einer offenen Expertengruppe ist eine fachlich erforderliche Ergänzung sinnvoll, aber es herrscht Einver- nehmen darüber, daß bilaterale Gruppe nicht zu groß werden soll. Ne}ak ersucht alle beteiligten Kolleginnen und Kollegen, keine zu schnellen Statements an die Medien abzugeben, die die interne Arbeit eventuell stören könnten. Von Einzelperso- nen abgegebene Meinungsäußerungen bleiben davon unberührt. Zu der in der »Kleinen Zei- tung« von Suppan angesprochenen Archivfrage stellt Ne}ak grundsätzlich fest, daß der offe- ne Zugang auch schon für das OZNA-Archiv gelte. TOP 2) Das Protokoll der 1. Sitzung vom 12. Oktober 2001 in Maribor/Marburg wird mit folgenden Änderungen einstimmig angenommen: a) Als entschuldigt galten nicht nur Repe, sondern auch Beer und Stieber. b) Als zusätzliche Referenten zum Thema 3 »Grenzfrage« waren auch Suppan und Wadl genannt. c) Als Referent zu Thema 7 war nicht Mitja Ferenc sondern Tone Ferenc genannt. d) »sive lise« ist mit »weiße Flecken« zu übersetzen. e) Die österreichische Seite betrachtet die österreichisch-slowenische Historikergruppe als »offene Expertengruppe«. TOP 3) Einstimmiger Beschluß, daß die von slowenischer und österreichischer Seite mitgebrachten Thesenpapiere (Bruckmüller, Dolenc, M. Ferenc, T. Ferenc, Fraess-Ehrfeld, Gode{a, Grdina, Griesser-Pe~ar, Lazarevi}, Malle, Ne}ak, Repe, Stuhlpfarrer, Suppan, Va- lentin, Vodopivec) kopiert und an alle Kolleginnen und Kollegen verteilt werden, aber bis zum Abschluß der gemeinsamen Arbeit nur intern verwendet werden sollen. Das heißt, samo za strokovno rabo ~lanov komisije./daß sie auch nicht an Medien weitergegeben werden sol- len!/ /Rumpler fragt, ob ein Thesenpapier oder eine quellenunterstützte Argumentation verfaßt werden soll? Vodopivec betrachtet die vorgelegten Papiere als wichtig für die Vertretung der Stan- dpunkte in der Gruppenarbeit./ Naj odpade, ker ne gre za sklepe, temve~ za mnenja. Bilo je tudi mnogo drugih in druga~nih mnenj!!!/ 454 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... TOP 4) Endgültige Festlegung der Themen und Referenten/innen: In offener Diskussion, an der sich alle Kolleginnen und Kollegen beteiligen, werden auf der Basis des in Maribor/Marburg gemachten Vorschlages die endgültigen Präzisierungen vorgenommen: 1) Die Habsburgermonarchie und die Slowenen: Lukan, Rozman, Rumpler, Vodopivec 2) Die österreichisch-slowenischen Beziehungen im Ersten Weltkrieg: Lukan, Rozman, Rumpler, Vodopivec 3) Die Grenzfrage (ab 1.11.1918): Beer, Ne}ak, Suppan, Vodopivec, Wadl 4) »Entösterreicherung« in Politik, Verwaltung und in Kultur in Slowenien (Jugoslawien – »Großdeutschland«): Dolenc, Lazarevi}, Malli, Suppan 5) Wirtschaftliche und gesellschaftliche Beziehungen zwischen Österreich und Slowe- nien 1918–1938: Karner, Lazarevi} 6) Die Deutschen in Slowenien – die Slowenen in Österreich, 1920–1938: M. Ferenc, Malle, Reimann, Repe 7) Die »Deutschen« in Slowenien, 1938–1948: T. Ferenc, Karner, Ne}ak 8) Die Slowenen und Sloweninnen unter NS-Herrschaft: T. Ferenc, Gode{a, Stuhlpfarrer, Wadl 9) Österreich – Slowenien, 1945–1955: Beer, Fraess-Ehrfeld, Jesih, Ne}ak, Stieber 10) Slowenien/Jugoslawien und Österreich zwischen Ost und West, 1955–1991: Burz, Jesih, Repe, Suppan 11) Die Beziehungen zwischen Österreich und Slowenien im überregionalen und bilate- ralen Rahmen. Wirtschaft und Kultur, 1945–1991: /M. Ferenc/ Jo‘e Prin~i~, Fraess-Ehrfeld, /Jesih/ Ale{ Gabri~, Valentin- Oba kolega na sestanki komisije {e nista bila imenovane, ker ju {e nismo konsultirali, zdaj pa vemo, da sta to oba zapisana. Toda ker o njiju nismo poimensko govorili lahko na za slovenske ~lane napi{emo samo: »Slovenska stran bo svoja dva avtorja imenovala naknadno.« Vsekakor to nista M. Ferenc in B. Jesih. 12) Österreich – Slowenien seit 1991: Burz, M. Ferenc, Jesih, Repe, Stieber, Valentin 13) Die Kirchen in Österreich und Slowenien im 20. Jahrhundert: France Dolinar, Gode{a, Griesser-Pe~ar, Peter Tropper 14) Generationen, Kunst und Kultur, Bildung, Alltagsleben und Alltagskultur in Österrei- ch und Slowenien: Bruckmüller, Grdina, Stuhlpfarrer, Wakounig 15) Das Bild vom Anderen (Mythen, Stereotypen, Symbole): Grdina, Wadl Besprechung der Manuskripte: 1) Umfang der Manuskripte: pro Themeneinheit 40 Seiten (1 ½-zeilig, etwa 2000 An- schläge pro Seite) 2) keine Fußnoten, sondern Endnoten???- Menim, da smo bili mnenja, da so v tej fazi potrebne »Fussnote«. O kon~ni obliki bo odlo~ala redakcija. 3) Themen sind überblicksartig zu gestalten 4) Erarbeitung der Manuskripte in den Arbeitsgruppen 5) Redaktionsteam wird von den drei Vorsitzenden einvernehmlich bestimmt 6) Verbindliche Zitierregeln werden rechtzeitig versandt – To dokazuje, da smo se dogo- vorili za »Fussnote«. 7) Zusammenfassung sollte auch in englischer Sprache erfolgen TOP 5) Berichte aus den Arbeitsgruppen: Es werden 5 Themen-Gruppen gebildet, die getrennt beraten und zu folgenden Detailer- gebnissen kommen: 455ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) A) Thema 1 und 2 werden von Lukan, Rozman, Rumpler und Vodopivec gemeinsam erarbeitet. Einigung auf 4 Teilpapiere: – Die Wiener Politik und die Slowenen, 20 S. – Rumpler – Die Entwicklung der slowenischen Nationalgesellschaft und die Wiener Politik, 20 S. – Vodopivec – Regionale Fragen: Steiermark, Kärnten, Krain, Görz, Triest, 20 S. – Rozman – Die Slowenen und die Habsburgermonarchie im Ersten Weltkrieg, 20 S. – Lukan B) Thema 3: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite, eventuell Zusammen- fassung zu einem Papier Thema 4: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite Thema 5: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite, möglichst Zusammenfas- sung zu einem Papier Thema 6: je 10 S – Gottscheer (M. Ferenc), Untersteiermark (Repe), Kärntner Slowenen (Malle), Untersteiermark-Gottschee (Reimann) C) Thema 7: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite, eventuell ein gemein- sames Papier Thema 8: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite, aber ein gemeinsames Gesamtpapier D) Thema 9: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite Thema 10: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite Thema 11: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite Thema 12: je 20 S. von österreichischer und slowenischer Seite E) Thema 13: möglichst gemeinsames Papier (40 S.) Themen 14 und 15: a) Generationen – Stuhlpfarrer und Wakounig, 20 S. b) Kunst + Kultur – Grdina, 20 S. c) Bildung – Bruckmüller, 20 S. d) Alltagsleben und –kultur – Wakounig, 10 S. e) Symbole, Stereotypen – Grdina, Wadl, 20 S. TOP 6) Zeitplan: Folgender Zeitplan wird einvernehmlich festgelegt : 1) bis 31.10.2002 Abgabe aller Rohmanuskripte an Karner/Suppan (in deutscher Spra- che) bzw. Ne}ak (in slowenischer Sprache) bzw. Mitarbeiter in der jeweiligen Gruppe (Aus- zahlung der 1. Rate) – Ta oklepaj naj odpade, saj to ni bil sklep oz. dogovor celotne komisije. Slovenskega dela se to ne ti~e. 2) Gruppendiskussionen im November und Dezember 2002 bzw. im Jänner und Februar 2003 3) Tagung am 6.3–7.3.2003 in Slowenien (2 Tage) mit Diskussion aller Themen 4) Abgabe der fertigen Manuskripte bis 30.4.2003 bei Karner/Suppan (in deutscher Spra- che) bzw. Ne}ak (in slowenischer Sprache); Anfertigung von Übersetzungen- Mislim, da smo tu dogovorili, da avstrijska (Suppan/Karner) in slovenska stran (Ne}ak) do tega dne dobita kon~na besedila ne glede na to v kak{nem jeziku so napisana!!! 5) im Juni 2003 gemeinsame Tagung in Österreich mit Abstimmung der 15 Themeneinhei- ten und Zusammenfassung (Auszahlung der 2. Rate)- Oklepaj naj iz istih razlogov kot pri to~ki 1)odpade. 6) Redaktionskonferenz bis 30.9.2003 in Tainach/Tinje 7) Vorstellung des fertigen Bandes im Jahre 2004 – sowohl in Wien/Dunaj als auch in Ljubljana/Laibach! 456 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 46 See details in the letter from Dr Du{an Ne}ak to the then State Secretary, Prof. Dr Iztok Simoniti, of 1 October 2001 (Archives of the Slovenian part of the Slovenian-Austrian Commission of Historians). 47 The meeting, which was otherwise successful, raised polemics and cancellations because of the statement of Dr Arnold Suppan that the »issue of the AVNOJ Decrees on the expropriation and expulsion of German-speaking population in Yugoslavia would be examined by two mixed research commissions«, which should particularly deter- mine collective guilt, which, according to Mr Suppan, »is also no longer advocated by the Slovenian historians.« The TOP 7) Zusammenfassung: Zusammenfassend halten die Vorsitzenden nochmals fest: 1) DankfüPapiere, Diskussion, Arbeitseinteilung 2) Schriftliche Fixierung der Einteilung ergeht an Ne}ak bzw. Karner/Suppan??? – Tega ne razumem?? Prosim pojasni mi zakaj gre! 3) Treffen der 5 Themen-Gruppen A bis E im Sommer oder Herbst 2002 bzw. Winter 2002/03 (Organisierung durch Lukan, Suppan, Ne}ak, Burz und Wakounig) 4) Terminkalender ziemlich knapp, daher die Bitte um sofortigen Arbeitsbeginn! 5) Ne}ak und Karner/Suppan werden jeweils für die Ausfertigung entsprechender We- rkverträge sorgen. – Na{a skupina ima ‘e dolgo natan~ne pogodbe zato zame to ne velja!!! Protokoll: Arnold Suppan, Wien, 5. Juli 2002 Popravki: Du{an Ne~ak in ~lani komisije, Ljubljana, september 2002. PRILOGA 8: Prof. Dr Arnold Suppan, Chairman of the Austrian part of the Slovenian-Austrian Com- mission of Historians Dear Prof. Dr Suppan, dear colleague, As you are already aware, I assumed the Chairmanship of the Slovenian part of the Au- strian-Slovenian Commission of Historians from Dr Du{an Ne}ak on 19 August 2003. I under- took this task at the unanimous proposal of my colleagues and, above all, in the wish – which I believe is shared by all members of both parts of the Commission – to bring the set task succes- sfully to its end. When assuming the chair, I also took over the archives of the commission, which were scrupulously conducted by Mr Ne}ak and which also include the entire e-mail correspondence between Mr Ne}ak and yourself and other correspondence associated with the work of the Commission. Considering all this, I carried out a thorough analysis of the existing contacts and work. I do not wish to go into details and renew polemics; however, I do believe that a clear picture should be provided prior to our next meeting (and hopefully, the successful conclusion of the project). The reconstructed picture is as follows: On 2 March 2001, Prof. Dr Du{an Ne}ak, Prof. Dr Peter Vodopivec and Prof. Dr Bo‘o Repe launched an initiative on the bilateral research on Austrian-Slovenian relations in the 20th century, and also drafted starting points for this work. The initiative was accepted posi- tively by both sides; however, the next months saw differences of opinion, different interpre- tations of the purpose and content of the Commission’s work and premature political claims, which presented difficulties in forming the commission46[1]. Despite these facts, the com- mission was formed. The first joint session of the Commission was on 12 October 2001 in Maribor, when the topic clusters were generally determined and members presented (mem- bership of the commission has later been supplemented). The work of the Commission was publicly presented twice by the two foreign ministers at press conferences, first in Ljubljana and second in Vienna, mainly at the request of the Austrian side. Since the second meeting in Vienna47 between 28 February and 1 March 2002, the course of events was as follows: 457ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) second statement referred to the alleged closure of the Udba archives (the Yugoslav political police). The first state- ment was denied in the press by Dr Ne}ak (the meeting never discussed two research commissions and the Slovenian historians have never advocated »the collective guilt of the German-speaking population in Yugoslavia«); the second statement was denied by the Director of the Archives of the Republic of Slovenia, Mr Vladimir @umer. 48 PROTOKOLL DER 2. SITZUNG DER ÖSTERREICHISCH-SLOWENISCHEN EXPERTENGRUPPE DER HISTORIKER, Vienna, 28 February in 1 March 2002, Diplomatic Academy (the protocol has not yet been officially endorsed by the two sides; the then Chairman of the Slovenian part of the Commission, Prof. Dr Ne}ak, submitted to Prof. Dr Arnold Suppan comments, which have not yet been included therein). 49 Letter from Dr Du{an Ne}ak to Dr Dimitrij Rupel, Minister of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia, of 28 December 2002. I. The adopted plan in terms of time and content48: 1. By 31 October 2002 the handover of all manuscripts to Karner/Suppan (in German) and Ne}ak (in Slovenian) or colleagues of the respective part of the Commission 2. Group discussion in November and December 2002 or in January and February 2003 3. Session on 6–7 March 2003 in Slovenia (2 days), including discussion on all topics 4. Handover of completed manuscripts by 30 April 2003 to Karner/Suppan (in German) and Ne}ak (in Slovenian); translations. 5. In June 2003, joint session in Austria to coordinate 15 topics and summary. 6. Review conference by 30 September 2003 in Tainach (Tinje) 7. Presentation of finished compilation in 2004 – in Vienna and in Ljubljana. II. Implementation: Texts have not been exchanged and joint meetings of individual groups have not been held within the scheduled three or four months (December 2003 – February 2004) (except for the group dealing with the status of the Catholic church in Austria and Slovenia and the (unsuccessful) attempt by Prof. Dr Tone Ferenc to organise the work of the group dealing with the status of Slovenians under the Nazi regime (1941 – 1945)). The Slovenian side drafted all texts (except for one) encompassing around 1,000,000 characters, which accounted for more than 550 pages, by November 2002, as bound by the contract concluded with the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia. The texts were submitted to the Ministry of Foreign Affairs by the Head of the Slovenian part of the Commission in one copy. By that time, the Austrian side had submitted to the Slovenian side no text. It was agreed that each member from both sides would bring draft theses to the second joint conference in Vienna from 28 February – 1 March 2002. The Slovenian side fulfilled the agreement entirely and also submitted the theses to the Austrian side, while the Austrian side did not have the theses drafted (during the conference and afterwards, several draft theses of the Austrian side were submitted at the insistence of the Slovenian side). The conference led to the situation that the discussion mainly focused on the Slovenian texts. Following this experience and in order to avoid such a situation, the Slovenian side agreed that the entire collection of contributions be exchanged, thus also avoiding the situation when one side would have submitted only and particularly (politically) non-problematic texts whi- le the other side would submit texts regarding issues presenting the greatest burden to the two nations, thus preventing fair expert dialogue. Prof. Dr Ne}ak informed Prof. Dr Arnold Sup- pan of such a position at an (unscheduled) meeting in Vienna on 6 December 2002. He brought to the scheduled meeting in Vienna on 19 December 2002 a CD with complete Slovenian texts. The texts were not exchanged since Dr Suppan stated that he only had five texts (mostly in the form of theses) out of the anticipated 16; several members had allegedly not yet signed contracts or had comments thereon, and several members had told Mr Suppan that they would not start their work before February 2003.49 458 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... 50 See the list of contributions submitted to the Slovenian side by the Austrian side, compiled by B.R. 51 For example, Prof. Karner sent his text to Prof. Ne}ak through diplomatic channels through the Austrian Embassy in Slovenia instead of using e-mail as the usual means. Considering the situation, the Slovenian side unanimously concluded to wait until 1 Fe- bruary 2003 (one month prior to the planned joint conference); if the entire exchange with the Austrian side is not carried out by then, the Slovenian side will prepare a publication of its texts in a compilation, which could be published by the end of 2003 as scheduled. Such a position was conditioned both by the signed contracts as well as by the burden work and other commitments by the members of the Slovenian part of the Commission. On 9 January 2003, Dr Dimitrij Rupel, Minister of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia, informed Dr Benita Ferrero-Waldner of the absence of texts by the Austrian colle- agues and requested her to draw attention of the Austrian experts to the importance of the continuation of the project. By 1 February 2003, the Slovenian side had still not received the texts. Only on 21 Fe- bruary, seven texts were received (four of which were the same as those presented as theses in Vienna). The Austrian foreign minister replied to the Slovenian foreign minister on 24 February 2003 and wrote, inter alia, that she did not share the scepticism of Prof. Dr Ne}ak on the Austrian-Slovenian expert group of historians. According to her information, the Au- strian members of this group had thoroughly prepared themselves for the next plenary ses- sion which was scheduled for 6–7 March 2003 in Slovenia. On 19 February they submitted a large part of the material, and the remaining part was to be provided by the beginning of March – i.e. in due time prior to the session, while the Austrian co-chairs received no manu- script from the Slovenian side, she wrote. The Austrian side was even more surprised when, on 21 February, it was informed that the session – whose date was determined several months in advance – could not be held due to technical reasons, and that the Slovenian side had cancelled it. The remaining texts of the Austrian historians50 were then submitted as follows: several texts at the end of February, six texts on 3 March, which is three days prior to the scheduled session, and the remaining texts at the end of March and at the beginning of April, thus resulting in unusual situations51. By 28 February 2003, more than a half of the texts submit- ted by the Austrian side were in the form of theses, of which some were still the same as those presented at the meeting in Vienna. In view of the above situation, particularly with regard to the fact that three months – with one exception – brought no coordination in the groups, the Slovenian side did not find it reasonable to hold the joint meeting scheduled for 6 and 7 March 2003, as it would only be a formal meeting for meeting’s sake and not a general debate on the topics already harmonised in groups in terms of contents. Owing to this method of work and also owing to the letter by the Austrian Foreign Mini- ster, who all the time held the Slovenian side responsible for the stagnation of work (we believe that this opinion resulted from the information provided to her by co-chairs of the Austrian part of the commission), Prof. Dr Du{an Ne}ak, as chairman of the Slovenian part of the Commission, resigned in protest on 21 March 2003. He notified the Slovenian Foreign Minister of the reasons for his resignation. Nevertheless, criticisms at the expense of the Slovenian part of the commission continued to be levelled. Thus, the Ambassador of the Republic of Austria, Mr Ferdinand Mayrhofer-Grünbühl, stated at the meeting with Ms Ida Mo~ivnik, Head of Department for Neighbouring States and South-Eastern Europe of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia, held on 27 May 2003, that the 459ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) Slovenian side cancelled the meeting of the Commission of Historians in March 2003, al- though the Austrian side had submitted all manuscripts and received none. In addition, only recently, at the beginning of September 2003, the Austrian Foreign Minister wrote in a letter to her Slovenian counterpart that Austrian colleagues proposed to their Slovenian counter- parts that the plenary meeting be held in week 38, for which a relevant invitation was ex- pected. She also added that neither the experts nor the two ministers had ever talked about or agreed upon conditioning the forwarding or exchange of texts with the simultaneous recep- tion or drawing up of all contributions. According to the Austrian Foreign Minister, this is not customary practice in international scientific cooperation. Dear Arnold, I am convinced that the above reconstruction, supported by documentation in all key points will clearly show to every neutral observer how the course of events developed, which side was responsible for the setbacks, and why the Slovenian side decided to insist on the exchange of all texts. I did not embark upon the tedious work of reconstructing the events because I (or some- one else on our side) was being petty-minded or holding a grudge, or else would like to avoid direct confrontation or particularly good cooperation with the Austrian colleagues, which has, as you know, been evident in a number of other joint projects. Instead, I would prefer to start my work by keeping straight accounts and preventing the unjustified reproaches at our expense from continuing. I also believe that we must share the responsibility for concluding the project at the same level and that we all – if we have assumed the task – must give this task priority over other obligations (and believe me, Slovenian historians have no fewer obligations than their Austrian colleagues), or else give up the cooperation altogether. On 8 September 2003, I convened the Slovenian part of the commission with the view of overcoming the existing stand-still. As the meeting in the proposed 38th week was not feasi- ble, we propose that a joint two-day meeting between both parts of the commission be held in Slovenia (Ljubljana or its surroundings) in the first half of October (week 41 or 42). In case the coordination of dates presents any problems, a later date may also be arranged, however, not later than the end of October (week 43 or 44). At that time, our contracts will expire and most of the members, in view of their other obligations, do not wish to continue participating in the project. The meeting would start with a short formal plenary introduction, to be fol- lowed by work in groups. We would particularly try to establish whether it is reasonable to harmonise the texts of the two sides and – if there is the will to do so – how to do it, as we have lost several months scheduled for harmonisation, therefore it probably cannot be done in two days. On the basis of the findings of individual groups, arrangements would then be made as to how to proceed. One possible solution might be to publish a joint collection of scientific papers without harmonising them, however, this would be agreed upon after the groups have submitted their reports. Most members of the Slovenian part of the commission also accepted my proposal to send you our texts, regardless of the fact that some of the Austrian texts are still no more than theses (e.g. the contribution by dr. Avgustin Malle, Dr Maria Wakounig, Dr Walter Lukan and some other colleagues). But my colleagues also suggested me to tell you, that they are not willing to harmonize their texts with eventual new versions of Austrian texts which would be written after our common meeting. From our side now is missing only common text from Dr Tone Ferenc and Dr Bojan Gode{a which is already written, but Dr Ferenc doesn’t see any sense to discuss only his contribution without any text from your side (as you know one of the key contributions on the Nazi period, which supposed to be covered by Dr Karel Stuhlpfarer is completely missing). 460 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... The entire meeting would have a strictly working character and the media would not be informed of it. I would appreciate it if you could let me know as soon as possible whether your side finds such a scenario acceptable. I would also be grateful if you could complement the enclosed list of your texts if there were any changes and to send us new texts, if any. In the wish that we may conclude our common work within a reasonable term, please accept my warmest regards, Yours sincerely, Bo‘o Repe Ljubljana, 26. September 2003 Encl.: – List of Slovenian texts; – Texts of the Slovenian part of the Austrian-Slovenian Commission of Historians (Ervin Dolenc, France M. Dolinar, Mitja Ferenc, Ale{ Gabri~, Igor Grdina, Boris Jesih, @arko Laza- revi}, Du{an Ne}ak, Jo‘e Prin~i~, Bo‘o Repe, Franc Rozman, Peter Vodopivec); – List of contributions acquired by the Slovenian side from the Austrian part of the Au- strian-Slovenian Commission of Historians. PRILOGA 9: Dear Bozo, Sorry for my late answer – but we did not start a »normal« semester since at the moment our whole university organisation is in question, concerning our faculty and all our institutes of humanities. Therefore, we do have meetings after meetings, discussions after discussions, because our rector has to establish a new structure up to the begin of 2004! I confirm your letter from September 26, 2003, and your package with the following Slovene manuscripts: Ervin Dolenc (21 pp.), France M. Dolinar (14 S.), Mitja Ferenc – Bozo Repe Jugoslavija/Slovenija (55 pp.), Mitja Ferenc – Bozo Repe, Nemska manjina (13 pp.), Ales Gabric (27 pp.), Igor Grdina, Nevarna razmerja (32 pp.), Igor Grdina, Simboli (15 pp.), Boris Jesih (25 pp.), Zarko Lazarevic (22 pp.), Dusan Necak (47 pp.), Joze Princic (44 pp.), Franc Rozman (9 pp.) and Peter Vodopivec (15 pp.). Unfortunately, I did not get the manu- scripts of Tone Ferenc – Bojan Godesa and of Mitja Ferenc – Bozo Repe (1991–2002). I am sending you today the following Austrian manuscripts, which are – more or less – in the final version: Siegfried Beer (13 pp.), Ernst Bruckmüller (42 pp.), Ulfried Burz – Arnold Suppan (21 pp.), France M. Dolinar – Tamara Griesser-Pecar – Peter G. Tropper (49 pp.), Claudia Fräss-Ehrfeld (14 pp.), Reinhard Reimann (17 pp.), Helmut Rumpler (19 pp.), Ga- briela Stieber, Slowenien/Jugoslawien (9 pp.), Gabriela Stieber (9 pp.), Arnold Suppan – Siegfried Beer, Grenzfrage (14 pp.), Arnold Suppan (23 pp.), Hellwig Valentin, Österreich- Slowenien (15 pp.), Hellwig Valentin, Kulturbeziehungen (18 pp.), Marija Wakounig (27 pp.). The manuscripts of Stefan Karner, Walter Lukan and Avgustin Malle are still works in progress – hopefully up to the end of October 2003. I agree with your standpoint as the new chairman of the Slovene part of our group of experts that we should bring our task successfully to the end. Therefore, to mobilize all our colleagues I am sending all complete manuscripts of your side and our side to all Austrian colleagues, hoping also that some direct contacts are still possible and the discussion is going on. I don’t have the time to make a thorough analysis of our bilateral work in the last two years, but I am wondering that you forgot some important steps: – In July 2001, Peter Vodopivec and I made a concrete proposal with 9 cooperators from each side and with concrete themes. 461ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) – Both sides, the Slovene and the Austrian side, changed draft theses during the Vienna conference. Therefore, I cannot remember that we discussed mainly the Slovene texts. – While the Austrian part sent a dozen of manuscripts up to the begin of April 2003, the Slovene part did not send any paper to us, although Dusan Necak told me in December 2002 – as you mentioned – that all Slovene manuscripts were completed. – Therefore, I cannot accept your conclusion that only one side – you are meaning the Austrian part – is responsible for the setbacks. (I think we don’t need a neutral observer). Unfortunately, it was not possible for Stefan Karner and me to arrange a two-day meeting in the last weeks. I agree with the attitude of your colleagues that we don’t have enough time to harmonize our manuscripts. Therefore, we should discuss if we could prepare a common publication in both languages – perhaps at Hermagoras. Nevertheless, it could be important for the public to present our manuscripts or at least the publication. However, looking back on 30 years of cooperation by the Austrian and Slovene histo- rians, only the collection and exchange of more than a dozen manuscripts from both sides – with many new materials and a lot of new perspectives – is now an important step forward and perhaps a good basis for new research works and common discussions. Therefore, we should try to conclude our common work with thoughtful steps to improve the knowledge on both sides. Yours sincerely, Arnold Suppan PRILOGA 10: Professor Dr. Arnold Suppan Dear Arnold, I apologise for this late answer to your letter of 23. October 2003. I spent some time abroad. The situation here is similar to yours: we keep talking a lot about the reform of the University and even more about the changing research programmes. Unfortunately, these changes drastically reduce the number of research hours intended for the humanities and social sciences, and especially for national sciences, and impose on them the criteria of natu- ral sciences. Anyway, we can discuss these matters some other time. I wanted to confirm the reception of Dr Malle’s text that you sent me on 29 October 2003. Dr Mitja Ferenc’s and my own contributions have been combined, so that the text you have received comprises also the period from 1991 to 2002. They have only been separated in the table of contents that will appear in the compilation. However, we didn’t send the text of the late Dr Tone Ferenc and Dr Bojan Gode{a – as already mentioned in my letter of 26 September 2003 – due to Dr Tone Ferenc’s opinion that we should first obtain a corresponding text from your side, otherwise the then still foreseen harmonisation would not be possible. The fact is that Dr Tone Ferenc was strictly opposed to the idea that the Austrian colleagues would only discuss his contribu- tion without revealing the results of their research and presenting their view of the Nazi occupation of Slovenia and the role of the Austrians in the occupation. Having in mind that this is one of the most sensitive issues in contemporary Slovene-Austrian relations and, of course, one of key subjects in our project, Dr Ferenc’s position is quite understandable. One also has to bear in mind that, concerning the mentioned issue, Dr Ferenc has strived hard for cooperation of Slovene and Austrian historians, and tried to organise a joint meeting of both groups in charge of the Second World War at his birthplace Ver‘ej. Unfortunately, his efforts were in vain. 462 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... On 6 November 2003, I convened the last meeting of the Slovene part of the commission. At the end of October 2003 our agreement with the Ministry of Foreign Affairs expired and now our only obligation is to publish the contributions. All members have received a copy of your letter immediately after I had received it (as well as all other correspondence during the work of the Austrian-Slovene history commission) and we have discussed it at the meeting. We were very sorry to hear that you hadn’t succeeded to make arrangements for a joint meeting with us. We do, however, agree that further attempts to harmonise the texts would not be reasonable. We are of the opinion that our common work, despite the fact that we could not harmonise the texts, represents a great achievement and an important enhancement of previous cooperation between Austrian and Slovene historians. Even though we do not agree on many topics, the written contributions will be a good basis for future joint projects, but also for a critical confrontation of our views. Since the harmonisation phase has been abandoned, we would suggest that we stop arguing with the texts we have exchanged so far, until they are published in both compilations. We are still in favour of the position, agreed upon already at the beginning of work of the Austrian-Slovene history commission, that all your and our contributions be published in both languages (Slovene and German). According to our agreement with the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia, we are obliged to publish them by the end of 2004, at the latest. We have already appointed an editing committee. We would also wish that the contributions of both Austrian and Slovene parts of the commission be published at least simultaneously, if not with the same publisher. For the time being, we haven’t discussed this last issue since we think this can be agreed upon in spring when we will see how far both sides have come concerning the translations. At that moment we would also decide upon a possible joint press conference. I suggest that we stay in touch to be able to agree on this matter later. I would ask you to thank the Austrian team on our behalf and I wish you every success in your future work. Yours sincerely, Bo‘o Repe PRILOGA 11: —— Original Message —— From: Arnold Suppan To: bozo.repeguest.arnes.si Sent: Thursday, December 11, 2003 2:23 PM Subject: WG: Slowenien Dear Bozo! Many thanks for your e-mail from 19 November 2003 and your thoughtful remarks and proposals. At first we would like to say our most sincere condolences upon the passing away of Tone Ferenc. We estimated him as a scholar with a very precise knowledge on contemporary hi- story and as an important member of our bilateral commission. Of course, we do understand his standpoint to change his paper only together with a similar paper from the Austrian side. Stefan Karner will try to arrange this. Let us answer now to your suggestions and questions point after point: 1) Our time schedule with our Ministry of Foreign Affairs is also expiring in some mon- ths. Therefore, we have to finish the last of our papers – especially the lacks, which happened on the period of World War II, because two colleagues could not fulfill their duties. 463ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) 2) The next step of our side will be the preparation of our contributions for publishing. We are also thinking to appoint an preparatoring comittee (as editors Stefan Karner and Arnold Suppan were nominated) to make the publishing process sure. Perhaps both editing commit- tees should come in closer contacts. 3) Although we agree that hamonising the papers would not be reasonable, we should look to publish our compilations simultaneously, or – this would be better – with the same publisher. For the Austrian side of our commission a common publication is still the better way to finish our work. A publisher who could organise not only publishing but also transla- ting would be Hermagoras in Klagenfurt. But this is only a proposal. 4) At the very end of the publishing process we could arrange a common conference with a joint press conference of our ministers. To finalize our common project in the year 2004, we would like to propose a meeting of the editors (and perhaps of the preparatoring committees) in Graz – either on 9 January, or on 23 January – both at 10,30 a.m. in the Institut für Wirtschafts- und Sozialgeschichte der Universität Graz, Universitätsstraße 5. In the name of the Austrian part of our history commission we wish to thank you and your colleagues for the cooperation in this year and we wish you the best success in the next year. Yours sincerely, Arnold Suppan Stefan Karner PRILOGA 12: (December 25, 2003) Dear Arnold and Stefan, sorry for late answer. I was out of the country (in Rumania and Kosovo). At first, many thanks for expressed condolence with the death of Professor Tone Ferenc. The death was really unexpected and painful. We console us with the fact, that he passed away in the middle of the work and that he left exceptional opus of scientific work (his last book is still in print). Our part of commission has already decided, that our publication will be dedicate to him. Concerning the meeting of both editor teams we propose to wait till the end of March, when our part must be finished with the work and texts will go into translation. If your part will be ready in that time too, we can meet and discuss about simultaneously publishing of our work and about the way, how to do it. I also thanks for the cooperation and I wish You and all colleagues in Austrian part of commission Marry Christmas and Happy New Year. Mit herzlichen Grüssen Bo‘o Repe 464 D. NE^AK – B. REPE: O NASTANKU IN NAMENU AVSTRIJSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ... Z u s a m m e n f a s s u n g Du{an Ne}ak – Bo‘o Repe Entstehung und Zielsetzung der bilateralen slowenisch-österreichischen Historikerkommission (2001–2003) Der Beitrag analysiert die Entstehungsgeschichte und Zielsetzung der bilateralen slowenisch-öster- reichischen Historikerkommission, die auf Vorschlag von Prof. Dr. Peter Vodopivec und mit Unter- stützung des slowenischen Außenministeriums die slowenisch-österreichischen Beziehungen im 20. Jahrhundert fachkritisch untersuchen sollte. Die Kommission wurde in der Mitte des Jahres 2001 gegründet, ihre Leitung wurde auf sloweni- scher Seite von Prof. Dr. Du{an Ne}ak übernommen. Bereits zu Beginn der Arbeit der Kommission tauchten einige Probleme auf, die ihre Arbeit eigentlich bis zu deren Auflösung im Oktober 2003 be- gleiteten. Als wesentliches Problem beim slowenischen Teil der Kommission stellte sich der Status der Kommission heraus. Bis zum Ende wurde nämlich das Dilemma nicht gelöst, ob es sich um eine echte Staatskommission handelt, deren Mitglieder von der Regierung ernannt werden, oder um eine unab- hängige Expertengruppe, die ihre Gesprächspartner selbst wählt. Auch auf bilateraler Ebene wurde dieses Dilemma nicht gelöst. Der Status der Kommission blieb unentschieden. Der slowenische Außen- minister Dr. Dimitrij Rupel verlas auf der Pressekonferenz anläßlich des Besuchs der östereichischen Außenministerin Dr. Benita Fererro Waldner am 3. Oktober 2001 eine Art Mandat der Kommission, jedoch in einer Weise, die die Mitgliedschaft in der Kommission offen ließ. Auf inhaltlich-methodologischer Ebene gab es keine erwähnenswerten Schwierigkeiten bei der Festsetzung der gemeinsamen Arbeit. Auf den beiden Plenarsitzungen der bilateralen Kommission in Maribor am 12. Oktober 2001 und in Wien vom 28. Februar bis 1. März 2002 kam die Kommission relativ schnell über die fünfzehn Themen überein, die fachkritisch untersucht werden sollten. In thema- tischer Hinsicht stellte sich die Kommission die Aufgabe, die Problematik der slowenisch-österreichi- schen Beziehungen im 20. Jahrhundert darzustellen, und zwar von den Fragen im Zusammenhang mit der Stellung der Slowenen im Rahmen der Habsburgermonarchie, über die wirtschaftlichen Beziehun- gen, die Frage der »Deutschen« in Slowenien, bis zu den zwischenstaatlichen Beziehungen von 1991 bis heute und zur Kulturproblematik sowie Problematik der Mythen und Stereotypen. Jede der beiden Seiten sollte ihre eigene Einstellung zum einschlägigen Thema vorstellen, worauf die Texte abgestim- mt werden sollten, um in einer zweisprachigen Publikation veröffentlicht zu werden. Nur im Falle, dass die Autoren keine gemeinsame Sprache finden sollten, würden zwei getrennte Texte, ein slowenischer und ein österreichischer, veröffentlicht werden. Im Gegensatz dazu tauchten später viel mehr unüberbrückbare Probleme auf operativer Ebene auf. Die österreichische Seite verstand die Kommission offensichtlich als verlängerten Arm der österreichi- schen Politik. Zuerst vergrößerte sie die Mitgliederzahl der Kommission von den ursprünglich verein- barten 5 auf endgültig 18 Mitglieder. Auf Druck des Kärntner Landeshauptmanns Haider stellte sie dem Vorsitzenden Suppan als Mitvorsitzenden Prof. Dr. Stefan Kraner an die Seite, der fortan die Politik der Kommission bestimmte, worauf sie die Forderung stellte, dass auch die Zwischenergebnisse öffentlich vorgestellt werden sollten. Es sollte so aus einer Expertenkommission ein Gremium geschaf- fen werden, mit dem die Politik unmittelbar manipulieren könnte. Der politische Druck auf den Vorsi- tzenden des slowenischen Teils der Kommission und auf die gesamte Kommission steigerte sich, bis der Vorsitzende der slowenischen Kommission im März 2003 endgültig zurücktrat. Der Hauptgrund dafür lag darin, dass er die Haltung der österreichischen Seite als durchaus inakzeptabel erachtete. Vor allem die Tatsache, dass sie sich an keine Vereinbarungen, vor allem Termine, hielt. Auch die bis dahin einmütige Unterstützung, die die Mitglieder des slowenischen Teils der Kommission dem Vorsitzenden hinsichtlich der Arbeitsstrategie gewährten, begann zu bröckeln. Bis zum festgesetzten Zeitpunkt, dem 31. Oktober 2002, legte die slowenische Seite alle Texte zur Abstimmung vor, die österreichische lediglich 5 Manuskripte von insgesamt 18 Autoren. Die sloweni- sche Seite bestand auf dem vereinbarten Austausch aller Manuskripte. Auch bis zum verlängerten Ter- min, dem 1. Februar 2003, legte die österreichische Seite der slowenischen kein weiteres Manuskript 465ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) vor. Sie stellte jedoch die Forderung, dass die bilaterale Kommission, wie vorgesehen, ein drittes Mal Anfang März 2003 in Ljubljana zusammentrete. Die slowenische Seite lehnte eine Sitzung ab, die statt der Behandlung der bereits abgestimmten Manuskripte einem politischen Selbstzweck dienen sollte. Der politische Druck auf den slowenischen Teil der Kommission wurde von der österreichischen Seite noch verstärkt, es wurden allerlei Handschriften österreichischer Autoren eingereicht, auch solche, die als Vorlage zu einzelnen Themen mit beigelegtem finanziellem Schema bereits auf der Wiener Plenar- sitzung Ende Februar 2002 vorgelegt worden waren. Die Arbeit der gemeinsamen Kommission geriet ins Stocken. Die Mitglieder des slowenischen Teils der Kommission brachten dagegen ihren Teil in der vorgesehenen Frist, im vorgesehenen Umfang, aber auch in der vorgesehenen Qualität korrekt zum Abschluss. Nachdem der slowenische Kommis- sionsvorsitzende zurückgetreten war, vergingen einige Monate, bis der slowenische Teil der Kommis- sion einen neuen Vorsitzenden erhielt. Im Juni 2003 übernahm Prof. Dr. Bo‘e Repe dieses Amt. In der Eröffnungsbilanz bestätigte der neue Vorsitzende zunächst die Feststellungen seines Vorgängers und versuchte danach, das gestellte Ziel dennoch zu erreichen: Eine gemeinsame, fachgerecht abgestimmte zweisprachige Publikation. Der österreichischen Seite wurden alle slowensichen Texte überreicht, mit Ausnahme dessen von Prof. Dr. Tone Ferenc, der darauf bestand, dass zwei Texte vorbereitet werden müssten. Der Vorsitzende schlug ein gemeinsames zweitägiges Treffen Mitte Oktober 2003 in Ljublja- na vor, auf dem die Kommission mit der Abstimmung der vorgelegten Texte beginnen sollte. Dem Beschluss des slowenischen Teils der Kommission gemäß stellte er sogar die Herausgabe eines ge- meinsamen Sammelbandes ohne Abstimmung in Ausssicht. Aber auch sein Vorschlag blieb ohne nen- nenswerten Erfolg. Der österreichischen Seite gelang es nicht, ein Treffen zu organisieren, sie stimmte lediglich der Herausgabe einer gemeinsamen Publikation zu. Aus diesem Grund wurde von der slowe- nischen Seite Ende Oktober 2003 der Beschluss gefasst, für die slowenischen Manuskripte den Redak- tionsschluss anzuberaumen (1. März 2004), und die Zusammensetzung des Redaktionsausschusses (Dr. Du{an Ne}ak, Dr. Peter Vodopivec, Dr. Bo‘o Repe und Dr. Boris Jesih) bestimmt. Die Publikation soll von der Abteilug für Geschichte der Philosophischen Fakultät in Ljubljana herausgegeben werden. Darüber wurde auch die österreichische Seite in Kenntnis gesetzt, die jedoch ihr mehrmonatiges Schwei- gen am 11. Dezember 2003 brach. Sie drückte ihre Bereitschaft aus zur Herausgabe einer gemeinsa- men Publikation bei der Mohorjeva dru‘ba/Hermagoras in Klagenfurt. Zu diesem Zweck sollten beide Redaktionsausschüsse öfters zusammentreten (der österreichische setzte sich lediglich aus den beiden Mitvorsitzenden zusammen), die erste Sitzung sollte gleich im Dezember 2003 oder im Januar 2004 stattfinden. Die slowenische Seite antwortete bereits am 25. Dezember 2003 und schlug darauf vor, mit dem Treffen bis Ende März 2004 abzuwarten, wenn die slowenischen Texte für die Übersetzung bereit- gestellt werden sollten. Dann könnte man auch feststellen, wie weit die Vorbereitungen auf österreichi- scher Seite gediehen sind. Dieses Schreiben blieb ohne Antwort, so wie auch jenes vom März 2004, in welchem die slowenische Seite den österreichischen Mitvorsitzenden darüber informierte, dass sie die Texte zum Übersetzen gegeben hatte, da sie das Buch anlässlich des Beitritts Sloweniens zur EU heraus- geben wollte. Den umfangreichen zweisprachigen Sammelband (805 Seiten) gab die slowenische Seite zur ver- einbarten Frist am 2. November 2004 heraus.