Štev. 264.
Posamezna »evüka 1 Dfn.
V Ljubilahi, v Četrtek 13. decembra 1923.
PoStnfna v gotovini.
■mzi
Leto I.
"	' ■ ■ ' Iktf,
BANJE

' S ' -
•1 lOf
L
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 22'-
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trs it. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Mussolinijeva
politika.
Zgodilo se ie nekaj nepričakovanega. Mussolini je zaključil zbornico in fltalija stoji bržkone pred novimi voli-jstvami. Ze dvajset let se ni pripetil po-fdiolben slučaj. Navadno se je zbornica 'zaključila in obenem razpustila in razpisale so se nove volitve. Zakaj je Mussolini ubral takšno pot in obliko, je ;v resnici težko uganiti. Če se je naveličal tega brezkrvnega parlamenta, bi kratkomalo odredil razpust in vsi bi Zvedeli, pri čem so. Talio pa. je dana še ena možnost, četudi z do majhna, da so ta zbornica morda vnovič sestane.
Splošna sodba pa ie, da je sedanji parlament zaključil svoje delovanje, ali bolje rečeno svoje nedelovanje in poki-'mavanje, zakaj preveč bi ga počastili, če bi mu prisodili čednost, ki je ni imel.
Ta zbornica je izšla iž krvavih spo-mladnih volitev leta 1921. Fašizem je tedaj razvijal najodločnejšo ofenzivo proti že umikajočemu se in umirajočemu italijanskemu boljševizmu. Po našem mnenju nima fašizem niti te zasluge, da se je »boljševizem« zrušil. Boljševizmu so bili dnevi šteti, zakaj v voditeljih proletarskih množic je manjkalo poguma pa tudi vere v revolucijo. Socijalisti so se preveč zagrizli v opozicijo in spravili množice v usodno gibanje in ko ie bilo to varano ljudstvo v nekaki predrevolucijonami ekstazi, tedaj je moralo navzdol. Fašizem je to neizogibno katastrofo socija-lizma samo pospešil, nikakor pa se ne more smatrati za njen vzrok.
Bombe, revolver, gorjača, bencin, to so bili argumenti fašistovskega volilnega gibanja. Vkljub nasiljem Pa je dobila zbornica veliko število socijalir stov, popolari pa so prišli celo ojačeni Iz volilne kampanje. Bila pa je to za delo precej neuporabna družba. Socija-listična manjšina je bila v svojo škodo prevelika. Kot načelna opozicija bi bila mogla po volji ovirati sleherno delovanje parlamenta, toda bila je po sili razmer obsojena v nedelovanje, ki se je izražalo v zelo medlem opozicijonal-nem nagajanju. Popolari so se v tej klavrni zbornici še najbolje počutili. Spretni oportunisti so znali izrabiti slabost socijalistične opozicije in brezidej-nost liberalnih skupin, da so imenitno plavali.
Med tem časom, ko se je ta pestra zbornica izčrpavala v brezplodnih debatah in spletkah, je fašizem vršil dalje svoje delo. Boljševizem je bil sicer Ubit, pač pa so ostale gmotne pridobitve delavstva, ki je bilo organizirano v strokovnih organizacijah.
In fašizem je dovršil vse delo, naloženo mu po kapitalizmu. Plače so se znižale, potem ko se je tudi sindikalna organizacija razpršila, delavstvo je prišlo skoraj povsod ob pravico, da se je smelo pogajati z delodajalci kot organizacija z organizacijo. Ko je bilo to 'delo v glavnem pri koncu, je zahteval fašizem plačilo, ki si ga je sam določil.
Mussolini je bruhnil na oficijelno politično polje z vsem impulzom častihlepnega in domišljavega človeka, ki je skoraj nepričakovano lahko dosegel ^voje najpredrznejše sanje.
In zbornica mu je ploskala, votirala fno je, kar je zahteval, sploh se je po-sazala tako prožne hrbtenice, česar ne bi bil nihče pričakoval. In če pomi-jslimo, kako prezirno je z njo postopal. Kolikokrat ji je dal občutiti svojo moč. In ta neštetokrat opljuvana zbornica je Sama sebi glasovala smrt, ko je spre-jfela Mussolinijev novi volilni red. Na-Peinik vlade je spravil ustavno sprejeti jT^lpon v svo jo miznico ter držal na va-nekatere nestrpno-otročje gospo-;> bi bdi radi odhrzali v opozicijo-nalni tabor.
Gotovo j«, da bi tudi tekom nadaljnjega zasedanja zbornica ugodila vsem zahtevam vlade, vsaj tako izgleda, toda Mussolini se je naveličal »dolgočasne« Zbornice in napravil piko prav na svoj fašistovski način.
n Morda je to napravil za to, da potolaži nekaj najbolj nestrpnih svojih Pristašev, ki si tako srčno žele poslanske časti. Toda tristo sedežev, ki mu bodo na razpolago, bo najbrže premalo za vse pretendente, ki jih je na tisoče. Kako potolažiti vse te razočarane kori-
tarje! To je vprašanje, ki ga bržkone ne bo rešil niti sam Mussolini.
Mogoče je tudi, da je Mussolini hotel pokazati opozicijonalno navdahnjenim demokratom in liberalcem, da lih ima
iz finančnega odbora.
Beograd, 12. decembra. (S) Finančni odbor se je sestal danes popoldne ob 4. uri k seji, na kateri se je začela splošna debata o proračunskih dvanajstinah za mesece januar, februar in marec 1924. Finančni minister dr. Stojadinović je otvoril debato in obrazložil potrebo po dvanajstinah, ki predvidevajo 2.033,649.357 dinarjev 60 par.
Sledila je živahna debata, ki so se je udeležili demokrati dr. Križman, So-kič in Pera Markovič, musliman Alič in zemljoradnik Lazič. V imenu jugoslo-venskega kluba je povzel besedo poslanec Pušenjak, ki očita vladi, da ni izplačala podpor invalidom. Govoril je tudi proti kuluku in proti dispozicij ske-mu fondu.
Seja finančnega odbora se jutri nadaljuje ves dan. Dopoldne bo končana splošna debata, popoldne p:a se bo začela podrobna debata. Zvečer bo skušala vlada spraviti proračunske dvanajstine pod streho, da bi tako mogel finančni minister spraviti ta zakonski predlog na dnevni red narodne skupščine že na sobotni seji.

Tajni dogovor med BoMo in Italijo.
Setizaclionalno odkritje sovražnih mahinacij proti naši kraljevini.
Bolgarska „Isreca“ Italiji	Pridom OalmaciJ©. - Italija
„prisnawa“ Bolgarski srbsko ©zemlje, JIS§t,
Beograd, 12. decembra. (Z) »Trgovinski Glasnik« prinaša na uvodnem mestu tajni dogovor, ki je bil sklenjen med Italijo in Bolgarsko o medsebojni zvezi. Ta dogovor ima osem členov in tajen dodatek, od katerega pa »Trgovinski Glasnik« objavlja samo tri člene. Stvar je prav senzacijonelne narave glede na njen značaj in tajen namen. Zato jo je treba sprejeti z največjo rezervo.
V prvem členu tajnega dogovora je rečeno, da kralj Italije in Bolgarske, drug drugemu vzajemno jamčita njune recipročne interese na Balkanu in na bližnjem vzhodu in se zavezujeta za vzajemno pomoč z vsemi svojimi silami, če bi bila katera od obeh kraljevin od ene ali več držav napadena.
Drugi člen pravi:	Visoki pogodbeni
stranki se zavežeta za vzajemno pomoč z vsemi svojimi silami za slučaj, da bi kaka balkanska sila — izvzemši obe pogodbeni stranki — poskušala anektirati ali zaposesti s svojimi četami, četudi samo začasno, katerikoli del ozemlja balkanskega polotoka, ki se nahaja pod oblastjo Grške, Albanije ali Bolgarske in bi ena ali druga pogodbena
Seja narodne skupščine.
Proračunske dvanajstine. — Zbornica sprejela konvencije z Avstrijo.
Beograd, 12. decembra. (Z) Da-' pes ob 10. uri dopoldne je predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič otvoril skupščinsko sejo. Tajnik Šijačič je prečita! zapisnik. Nato sta vojni minister in minister za pravosodje odgovarjala na kratka ustna vprašanja. Pred prehodom na dnevni red je bil skupščini naznanjen predlog finančnega ministra o proračunskih dvanajstinah za prve tri mesece prihodnjega leta. Finančni minister je za ta predlog zahteval nujnost in je večina skupščine z glasovanjem nujnost tudi priznala.
Zbornica je prešla nato na dnevni red: zakon o konvencijah z Avstrijo. Večinski poročevalec poslanec Dimitrij evič je prečita! poročilo večine in sporočil, da je avstrijska vlada konvencije že sprejela. Konvencije so osnovane na saintgermainski mirovni pogodbi in se ž njo popolnoma skladajo v vprašanju sekvestrov in terjatev. Tretja konvencija govori o izročitvi delnic bosanskih podjetij, četrta pa se tiče prenosa sedežev nacijonaliziranih družb v našo državo. Za zadnjo konvencijo smo obvezani na rok 30. septembra t. 1. Zaključni sporazumi urejajo vsa pravna vprašanja, ki izvirajo iz saintgermainske mirovne pogodbe. Poročevalec prosi skupščino, da konvencije sprejme.
Zunanji minister dr. Ninčič razloži vse koristi, ki jih bo naša država deležna po teh konvencijah, in pravi, da so konvencije povsem v skladu z dosedanjimi mirovnimi pogodbami. Tudi on prosi zbornico, da jih sprejme.
Za ministrom je govoril demokratski poslanec Josip Reisner, ki je razložil svoje stališče glede na te konvencije. Naglasil je, da so s konvencijami zapostavljene koristi Dalmacije. Besedo je dobil nato musliman Behmen, ki
je kritiziral konvencije, katere se nanašajo na Bosno, in je rekel, da oni, ki so vodili pogajanja o teh sporazumih, niso bili dobro obveščeni o stanju v Bosni in za to niso mogli pravilno zastopati koristi te dežele. Poslanec Škulj (SLS) je tudi grajal konvencije in trdil, da je kriv centralizem, če naše koristi niso dobro zavarovane. Demokrat Šu-menkovič je izjavil, da so bile konvencije nepotrebne in da so nepopolne, ker n. pr. nimajo določil o sodišču, ki naj bi reševalo spore.
Nato je bivši minister za pravosodje dr. Laza Markovič, ki je te konvencije sklepal, popravljal netočnosti v izvajanjih posameznih govornikov in dajal 'nekatera pojasnila. Zaradi nekih osebnih pojasnil sta govorila še poslanec Škulj in minister dr. Ninčič. Potem je zemljoradnik Dule Dimitrijevič prečital izjavo zemljoradnikov, iz katere se vidi, zakaj hočejo zemljoradniki glasovati proti konvencijam. Pri končnem glasovanju so bile konvencije s 111 proti 53 glasovom sprejete. Seja je bila na to ob 13.15 zaključena in prihodnja napovedana za petek ob 11. uri dopoldne z dnevnim redom:	Določitev dnevnega
reda.
Parlamentarna situacija.
Beograd, 12. decembra. (S) Poslanski klubi opozicionalnih strank streme še vedno za tem, da se ustvari opo-zicijonalni foSok. Pri glasovanju na današnji seji narodne skupščine se je pokazalo, da ima vlada za seboj 111 glasov proti 53. Zato se je pokazala pri opoziciji, posebno pa pri muslimanih tendenca, da pregovore jugoslovanski klub, naj tudi on s svoje strani skuša pridobiti radičevce za to„ da pridejo v Beograd. V klubu dr. Korošca ni opažati nobene živahnejše akcije v tem smislu.
Uradniški raton.
Beograd, 12. decembra. (Z) Na zadnji konferenci zastopnikov posameznih ministrstev, ki delajo na edinstvenem tolmačenju uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi, so bili napravljeni sled. sklepi: Visoki cerkveni dostojanstveniki (patrijarh, episkopi, škofi, rejis il ulema itd.) se ne pre-vedo po novem uradniškem zakonu, leer njihovega položaja ta zakon ne urejuje. Kar se tiče uradnikov, ki spadajo v dve ali več kategorij, je konferenca naziranja, da more biti zanjo merilo samo šolska izobrazba. Pri razvrstitvi uradnikov so skoro vse komisije naletele na velike težkoče. Uvidelo se je, da je absolutno nemogoče, razvrstiti uradnike po odstotkih, kakor to predvideva uredba, ker so uradniki istega zvanja navedeni v več skupinah. Da bi se odstranile te težkoče, se je konferenca zedinila, da se morejo napraviti nekatere izjeme in da se smejo določeni odstotki prekoračiti, vendar
v pesti Na najvišjih fašistovskih mestih vlada v zadnjem času zelo nemilostno razpoloženje proti omenjenim opozicijonaicem. Zadnje demonstracije v Milanu proti opozicijonalnim .časopisom, med katerimi se nahaja tudi »Corriere deila Sera«, nam nazorno po-kazujejo, kako nevoljni so gospodje vladne stranke na svoje nasprotnike, ki so jih že neštetokrat proglasili za mrtve in neškodljive.
tako, da nova imenovanja, ki se izvrše, ne bodo na škodo določenih odstotkov.
Zanimiva je izjava odposlanca ministrstva za notranje zadeve, ki pravi, da ima od sreskih načelnikov in pisarjev samo 15 odstot. kvalifikacijo za prevedbo. Ce bi se taki politični uradniki odstranili, bi se silno zmanjšal ves politični aparat, ker bi se ne mogla takoj izvršiti nova imenovanja. Tudi je izzvalo velike neprilike, da se namesto reduciranih uradnikov ne morejo postavljati novi, ker . ni zanje potrebnih kreditov. Posebna pažnja se je obračala temu, da se do 31. decembra kot do skrajnega roka predlože listine, s katerimi se izpriča zadostitev vojni obveznosti. Sklenjeno je bilo, da se vsak uradnik, ki ne predloži teh listin, reducira, ne glede na to', če je izpolnil pogoje za prevedbo in uvrstitev po novem uradniškem zakonu.
Budimpešta, 12. decembra. (B) Na včerajšnji konferenci madžarske skupine medparlamentarne unije je grof Appony poročal o svojem potovanju v inozemstvu. Izjavil je, da pesimistično gleda na rezultat madžarskega dela na mednarodnih konferencah. Skrajni cilj Društva narodov je, pravi Appony, pomagati Evropi in na gospodarskem polju zagotoviti pravico manjšinam ter izvesti razorožitev. Ugotovil je, da Društvo narodov žal slepo izvaja politiko zmagonosnih držav, od katerih Madžarska na svoje pritožbe ne more mnogo pričakovati
stranka smatrala, da tak čin nasprotuje njenim življenskim koristim in zadostuje za Casus belli.
S tretjim členom se pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta sklenili mir skupno in šele, ko se prej sporazumeta.
V	četrtem členu se pogodbeni stranki sporazumeta, skleniti tudi vojaško konvencijo, s katero se ima poskrbeti za vse, kar bi bilo storiti v slučaju vojne, kakor tudi vse, kar se nanaša na vojaško organizacijo, mobilizacijo, razvrstitev čet in na vrhovno poveljstvo kopne in pomorske vojske. Konvencija bi se morala skleniti takoj, da bi se moglo pripraviti in organizirati pravilno vodstvo vojne.
Po petem členu se italijanski kralj zaveže, da takoj po podpisu tega sporazuma porabi ves svoj vpliv, da se nevtralizira izvršitev mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena 27. novembra 1919. med zavezniškimi In pridruženimi državami ter med Bolgarsko, in podpisana v Neuiliyju na Seini, in da se počaka na možnost za popolno uki-njenje pogodbe.
Po šestem členu ima dogovor in k temu pripadajoča vojaška konvencija ostati v veljavi pet let od dne podpisa; če pa se obe stranki sporazumeta, tudi preko tega roka.
Sedmi člen govori o načinu sestave tega dogovora v dveh izvodih v italijanskem in bolgarskem jeziku.
' Osmi člen pravi, da ta dogovor ne sme biti objavljen ali naznanjen kaki drugi državi brez prejšnjega sporazuma med obema pogodbenima strankama. Prejšen sporazum med obema pogodbenima strankama je potreben tudi za to, da se kaka druga država sprejme v zvezo.
V	tajnem dodatku k dogovoru med Italijo in Bolgarsko o medsebojni zvezi pravi prvi člen: Če bi v Jugoslaviji Izbruhnili notranji nemiri, ki bi mogli spravljati v nevarnost narodne in življenske interese obeh pogodbenih strank ail ene od njih, se mora ona od obeh pogodbenih strank, ki pride
prva do zaključka, da je zaradi tifga potrebna oborožena akcija, z obrazloženim predlogom obrniti na drugo stranko. — Druga stranka je zavezana, da začne položaj proučevati. Če ne bi soglašala s prvo stranko, ji mora z navedbo razlogov odgovo. riti. — Če se stranki sporazumeta za oboroženo akcijo, se ta podjame dogovorno in v vsem ozirajoč se na čustva solidarnosti in skupnega interesa. Če pa se v nasprotnem slučaju samo ena od pogodbenih strank odloči za akcijo, jo podjame samo na svoj riziko, toda druga stranka se zaveje, da ostane prijateljsko nevtralna, da pa začne takoj z mobilizacijo v mejah, ki jih predvideva vojaška konvencija, in z vsemi silami podpre svojega zaveznika v slučaju, če bi še kaka druga sila stopila na stran kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V drugem členu dodatka je določeno; Vsa teritorijalna povečanja, ki bi se dosegla, bi se razdelila na sledeči osnovi: Bolgarska prizna Italiji pravico na ozemljih Slovenije, hrvatskega Primorja, Dalmacije in jadranskih otokov, kakor tudi protektorat nad Albanijo in Črno goro. Italija priznava Bolgarski vse ozemlje do Morave in Vardarja, kakor tudi Skoplje, Prilep in Bitoli z vsem njihovim sedanjim upravnim področjem. Kar se tiče ostalega ozemlja, zlasti onega, kj tvori pokraino sedanje stare Srbije, se bo o njih odločalo o priliki zaključitve miru.
Tretji člen dodatka pravi: Da se doseže cilj, ki ga ima pred očmi ta dogovor in njegov dodatek, se kralj Italije in kralj Bolgarske zavežeta, da bosta delala na to, da se zagotovi tudi sodelovanje Albanije, Madžarske in Romunije. Kar se tiče Romunije, se Italija zaveže uporabiti ves svoj upliv, da od nje doseže odstop ozemlja, ki je bilo Bolgarski odvzeto z bukareškim in neuillyskim mirom. Bolgarska se v tem slučaju s svoje strani zaveže, da se odreče timoškega in krajinskega okrožja v korisl Romunije, ako bi se Romunija ne zadovoljila z delom Banata, ki pripada sedaj kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Politična situacija v Angliji.
Baidwinov kabinet ostane do parlamentarnega zasedanja.
London, 12. decembra. (D) Vlada je izdala sinoči uradni komunike o situaciji z ozirom na izid volitev. Baidwinov kabinet je enoglasno sklenil, da je njegova ustavna dolžnost predstaviti se čimpreje parlamentu. Seje se nista udeležila lord Robert Cecil in lord Salisbury.
London, 12. dec. (D) Ministrski predsednik Baldwin je sklical zasedanje parlamenta za 8. januar.
Pariz, 12. decembra. (B) Iz Londona javljajo, da je osrednji urad konservativne stranke izjavil, da ostame kabinet na vladi tako dolgo, dokler ne bo prisiljen dati ostavko. Sodi se, da pride v šestih mesecih do novih volitev.
Pariz, 12. decembra. (B) Iz Londona javljajo: Unijomistični krogi mislijo, da bo mogla vlada ostati še nekaj časa; toda v šestih do dvanajstih mesecih bo moralo priti do novih volitev.
Druga carinika konferenca v Mariboru
Maribor, 12. decembra. (M) V prostorih državne trgovske šole v Mariboru se je vršila danes druga carinska konferenca, katere so se poleg carinskega urad-ništva udeležili zastopniki trgovstva, industrije in špedicije v precejšnjem številu.
Uvodoma je carinski nadzornik gosp, Cvitkovič izjavil, da carinski uradniki tako dolgo nočejo razpravljati z gospodarskimi krogi, dokler g. W e i x 1 ne prekliče žalitev, ki jih je izustil na zadnji konferenci. Radi teh žalitev so carinski uradniki odposlali posebno vlogo g. Weixlu, na katero pa doslej še niso prejeli odgovora. Medtem došli predsednik Trgovskega gremija g. W e i x 1 je izjavil, da predmetne vloge do danes ni prejel in zato nanjo tudi ne more odgovoriti. Na predlog g. D ž a_-monje se bo o stvari razpravljalo na prihodnji carinski konferenci. Nato je prešla konferenca na dnevni red.
S strani gospodarskih krogov^ je bilo na predsedstvo konference vloženih 19 vprašanj, o katerih se je na današnji konferenci vršila razprava. Prvo vlogo je vložil tovarnar g. Wögerer v zadevi pospešitve odpreme pokvarljivega kosovnega blaga njegove stroke (mesni izdelki, klobase itd.). Ker ni bil navzoč zastopnik tvrdke, da bi dal pojasnila na nekatere nejasnosti v vlogi, se je zadeva odgodila do prihodnje konference.
Carinski posrednik g. Adam Marič je vložil več vlog, med temi prvo o zadevi izročanja blaga v slučaja tarifnih sporov. Dogajajo se namreč slučaji, da leži blago pri tarifnih sporih do rešitve po generalni direkciji carin po deset in še več dni na carinarnici, vsled česar nastajajo stranki ogromni stroški, posebno na ležarini, ki znaša od vagona _ dnevno 900 dinarjev. Po obširnejši debati je bila sprejeta po carinskem nadzorniku g. Cvitkoviču predlagana izprememba dotične točke pravilnika, da naj se v takem slučaju blago izroči stranki, da pa mora ta založiti diferenco med minimalno in maksimalno tarifo.
V zvezi s tem se je nadalje razprav-Ijafo tudi o vprašanju uverenj in je bil Prechog g. Džamonje, da naj se v slučajih, ko se stranka ne more izkazati z originalnim uverenjem, smatra kot dokument originalni tovorni list.
Oba predloga se predložita generalni direkciji carin v odobrenje
Nadalje je stavil g. Marič vprašanje v zadevi pooblastil pri preveč plačani carini in davkih, zlasti za vzorčno blago inozemskih potnikov. Po tozadevnih določilih, ki pa niso popolnoma jasna, carinskim posrednikom niso potrebna pooblastila strank. Tozadevno vprašanje se predloži generalni direkciji carin v odločitev.
G. M a r i č je potem tudi predložil vprašanje glede izvoznega in uvoznega roka za vzorčno blago, ker so zadevne novfe odredbe nejasne Jn nepopolne. Tudi v tem pogledu bo odločila generalna direkcija carin. Istotako je nejasna določba carinskega zakona oziroma naknadnih izpremertib glede izvoza polfabrikatov in iz njih izdelanega blaga. Tudi to vprašanje se predloži v odločitev generalni direkciji carin.
O ostalih vprašanjih, ki se na današnji konferenci niso rešila, se bo razpravljalo prihodnjič. Iz trgovskih krogov so bila stavljena še razna druga vprašanja, ki so se vzela na zapisnik in se bo o njih razpravljalo o kasnejših prilikah.
Na današnji konferenci je bilo opažati že velik napredek. Debate so bile stvarne in je konferenca zaradi tega imela lep uspeh. Ako se bodo konference v tej smeri nadaljevale, je pričakovati v doglednem času znatnega omiljenja dosedanjega ne-sporazumevanja, ki je otežkočalo razmerje med carinarnicami in gospodarskimi krogi.
Romunija prepovedala obmejni promet.
Beograd, 12. decembra. (Z) Romunske oblasti so nenadoma prepovedale ves dosedanji obmejni promet in na ta način povzročile veliko zmedo pri našem obmejnem prebivalstvu. Posebno dvolastniki so v zelo neugodnem položaju.
prireditve.
V Ljubljani:	1
Drama: »Nju«. Izv.
Opera: »Gosposvetski sen«. Red A
Kino Matica: »Dan plačila«.
Kino Ideal: »Hči cunjarjev«.
Kino Tivoli: »Lya Mara«.
Kino Ljublj. dvor: »Mala samaritanka«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marijinem trau in Kurah -m Gosposvetski aesti.
Nemška ofenziva.
Posoli!© Madžarski.
ZaHnJe cfn! vlada v naših maribor-«Mh narodnih krosih, in to brez .ozira na strankarsko prepričanje, velika razburjenost. Naši nemški politiki in kapitalisti pripravljajo novo ofenzivo proti sJovensk. Mariboru in slovenskemu severu, sploh. Strah, ki je prevzel peščico spodnještajerskih Nemcev po razpadu nekdanje Avstrije, je polago* ma shlapel, shlapela pa je tudi nada, da bo ta ali oni svetovni dogodek kar sam od sebe razbil našo jugoslovensko skupnost in združil naše severno ozemlje zopet z Avstrijo. Po dolgih petih letih praznih nad so pričeli spoznavati položaj, v katerem se nahajajo, tako, kakor je v resnici, in zato hočejo temu po_ ložaju primerno in odgovarjajoče urediti tudi“ svoje mišljenje in delovanje. Nemci se prav dobro zavedajo, da bi se naše nasilno ponemčeno ali vsaj po-nemčurjeno mesto z okolico in vsem upravnim ozemljem v eni ali najkasneje v dveh generacijah zopet popolnoma otreslo nemškega vpliva in nekdanjih avstrijskih spominov, če bi ne bilo sile, ki bi ta naraven razvoj ovirala in vzdrževala stare vplive in spomine. Take proti naravnemu razvoju delujoče sile naši Nemci doslej niso imeli. Res je, da so posamezniki skušali v podrobnem delu storiti vse, kar je bilo mogoče, to pa ni zadostovalo. Brez do skrajnih podrobnosti organizirane in dobro financirane akcije vspeh ni mogoč.
Prvi poizkus organiziranega nemškega nastopa pri nas so bile letošnje spomladanske volitve v narodno skupščino, pri katerih so Nemci proti vsakemu pričakovanju dobili nad 6000 glasov in s tem mandat. Nad polovico glasov za Schauerjevo listo so oddali nezavedni Slovenci, nemčurji, in to je dalo Nemcem novega poguma. Nezaveden slovenski dement se da še vedno, tudi v lastni državi, izrabljati v tuje, nemške namene. Na tem temelju so sklepih Nemci graditi dalje. Nemška stranka* ki je bila pred volitvami še šibka, ker si marsikateri nemčur ni upal javno pristopiti, se je v zadnjih mesecih močno okrepila in dela danes s polno paro. Ne kriči in ne rogovili, kakor naše stranke, zato pa bolj dela, dela tiho in vztrajno, od človeka do človeka, in znana so nam mnoga imena ljudi slovenskega pokoljenja in tudi slovenske začetne vzgoje, M so danes prvi člani te nemške stranke. Odpadni-štvo pričenja zopet cvesti, kakor je cvelo v avstrijskih časih. Ves ta ugoden položaj pa sili Nemce do še novega, še bolj intenzivnega dela in ker potrebuje to delo tudi dobrega časopisja in mnogo denarja, so sedaj sklenili osnovati v Mariboru svojo lastno tiskamo itn banko.
Te dni so dobili naši mariborski Nemci od. Schauer ja iz Beograda nalog, naj vložijo takoj prošnjo za tiskarsko koncesijo in sicer naj jo vlože taki Nemci, ki politično niso eksponirani, da ne bi izgledalo takoj, kaj nameravajo. Prostori za novo nemško banko pa so tudi že določeni. Z novim letom se mora izseliti podružnica »Jadranske banke« iz dosedanjih prostorov v Sriier-baumovi hiši na Grajskem trgu, ker
Maribor, 10. decembra.
pride vanje nova podružnica »Wiener Bank-Vereina«, ki bo fundirana izključno z denarjem tukajšnjih nemških velekapitalistov Scherbauma, Franza, Berga itd. Namen banke bo, združevati ves nemški kapital v Mariboru in na Štajerskem, financirati osnovanje nemške tiskarne in listov ter sploh nemških gospodarskih podjetij, kakor tudi vzdrževati nemško nacijonalno in politično agitacijo. Noto, tiskarna bo izdajala strogo nemško nacijonalno pisan dnev-nik, dalje nemški tednik za deželo in bo oskrbovala s tiskovinami vsa nemška podjetja. Načrt je dobro zasnovan, zelo obsežen in dalekosežen in pomenja v pravem pomenu besede novo nemško ofenzivo proti slovenskemu Mariboru in našemu severu. *
Nemci hočejo torej znova .naskočiti naše ljudstvo, organizirati hočejo znova nemškutarstvo, bojkotirati znova slovenski tisk in slovenske tiskarne, slovenske banke in slovenska gospodarska podjetja. Kaj pomeni vse to, ve samo oni, ki pozna nemško gospodarsko moč v Mariboru in sploh na Štajerskem. V nemških rokah je skoro vsa večja in večinoma tudi manjša industrija, v nemških rokah je vsa večja trgovina in obrt. Naše banke in tiskarne bodo morale likvidirati, če se to zgodi, ali pa vsaj žalostno životariti, slovenska industrija, trgovina in obrt ne bo mogla odoleti nemški močno finančno fundirani konkurenci. Spričo tega ni nič čudnega, če se naši narodni krogi razburjajo in protestirajo. Nevarnost nove nemške ofenzive se zrcali prav posebno v dejstvu, da so se v tem trenutku našle vse naše stranke v skupni fronti proti Nemcem in sklenile v soboto skupen protest proti nemškim nakanam. Spomenico, ki je bila odposlana na merodajna mesta, so podpisale vse stranke od NRS do SSJ. Ostro protestno resolucijo so sprejeli tudi na-cijonalisti na sobotnem zborovanju v Narodnem domu. Bati se je, da bo prišlo v našem Mariboru še do ostrih narodnih bojev, če bodo Nemci trdovratno vstrajali na svojih namerah, znova obuditi z osvobojenjem strto odpadništvo. Dolžnost merodajne Oblasti je, da to prepreči in vpošteva upravičene zahteve našega ljudstva.
* Kakor nam poročajo z druge strani, nameravajo Nemci zaenkrat odkupiti »Marburger Zeitung«. Tozadevno so se že vršili razgovori, ki pa baje niso dovedli do pozitivnega rezultata. »Marburger Ztg.«, ki le sedaj last mariborskih slovenskih demokratov, je pričela zadnje čase pisati naravnost nemškonacijonaliTO. Tudi se čuje, da skušajo dobiti Nemci slovenske novinarje za svoj list, česar pa ne moremo verjeti, ker smo prepričani, da ni med slovenskimi novinarji nobenega, ki bi se spozabil tako globoko.
iz boilieviške Husšie.
Bolezen Trockega
se poslabšuje. Zdravniki menijo, da ima Trockij raka. Najnovejša poročila pa pravijo, da je Trockij zbolel za zastrupljenjem.
Brezposelnost.
V Petrogradu je od 700.000 prebivalcev 130.000 brezposelnih. Zlasti žalosten pa je položaj inteligence, ki nikakor ne more do kruha.
Q. Louis Eisenmanp, profesor na Sorbonni v Parizu, specialist za srednjeevropske razmere, je priobčil ta članek, ki ga prinašamo v izvlečku, v reviji »L’ E u r o p e Nou-v e 11 e«, v kateri je za časa koroškega plebiscita napisal tudi članek za našo Koroško.
V	zasedanju, ki se je začelo 10. t. m. v Parizu, se bo svet Društva narodov bavil med drugim tudi z madžarskim posojilom.
Madžarska se predstavlja pred Društvom narodov pod istimi pogoji, kot se je svojčas Avstrija: kot država, ki so lo uničile vojna in povojne razmere, kateri so odvzeli več kot dve tretjini njenega ozemlja, najbogatejše kraje in rezervoarje sirovin njenih glavnih industrij, kakor tudi njih odjemalce), kot država, katere trgovina je paralizirana vsled zmanjšanja proizvajanja, možnosti nakupovanja in poloma valute, ki je izgubila 4000 odstotkov svoje vrednosti, iz česar sledi zelo težka socijalna kriza, gospodarski polom, brezdelmost, premajhne mezde, revščina uradnikov in rentirjev.
V	resnici pa je med današnjo Madžarsko in včerajšnjo Avstrijo ogromna razlika. Vzemimo samo glavno stvar: Avstrija je bila s svojo vodeno glavo vendarle industrijska država in kriza se je tikala predvsem delavskega prebivalstva), ki so ga bile zbegale ekstremne ideje. Madžarska je pa čisto poljedelska država in možnost produkcije je pri njej ostala zelo velika, in če bi krepko razvijala to bogastvo, bi mogla izpolnjevati vse svoje obveznosti, njeno kmetsko prebivalstvo pa tudi ni dovzetno za boljševiške ideje, kot v interesu stvari Madžari javljajo, in to je tem manj nevarno v času, ko Moskva postaja vedno bolj buržujska.
Madžarska vlada je zahtevala posojilo 600 milijonov zlatih kron. Izvedenci so pa izjavili, da 250 milijonov popolnoma zadostuje. Za to vsoto bi bilo treba približno 25 milijonov na leto za odplačevanje. S pomočjo glavnih dohodkov — carine, tobaka, soli, sladkorja — bi se dobilo letno 25 do 30 milijonov, brezdvomno pa, če se enkrat valuta stabilizira, 40 do 50 milijonov, ko preide gospodarsko življenje spet v redni tir.
Upanje, da se v kratkem času upo-stavi proračunsko ravnovesje, je povsem upravičeno, če se pomisli, da se je davčno breme, ki ga nosi vsak madžarski državljan, zmanjšalo za več kot polovico:	pred vojno je bilo 60
zlatih kron, a danes samo 27. Cim bolj bodo upostavili red in svobodo v narodnem gospodarstvu, tem bolj se bo dalo to število zvišati, ne da bi radi tega trpela produkcija in trgovina, na dvojno tedanjo mero. Finančna in gospodarska bodočnost Madžarske zavisi edino od pameti vladajočih krogov.
Avstrijsko posojilo bi se ne bilo moglo udejstviti brez garancije drugih držav. Ker pa položaj Madžarske ni tako brezupen kot je bil avstrijski, zato je ureditev obnove mnogo lažja. Zato pa tudi ni predvidena nobena garancija tujih držav za madžarsko posojilo. Zato bo pa tudi kontrola drugačna.
Društvo narodov bo moralo poslati v Budimpešto glavnega komisarja, ki bo imel isto oblast kot na Dunaju gospod Zimmermann.
Madžarska vlada je v začetku imela sladke sanje* da je ne bo nihče kontroliral. To je bila pa velika naivnost. V dejstvu je kontrola iz čisto finančnega vidika politično sredstvo. Ce se tudi kontrolor ne vmešava v notranje zadeve države, ima vendar pravico, izreči svoj veto pri nepotrebnih izdatkih ali pa pri izdatkih, ki nasprotujejo mednarodnim pogodbam — pri armadi in propagandi — in moral bo uspešno paziti in uplivati na razmerje Madžarske do sosednjih držav. Ce sprejme Madžarska posojilo, sprejme tudi kontrolo, in če se podvrže kontroli, se zaveže, usmeriti vso svojo politiko in predvsem odnošaje do sosedov, v smislu mirovnih pogodb iz 1. 1919 in 1920. Saj so že izvedenci spoznali in se izjavili, da zavisi od tega njen dvig in njen procvit.
Naglo se bo videlo, ali zasluži sedanji madžarski režim moralno podporo, ki so mu jo dali, ali so ga skušnje izučile, da ne sme zasledovati politiko strasti. Ce bi pa Madžarska varala zaupanje, ki se stavi vanjo, bi le sama imela škodo od tega: njena konsolidacija bi se zavlekla in začela bi se nova kriza, ki bi ji brezdvomno sledil poskus reakcije in revanše. Sicer pa bodisi, da se poskus obnove Madžarske na ta način ponesreči, ali pa se nasprotno tako mimo in srečno razvije kot v Avstriji, bo končna rešitev ogrskega problema bodisi povspešena, bodisi zakasnjena, nikakor pa odgodena za vedno: ta rešitev je silno potrebna in v enem kot v drugem slučaju je to zmaga čisto demokratskega in republikanskega režima v Madžarski.
Oboroževanje Italije.
Italija je imela koncem svetovne vojne 5000 aeroplanov in hidropianov. Po vojni je bil ta zračno-vojni materijal demontiran, tako da je obdržala Italija samo 100 aeroplanov in hidropianov z 12 oficirji.
Ko pa se je polastil vlade Mussolini, je začel zopet skrbeti za zračno oboroževanje Italije, ki ima sedaj že 1500 edinie zračne flotilje, ki pa jo bo v kratkem pomnožila na 3500 edinie.
Ni dvoma, da velja to italijansko oboroževanje nam. To naj bi bil glasen me-mento vsem onim, ki z razdiralno obstrukcijo pospešujejo in podpirajo italijanske im-perijalistične načrte!
Zapiski.
»MORGEN« IN MORGENOVICI.
V Zagrebu izhaja nemški list »Der Morgen«, kar bi se po naše reklo »Jutro«. Ta »Morgen« piše o naši državi in o naših razmerah v takem tonu, da je postala nanj pozorna naša javnost. Beograjski »Balkan« pravi pod gornjim naslovom o tem »Mor-gen«-u, da so se zbrali okrog njega sami pritepenci in podaniki tuje države, ki so našli med Hrvati gostoljubje in podporo. Posebno eden izmed njih, znan Žid, govoriči tako, kakor da bi on ustvarjal našo državo in kakor da ima velike zasluge zanjo. V resnici pa je njegova prošlost tako temna, da bi se moral že zdavnaj pokriti z ušesi, če bi imel samo malo časti in poštenja in če bi bilo v Zagrebu le malo patrijotizma in uvidevnosti. Pošteni svet se zgraža in čudi taki drznosti tujčevih hlapcev in črno-žol-tih ljudi...
Iz prosvetnep življenja.
— Slavnostna predstava v Narodnem gledališču v Ljubljani. V nedeljo dne 16. t. m. na predvečer rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Aleksandra I. se vrši v opernem gledališču slavnostna predstava. Pri tej priliki se poje izvirna in morda najbolj priljubljena opera »Gorenjski slavček«, ki je tekom lanske sezone, ko se je po dolgem presledku na novo vprizorila, doživela 19 Predstav. Nedeljska slavnostna vprizoritev »Gorenjskega slavčka« je 22. predstava in gledališka uprava si je baš izvirno narodno opero izbrala, da proslavi enega največjih narodnih in državnih praznikov v kraljevini. Vlogo Marinke poje gna Zikova, Janka g. Šimenc, Chansonetta g. Levar, ostale vloge so v rokah ge. Lewandovske, gne. Sfiligojeve ter gg. Debevca, Mohoriča, Perka, Sublja in Zupana. Opero dirigira g. Jeraj, režira g. Šest. Vstopnice za to slavnostno predstavo se dobivajo od danes naprej pri dnevni gledališki blagajni, cene pa so znižane. Vsled te slavnostne predstave odpade za nedeljo napovedana operna predstava »Tosca« ter se ista poje nedeljo pozneje z g. Popovom v vlogi Scarpije.
— Ljubljanska drama. V četrtek dne 13. t. m. je v drami premijera znamenitega ruskega pisatelja Dimova tragikomedija »Nju«. V glavnih vlogah nastopijo ga. Ša-ričeva, g. Putjata in g. Rogoz. Režira &■ Putjata. — Začetek ob 8. url zvečer.
— Uvod k umevanju umetnosti. Kurz, ki ga priredi Umetnostno zgodovinsko društvo, se prične v soboto dne 15. dec. ob •18. uri v zbornični dvorani univerze in bo Imel naslednji spored:
15. dec. 1923, dr. Izidor Cankar: Snov v umetnosti. (Snovna in brezsnovna umetnost — Simbolizem in realizem. — Snovi novodobne umetnosti.)
22. dec. 1923, dr. Fr. Stele: Vsebina v umetnosti. (Estetska vsebina arhitekture. _ Bazilika. — Romanika. — Gotika. — Renesansa. — Barok.)
5. jan. 1924, dr. Voj. Mole: Vsebina v umetnosti. (Vsebina-slikarstva in plastike. _ jsta snov in razna vsebina.)
i. 1924, dr. Voj. Molž: Narava v (Umetnostno osvajanje narave. :o telo. — Krajina. — Prostor. —
19. jan. 1924, dr. Fr. Stele: Umetnost v naravi. (Abstrakcije srednjega veka. — Idealizem visoke renesanse. — Baročni pa-tos in mistika. — Sodobna umetnost.)
26. jan. 1924, dr. Izid. Cankar: Kompozicija. (Srednji vek. — Renesansa. — Veliki stil. — Barok.)
9. febr. 1924, dr. Fr. Mesesnel: Plastični in slikoviti stil. (Slikarstvo. — Plastika. — Arhitektura.)
16. febr. 1924, dr. Fr. Stelž: Enotnost stila raznih istodobnih umetnostnih panog.
15. marca 1924, dr. Voj. Mole: Zmisel proučavanja umetnosti. (Enotnost stila in kulturnega stanja dobe. — Umetnost kot izraz življenjskega nazora.)
22. marca 1924, dr. Fr. Mesesnel: Naše razmerje do umetnosti.
Vstopnice za ves kurz po 100 Din za nečlane in 60 Din za člane društva pri Novi založbi in Tiskovni zadrugi. Posamezne vstopnice po 12 (za člane 10) Din pri vstopu.
— Emil Adamič: Pet ženskih dvospevov s sremljevanjem klavirja. Besedilo Cvetka Golarja »Iz bosanskega perivoja«. Izdalo in založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Cena partituri 25 Din. Pač lepo darilo društvom, ki imajo ženski zbor in pianistinjo, kajti pesmi so gibke, melodijozne, kanonično pretkane in vendar razven zadnje razmeroma lahke, Pa tudi hvaležne za izvajanje in bodo vzpo-red koncerta prijetno posvežile. Društvom jih zelo priporočamo. Naročajo se pri »Ljubljanskem Zvonu«, ki prodaja obenem lično in razločno litografirane glasove (sopran in alt skupaj).
— Emil Adamič: 16 jugoslovanskih narodnih pesmi I. del. Moški zbori. II. del. Mešani zbori. Izdala in natisnila Zvezna tiskarna v Ljubljani. 16 srbskih, hrvaških in slovenskih narodnih pesmi, umetno prirejenih za koncert, brez predpisov takta in dinamičnih znamenj. Skladatelj namenoma daje pevovodji možnost samosvoje interpretacije. Nekoliko ambicije in malo truda, pa bojio te pesmi povsod dosegle lep uspeh. Naši zbori — Ce nočejo zaostati za srbskimi in hrvaškimi, ki izvajajo mnogo težje stvari kot mi — morajo enkrat iz okostenelosti. Treba, da streme više in študirajo tudi skladbe, ki zahtevajo izurjene pevce in pevke. Adamič jim jih nudi, naj segajo po njih. Partiture 16 jugosl. narodnih pesmi razpošilja »Zvezna knjigarna« v Ljubljani, ki dovoli pri večjem naročilu Znaten popust
Mariborsko gBedališče
Puccini »La Bohčme«.
Gotovo največji uspeh med vsemi glasbenimi gledališkimi deli v Mariboru je dosegla Puccinijeva štiridejanska opera »La Boheme«, ki se je igrala te dni v našem Narodnem gledališču. Premijera te lepe opere se je vršila v četrtek, dne 29. novembra in je uspela prav dobro, kakor tudi vse reprize. Ta, sijajnih melodij in bogato-barvnega orkestralnega kolorita polna opera spada gotovo med najlepša dela novejše italijanske operne smeri, katere začetnik in vstvaritelj je bil veliki Giuseppe Verdi. Mnenja, da je uplivala Wagnerjeva umetnost na poznejša Verdijeva dela (Aida, Otelio, Fallstaff, Requiem) ter na dela njegovih naslednikov (Puccinija, Ma-scagnia, Leoncavalla), niso pravilna, ker med Wagnerjem ter Verdijem in njegovimi nasledniki obstoja velika razlika. Pri Wag-nerju sta (v poznejših delih) v prvi vrsti deklamatorično petje in orkester nosilca muzikalične, tematike, pri Verdiju in njegovih naslednikih pa je ravno obratno v prvi vrsti pevski glas nosilec melodične linije (cantilene), med tem ko le orkester le izpopolnjevalno sredstvo. V tem stilu je zgrajena tudi »La Boheme«. Pevski glas je v njej najplemenitejši in najvažnejši instrument. Kako krasne so n. pr. melodije v prvem dejanju: andante lento (Rudolf: »V (ej ubožni. sobi...«), duett largo sostenuto (Rudolf, Mimi), s katerim dejanje končuje, ali pa v drugem dejanju karakteristični kor: valse lento in ensemble solistov! Zadnji ensemble . (kor in soli) je naša režija, vsekakor radi tehničnih težkoč pri Izvajanju, žaiibog izpustila.
V tretjem dejanju so omembe vredni široko zasnovani melos sostenuto molto in zelo interesanten zaključni kvartet, v četrtem dejanju pa andantino mosso (Rudolf, Marcel: »O, ljubica...«), Mimine in Rudolfove cantilene in nad vse romantičen konec. Vseh melodij in vseh motivov, katerih v partituri takorekoč kar mrgoli, skoro sploh ni mogoče našteti. Omenil sem le glavne točke. Naši sedanji modernisti bi iz motivnega materijah »Boheme« napravili gotovo lahko najmanj tri velike opere. In v bogati melodiki tega dela leži skrivnost njegovega učinkovanja, kajti melodika — glavni element muzike — se ne da nadomestiti z nobeno še tako rafinirano harmo-
nično, ritmično ali orkestralno kombinacijo; dela z močno melodiko žive, so trajna, do-čim so skladbe brez izrazite in originalne melodične linije v muzikalni literaturi le trenutni pojavi.
Vprizoritev opere pomenja višek uspeha našega mariborskega odra. Glavno zaslugo na uspehu ima gotovo neutrudni in spretni dirigent, ravnatelj Andro Mitrovič, kajti delo, ki ga on vzame v roke, gotovo ne propade. Ravno tako pa se odlikujejo tudi vsi zastopniki in zastopnice glavnih in tudi manjših vlog, posebno ga. Ančica Mitrovičeva, gna. Vladimirovna, gost g. Skri-vanič (ravnateljstvu bi priporočali, da ga stalno pridobi za našo opero), muzikalično spretni g. Govorov, močni bas-baritonist g. Stagljar, elegantni predstavljalec g. Nr-valek, vsesplošno pridni g. Rasberger, g. Skrbinšek, pa tudi kor in orkester.
Na tem mestu je treba tudi omeniti, da pripada nemajhna zasluga na splošnem uspehu tudi g. vojaškemu kapelniku Her-p°gu, ki je z marljivim in neumornim delom tako izvežbal orkester, da zmore tudi najtežje naloge.
Muzikalična sigurnost in eksaktnost, ki le premagala obilo težkoč, kakor tudi miselno pravilno prednašanje, in skrbna vprizoritev so doprinesle do popolnega uspeha., ki se je izražal doslej pri vsaki predstavi tudi v aplavzu publike, ki je opetovano poklicala pred zastor posamezne soliste, kakor tudi samega dirigenta. Po uspeli vpri-zorltvi »Boheme« gledamo z zaupanjem tudi v bodočnost in pričakujemo z veseljem nadaljnih opernih premijer v tej sezoni. ime ravnatelja opere, g. Mitroviča, nam daje poroštvo, da ne bomo razočarani. Obisk pa je bil tako pri premijeri kakor tudi pri reprizah izredno dober. E. B.
— V mariborski drami je igrala pri nedeljski predstavi »Hasanaginice« gdč. Tončka Kovačičeva iz Ljubljane. Merodajne osebe pri gledališču in med kritiki sp se izrazile zelo povoljno o njeni igri. — Gdč. Kovačičeva bo igrala tudi vlogo Vje-ročke v »Jesenskih goslih«.
Širite
Jutranje Novosti1.
Pred novim preganjanjem na Primorskem.
Trst, 12. dec.
Duh nasilja gre zopet po deželi. Razpis novih volitev prinese bržkone dobo grdih dni. Posebno pa naši kraji bodo morali občutiti liberalnost režima gorjače in revolverja. Krvava nedelja iz maja 1. 1921 nam je še dobro v spominu.
Vkljub vsemu terorju se nam je posrečilo izbrati 5 poslancev, brez nasilja bi jih bilo gotovo devet; po novem volilnem redu pa utegnemo dobiti enega, kvečjemu dva, če pojde »po sreči« seveda. Po sreči se pravi, če nas bo fašizem pustil voliti.
Na obzorju pa so kaj slaba znamenja. Znana Vam je gonja proti gorižke-mu knezoškofu Sedeju. Fašisti hočejo proč z njim in koliko časa se bo mogel ali hotel Vatikan upirati tej struji, ki je vsemogočna, bomo bržkone kmalu dognali. Goričan Fogar, ki je že imenovan za škofa v Trstu, je še vedno v Gorici. Vse se zdi, da je tudi njemu pot v Trst zabranjena. Vladno časopisje uprizarja silovito gonjo proti obema, kaj pa se godi za temi javnimi napadiv pa nam ostane skrito, toda posledice se bodo kmalu pokazale.
Dogodki v Lipi, kjer so baje Slovenci zažgali trikoloro in kraljevo sliko, in pa v Lokvah, kjer so baje pretepli neko italijansko učiteljico, so taka pred-znamenja. Gospodje fašisti rabijo pač povodov za to, da morejo postopati z nami kot Turki s krščansko rajo. Kolika podobnost med usodo one raje in nami. Razumemo* da išče Italija zaveznika v Turčiji.
In mi, ki dobro poznamo vso hudobijo, hinavščino in zavratnost te gospode, se po pravici bojimc* da nastopijo še hujši časi za naše trpinčeno ljudstvo. Bližajoče se volitve v državno zbornico nas navdajajo z grenkim občutkom, kakor pred bližajočim se neurjem.	Primorski.
Gospodarstvo.
X Trgovska In obrtniška zbornica r
Ljubljani ima v četrtek dne 20. decembra 19?3 ob 9. uri dopoldne v zborničnih oro-storih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva; 2. vprašanje obdavčenja in omejitve krošnjar-stva; 3. Zbornični proračun za 1. 1924; 4. Poročilo o važnejših zborničnih akcijah na finančnem polju; 5. Poročilo o akcijah zbornice v prometnih zadevah; 6. Tajna seja.
X Za velesejem v Lipskem. Naša pooblaščena trgovinska agencija v Lipskem namerava začeti akcijo za čim uspešnejše sodelovanje naših gospodarskih krogov na tukajšnjih mednarodnih velesejmih ter daje na zahtevo interesentom vse potrebne informacije. Naslov agencije je: Leipzig — Friedrich Liszt-Strasse 4.
X Prodaja napisnih tabel in grbov iz litega železa. Pri oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Ljubljani, Stari trg št. 34, se bo dne 27. decembra 1923 ob 10. uri potom javne licitacije prodalo okoli 100 komadov napisnih tabel razne velikosti in nekoliko grbov (orlov) iz litega železa.
X Dobava govejega mesa, svinjsko masti, nsnia in drv. Pri ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru se bo vršila dne 27. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede približno 12.000 kg govejega mesa, dne 28. decembra t. 1. glede dobave 4000 kg svinjske masti in 200 m3 drv ter dne 29. decembra t. 1. glede dobave raznega usnja za izdelovanje čevljev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava bencina za motorje. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 21. decembra t. 1. druga ofertalna licitacija glede dobave 30 ton bencina za motorje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava sesalk In drugega gasilskega orodja. V pisarni ekonomskega oddelka za 'mornarico ministrstva vojne in mornarice v Zemunu se ima vršiti dne 4. januarja 1924 ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija za dobavo sesalk. cevi, posod in drugega gasilskega orodja.
X Dobava vodomernega stekla. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. decembra 1.1. ofertalna licitacija glede dobave vodomernega stekla.
X Dobava orodja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega orodja.
X Dobava požarnega orodja in oprave za razna skladišča tobaka in tobačne tovarne v Sarajevu. Uprava državnih monopolov kraljevine SHS v Beogradu razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo požarnega orodja in požarne oprave za razna skladišča tobaka in za tobačno tovarno v Sarajevu. Licitacija se. ima vršiti dne 12. januarja 1924 ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beograr du, kjer se sprejemajo do navedenega časa tudi vse ponudbe.
X Prodaja lesa. Pri direkciji šum v Zagrebu se bo vršila dne 21. decembra t 1. dražba približno 178.790 m3 hrastovega in 62.067 m3 kostanjevega lesa na panju.
X Dobava gradbenega lesa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršfla dne 21. decembra t. 1. ponovna licitacija glede dobave gradbenega lesa.
Predmetni oglasi so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Prodaja neporabnlh pritiklin za vojaške obleke. V pisarni uprave 2. zavoda za izdelovanje vojaške obleke v Sarajevu se ima vršiti dne 31. decembra 1923 ob 11. uri dopoldne prva javna ustmena licitacija za prodajo 2911 parov gamaš iz sukna avstrijskega porekla, nadalje 24.990 komadov avstrijskih čepic iz sukna, 3840 komadov plošč iz kartona in kožnih odpadkov od podplatov v teži 1,404.930 kg. Pogoje kakor tudi navedeni materijal si morejo ogledati interesenti vsak delavnik v skladišču gori Imenovanega zavoda,
Dnevn© novosti.
Barje je pod vodo. Ljudje so preplašeni, zbegani, premočeni in premraženi. Nekateri so brez živil, drugi brez kurjave, vsi pa potrebni pomoči. Iz nenadnega jezera mole hiše med hišami se zibljejo po vodi čolni in splavi, napravljeni za silo. Ljubljana gleda vse to in hoče pomagati, pomagati trpečemu človeku, naj stane kar hoče.
Evo prvega oklica!
— V ljubljanskem baru se zadnje čase dogajajo neverjetne stvari. Zelena mladina se priklati in hoče plesati za vsako ceno, plesati, dasi ne pozna preblagorodnih dam, ki plešejo v ljubljanskem baru. Kar priklati se, ta zelena mladina, in jemlje plesalke, da je groza. Ali se to spodobi? To vendar ni taktno in ne elegantno. Kaj nima mladina boljšega posla, nego plesati v ljubljanskem baru zdaj, ko je vendar barje pod vodo?! In sploh! Ljubljanski bar ni velemesten bar, kjer bi plesale demimondke, ampak je pošten slovenski bar, kjer plešejo slovenske dame, ki se hočejo v ožjem krogu zabavati dostojno in elegantno. To pa jim bo vendar dovoljeno zdaj, ko je ljubljansko barje pod vodo:
— Krstna slav?, kraljevske rodbine. Nj. Vel. kraljica Marija je s prestolonaslednikom Petrom odpotovala včeraj v Slavonski Brod, kjer se sestane z Nj. Vel. kraljem in z njim skupno odpotuje v Sarajevo. Kraljevska rodbina ostane tam nekaj dni, in bo praznovala v Ilidžah krstno slavo. Tej proslavi bo prisostvovalo določeno število zastopnikov raznih stanov iz Sarajeva. Dopoldne tega dneva se bo kraljevska rodbina udeležila svečanega blagodarenja. Zvečer se priredi svečana zabava v častniškem domu. Tudi te zabave se najbrž udeležita kralj in kraljica. Njun odhod v Beograd še ni končno določen.
— Zaprisega novega krškega škofa. Danes dopoldne ob pol 10. uri sprejme predsednik vlade g. Nikola Pašič v ministrskem predsedništvu novoimenovanega krškega škofa g. dr. Josipa Srebrniča, ki bo pri tej priliki prisegel.
— Zahteve učiteljev. Beograjski uči teljskl klub Je zaprosil prosvetnega ministra, da izposluje poročenim učiteljicam polne draginjske doklade in povišanje teh doklad penzijoniranim učiteljem, ki se ne morejo reaktivirati.
— Poziv mladeničem, rojenim 1. 1902 In 1903. V svrho izpopolnitve stanega volilnega katastra pozivlje ljubljanski mestni magistrat v mestu stanujoče mladeniče, rojene 1. 1902 in 1903. da se pridejo zglasit do 18. decembra 1923 ob navadnih urah v mestni popisovalni urad, kjer jih bodo vpisali v stalne volilne imenike. S seboj iim je prinesti policijsko zglasnico. Istotam se vpisujejo tudi vojaki, Id so odslužili svoj rok.
— Nadomestne volitve v cenilno komisijo za dohodnino v Ljubljani se vrše 20. januarja 1924. Volilni imeniki so na vpogled od 13. do 20 decembra 1923 le volil-cem pri davčni administraciji v Ljubljani, Breg št. 6, soba 3/II Reklamacijski rok od 13. do 20. decembra 1923. Reklamirati sme vsak samo zase. Več v oklicu, ki je nabit na mestni uradni deski na magistratu in v Sp. Šiški.
— Izprememba poštnih okolišev Raka In St. Jernej. S 15. decembrom t. 1. se na prošnjo prebivalstva izločijo pod občino Raka spadajoče vasi Zameško, Mršeča vas, Hrovaški brod. Čisti breg in Čučja mlaka iz okoliša pošte Raka in priklopijo pošti St. Jernej. Po teh vaseh se ne dostavljajo poštne pošiljke na dom.
— Izprememba okolišev pošte Sv. Jurij ob |. ž. In Grobelno. Pod občino fn pošto Sv. Jurij ob južni železnici spadajoči popisni kraj Grobelno ima krajevne dele Dirne. Gorjakova, Zg. in Sp. Vrh, Pirne loke in Grobelno. Ker pa hodilo prebivalci iz vasic Pirne loke, Grobelno in Sp. Vrh sa. mo na bližjo pošto v Grobelnem po pošiljke, so zdaj te vasice izločene iz okoliša Sv. Jurij ob j. ž. in priklopljene pošti Grobelno.
— Poplave v Črni gori. Iz Podgorice javljajo, da Skadersko jezero narašča. Zaradi neprestanega deževja stalno dotekajo velike množine vode. Reke, ki se stekajo v jezero, so se razlile in napravile mnogo škode okoliškim selom. Tudi iz Potisja javljajo, da Tisa narašča. Selo Andrfjani je že do polovice porušeno. Prebivalstvo se mora seliti. Oblastva so hitro ukrenila potrebno, da se prepreči katastrofa.
— Uvoz uniform Iz tujih držav je po odredbi ministrskega sveta prepovedan.
— Za Izboljšanje poljedelstva. Srbsko poljedelsko društvo je sklenilo poslati v Češkoslovaško 30 svojih gojencev, da se Izvežbajo v modernem in racijonelnem obdelovanju zemlje. Vsi gojenci bodo izključno kmetski sinovi.
— Za onemogle novinarje in njihovo siročad sta darovala predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič in poslanec Velja Popovič v Beogradu po 500 dinarjev.
— Nezadovoljni madžaronski redovniki.
Iz Subotice javljajo, da so tamošnji frančiškani nezadovoljni, ker so vsled vatikanskega dekreta prišli pod zagrebško provin-'m'0. In da so sklenili, da se izsele v Bu-«npešto. Frančiškanski gvardijan je Bu-n'evec po imenu Josip Rukavina.
, Ponarejeni bankovci. Po Mariboru oči n ponarejeni tisočdinarskf in stodinar-
nnkovci. Poilicija je zaplenila včeraj en ponarejeni bankovec za 1000 Din, našla le pa tudi že stodinarske falzifikate. Vsled tega je potrebna pri sprejemanju novčanic skrajna previdnost. Tisočdinarski bankovci »p ponarejeni precej s]abo, dočim se sto-«Inarski težko razlo£Ujej.0 od pravih.
— Pobegnil je od art. brigade v Nišu redov II. bat. Alojzij Urbal iz Šmihela-Stopiče pri Novem mestu.
KINO TIVOLI
w# 113.. 14., 15., 16. decembra
ijLva Nara
Ag j v svoji najboljši drami
E j Miss üenfiL
• ••■■u ib «a «[■■■■II
— Tatvine v Ljubljani, Neznan tat je vlomil v stojnico mesarja Antona Podpev-ška na Ehmajski cesti 41. Tat pa k sreči ni dobn_ drugega kot tri mesarske nože, vredne 45 Din. — Dalje je skušal vlomiti nekdo skozi okno v slaščičarno Rajka Pečnika na Sv. Petra cesti 63. Odstranil je že eno šipo in je bil nato bržkone prepoden. — Zasebnici Ivani Kušar na Sv. Petra cesti 50 je bila ukradena z dvorišča bela gos, vredna 125 Din.
— Poskušen vlom. Neznan vlomilec je vlomil skozi okno v pisarno družbe »Zora« na Dunajski cesti 33. Poskušal je odpreti železno blagajno, kar pa se mu ni posrečilo, ker je imel preslabo orodje, in pa, ker^ ga je prepodila strežnica Marija Zupančičeva, ki je prišla precej zgodaj pospravljat pisarno. Vlomilec je pobegnil, odkoder je prišel, in je pustil pred blagajno dvoje klešč, dleto in »francoza«. Pač pa je odnesel škatljo cigaret »Zeta« iz predala pisalne mize. Pod oknom so našli tudi športno čepico z zelenimi črtami.
— Tat na železnici. V Zidanem mostu je bil ukraden iz vlaka, ki vozi proti Zagrebu, dr. Janko Rajarju rujav podolgast kovček, v katerem je bilo več perila in razne obleke v skupni vrednosti do 3000 dinarjev.
—- V Ževcu so vlomili neznani tatovi v zidanico Marije Erjavčeve in ukradli 10 m razne kontenine, cajga, rjuh in platna, namizne prte, obleko, čevlje, nekaj usnja in naglavnih rut, v skupni vrednosti do šest tisoč dinarjev.
— Izgnana je iz naše države za vedno služkinja Alojzija Grohar, doma iz Grahova v tolminskem okraju, m sicer zaradi vlačugarstva.
. — Poneverba. Brezposelna natakarica Amca Hajnšek je poneverila svoji tovarišici natakarici Tereziji Tomažič suknjen plašč in nekaj obleke in izginila.
— Razie nesreče. Nikolič Marija, 68 iet_ stara posestnica iz Drage pri Kočevju, si je privoščila malo preveč dobre kapljice in je nato š!a v ginjenem stanju ležat na Peč. Pri tem pa se je precej opekla po hrbtu. — Šinkovec Jernej, mitničar na Dolenjski cesti, je bil dne 9. t. m. od neznancev napaden. Prizadejali so mu precejšne poškodbe po glavi. — Nartnik Ivan in Josip Vidmar, oba pns, sina iz Plešivce pri Ljubljani, sta se 10 t. m. iz cerkve grede stepla, pri^ čemer je Vidmar Nartnika vrgel talco močno na tla, da si je zlomil levo roko.. — Franc Kremsar, delavec pri Hajn-riharju na Jezerskem, je nalagal hlode na voz. Pri tem mu je eden padel na levo nogo ter mu jo zmečkal. Vsi poškodovanci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
— Natakarice — odpravljene. V Sarajevu je bila izdana prepoved nameščanja in uporabe ženskih kot natakaric v javnih lokalih. Greha pa s tem gotovo še niso odpravili!
— Ugrabitev dekleta. Dva vaščana iz sela. Kačandola v Južni Srbiji sta udrla prošli teden ponoči v hišo svojega soseda, ga zvezala, mu oropalo hišo in odvedla njegovo mlajšo hčer Nadino Oblastva so takoj pričela zasledovati roparja.
— Novomeške novosti. — Volilni shod tuk. kraj. organizacije NRS se bo vršil v sredo 19. decembra ob 7. uri zvečer v mestni dvorani. — Posnemanja vredno je dejanje gospoda Josipa Remsa, tukajšnjega rojaka, sedaj poslovodje Frank Sakserjev? banke v New Yorku. V daljnji svoji drugi domovini ni pozabil na svojo pravo domovino in, uvidevajoč potrebo trdne državne stranke, je poslal našemu kraj. odboru NRS v strankine svrhe 250 dinarjev, za kar mu bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Tudi mestne godbe se je spomni, z 250 Din. Da bi plemeniti darovalec našel le mnogo posnemaicev. — Zborovanje okr. učit. društva za novomeški okraj se je vršilo v osnovni šoli v petek in je bilo za slabo vreme še dovolj dobro obiskano. Poleg pedagoške snovi se je obravnaval tudi novi uradniški zakon. Sprejete so bile mnoge tozadevne resolucije v. zboljšanje položaja. Da bi le dosegle svoj namen! Isti dan je zborovala v istem poslopju tudi »Somškova zveza«. — Razpisano je učiteljsko mesto na novomeški deški osnovni šoli. V novomeškem okraju pa se odda mnogo definitivnih, učiteljskih mest. — Božičnico priredi 12 revnim otrokom v soboto dne 22. t. m. tuk. podr. Kola jugoslovanskih se-ster.. — Nesreča vsled togote. Stari Zadnik iz Kamene pri Novem mestu je silno togoten človek. Ce mu krava ali konj pri delu ne parira, jo zajaha in se z vso silo zagrize v njen vrat. Lani je na polju iz togote pobil vola na tla, ker ni vlekel po njegovi, volji. Te dni pa je v prepiru udaril svojega že oženjenega vnuka s talco silo z lopato po glavi, da mu je prebil črepinjo in da je slednji moral iskati pomoči v bolnišnici.
— Celjske novosti. V zadnjih dneh smo pri nas dobili zopet lepše vreme brez dežja. Stavbena dela pri raznih nedovršenih gradbah se zopet nadaljujejo. Palača Prve hrvatske štedionice zraven hotela »Union« je naglo pričela rasti iz tal in če bo šlo tako hitro dalje, bo prihodnjo jesen že uporabna strankam za stanovanje. — Celjsko olepševalno društvo namerava v prihodnjih mesecih prirediti veliko tombolo, katere čisti dohodek bi se uporabil za obnovitvena dela v mestnem vrtu, katerega je zadnja povodenj popolnoma opustošila. — Naš telefon je po dolgem partedenskem odmoru zopet pričel delovati. Popravila na omrežju, katerega je zadnji sneg zelo pokvaril, so že skoro popolnoma dogotovljena. — Celjski trgovci so si, kakor vsako leto, tudi letos bogato in okusno opremili božične izložbe. Onemu, ki ima dosti denarja, se nudi blaga raznih vrst na razpolago v zadostni množinj.
— Mariborske novosti. Mariborski mestni svet je sklenil, da se za hladilne celice v mestni klavnici od novega leta naprej zviša najemnina na 200 dinarjev mesečno. Podnajem celic ie zabranjen, sporazumno z ravnateljstvom klavnice pa je dovoljen skupen najem ene celice po več interesentih. Najemnino ie plačati četrtletno naprej. — Iz gospodarskih krogov se doznava, da se snuje za leto 1924 v Mariboru razstava, ki bo z narodno-gospodar-skega, kakor tudi kulturnega vidika velikega pomena. — Nova vila v Mariboru. Znana izvozničarka jajc, ga. Sup-panz, je zgradila v Ciril-Metodovi ulici krasno novo vilo, ki je že pod streho. Vila bo ena najlepših v Mariboru.
— Dražba občinskega lova Moste se Prične 20. decembra 1923 ob deveti uri. — Okrajno glavarstvo v Ljubljani.
— Od mrtvih vstali pred vojaškim sodiščem. Luka in Stjepan Grgič iz Djurdjan-oev sta se leta 1920 y neki gostSni sprla z domačini in jih s streli iz samokresov napodila.iz gostilne. Orožniki, ki so na strele prihiteli. So ju pozvali, naj gresta z njimi. Toda Luki in Stjepanu to ni bilo po volji, pa sta hotela s streljanjem pregnati še orožnike. Medtem je bil Luka smrtno ranjen, a Stjepan je ubežal in izginil brez sledu. Ljude so govorili, da je šel v zeleni kader, medtem so pa kakih 7 mesecev po tem dogodku drvarji našli v gozdu mrtvo že napol razpadlo truplo in vaščani so spo-znalh da je to • truplo pobeglega Stjepana Grgiča. Pred par tedni pa se je ta umrli Stjepan nekega jutra pojavil v vasi. Ker je zdaj nosil dolgo brado, ga niso spoznali. Ko je pa povedal, kdo da je, je nastala v vasi velika panika, ker so bili prepričani, da je že pred tremi leti umrl. Seveda je za njegovo vstajenje izvedela tudi sodna oblast v Osjeku in ga je pred par dnevi obsodila na 8 mesecev ječe vsled nasilja proti varnostnim organom.
— Kino »Ideal« predvaja od četrtka 13. t. m. naprej do vštevši nedelje 16. t m. pustolovno dramo »Hči cunjarjev«. Film je francoske snovi, vseskozi zanimiv. Dejanje se vrši v Marseju v preteklem stoletju. Drama je v šestih dejanjih in se vsled dolgosti iste vršijo dnevno ie tri predstave in sicer ob 3., pol 7. in pol 9. uri, v nedeljah pa ob 3., 5., 7. in 9. uri.
Sokolski vesšnik.
— Sokol I. v Ljubljani, V soboto dne 15. t. m. se vrši ob 20. uri na Taboru predavanje br. prof. Anton Melika: »Odlomki iz nacijonalne zgodovine«. — Bratje in sestre, ne zamudite zanimivega predavanja! Prcsvetui odsek Sokola I.
Sport m tyrlstlka.
Avstrija — jugostevlja.
Te dni je došel J. N. S. odgovor od Oe. F. B. (Oesterrefchischer Fussball-Bund), s katerim je končno perfektuirana prva tekma med obema reprezentančnima moštvoma. Avstrijski savez se je odločil za odigra-nje te meddržavne nogometne tekme v mesecu februarju 1924, nam pa je prepustil izbiro termina v tem mesecu.
— Kulturno-znanstvena sekcija akad. dmštva »Triglav« priredi v četrtek dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer pri »starem Tišlerju« (nasproti akad. kolegija) svoj III. debatni večer. Predava cand. iuris Udo Kasper o »Angleško-francoskem nasprotstvu preteklosti in sedanjosti«. Udeležba za člane ob. vezna. Starešine in prijatelji društva vabljeni. — Načelnik.
Dopisi.
Novost! iz Primorske.
— Preiskava v Gorici. Zadnje dni so goriške politične oblasti izvedle pri političnem društvu »Edinost« v Gorici preiskavo. Ker niso našle ničesar obtežilnega, nekaj so si pa tudi od te preiskave hotele vzeti za spomin, so vzele s seboj dva brezpomembna rokopisa, neko staro okrožnico o pravicah slovenskega jezika in pa 1 izvod pravi! tega društva. Po končani preiskavi so si Slovenci oddahnili, toda niso si oddahnili Italijani. Dva dni nato so izvedli preiskavo pri dr. Besednjaku, dr. Bitežniku ter v Uredništvu in upravi »Goriške Straže«. Tudi tukaj so odnesli več brezpomembnih stvari. Iz uprave Goriške Straže so odnesli celo naslove in glavno knjigo, kar so pa že drugi dan pošteno vrnili. Pri vsaki stvari, ki so jo odnesli, so se sklicevali na to, da ne razumejo slovenščine ih da morajo vsled tega mnogo konfiscirati. Preiskave in šikane Slovencev so se vršile cel teden, vendar koncem tedna oblasti niso imele v roki niti lističa papirja, vsled katerega bi lahko obtožili le enega Slovenca. Vsekakor je bila ta preiskava najbrže odgovor na mnogobrojne proteste Slovencev, v katerih protestirajo proti poitalijančevanju šol in otrok. Toda takšni odgovori, tudi če se bodo še ponavljali, primorskim Slovencem nikdar ne bodo zadostovali.
— Lega nazlonale na delu. Kakor poročajo, je Lega nazionale otvorila v Komnu tečaj za šivanje In likanje. Baje se je priglasilo nad 40 učenk.
— Iz Dobrunj nam poročajo: Kakor smo že svoj čas iavili, pogajanja med vevško papirnico in debrnnjsko občino glede električne razsvetljave po tukajšnjih vaseh niso uspela, kar smo mnogi za napredek navdušeni vaščani jako obžalovali. Navsezadnje so se vaški onozicionalci vendar toliko omajali, da so prišli pretekli petek na ponovna pogajanja z lastniki fužinske elektrarne. Zdaj je toliko kakor gotova stvar, da dobe električno razsvetljavo naslednje vasi: Dobrunje, Sostro, Hrušica, Podmolnik, Zadvor, Bizovik, Stepanja vas in Rudnik. Marsikateri posestnik in obrtnik bo porabil električni tok lahko tudi za gonilno silo pri poljedelskih in obrtniških strojih. Tako bomo imeli v bližnji bodočnosti po hišah In hlevih prelepo in zdravo električno razsvetljavo namesto smrdlljivih petrolejevih lesčerb, pa praktično gonilno silo za pospeševanje kmetijskega in obrtniškega dela. Ko bo napeljava električne žice s Fužin v zgoraj omenjene vasi dokončana in bodo zažarele žarnice po hišah, bomo vsekako od srca veseli lepega napredka ter kmalu pozabili na razmeroma majhne stroške, sai bi se nam ne mogli tisti tisočaki nikjer bobe obrestovati, kakor v tej kulturni napravi. Pri tej priliki izrekamo nailepšo zahvalo vsem našim možem, ki so delali na to, da bo tudi naša občina stopila v vrsto slovenskih sel, trgov ter mest, ki imajo moderno' razsvetljavo.
— Slovenska Bistrica. V nedeljo dne 9. t. m. je obiskala Marija Črešnar, posestnica iz Tinjske gore, svojo hčer, omoženo Fermevc in se je pedala okrog 7. ure zve-čer proti domu. Vsled teme je zabredla v bližino mostu, ki pelje za Attemsovim gradom v gumbarno, in padla tam v nad 5 m globok in kamenit jarek, ki na tem mestu ni zagrajen. Sele na obupne klice so prihiteli ljudje in jo rešili iz vode, ki je bila tudi močno narasla. Črešnar je drugi dan na dobljenih poškodbah in vsled prehlajenia umrla. Ob tej priliki opozarjamo oblast, da se zanima za varnostne naprave ob bistri-škem jrotoku, ki so jZelo pomanjkljive, ker se je že večkrat primerilo, da so ljudje osobito v bližini mostov popadali v vodo in se je bilo le posameznim slučajem zahvaliti, da ni eden ali drugi ponesrečil. — Novakovo gostilno je prevzel na račun g. Joško Uher-nik iz Novega mesta, ki je bil tudi deli časa vedia mariborske kavarne »Jadran«. Z ozirom na solidne cene in dobro postrežbo obisk te gostilne vsem najtopleje priporočamo.
Liuhlfanska porota.
ODMEVI IZ VOJNIH ČASOV. — ŽRTEV OVADUŠTVA.
Včeraj se je vršila pred porotnim so-diščem cel dan obravnava oroti železni-škemu uradniku Janezu Zoriču, doma iz Gorenje Bistrice. O tej zadevi je že raz-pravllalo deželno sodišče v Ljubljani, na odredbo stola sedmorice v Zagrebu pa je razpravljala o njej zdaj ljubljanska porota. Janez. Zorko je obtožen, da je v prvi polovici leta 1917 kot železniški asistent na postaj! v Zalogu ovadil svojega predstojnika, postajenačelnika Jakhlja pri vojaških oblasteh radi izmišljenega hudodelstva veleizdaje, ka’jenja javnega miru in špijonaže ter ga s tem spravil v veliko nevarnost za njegovo življenje. Železniški nadrevident Jakhei je bil 15. februarja 1917 prestavljen iz Zaloga v Gradec, 14. aprila istega leta pa je bil na podlagi Zorkove krive ovadbe suspendiran od službe in je vojna oblast v Gradcu proti njemu uvedla preiskavo, Jakhlia pa 28. aprila zaprla v garnizijsko bolnišnico kot veleizdajalca. Dne 2. julija le bilo sodno postopanje proti Jakhlju ustavljeno, ker se je izkaza.’o, da je bila ovadba v vsej celoti Izmišljena in je Janez Zorko po Jcrivem ovadil svojega predstojnika iz maščevanja, ker ga je moral ta večkrat graiati zaradi zanemarjenja stanovskih dolžnosti. Da je Zorko bil oni, ki je Jakhlia ovadil, so izrwvedale številne priče že pri prvi obravnavi in sledi tudi iz pisma, katerega je pisal Zorko železničarski organizaciji, v katerem sam priznava, da je Jakhlja po krivem ovadil.
Zagovor obtoženca.
Janez Zodco nastopa precej odločno in v bistvu zanika svojo krivdo. Priznava, da je_ bilo vse prej kot prijazno razmerje med njim. in Jakhijem kakor tudi med obema družinama. Pri tem je tgrala veliko vlogo obtoženčeva soproga. Obtoženec priznava, da bi bil tudi udaril svojega predstojnika, kadar mu ie žal!l ženo, ampak po ovadu-škem sredstvu bi nikdar ne bil posegel. Tudi je pri zaslišanju pri vojaškem sodišču glede. Jakhlja zamolčal vse, kar bi bilo Jakhlj'a obteževalo in to celo v iastno nevarnost. Potrdi pa, da je vse res, kar je stalo v ovadbi.
Zasliševanje prič.
Deževje dobe.
Iz nove knjižice J. Rouch »L’Atmo-sphčre et la Prčvision du Temps« nekaj izvlečkov. V Montdidieru so bratie Chandon opazovali 84 let vremenske prilike (1784— 1869). Iz teh listin sklepa odlični profesor pomorske šole: 15 dni v drugi polovici leta se sme staviti 1 proti' 2, da bo dež; 42 dni je ena možnost proti trem, da bo mokro vreme. Najčešče dežuje 23. septembra (57-krat na 100); najmanjkrat 11. avgusta, za omenjeno pokrajino seveda, namreč 22-icrat na 100.
V Evropi pritisne hud mraz med 6. in 10. nov. ter med 6. in 11. februarjem, Ali' se dä vreme prerokovati? Sčasoma se bo dalo za pol leta vnaprej, kadar bo dovolj opazovanj nabranih; napovedati se bo moglo bo li doba suha oziroma vlažna in volhka! Z rtiča Dobre Nade se ho utegnilo precej zanesljivo vedeževati deževje na Javi eno leto naprej, kar ima gospodarsko vrednost in političen pomen.
Kadar se proučč središča atmosferskega delovanja in njih vpliv, se bodo mogli dajati slični napotki. Po Hesslingu, članu meteorološke postaje v Argentiniji, ’ vlada tožna soodnosnost med toplino na južnih Orkadah (Orkneys, sev. od Škotske) in dežjem poleti v Buenps-Airesu tri leta in pol kesneje. Ostra zima na Orkadah daje v polčetrtem letu sušo v Argentiniji; mila zima pa plohe in polijo. Če pa hočemo izpopolniti takšno prognozo, moramo bolje spoznati morske in zračne tokove, treba je številnejših vremenoslovnih postaj, da se osnujejo preglednice za ves svet, jih potlej tolmačiti ter ugotoviti krajevne in časovne korelacije. Sedanja vremenska negotovost utegne biti .pogubna za zrakoplovstvo in bojna podjetja.
Kot prva priča je bil zaslišan g. Karel Sajovic, ki je potrdil, da je bilo raz-ftierje med Zorkom in Jakhljem res precej napeto in da ga je vojaško sodišče tudi med drugim vprašalo, kateremu izmed teh dveh se sme več verjeti, Jakhlju ali Zoriču. Priča Andrej M a s e 1 j pojasnjuje, da tri?, nape*° razmerje med obtožencem in Jakhljem še iz leta 1916, ko ta Zorku leot stalnemu prometnemu uradniku ni möge Mo voliti substitucije. Maselj izpove tu-dg da je Zorko jemal iz bolniških vlakov različno blago in ga v nahrbtniku nosil domov, ter da ga je vsled tega Jakhei pogosto grajal, češ naj varuje svojo uradniško čast. Jakhei sam da je imel Zorka za nemškutarja. Priča Jakhei izpove, da se za politiko ni brigal, in potrdi tudi izpoved prejšnje priče glede živil iz bolniških vlakov. (Obtoženec postaja med tem vedno bolj nervozen.) Prve diference so bile službenega značaja, polagoma pa so začele posegati tudi v zasebno življenje. Malo pred aretacijo so ga opozorili, naj se čuva obtoženca. Ko so ga zaprli in prvič zasli-šali, mu je avditor odgovoril, da je ovadbo napravil železniški uradnik v Zalogu Zorko in ga je celo vprašal, če ga pozna. Na to mu je odgovoril, da ga dobro pozna in da mu je sovražen. Zorka so imeli za nemškutarja. ki je s svojo soprogo, Ljubljančanko, Slovenko, doma govoril večinoma nem-ški. Priča dr. Pavel Skaberne, ki je bil takrat vojaški sodnik pri V. armadi izpove da je dobil v roke ovadbo, ovito v’ posebni’ poli, na kateri je bil napis: »Es erscheint Herr Johann Zorko und macht nachstehende Anzeige. Um Geheimhaltung dieser Anzeige wird gebeten.« Pisane so bile v tej ovadbi tako grozne stvari, da ga je kar zazeblo, ker ie vedel, če se Jakhlju le maj-hen del tega, kar je v ovadbi, dokaže, bo ta gotovo ustreljen. Ovadba je govorila o
rf mv; rmnVnI?criPpeVratn,ih iziavah in 0 raZ‘ strelitvi munlcljskcga skladišča v Zagorju.
I11»6 a°in utls’da ie obtoženec ovadi-te	ni nosila njegovega
nL,niC čudnega, ker on iz prakse ve. da le bito mnogo ovadb brez podpisov.
Priča Jakob Dimnik je potrdil, da je bil uveijan, da sta se ovajala Jakhsl in Zorko med sabo. Zena Marija Jakhlova je potrdila, da so se res večkrat zgražali nad nemško politiko, proti državi pa niso !n 9t tudi niso upali govoriti. Govorio se je takrat, kar se je pisalo v listih. Popoldne je bilo zaslišanih še več prič, ki so izjavile, da je bil obtoženec pred vojno Slovenec, kako pa se je obnašal med vojno, pa niso vedle. Samo eden pove, da mu je obtoženec pravil po njegovi premestitvi iz Zaloga na Koroško, da ima zaščito pri nekem stotniku generalnega štaba in bo pri njem dobil zadoščenje za svojo premestitev. Ta višji častnik je prišel obtoženca tudi večkrat obiskat z avtomobilom v Zalog. Nato so bili prebrani razni spisi, ki deloma podpirajo obtožbo, deloma razbremenjujejo obtoženca. Izjavilo se je tudi, da sta oba, Zorko in Jakhei, v uradnem oziru izvrstno kvalificirana uradnika. Iz nekega dopisa, ki so ga našli pri ravnateljstvu južne železnice na Dunaju, je razvidno, da je bil Zorko v zvezi z nemškim »Nachrichten-offizier«-jem, kateremu je navedel razne stvari ovadbe. In še nemški urad je odgovoril, da so Zorkove navedbe pretirane In lažnjive.
S tem je bilo dokazovanje zaključeno in senat je stavil porotnikom te-le tri vprašanja: 1. Ali je obtoženec kriv, da je ovadil Jakhla pri vojnih oblastih v Gradcu in ga obdolžil izmišljenega hudodelstva kaljenja javnega miru in špijonaže. 2. Ali ga je izpostavil s tem večji nevarnosti, In 3. ali je izvršil obtoženec to obrekovanje kot obrekovanemu podrejen uradnik. — Drž. pravdnik je navedel več žalostnih slučajev podobnih ovadb, ki pa so vsebovale še veliko menj očitanj, kot se je očitalo v tem slučaju g. Jakhlu. Ugotovilo se je, da so ovadene navedbe lažnjive. Gbstoja torej obrekovanje in predlaga, da potrdijo porotniki krivdo. Zagovornik se je tem izvajanjem protivi!, pobijal krivdo obtoženca in ugotavljal, da je obrekovanje podano šele takrat, če je nekdo v polni zavesti, da laže. Po temeljitem resumeju in poulcu g. predsednika so porotniki potrdili prvo In tretje vprašanje z 8 glasovi, nakar je bil obsojen Janez Zorko na 5 mesecev težke leče. V kazen se mu šteje preiskovalni zapor od 25. maja do 24. avgusta 1921.
Zagovornik je prijavil ničnostno pritoži».
Predsednik senata je bil svet. Mladič, votirala sta svet. Antloga ta sod. M e r a 1 a. Drž. pravdništvo je zastopal V. Lavrenčak, zagovarjal pa Je obtoženca dr. Švigelj.
Danes se vršita dve obravnavi in sicer proti Mariji Pavelkovi, strojnikovi ženi v Ljubljani, in pa Antoniji Chalupnlk, trgovki v Ljubljani; proti prvi radi tatvine, proti drugi pa radi napeljevanja k tatvini, in pa proti Ivanu Raku. prip. fin. kontrole, in tovarišu Matevžu Roku, pos. sinu iz Žirovnice, radi hudodelstva zlorabe uradne oblasti odnosno zapeljevanja k zlorabL
Mariborska porota.
M a r i b o ^, 12. decembra.
Požig.
Pred današnjo poroto v Mariboru se je morala zagovarjati 441etn? Roza Tropova iz Obreža pri Frankovu zaradi požiga. Dne 16. avgusta 1911 je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Rabš'a, župana v Obrežu, ki je upepelil poslopje z vsem, kar se je nahajalo v njem _ Škoda se je cenila na 12.000 kron, dočim je bilo jsoslopje zavarovano samo za 1200 kron. Krivca tedaj ni bilo mogoče izslediti in se je nadalinja preiskava kot brezuspešna morala zaključiti. Dne 14. ju-nija t. 1. pa ie sestra obtoženke, Ana Dog-ša. vsled spora s Tropovo ovadila svojo sestro, da 'e takrat zanetila požar iz maščevanja. ker je Rabšel v sodnem postopanju zaradi ločitve njenega zakona baje neugodno izpovedal zanjo. Tropova se je zaradi tega morala zagovarjati že pred sentembersko_ poroto, vendar pa se je morala vsled njenega trdovratnega zan'ka-n!a. hrivde _ preložiti razprava v svrho nadaljnjih poizvedb. Ker so novo zaslišane priče potrdile krivdo obtoženke, so porotniki potrdili vprašanje krivde. Na temelju tega pravoreka je bila Tropova obsojena na osem let težke ječe.
Posilstvo.
V tajni razpravi se je potem razpravljal slučaj mesarskega pomočnika Bonifacija Bohla iz Ploderšnice, ki je obtožen hudodelstva posilstva Porotniki se z ozirom na slabotno postavo obtoženca in izredno krepko dekle niso mogli uveriti o možnosti posilstva ter so zanikali vprašanje krivde, vsled česar je bil obtoženec oproščen ta izpuščen na svobodo.
Borzna poročila.
_	12- decembra. Devize:
?xTaJR ?;124»5r0-1247- Budimpešta 0.46-?ukare5ta 44.75-45, Ženeva 1545-London 387 5°—3888, Milan 385.50— 38al7a' New York 88.25-88.50. Pariz 476 —UL Praga 259-259 50. Valute: Romunski leji 42.25—42.65.
n a?Feh- 12. decembra. Devize: n248—0.12525, Budimpešta 0.45— «a cnBlioarešta 45.25-46, Italija izplačilo 385'50' Lcndtm izplačilo 386.50— 387 50, ček 386—386.50, New York ček ?7-78—18-75, Praga 259—260, Sofija O— 67.50, Švica 1545—1550. Valute: Dolarji ?77T7'50, avstrijske krone 0.1225—0.1235, belgijski franki 390—400, češkoslovaške krone 254—256, francoski franki 468—470, romunski leji 41—0, italijanske lire 379 —381.
Ostalih borz nismo mogli priobčiti, ker I© vsled stavke poštnih in brzojavnih na* meščencev v Avstriji prekinjena zveza z inozemstvom.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
^•..•••••raasssaataetas(aMaMasaaM#
*	Olaf Fdnss	S
priljubljeni filmski umetnik nastopi
13., 14., 15., 16. decembra 1923
v senzacijonelnem igrokazu v 5. dej.
„Dan plačila“!
. KINO „MATICA“. *

Prvo žrebanje
3. in l
jannapja 19ZV.
S premil
101 sii * 101 iiM
Absolutna sigurnost in državna garancija.
Tekom petih mesecev bo
izžrebanih in v gotovini izplačanih
brez kakoršnegakoij odbitka.
M mirti Otti z ti lilo je 1 miljon in 500.000 dinarjev.
Daljnji dobitki po:
Dinarjev 500.000, 400.000, 300.000, 150.000, 140.000, 120.000,
2 po 100.000, 80.000, 70.000, 60.000 itd. itd.
Cena srečke za vsako žrebanje.
Cela srečka Din 80 -
Pol srečke Din 40-
Cetrtinka srečke Din 20'—
Seznam izžrebanih srečk takoj
po vsakem žrebanju!
Hitra, točna in strokovna postrežba!
Naročila iz cele države naj* se pošiljajo na
Pooblaščeno glavno kolek-turo Drž. razredne loterije
MBdjDnapodnabaiMi!.
(oddelek razredne loterije)
Zagreb
Gajeva ulica 8 (Poštni prodal 1ZZ).
KSŠSljf prehlajenje grla in hripavost
odstranjujejo najboljše
Kaiserove prsne karamele
z zaščitno znamko „Tri Jele“.
pgT Dobivajo se povsod!
„SAVE“, d. d. Zagreb.
3ul. Zeyer:
Benipaoi in Homupasaiii.
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Gompači in Komurasaki sta ostala nekoliko oddaljena od množice, čar umirajočega poletja jima je napolnjeval dušo in nihče ni motil njunega pokoja niti s hinavsko besedo, niti z radovednimi pogledi.
Poslušala sta pesmi od daleč, dokler ni ugasnila zarja na zapadu in so vzhajale v trumah zvezde, rjavordečkaste kakor mesec. Potem sta se napotila v majhno vas, kjer sta hotela zadnjič prenočiti. Bila je skoro prazna, večina prebivalstva je bila na slavnosti »pestro pobarvanih javorov«. Tu pa tam je gorela svetiljka, zibajoča se na verigi, ki je visela izpod pristreška. Dolga vrsta orjaških dreves je držala k staremu svetišču »Fudo Same«, namreč Buddhe, nepremičnega, poglobljenega v nirvano. Gompači in Komurasaki še nista hotela v hišo, večer ju je še vabil na izprehod; in šla sta po drevoredu k svetišču. Mesec je bil vzšel, velikanski in jasen, in vsa pokrajina se je potapljala v njegovi poplavi. Na poslopje so padale goste sence dreves, ki so rastla okrog, in iz temnih skal, ki so se dvigale za svetiščem, sta brizgala dva vodometa, šumela in svetila, se dvigala in padala in njun glas se je zlival v tišino kakor njun blišč v senco. Bila sta kakor beli, tajnostni postavi, dvigajoči se k nebu in vračajoči se v senco zamišljenih dreves. Zaljubljenca sta stala nekaj časa zatopljena v ta čarobni prizor, potem pa sta zavila proti majhnemu, prastaremu pokopališču blizu svetišča.
Izvolite se potruditi k tvrdki Brata £SrunSkofie, konfekcija in špecijelno modno kroiaštvo, Lj’ubljana, Židovska ulica 3.
Tam se izdelujejo vsakovrstne obleke in toalete, obračanje in moderniziranje vsakovrstnih oblek.
Cene delu in oblekam znatno znižane.
Dremalo je v polni mesečini, grobi so bili zapadli, pozabljeni, na podrtih nagrobnih spomenikih je rastel mah in vse je bilo zarastlo z gosto travo in grmičjem. Hipoma se je dvignila iz mraka postava budhistovskega meniha pred njima. Sedel je bil v senci groba in, ko je videl zaljubljenca pred seboj, se jima je nasmehnil. Potem je položil roko na nagrobni kamen, ki je bil z mahom porastel, in govoril svečano, kakor da ju poziva k molitvi: »Tole je grob Šiokujev.« Zaljubljenca sta vprašujoče gledala starca.
»Kdo so bili Šiokuji?« je tiho vprašal Gompači.
Menih Je razočaran zmajal z glavo,
»Mislil sem, da romata k njunemu grobu,« jima je rekel, »a glej, ne vesta, kdo sta bila. Tako padajo stara izročila v meglo pozabljenja.« Utihnil je za nekaj časa, potem pa je začel zopet govoriti: »To sta bila ptiča. Živela sta mistično življenje. Drug je živel v drugem, tvorila sta samo eno bit, dve bitosti sta živeli samo v enem telesu. O, ti globoko tajnostna dvobitost, dihajoča z enim di-
hom, ti sveta podoba zakonske ljubezni in zvestobe — današnji svet te ne razume ali pa ne pozna. Ali se ne bliža morda čas, ko bo tudi ljubezen bajka bodisi neznana bodisi nepojmovana?«
Sedel je zraven groba, otrl z roko mah s kamna in pokazal na besede, ki so bile tam vrezane: »Oba ptiča, lepa kakor spomladi črešnjev sneg, sta poginila predčasno kakor cvetje, ki ga odtrga veter, preden je popolnoma odprlo svoje čaše!«
Menih je čital ta napis s tresočim se glasom in ganjen; potem je vstal in njegova visoka postava je stala kakor soha, oblita z mesečino. Njegove otožne oči so se uprle v zaljubljenca, vzdih mu je dvignil prsi. Potem je povesil oči, se obrnil vstran in počasi odhajal. Slednjič je izginil v senci svetišča kakor prikazen.
(Dalje prihodnjič.)
Rešimo Sokohki Tabor!

Zastrupljajte
podgane
z novoizumljenim, sigurnim
ratolom
Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje oddelek Ratol Ve-terinarije kemične d. d. Zagreb, Bijenička c. 21.
L. Mikuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
izdelovatelj
dežnikov
m
m
®
m
Kože divjačine
in to:
gšsic, kun» dškurjev, vider, zajcev itd.
Kupujem za Ameriko. Plačam po najvišjih dnevnih cenah!
1 Od 1. januarja se pobira v vseh večjih mestih Jugoslavije, Italije ) in Bolgarske, in to: v Zagrebu, Gospiću, Lovincu, Ljubljani, i Sarajevu, Banjaluki, Bos Novem, Kotoru, Beogradu, Nišu, i	Skoplju, Sofiji in Trstu-
; Navro Fischer, Sisak.
^	Telefon šf. 86, 30 In 61.

aaa
SHALI OGLASI:
Cena oslasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaiina beseda 25 paraj z davšt’no vred.	I
■M**—BSD
Stranke, ki prineso same blago, se jim isto-tako postreže.
mmm
Zaloga
sprehajalnih
palic.
Popravila toCno in solidno
prvovrstnega-, za fino delo, iz Ljubljane ali bližnje okolice in vajenca sprejme takoj Josip Rojina, Ljubljana.

sxae>as!^ss^c>isr>aB<aB^aB^aK
m.
ŠIVALNE ISTIWw ® Z10 LETNIM STROJE	JAMSTVOM
najffnejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki
J. GOREČ, LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke.
Za Božič in Novo leto 10% popusta. ^^c<n5>SB<seN3Gsae>ae<aBsaesaN^^
tl
I!
i\
li
«i
l!
li
S!
Razstava iE
okusnih božičnih predmetov
za dame in gospode
Aleksandrova cesta 3,1. nadstr.
nad trgovino Kette
celi dan otvorjena do 9. zvečer.
Ir



I
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
Je Izšlo koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne
v Ljubljani.
Cena po Din 25’—, v luksusni izdaji
po Din 30’—.
Poštnina posebej po Din L—odnosno za luksusno izdajo po Din 1 -50‘—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana, Marijin trg 8.
iiM!
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
JV{cj zuerinjeK
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6‘ -
Wlcji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu D!tt 15*—.
Triadi slikar
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4‘-
Crnipster
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4’—.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena livada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15’—.
Vse se dob! v
Zeezai liiijipmi
uLjulil sni,Marijin trgS
Najvišje cene plačam za stare obleke, perilo, čevlje, pohištvo itd. — Dopisnica zadostuje; grem tudi na dom.: A Jurečič, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 31
za začetnike, direktna metoda, začne za 8 do 10 oseb rojena Angležinja z dolgoletno učiteljsko prakso, dve uri na teden: 7 dinarjev ura. — Javiti se pri Miss Karier, Pražakova ulica (nova Toeniessova hiša, III. nadstropje) med 2. in 3. pop.
antene, hmeljevke vseh dimenzij kupi vsako množino proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Bottonbois. na upravo lista.
]3 lili
suhega lesa »Cerbel«, rezanega 30 m 50 mm dimenzije naprodaj pri Jakobu Trobec, Kozarje 6, p. Dobrova.
8 mesecev stara volčja psica. — Istotam se proda damsko kolo »Styria« in moško kolo »Pengyu«. Naslov pove uprava lista.
la
v Mariboru, v bližini gl. kolodvora z vrtom in prostim stanovanjem se ugodno proda. — Naslov v upravi lista.
100°/oni> prosi milostno premožnejše sloje, ako bi mu kdo posodil 10 do 15.000 K proti obrestim za pol leta, da si izboljšam svojo obrt. Naslov v upravi lista.
se ceno proda. Poizve se: I. K., Križevniška ul. 6/1. levo.
fotografske plošče kupi v vsaki velikosti in množini Kune Franc, fotografski atelje, prvi domači zavod za povečanje slik, Ljubljana, Wolfova ul. 6.
n m
so v mrzlem stanovanju. — Iz štedilnika v kuhinji pa lahko greješ sobo, ki bo prijazno topla, ako naročiš aparat Toplodar, ki je v zalogi pri Jugometaliji, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 ali pri R. Nipiču in drug, Maribor.
samo zajamčeno, pristno kmečko blago se kupi — večja množina. Najskrajne ponudbe je poslati na poštni predal 17, Celje.
po Rožnikom, pripravna tudi zad stavbišče se proda — Istotam tudi kompletno orodje za ribiče s čolnom vred. Naslov v upravi lista.
v Ljubljani se odda solidnemu gospodu. Naslov v upr. lista, -
POSESlSil lov 3 z^0 živin
mrtvim inventarjem od SOC kron dalje.
I takoj prosto stanovanja
Žaga
I mlin zlepim posestvom, fjn« z lesno trgovino in pe-hIiU karno.
s 13 strankami, blizu nitfU kolodvora pod ceno.
Gostilno, ’r.TÄ
pekarije, tovarne, premogovnik.; grajščine proda Zagorski, Ma<’ libor, Barvarska ulica 3.
z več sobami se proda. Poizv» se pri g. A. Malovrhu, Sp. Šiškjy poleg polic, stražnice.
Mi n.
izprašan, prvovrstna moč išče primerne službe. Kraj postranska stvar. Ponudbe pod »Risar«, na upravo lista.
(2—3 sob) išče pristaš radi« kalne stranke, ki ga v Smo« rdeči Ljubljani ne more dobiti, Mima stranka brez otrok. — Plača dobro. — Ponudbe pod »Duševni delavec« na uprav» lista.	.
- -	«V
pristen, trčani lastnega pridelka 300 kg proda L. FUrsager, Radovljica.
Kaosi
vseh narodnih gospodinj bodt, da zahtevajo povsod »Prvo« vrstni kvas« v korist Jugoslovanske Matice, katerega razpošilja tvrdka M. Žigon v Škoiji* loki dnevno po tovarniški ceni,
m	i —«4»» Mčdicinal-konjak » '	
m	ZaMevajte samo:	3
C	„Medicina!-Koirciak“ . » • • z modrim križcem.	CD' GL
O	„Jamaica-Rum“ ...«•• z modrim križcem.	wmmm m
M a	„Konjak-Mara“ . .... z modrim križcem.	temam 3
1	„Citrone-Kum“	z modrim križcem.	SL
«ö K	„Medicinal-Pelinkovac“ ... z modrim križcem.	■
'D	„NJ affines še krem likerje“ „ , z modrim križcem.	
neana TJ	„Slivovko in brinievec“ . . . z modrim križcem.	3
E	„ALKO“ Ljubljana.	S"
Mćdicinal-konjak
Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in >jiiiitarna« v Ljubljani.