Naš odgovor. (Konec) Drugače Je pa z onim, ki greši Ąedoma, z namenom in brez poboljšanja — tak je očiten grešnik ali celo odpadnik od vere. Edor je Ą resnicah naše vere natančno poučcn, a bije 8 svojimi deli, pisavo in zgledoma naši veri nara^nost y obraz brez poboljšanja in z namenom bližnjemu škodovati na imetju, časti in dobrem imenu — tak je očiten kriĄOĄerec. Ločiti moramo torej pray natančno od6, ki po mogočnosti delujejo, učijo in živijo Ą duhu naše Yere, od onih, ki sicer lepo učijo, a njih dela se ne ujemajo z nauki, ki jih sami učijo. PrĄi so katoličani, drugi pa klerikalci. Eatoličan je zgled ljubezni, dobrosrčnosti, odpustljivosti, b.Ąaležnosti, pobožnosti, on izpolnuje natančno in Ąestno sĄoje dolžnosti, se ne baha, je miroljuben — njegoĄ niimen je živeti po Ąeri in doseči po smrti plačilo za svoja dela — z^eličanje. Ves drugačen je pa klerikalec. Dela se vernega in tudi pobožnega, a dela njego^a se ne ujemajo z njego^o Ąero. Pra^e katohške ljubezni do bližnjega ne pozna. Je pr^oborilec za pos^etno imetje, 8ast in sla^o. Da doseže SĄoj namen, mu pride Ąsako podlo sredst^o praĄ. Laž, obreko^anje, zavijanje resnice, soĄraštĄo, prepir, ubijanje bližnjega na časti, imetju in dobrem imenu — to so njego^i pripomočki — in to Ąse z babavostjo in bobnečimi frazami, češ, vse na Yerski podlagi! Zloraba Ąere je torej gla^ni pripomoček. Njega veseli vsaka nesreča bližnjega nasprotnika. Namesto pomilo^anja, popustlji^osti in katoliške ljubezni meče nanj blato. Tak zagrizenec ne pozna odpuščaoja, mašče^anje je njego^o delo — in ako se mu posreči, poskakuje in se raduje od veselja. Nasprotno pa, ako se mu ne posreči, morda da celo zapade zasluženi kazni, smatra to Ąse za največjo kri^ico, mučeništvo, preganjanje vere! Edor mu pomaga pri njego^em umazanem deloĄanju, je njegoĄ prijatelj, če je ta tudi največji lopov ali brezverec. To je klerikalna kuga, ki na Ąerski podlagi zastruplja javno življenje in bije Ą obraz lepim moralnim naukom katoliške yere. Obžalujemo, da je naša slovenska domovina jako okužena s to nesnago. Ubogo nerazsodno Ijudstvo verjame tetn zagrizenim klerikalnim Ąoditeljem, ki na verski podlagi in z zlorabo vere trosijo pogubonosno moralo med narodom! Eakor vidimo Ą biologiji, se živalstvo in rastlin6tvo eno drugega uničujejo, da se preveč ne pomnožuje : tako moramo pripisovati tudi klerikalizem naravnera procesu Ą katoliški družbi. BPohujšanje mora priti, a gorje pohujšlji^cu", go^ori 8Ąeta beseda. Eer je Bog neskončno pravičen in moder, zna obrniti tudi greh Ą dobro. Zloraba vere klerikalizma proĄzročuje boj Ą člo^eški družbi. Tako po^sod — tako pri nasl Elerikalizem noče priznati sedaDJega šolskega zakona, kakor smo že povedali, zatoje nam učiteljem, ki se moramo po prisegi držati tega zakona, napoTedal boj na življenje in smrt. Gorostasnega blata je nametal že na nas. Brezverska šola, brezverski učitelji, liberalna učiteljska sodrga — ti hočejo odstraniti Boga iz šole, hočejo UĄesti francoske razmere itd. — Tako je brati vedno Ą našem klerikalneni časopisju. Mi srao tarča, ki sme vanjo neovirano srteljati — tistega pa, ki je zakon sankcioniral, pustijo lepo pri miru, ker se bojijo! Sedaj vpije, da Iiberalno učiteljstĄO ne užiĄa ugleda pri narodu. Eo nam je Ąedno sistematiško jemal ugled s pisaĄo in besedo. ni čuda, da se je tupatam kaj prijelo. A glaĄnega klerikalizem Di dosegel iu ga tudi ne bo! Šolski zakon ostane Ą ĄeljaĄi, ker ni je sile, da bi ga kdo izpodkopal. Naš narod hoče imeti veliko in povsod takih prokletih šol in mnogo zaniče^anega, obreko^anega užiteljstĄa. Dosegel je, da je nekaj omahljivceĄ iz koristolovstva prestopilo v klerikalni tabor, a do poloma, kakor trdi Člankar, je še dolga in trnjeva pot. Kukavic in uskokov je med klerikalci Ąse polno, celo v ĄodstĄu stranke! Zato jih ne ženira niti kak Smrdelj! Da podpremo prejšnje trditve z dokazi, bi lahko navedli polno zgledov; povedati moramo, da jib imamo na stotioe na razpolago, te uporabimo, ko nam da člankar odgovor. Odkar je prišel klerikalizem do politiške premoči, so začele Yrste SlomškarjeĄ rasti. Temu se ne čudimo. Naše socialne razmere so jako slabe, marsikdo si misli, da naj prepričanje in šolski zakon vzarae vrag; treba je obrniti plašč po vetru, kruh in materija so poglaĄitna reč. Da bi pa ti ostali Ąsaj skromni, dela^ni in kolegialni, ue bi rekli ničesar, a čutijo se prepotentne in ošabne, dobro Yedo6, da se jim ni ničesar bati. Menda smo doĄolj j a s n o po^edali kaj mislimo o krščanstvu in krščanski odgoji. Dokazali in povedali smo tudi odkrito in jasno, da je Ąsa Slomškarija klerikalen privesek, ki pljuje Ą lastno skledo — na sedaDji šolski zakon. Ako se čutijo boljše katoličane od nas. jih pomilujemo za naivnost. Eavno tako povemo enkrat za vselej, da bodimo mi učitelji y pr^i Ąrsti učitelji in narodni odgoje^alci — politika naj bo naša stranska in zasebna zadeva. Izkušnja nas je izmodriln, da ima učiteljstvo borbo za napredek šolstĄa na Ą8ej črti, naj bodo ljudje te ali one politiške struje. Tudi o liberalizmu bi lahko povedali marsikatero pikantno. Nismo molčali tudi o tem doslej; poĄedali smo kot narodni odgojevalci tej in oni politiški struji resnico y obraz, ker naše geslo je, boriti se na Ąsej črti za narodno blagiojo, resnico in pra^ico. Eer je člankar izja^il, da je potrebno, da se enkrat načelno dogovorimo, smo odkrito poĄedali glaĄne misli o 8Ąojem prepričanju. Veselilo nas bo, ako člaDkar ovrže s stvarno polemiko in z dokazi to, kar smo rekli. Mnogo bi še lahko pisali, pa bodi za enkrat dovolj; po odgo^oru pride drugo. Torej na snidenje, krščanski mož 8 škapulirjem na prsib, s hinavščino y duši!