Poštnina plačafta v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto VII. Št. 22. SLOVE Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 3. junija 1938. * O IIA Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Resna beseda v resnem času Narod, o narod, sodba pranaša se piše, zapiši jo sam. Anton Debeljak. Ko je Bog delil zemljo med človeške rodove in je prišel na vrsto slovenski rod, je pomislil: Majhen si, ne moreš se meriti po moči z velikimi narodi, dam ti zato najlepši kos te zemlje, da se boš z njim postavljal pred vsem svetom. Kar koli najdemo po širokem svetu lepega, skoraj vse združuje na majhnem prostoru ta naša slovenska zemlja: visoki alpski svet in široko ravan, sončne gorice in temne gozdove, jezera in morje in podzemeljske zaklade. Zemlja slovenska, vredna si, da se te oklepamo s toplo in zvesto ljubeznijo.. Vsak drug narod bi bil ponosen nate in branil bi sleherno ped s svojo srčno krvjo'. A zdi se, da Slovenci ne znamo ceniti tega svojega zaklada. Kakor otroci smo, ki se igrajo z biseri in jih ponujajo vsakemu pritepencu za počen groš, kakor zanikrni gospodarji smo, ki zapravljajo svojim otrokom dediščino očetov> Sveta bi nam morala biti ta zemlja, ki je naša ze mnogo več ko tisoč let. Povezani bi morali biti z njo na življenje in smrt, strnjeno do zadnjega flfioza bi jo morali braniti v dnevih nevarnosti. -A kaj počnemo mi? Kos za kosom te dragocene zemlje zgubljamo, a nič nam ni mar teg'a. Živimo, kakor da bi nam ne pretila nobena nevarnost in kakor da ne bi imel nihče skomin po naši zemlji. Tujec se čudi naši lahkomiselnosti in lahkovernosti in si misli svoje. Za vse se brigamo, samo za to ne, kar bi nam morala biti naša najbolj srčna zadeva. Prepiramo se in besno sovražimo zaradi stvari, ki nimajo z našimi resničnimi skrbmi prav nič opravka. Gremo se klerikalce in liberalce, fašiste in komuniste, iz slovenstva delamo politične kupčije ali pa ga odkrito izdajamo, z vsakim vragom hi se družili proti domačemu nasprotniku. Vse bi hoteli biti, le Slovenci ne. Sanjamo o vseslovan-stvu, vse »brate po krvi« bi objemali, svojega ro-jaka drugega mišljenja pa bi ravnodušno gnali v Pogubo. V svojih stiskali sc oziramo po odrešenikih za mejo, vsakemu preroku nasedamo, samo da je tujec, le na to ne mislimo, da bi postali gospodarji v svoji hiši in prevzeli odgovornost za svojo usodo sami. Brez varuha ne izhajamo, brez tujega malika se nam ne da živeti. Razumništvo hodi svoja pota in se čudi, če mu v dneh preiz- U!,IVe slec*i. Čutimo svojo onemoglost nasproti si am k, Uam kuj usodo, držimo roke križem m čakamo, kaj se bo z nami zgodilo. vase, kfs^zanašiTzS^tufo po, jevZ.gul>il ve?° svobodo „ič ne tvega, kva !7£ kega naroda je: Pomagaj si najplei „nm ceš, da ti bodo drugi pomagali. Vsak narod’si kuk" do neke mere svojo usodo sam. Kdor kliče oo tu jem odrešeniku, bo čutil niegov bič, kdor ni spo soben za gospodarja, bo dober za hlapca. Tako s^°ji zapisano: Poginil ne bo narod, ki ima voljo 00 življenja. Poginil ne bo, in če bi moral skozi babilonsko suženjstvo. Nobena sila ni večna. Kolo Zgodovine se danes vrti hitreje ko kdaj poprej. Kdor je danes prvi, bo lahko jutri zadnji. Pravica končno zmagala in z n jo bo zmagala tudi stvar ^alih narodov. Nikdar ne bodo izgjnili, če imajo scbi kaj življenjske sile, ker vršijo v razvoju človeštva svojo določeno nalogo. Narod, ki ve, kaj °če in ima pred sabo svoj trdni cilj, no prestal .^ burje, tudi najtežje, in če bi ga danes razgla- y desetletju 1921—1931 je torej število prebi 1)1 Za mrtvega, jutri bo praznoval svoje vstajenje, valcev v Sloveniji naraslo za 7.97%, v državi pa Zato Slovenci nimamo druge izbire: ali imeti za 16.24%. y»ljo do polnega narodnega življenja ali pa ne- A ko primerjamo podatke posameznih pokra- 1 ustno poginiti. Če hočemo, da nas bodo drugi Jin naše države med seboj, tedaj se nam odstotki Spoštovali in upoštevali, spoštujmo najprej sami — ' ______ sebe, če hočemo kot prijatelji in zavezniki dru-|m nekaj pomeniti, verujmo najprej sami vase. Slovenski narodni značaj Prva povojna leta v dobi parlamentarnega boja za avtonomijo Slovenije, torej v casu, ko je bilo treba elementarne politične zahteve Slovencev podkrepiti s primernimi ugotovitvami, se je nekajkrat zastavilo vprašanje slovenskega značaja. Ugotovitve so bile splošne, toda bile so izrečene tako, da so bolele, 'ker so bile neprijetne, so pa služile in so morale podžigati duhove v casu, ko je šlo za prebujenje prvin našega narodnega duha. Čas se je morda spremenil, za skušnje smo bogatejši, nič manj pa ni potrebno, da si skupek bistvenih lastnosti našega naroda še in še povemo v obraz. Ni prav, da se sodi narod po skrajnih lastnostih nekaterih njegovih pripadnikov, temveč gre za to, da se zapažene lastnosti, ki se pokažejo po opazovanjih dejavnosti v odločilnih trenutkih narodnega življenja, pa tudi po nedejavnosti pravilno ocenijo. Odsevi narodnega značaja v takih trenutkih morajo priti najbolj do izraza in kažejo bistvo narodnega značaja najjasneje. Nedvomna lastnost slovenskega narodnega značaja je pohlevnost, če rabimo mil izraz, ali hlapčevstvo, če rabimo izraz, ki so ga Slovencem vrgli v obraz naši ljudje, prvi duhovi in bistri opazovalci narodnega življenja. Izvire slovenske pohlevnosti ali hlapčevstva je iskati v stoletnem suženjstvu in nesvobodnem življenju v državi, v kateri slovenski narod veke in veke ni imel nobenega odločilnega vpliva, da bi si izoblikoval bistvene črte svobodnih narodov. Gospostvo tujcev je branilo Slovencem pot v službe akademskih in drugih važnejših poklicev, tako da je že to samo dejstvo moralo v dobi tlačanstva na množico nesvobodnih kmetov, ki so bili v tisti dobi slovenski narod, vplivati glede na izoblikovanje narodnega značaja negativno in je zato stalno vzdrževalo čut podrejenosti in manjvrednosti. Slovenskemu iz-obraženstvu, izšlemu iz tega hlapčujočega in pohlevnega naroda kmetov, je bil v preteklem stoletju značaj pohlevnosti in hlapčevstva že prirojen. Nič ni moglo tega prirojenega značaja v preteklem stoletju izpremeniti, če je bil v krvi in ni bilo razburjajočih sil, ki bi mogle dati svojo podlago za spremembo splošnega stanja v množici slovenskega naroda. Druga bistvena poteza slovenskega narodnega značaja je nergaštvo. Izvira iz spremenjenega položaja slovenskega naroda v preteklem stoletju, to je iz spremenjenega gospodarskega ustroja. Zato bi mogli označiti nergaštvo tudi kot prilastek Plodnost Po statističnih podatkih, ki so nam na razpolago, se je prebivalstvo v naši državi oziroma v Sloveniji v desetletju 1921—1931 pomnožilo takole: vsa država Slovenija prebivalcev Popis 31. 1.1921 31,984.911 1.037.838 Popis 31. lil. 1931 13,934.038 1,120.549 Po računih naj bi znašalo število prebivalcev: 31. XII. 1936 15,173.608 1,192.068 31. XII. 1937 15,400.177 1.200.S48 S e moremo drugim nekaj pomeniti, dokler ne po menimo nekaj sebi. Čas je tak, da terja jasne °dločitve. Vsi, ki se imamo kaj narodnega ponosa in hrbtenice, združimo se v skupni volji, da branimo svoje narodne svetinje, svoj jezik, svojo zemljo, svoje stare pravice, združimo se v volji do novega, zavestnejšega narodnega življenja. malomeščanstva, ki hoče še danes predstavljati slovenski narod. Nergaštvo se izživlja v tipičnih okoljih slovenskega malomeščanstva po svojem, največkrat neupravičenem zabavljanju, docela nerazvitem čutu odgovornosti, hrani ga pa hlapčevska miselnost prejšnjih rodov slovenskega naroda. Kot tretjo značilno potezo slovenskega narodnega značaja je omeniti popolno pomanjkanje samozavesti. Izvira iz obeh prejšnjih lastnosti našega naroda in izpričuje žalostno narodno zgodovino z vsemi svojimi nasledki. Predvsem pa kaže na pomanjkljivost naše narodne vzgoje v zadnjih dveh desetletjih narodovega življenja v svobodi. Samozavest rase z uspehi, doseženimi s trdim delom in odločno zaverovanostjo v lastno moč za cilj in namen, ki je bil spoznan ter ocenjen kot pravilen. Hraniti se more z lastno vero. Kdo jo bo dal Slovencem, ako si je sami ne bomo vlivali vase, da je bo dovolj tudi za splašena srca? Samozavest je poteza značaja tistega naroda, ki v najtežjih trenutkih ne klone in najde v sebi vedno zdravja dovolj za pot lastnega napredka. Namen tega članka ni bil, podati študijo o slovenskem narodnem značaju. Podoba je, da si o njem še nismo na jasnem, če nam čas ne narekuje dovolj zgovorne potrebe, da si' ga zvarimo s skritimi silami, spečimi v naši notranjosti, rotreba časa je le, da opozorimo na pomanjkljivosti, ki so nam jih vedno metali v obraz naši veliki ljudje za nauk in iz žive potrebe svoje lastne osamelosti. Ce kedaj, potem je danes potreba poudariti, da 'bomo mogli iti v lepšo bodočnost le tedaj, če si prianamo svoje lastne napake in jih v svobodi, ki jo moramo znati pravilno in ne le leporečno oceniti, skusamo popraviti z oblikovanjem narodnega značaja, ki mora žilavo preživeti dobo malodušja. Le pravilna vzgoja mladine v samozavesti nam more dati poroštvo za to, da bomo mogli ohraniti svoj položaj in si zagotoviti lepšo bodočnost. Bolezen nova, grdo oportunstvo! Močvir, ki že topiš nam v kali nade, ki v te zagazil je Sloven do brade: Kako naj ti po naše rečem? — Kljunstvo! Ti paznouho zajčje trepetunstvo! Beseda krepka ti iz ust ne^ pade, predevaš sklepe, kakor mačka mlade; prekleto ti vsestransko omahunstvo! Josip Stritar. Slovenije narastka prebivalstva po pokrajinah pokažejo ta-Narastek v odstotkih v letih 1921—1931 Belgrad .... 91.07 Drinska .... 25.09 Vrbaska .... 21.68 Moravska . . . 19.90 Vardarska . .• . 19.50 Zetska.......16.27 Vsa država . . . 16.24 Primorska . . . 12.28 \ Savska.......11.42 Donavska . . . 9.71 Slovenija .... 7.97 Iz teh podatkov sledi, da je odstotek narastka prebivalstva najnižji v Sloveniji in celo daleč pod odstotkom, izračunanim za vso državo. Vzrok tega je poleg drugih, zlasti po naših posebnih razmerah povzročenega čezmernega izseljevanja tudi padec števila rojstev v Sloveniji. Pojav, ki so ga opazili v 19. stoletju prvič v Franciji, se je pokazal tudi pri nas. kakor se je nazadovanje živih Stran 2 SLOVENIJA Štev. 22. Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ogledala, ščetke, turistovske potrebščine dobite najceneje f*d VeidUvc,, J^uMfana ob vodi, blizu Prešernovega spomenika rojstev razširilo iz Francije tudi na druge zahodne evropske države, n. pr. Nemčijo, Anglijo itd. Okoli I. 1931 zaznamujejo posamezne države v Evropi sledeči odstotek prirastka prebivalstva: Rusija . . . . '. 25.0 Romunija . . 15.6 Bolgarija . . . . 14.8 Poljska .... . 14.8 Grška .... . 14.7 Nemčija . . . . 10.9 Italija .... . 10.1 Češkoslovaška . 7.2 Madžarska . . 6.7 Anglija .... . 3.5 Francija . . . 1.2 Dve razvojni smeri je opaziti pri študiju populacijskih vprašanj v Evropi; ena je padanje umrljivosti, druga pa omejevanje rojstev. Padanje umrljivosti se širi hitreje kakor pa padanje rojstev, vendar pa je ugotoviti, da se obe razvojni smeri skoraj spored no širita od zahoda proti vzhodu, vendar se vzhodna Evropa razvija pod vplivom prve razvojne smeri in prebivalstvo tu naglo narašča. Slovenija leži tudi glede na prirastek prebivalstva nekako na meji zahoda in vzhoda. V državi sami zavzema glede narastka zadnje mesto, medtem ko v zgornji lestvici večine evropskih držav zavzema še mesto pred češkoslovaško republiko. Največje nazadovanje rojstev se je pokazalo po vojni. Še leta 1911. so zaznamovali Slovenci na .1000 prebivalcev 34.5 rojstev, leta 1936. pa komaj 23.83 rojstev. Manjše je število rojstev v mnogih evropskih državah, predvsem v sledečih: Švica . . . Hoj.stev na 1000 prebi' . . . 15.6 Francija . . . 15.2 Anglija . . . . . 15.3 Luksemburg . . . 15.2 Belgija . . . . .. 15.1 Norveška . . . . 14.8 Švedska . . . 14.2 Avstrija . . . 13.1 Padaš je števil zadnjem času 1. letošnji števil škeit la rojstev' v Sloveniji je dalo v Pippu povod, da je napisal v Ivi »Evgenike«, priloge »Zdravni-siga vestnika«, kratko študijo pod naslovom: »Nazadovanje rojstev, narastek povprečne starosti in narodno gospodarstvo«,* Študija prinaša zanimive. številke glede števila rojstev v Ljubljani in primerjavo s V 1830- V I jiibljani -1847 1933 1934 1935 arizom i se je rodil nemškimi mesti, letih novorojenček novorojenček novorojenček novorojenček Parizu: 1933 1 1934 1 novorojenček novorojenček na na na na na na 25.71 83.33 94.34 88.50 79.37 81.30 prebivalcev, prebivalcev, prebivalcev, prebivalcev. prebivalcev prebivalcev. V na na 67.57 63.69 prebivalcev, prebivalcev. nemški!) me-jubljani pa nemških mestih: 1934 1 novorejenček 1935 1 novorojenček Plodnost v Parizu stalno pada, stih zadnja leta nekoliko narašča, stalno pada in zaostaja za plodnostjo ran za. Študija Pippa ugotavlja, da pomeni padanje rojstev tudi postaranje naroda. Odstotek otrok je vedno manjši, na cljui>i strani pa starejši letniki po številu vedno hitreje naraščajo. Padanje števila otrok, ki predstavljajo v gospodarstvu močnejšega konzumenta, povzroča zato tudi neprestano padanje konzuma, na drugi strani pa število producentov, ki predstavljajo po svoji starostni strukturi prebivalstva starejše letnike, neprestano narašča. V nekaterih državah je nepričakovan Študija je izšla tudi v ip-osebnem odtisku. obseg nazadovanja rojstev izzval nasledke istega značaja in obsega, kakor izguba, oziroma zmanjšanje odjema na prekomorskih tržiščih, Zato je ta pojav nazadovanja rojstev postal tudi pomemben činitelj kuiže vsega gospodarstva, katerega nasledki bodo v prihodnosti'ved no 'bolj naraščali. Narodno-gospodarski eleki je torej prav nasproten onemu, katerega so hoteli doseči z omejevanjem rojstev. Študija tudi ugotavlja nasledke, ki bodo nastopili zaradi spremembe strukture prebivalstva n. pr. na področju socialnega zavarovanja, ker bo obvezancev za plačevanje prispevkov vedno manj. starejših rentnikov pa vedno več. Iz podatkov, ki smo jih zgoraj zbrali, bi se dalo napraviti mnogo zaključkov. Če bi iskali vzroke nazadovanj a rojstev, bi mogli predvsem ugotoviti te vzroke kot strašne nasledke obupne gospodarske stiske in sploh gospodarskega položaja Slovenije, na drugi strani pa komodnost življenja in življenjsko razkošje, ki sta v povojnih letih zajela tlel našega prebivalstva. V tem pogledu bi morali pojav neomaltuzianizma med Slovenci: še posebno grajati, če pomislimo, kam nas more nazadovanj® rojstev pripeljati in kakšna podrejena vloga v državi nas za prihodnje čaka, če se življenjske razmere ne bodo korenito spremenile. Ob takih vprašan jih je treba, da pogledamo vase in da ugotovimo. česa smo sami krivi. Tiste sanje, ki so jih nekateri sanjali o dobi, ko bomo Slovenci šteli svojih 3 milijone duš, pa pozabimo pred realnimi dejstvi, kakor so dana danes in ob sedanjem našem gospodarskem in državnopravnem položaju- Zemlja, zemljica, mati! Če nimaš kruha, daj mi kamen; še oh kamnu bom prepeval! Ivan Cankar. v Življenjsko vprašanje Slovenije Vendar nam kljub temu mora zbujati skrb stalni padec rojstev, ker smo dosegli v zadnjih letih najnižje število rojstev po vojni. V Sloveniji je prišlo še toliko rojstev na tisoč prebivalcev: Rojstev nu 1000 prebivalcev Leta 1921 .... 30.2 Leta 1923 .... 30.4 Leta 1924 .... 30.1 Leta 1935 .... 23.2 Leta 1936 .... 23.03 V državi je znašal indeks rojstev leta 1934. 31.5, kar pomeni, da so drugi predeli države daleč pred Slovenijo; v nekaterih pokrajinah znaša število rojstev celo 44 in več! Slovenci imamo torej najmanjši prirastek v državi in drugi predeH v državi se množe hitreje nego mi. Delež Slovenije na prebivalstvu vse države bo zato vedno manjši, če bo šlo padanje rojstev svojo pot. Ako nas je bilo leta 1921. približno 'A«, nas je danes komaj nekčij manj ka'kor ‘As! V zvezi z zgornjimi podatki je zanimivo pogledati še sledeče številke: Število piirok Število rojenih otrok na 10.000 pribivalcev na 100 porok Belgrad 86.23 160.50 Vardarska 82.33 468.82 Primorska ' 80.53 441.37 Drinska 75.38 478.18 Zelska 74.63 454.03 Država 74.19 404.99 Vrbaska 73.44 565.80 Donavska 71.63 319.28 Moravska 71.43 383.48 Savska 70.89 366.57 Slovenija 69.39 341.97 Po teh podatkih je Slovenija glede na število porok sicer na zadnjem mestu v državi in pod državnim povprečjem, vendar pa glede na število rojenih otrok v teh zakonih le ni na zadnjem mestu, ker ji sledita še Vojvodina in Belgrad. Ta majhna prednost je sicer le slaba tolažba, če pomislimo na visoko število vrbaske pokrajine. Kljub majhnemu narastku prebivalstva v Sloveniji nam kaže statistika, da se je prebivalstvo pomnožilo, tako da je v letu 1921. v Sloveniji prišlo na 1 km2 65.13 prebivalca, leta 1931. pa 70.32 prebivalca. Med ostalimi pokrajinami države smo glede na gostoto prebivalstva na tretjem mestu, in to kljub temu, da zaznamujemo med vsemi pokrajinami države največji odstotek izseljencev v evropske in izvenevropske države, ne vštevši tistih, ki so šli za delom v ostale dele države. Te moremo po številu le oceniti, ker jih ne zaznamuje nobena statistika. Vprašanje zaposlitve naših ljudi je najvažnejše vprašanje, ki bi ga morala rešiti naša politika. Ne more biti namen politike ta, da pospešuje izseljevanje, s čimer se slabi številčna moč slovenskega naroda, s tem pa tudi njegov kulturni in moralni značaj. V prvih povojnih letih so bile ugotovitve ob razmišljevanju tega našega vprašanja: Slovenija naj se industrializira in naj z zaposlitvijo v industrijskih panogah nudi presežku prebivalstva, ki se je pred vojno izseljevalo, doma dovolj kruha. Po podatkih je pred vojno kazal gospodarski ustroj drugačno sliko, kakor jo kaže danes, kar potrjuje, da se je v resnici naporno skušalo zaposliti presežek prebivalstva v novo nastalih podjetjih doma. Po zaposlitvi se kažejo v posameznih panogah sledeči odstotki zaposlenega prebivalstva: Poljedelstvo Obrt Trgovina Ostali in gozdarstvo in industrija in promet Pred vojno 66.80 Leta 1921. 63.1 Leta 1931. % 7% 60.93% 14.80 % 6.80% 16.45% 8.37% 21.03% 11.60% 12.01% 5.79% 12.25% Ker se je v zadnjem desetletju delež prebivalstva, zaposlenega v poljedelstvu in gozdarstvu, zmanjšal za približno 2%, tistega, ki je zaposlen v obrtilh in industriji, pa povečal približno za 4 in pol odstotka, se kaže, da so nova podjetja mogla sicer zaposliti nekaj odvečnega prebivalstva, vemo pa, da popolnoma niso mogla zadostiti potrebam, kar si je po ugotovitvah v tem desetletju že mnogo naših ljudi moralo iskati kruha v zamejstvu. Opozoriti je pri gornjih podatkih na važno dejstvo, da veljajo številke za prvo desetletje naše svobodne države, torej za čas, ko centralistična politika še ni prišla do polne veljave in še ni bila uveljavljena nova zakonodaja, ki po letu 1931. nudi mogoč ost posebnih ovir za razvoj industrijske dejavnosti v Sloveniji, kar smo že večkrat imeli priložnost omeniti, lo dejstvo nam izpričujejo številke, objavljene od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Po teh številkah je v desetletju 1921—1931 bil dosežen maksimum števila zaposlencev v letu 1930. V vsej državi je bilo tedaj zavarovanih 654.948 oseb, a od teh v Sloveniji 103.2.13 oseb. Kljub hudi gospodarski stiski v letih od 1931 do 1935 je statistika že v letu 1936. izkazala, da je v mesecu septembru 1936 število zaposlencev v državi (brez Slovenije) doseglo 560 tisoč 333 oseb. in s tem preseglo število zaposlencev istega meseca v letu 1930. V Sloveniji je bilo leta 1936. zavarovanih samo nekaj nad 90.000 oseb in je s tem daleč zaostala za letom 1930. Ta zaostanek ni povzročila samo gospodarska stiska, temveč državna gospodarska politika. Naj omenimo le omejitev dela v slovenskih premogovnikih, ki je imela za nasledek, da je več tisoč rudarjev ostalo brez dela in se moralo napotiti s trebuhom za kruhom v južne dele države ali v zamejstvo. Število zavarovancev se je lansko leto sicer povečalo. po napovedih pa bo sledil upadek, ker je pričakovati nove krize. To naj nas ne moti pri razmotrivanju perečega vprašanja našega gospodarstva, iki nujno zahteva smotrno in načrtno delo za zaposlitev presežka slovenskega prebivalstva na domačih tleh. . Pot za dosego tega namena more biti le ta, da se z osamosvojitvijo in lastno upravo odpravijo škodljivi nasledki centralizma, ki po svojih namerah slabi razvoj slovenskega gospodarstva in s tem odporno moč zahodne pokrajine države, izpostavljene Škodljivim vplivom na križišču poti, ki votli jo na zahod, vzhod in sever. Slovenci so se po več nego tisoč Letih politično otresli tujstva. Sedaj jini je zgodovina odredila nalogo, da pokažejo, ali so zmožni največje človeške umetnosti: vladati sami sebe. Dr. Lončar: Politično življenje Slovencev. Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo zrasla naša domovina: vsa ta lepa domovina z vsem svojim neizmernim bogastvom. Ivan Cankar. L/ cs cb Pri državnih in samoupravnih davščinah torej odpade na prebivalca v Sloveniji 10% din ostali državi 580 dm Davčna obremenitev Slovenije v primeri z davčno obremenitvijo ostale države. (Glej članek na strani 4.) Pri državnih davščinah odpade na prebivalca v Sloveniji 812 din v ostali državi 441 din Pri samoupravnih davščinah odpade na prebivalca v Sloveniji 244 din v ostali državi 139 din štev. 22. SLOVENIJA Stran 3 Matematika jugoslovenarstva in naša narodna vzgoja Nedvomno najbolj poudarjena odlika našiti unitaristov in centralistov je bila njihova domišljava in napihnjena velikopoteznost in širokopo-ieznost načrtov. Pravim načrtov, kajti vse važnejše in res življenjsko pomenili)no se v vsej državi nikdar ni vzelo niti ne jemalo resno. Zato pa bi menda moralo vse njihovo megleno predstavljanje jugoslovanstva veljati v vsej širini, moči in sijaju za Slovenijo in za nas Slovence, ki^ so nas bili preporodili že v samo dravsko banovino. Od teli njihovih načrtov smo imeli že marsikaterega priliko opazovati pri njegovem nenadnem nazletu, ko se je kot vsako frazerstvo. razlezel v nič. Da je pa podobnih jeneesarskih načrtov, kakršen. je bil upravni centralizem, še precej in dn jim je zapisana še bolj klavrna usoda, to nam dokazuje tudi poglavje tako imenovane »nacionalne vzgoje«, kakor jo je imenovala centralistična gospoda in kakršno propagira dalje unitaristični tisk. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da je v1!'ni pomenila nacionalna vzgoja vso vzgojo, s šolstvom in z ljudskimi ter kulturnimi organiza-1 jami vred, ki bi se po njihovem morale prire-ali privesti na isto plitvo kopito. Danes se Vsuk sodobni vzgojitelj sramuje, da je moral nek-daj na račun in na škodo prave narodne vzgoje p užiti za fasado bombastičnega in puhlega jugo-slovenarskega lažinacionalizma. Še bol j pa ^e bodo morale otrebiti teh nacionalno vzgojnih nasledkov naše vzgojne naprave, da 'bodo sploh zmožne opravljati svoje naravne družbene in narodne vzgojne naloge. kako velik je polom našega unitarizma iz polpretekle jugofašistične dobe, se namreč v vprašanju narodne vzgoje najbolj razločno vidi prav v zadnjih letih, ko je zaradi poostritve nacionalistične politike v Evropi prišel nenadno pojem naroda do take veljave, da je našim unitarističnim frazerjem zaprlo sapo in si danes niti od daleč ne upajo več sprejeti naloge, da bi tako imenovano nacionalno vprašanje razčistili in da bi svoj nacionalizem spravili na mednarodno stvarno podlago. In kako naj bi to tudi uredili, ko se je pa vaL narodnega šovinizma dvignil tako nepričakovano, ko se je pokazalo, da znajo drugod nacionalizem vzeti še vse drugače v zakup, kakor naši jeenesarji? Dejansko je pa prišlo v Evropi tudi do nekega lazoisčenja, ki tudi za nas ni brez koristnega nau-va. Sredi velikih evropskih napetosti se je nič manj kot naravno uveljavila skupnost med narodom in zemljo ali skupnost med narodom in domovino. Postavlja se neka nova suverenost naroda, ne t eč samo kot suverenost ljudstva v razmerju z državo, marveč je narod enota najviš-jega reda. Hkrati se je to pričelo uvajati tudi v vsem dnevnem in osebnem življenju in pojmovanju. Narod je prevzel mero in po njem se krojijo države, hkrati pa tudi pravica, zaposlitev, državna obramba in vzgoja. Kaj naj poreče na to unitarizem. ki je hotel postaviti namesto naroda na najvišje mesto le neko bledo in megleno medlo nadnacionalo? Enako kot centralistična koncepcija naroda pa je razpadla v prah tudi nanjo privezana tako imenovana nacionalna vzgoja. Za narod jo opredelitev z domovino postalo najvažnejše življenjsko znamenje. Narod je skratka toliko vreden, kolikor ima ozemlja, kolikor ima domovine. To pa velja tudi za posameznika. Šele skupnost z nekim narodom, šele narodna pripadnost mu porokuje pravice. Z drugo besedo: v naših časih more človeka vodni, zaposliti in braniti samo narod, ta narod pa je določen, biti mora res narod, res vsestransko, življenjsko organizirana družbena skupina. Razumljivo je, da se more narod v tem razvoju ohraniti le kot z zemljo neločljivo spojena enota. Zato nam je torej treba ohraniti zemljo. In spet je nepobituo dognana stara resnica, da si moremo mi. ki imamo upravno moč nad prav malim delom svoje narodne domovine, ohraniti narodno ozemlje samo s človekom, z vsako posamezno osebo, katera na tej zemlji neposredno prebiva, na VSE ZA PISARNO dvhavlju Ut poplavlja PR1IL0& LJUBU AN & rševa 1 hotela Slon bilo, tako, ni seveda nič čudnega. Bila je tudi to vse skupaj samo dosledna jugofašistična matematika, ki pravi, da je najvažnejše in odločilno samo velikost in moč in število. Njim je bilo seveda važno in odločilno tudi to, koliko tisočev oseb je prišlo ha njih shode z zastonjkarskimi vlaki manifestirat za unitarizem. A to jih ni motilo, da bi si bili izbrali včasih še bolj svojevrstna računska pravila. Danes .vidimo na primer tudi bolj jasno že znano resnico, da so naravna razmerja med narodom in ozemljem odločevala in odločila tudi število, tudi o tem, koliko je narodov. O tem ni seveda noben zgodovinar nikoli dvomil. Drugače so pa mislili o tem seveda unitaristi v Ljubljani in v Belgradu. Oni so si vprašanje kratko in malo z eno veliko potezo olajšali. V Jugoslaviji je bil zanje en narod: ker zunaj nje takega ni in ga tudi res ni, so s tem že rešili tudi vprašanje, kako nacionalni vzgoji omejiti domovino. Določili so ji domovino kar z državno up ravnimi mejami in to se je Jugoslaviji imenovalo in se še imenuje nacionalizem. Narod in domovina, to sta naravno poglavima stebra tudi narodne vzgoje. Kakor se je pokazalo, pa še ni vse istodržavno, kar je lahko istonarodno, a Slovencem je razvoj sam potrdil domovino, nehote seveda tudi sosedje, torej tisto domovino, ki jo narodno dejansko drže in jo bodo držali, ne pa j ugofašistične. Vprašajte jih zdaj, kaj bi utegnili reči na tak razvoj stvari naši možjc-centralisti in unitaristi, če bi jim dali za šolsko nalogo najbolj zanje primeren račun, recimo kar tegale: 1 plus 1 plus 1 je 1, ali pa ena slovenska dežela plus ena plus ena je nič. Doslej so s takim računarstvom celo lahko vladali. Res, morda bi jih bilo še obdržalo na oblasti, če bi bili to račtvnico nacionalizmov pravočasno predpisali za ves nacionalni pouk v matematiki? - gr. i nji dela in od nje živi. To je naš človek, ki ga ne more doseči noben iz centralističnega navdiha potekajoči unitarizem ne njegova nestvarna nacionalno vzgojna politika. Za takega človeka pa je skrbel, bo skrbel in skrbi prav tisti mali, zaničevani in izdani slovenski narod, ki ga unitarizem živega ne mara več videti. Za naš narod je bila doslej edina rešitev to, da je narodno in kulturno res živel. Za unitarizem pa je bila rešitev edinole to, da je bil od časa do časa na vladi. Sama vzgoja je bila takemu nacionalizmu deveta vas in deveta briga. Da je Poglavitna naloga, ki je prirojena nam Slovencem ob reševanju jugoslovanskega problema* je tale: uveljavimo svoje jugoslovanstvo za zdaj le v toliko, da se vsi skupaj, Kolikor nas je, naučimo na izust stari srbskohrvaški rek: »Uzdaj se u se i U svoje kljuse!« Ivan Caukar 1913. Ko drugi grabijo vse dalje, širje, boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst? * t Oton Župančič. In videl sein narode silne, sijajne, človeštvu duh in pest, v izobilju modrosti, slave in mogočnosti, Bogu kljubujoče; videl sem jih... Oči, ki)j nimate več solz? ivan Cankar. O vi, vi z našim pismom, vi z našo besedo možje —_ kam, kam ste pahnili sebe in nas? Oton Župančič, Beseda o nemčurstvu „ Germaniziranje našega naroda je rodilo nein-Cuijc ali nemškutarje, ljudi slovenskega rodu in Jezika, ki so hoteli — zapeljani ali kupljeni — n ti Nemci. Nemci so jih šteli in priznavali za svoje prav za prav samo v statistikah nemške na-Simgoi'e »“ »° j"« imenovali ,Nera- d, \CJfeT, ter*' p« »O Jih celo, kako,-dr. vvutle na Koroškem hi; i sebno pleme »Windisdieo sam smel kuhati žganja. Naš industrijski delavec in mestni proletarec ne bo pil dalmatinca in banatčana, če bosta dražja kot slovensko, mnogo manj škodljivo vino. Vse to bo pa spet takrat, ko bomo sami lahko tudi o svojem gospodarstvu odločali sami! Res je tudi, da bi pa kazalo v nekaterih krajih Slovenije spremeniti vinograde, ki rode slabo vino, in kjer se ta veja kmetijstva že zaradi naravnih dejstev ne izplača, — v sadovnjake, ki bi dajali prvovrstno sadje, ki bi se dalo izvažati. Če bi gospodarili sami s svojim denarjem, bi se to dalo napraviti z javnimi sredstvi in podporami. Nekaj je pa treba še odločno pribiti! Ni namreč resnica, da bi bili Slovenci bolj podvrženi alkoholizmu, kot so na primer ljudje iz južnih krajev te države. Če kak južnjak vidi pri nas kakšnega revčka natrkanega na cesti ali v gostilnici, pripoveduje in piše (kakor je pisal pred nekaj leti neki tak popotnik v nekem belgrajskem dnevniku), da je vsa Slovenija en sam pijanski brlog. Naš človek ima res to slabo navado, da če zvrne nekaj kozarcev, začne takoj veseljačiti in delati hrup in povrh naš človek tudi ne prenese toliko alkohola kot drugi. Naj bi taki bratje, ki očitajo pijanstvo našim ljudem, rajši ugotovili, koliko odstotkov alkohola povžije povprečno naš človek na leto, koliko pa njihov, ki ima že od nekdaj vsak svojo rakijo, in videti bi bilo, da naš človek ni toliko vdan alkoholu, kakor vpijejo. »Zveza zoper alkoholizem« je pa kljub temu potrebna zato, da ohrani in zboljša fiziološko naš narod in da ga tudi nravstveno povzdigne. Zoperalkoholno gibanje naj bi postala vez vseh pravih Slovencev in lahko pomaga do zavesti slovenske skupnosti nad vsemi strankarskimi gibanji. Tudi to bi bil lahko njegov pomen, kajti vsako resnično delo za ljudstvo je nadstrankarska in je vseslovenska in resnično slovenska zadeva. J. S. Davčna obremenitev Slovenije Razmerje sil J v ostali državi pa le 441 dinarjev. K temu je treba prišteti še obremenitev po samoupravnih davščinah, ki je znašala istega leta v Sloveniji^ 244 dinarjev, v ostali državi po 139 dinarjev^ Potemtakem je skupna davčna obremenitev znašala v Sloveniji 1056 dinarjev na glavo prebivalca, v ostali državi pa le 580 dinarjev. Slika nam te številke nazorno predočuje in dokazuje, da davčna obremenitev prebivalstva Slovenije ni v sorazmerju z obremenitvijo prebivalstva ostale države. V letu 1936. je bil povišan med drugim davek za poslovni promet za eno četrtino. Obenem se je tedaj določilo, da ^e zbira 18% tega davka v fond, iz katerega bi posamezne pokrajine za banovinske preračune dobivale skupno 100 milijonov dinarjev letnih dotaci j. Razdelitev te vsote se vrši po posebnem ključu. Tako znašajo številke po posameznih 6‘4% zemelj? ke površine v državi obsega Slovenija 8-0% prebivalstva v državi obsega Slovenija 13-8 % davka v državi pluča Slovenija Slovenija zavzema 6.4% vsega državnega ozemlja, po številu prebivalcev je 8% vseh prebivalcev v Sloveniji, davka pa plača Slovenija 13.8%. To so suhe številke, pred katerimi se je treba zamisliti, ker je davčna obremenitev mnogo večja v Sloveniji kakor v pokrajinah ostale države. Po podatkih iz leta 1935., ko se je v Sloveniji jedva opazilo, da pričenja gospodarska stiska popuščali, je obremenitev po državnih davščinah znašala v Sloveniji 812 dinarjev na glavo prebivalca, Banovina v prejela dotacije milijonih plačala davka Zetska 21.97 4.5 Primorska 17.53 3.8 V r baška 15.90 5.2 Dr inska 15.— 10.9 Moravska 9,— 13.1 Savska 6.87 43.7 Donavska 6.07 15.8 Vardarska 4.— 8.2 Slovenija 2.91 44.1 promet, se je razdelitev izvršila tako, da je Slovenija prejela le neznaten del vplačanega davka. Običajen ugovor proti ugotovitvam o težki davčni obremenitvi v Sloveniji je, da se večina industrije nahaja v Sloveniji, ki svoje izdelke vnovčuje v drugih pokrajinah države, in da je zato dolžna prispevati svoj delež h gospodarskemu dvigu ostalih pokrajin države. Ta ugovor le delno velja, kolikor ugotavlja to resnično dejstvo, da je zastal ves napredek Slovenije v zadnjih desetih letih prav zaradi tega, ker ni možno tu uporabiti kulturni stopnji Slovencev primerni in vsaj nekoliko sorazmerni znesek vplačanih davkov za obče namene. Naša mesta se ne razvijajo, kakor ibi se morala, ljudstvo se zopet izseljuje, kultura hira. podjetja zapirajo svoje obrate, to so nasledki desetletnega odtrgovanja tistih zneskov, ki bi Sloveniji v stiski pomagali vzdržati vsaj položaj, ki ga je zavzemala pred desetimi leti ... »Osel gre le enkrat na led.« — Baš to je oslovstvol Modrec ve: danes sem pal, jutri bom plesal po njem. Oton Župančič- Opazovalec Kulturno stanje Slovencev Slovenci se radi ponašamo s svojo kulturnostjo. Nekateri nam to očitajo, pa po nemarnem. Nič nimamo kot svojo zemljo in svojo izobrazbo in pridnost — ali naj to zamolčimo in si ne priznamo vsaj sami, da je vsaj izobrazba sad naše ukaželjnosti,. torej sad, ki je naš. Slika nam ponazoruje podatke po popisu prebivalstva iz leta 1931. glede na pismenost posameznih pokrajin države, za merilo so vzeti odstotki pismenega prebivalstva nad 10 let starosti.. Tu je enkrat Slovenija na prvem mestu in jo loči — čn r-~> oc Ln CN O oo CT'. i> CN 3 Namesto da bi pokrajine prejemale iz fonda zneske sorazmerno vplačilom davka na poslovni od drugega po redu 5 točk, od sosednje Hrvaške pa celo nekaj več kot 21 točk, da ne gledamo naprej odstotkov posameznih pokrajin. Listov in časopisov je v Jugoslaviji izhajalo leta 1936. 1075, od tega v Sloveniji 199, torej 18.5%. Tako pride v Sloveniji en list na okroglo 6.000 prebivalcev, v ostali državi pa en list na okroglo 15.000 prebivalcev. Knjig je izšlo leta 1936. v Sloveniji 63-, v ostali, državi 3315. V Sloveniji pride ena knjiga na okroglo 1890 prebivalcev, v ostali državi pa na okroglo 4.200 prebivalcev. Slovenija in dravska banovina Najzahodnejša pokrajina nase države je Slovenija. To ime je dobila ob prevratu leta 1918.,. ko smo vsi Slovenci pričakovali, da se uresniči sen naših prednikov in da se bodo v novi svobodni državi mogli zediniti vsi Slovenci, razdeljeni v bivši avstro-ogrski monarhiji na razne dežele. Sen naših prednikov je bila zedinjena Slovenija, ki je še danes ideal za vse Slovence.'Pričakovan je pre-vratnih dni se ni uresničilo, toda naziv pokrajine Slovenija je ostal za okrnjeno ozemlje kot pomnik, kakor predvojna mala Srbija, ki je nosila to svoje ime, četudi v svojih mejah tedaj še ni mogla združiti vseli pripadnikov srbskega naroda. Z vidovdansko ustavo nesrečnega spomina J‘‘ ime Slovenija uradno izginilo, ker je ta ustava razdelila slovensko deželo v dve provinci, imenovani oblasti. V spominu, v govoru in pisavi pa je ime Slovenija ostalo še naprej v narodnem življenju proti nameram ustave, ki je sicer hotela v državi zbrisati vse zgodovinske meje, v Sloveniji pa je zgodovinske meje na ljubo nekatermi kratkovidnim Slovencem obdržala, podpirajoč partikulari-stična stremljenja nekaterih Kranjcev in Štajercev, ki so hoteli to ostati vsaj v upravnem pogledu. Z novo ureditvijo države v letu 1929, je bila Slovenija v upravnem oziru zopet združena v eno pokrajino z nazivom »dravska banovina«, z izjemo dveh političnih okrajev, ki pa sta ji bila, četudi ne vsa, kmalu nato pridružena. Po slovenskem pravopisu dr. Breznika in dr. Ramovša se piše dravska banovina z malo začetnico (le za piko z veliko), Slovenija pa vedno z veliko-Utemeljitev tega pravopisnega pravila poišči v pravopisu. Nam je razumljiva, dokler ho živelo Slovenija v srcih, besedi, pismu in živi resničnosti. Urednik in izdajatelj: Tone Faj£ar v Ljubljani.