■hhhk Štev. 8. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani. 24. februarja 1921. Leto.LXI. Glasilo Udruženja Jugoslov. Utlteljstvs. — Poverjeništvo Ljubljana. V«e spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6 Rokopisov ne vračamo. Vsa pošiljatve je pošiljati fr>nko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. A ko je t» dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 60— K po) leta .... 30-— „ četrt leta .... 15'— ,, posamezna številka po K 1"20. Za oznanila je piačati od enostolpne p^tit-vrste, če se tiska enkrat . . 1 K 50 vin, „ „ „ dvakrat. . 1 , — „ „ „ „ trikrat . . 80 „ m nadaljnja tivrščenja od petit-vrsie po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še fO K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 33,1 Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama tije so proste poštnine. „Kulturni boj". V klerikalnem taboru so izzvale silen nemir in povzročile velik krik najnovejše naredbe prosvetnega ministra Sve-tozarja Pribičeviča o preuredbi višjega Šolskega sveta v Ljubljani, o odredbi proti zasebnim šolam in vpeljavi sokolskega telovadnega sestava v šole. Klerikalci vidijo v teh odredbah kul-iiirnobojne tendence in so s to parolo šli v boj zo-per te odredbe ter protestirajo pioti njim po Beogradu. Ne bomo polemizirali s klerikalnimi listi, ker se nam zdi vsaka polemika z njimi negativno delo, temveč hočemo pre-motriti te odredbe le s stališča našega stanovskega programa, v koliko se strinjajo z njim. Kulturnobojnih tendenc v teh odredbah absolutno ni! Preosnova višjega šolskega sveta znači le del izvršenega programa naše organizacije. Naš program glede šolskih korporacij in zastopov nam izraža načrt šolskega zakona, ki je bil izdelan — po predlogih okrajnih učiteljskih društev — od naše centralne organizacije, in ki smo ga prinesli v prilogi »Učit. Tovariši': lansko leto. V programu imamo torej poleg šolskih zastopov tudi učiteljske zbornice, ki tvorijo važen del naše šolske uprave in na podlagi katerih bi učiteljski stan za-dobil v stanovskih zadevah samoupravo in s tem svojo stanovsko svobodo in neodvisnost v dobrobit svojemu stanovskemu razvoju in v dobrobit šolstvu in narodni prosveti. Sedanja preosnova višjega šolskega sveta je le neznaten del izvedbe našega programa in nas v sedanji obliki še absolutno ne more zadovoljiti ter moramo imeti vedno pred očtni naS program, ki smo si ga postavili, da ga zastopamo in uveljavimo. Stremiti moramo za uvedbo učiteljskih zbornic; treba je ločiti stanovski in pedagoško-didaktiški del od administrativnega in temu dodati še zdravstveni In tehniški oddelek. V vseh stanovskih in Pedagoško - didaktiškili vprašanjih imej Prvo in zadnjo besedo učiteljstvo samo; ačštelj bodi odgovoren le svoji vesti, neodvisen pri svojem delu. sam svoj go- spod. Soodločujoč član v drugih vprašanjih bodi zdravnik in strokovnjak. To je naš program! Daleč smo še od uveljavljenja naših zahtev in akomodirati se moramo razmeram, ker politično strankarstvo še soodločuje pri šolskih vprašanjih, in demagogija, ki izključuje vsako objektivno strokovnjaško sodbo. Vsak poizkus, osvoboditi šolstvo politike in vpliva nestrokovnjakov se smatra^ s klerikalne strani kot parola za kulturni boj ali se pa poslužuje demagogije In se označuje strokovnjaško upravo šolstva, brez strankarskih pritiklin, kot nedemokratično in se s to pretvezo agitira proti šolski upravi vodeni od samih strokovnjakov. Naš načrt šolskega zakona, ki je izšel še pod firmo Zaveze in nam označuje naš šolski program, ima precizirano tudi naše stališče do zasebnega šolstva. Iz zunanjepolitičnega položaja našega naroda bi se morali mi izreči za zasebno šolstvo. Tudi govori dovolitev zasebnega šolstva proti monopoliziranju vzgoje s strani države in cerkve; vendar so pri presoji tega vprašanja najmerodajnejši sedaj interesi konsolidacije naše nove mlade države In ti govore za najstrožjo kontrolo države nad zasebnim šolstvom. V dobrobit našemu državnemu edinstvu in obstoju države je potreba iztrebiti vse izrodke, ki širijo plemensko in versko nestrpnost rried državljani; iztrebiti je potreba vzgojo plemenskega in verskega fanatizma in jo dovesti do vzgoje strpnosti in državne edinosti. Izrodek, ki ga je gojila avstrijska politika, da je na podlagi verskih in plemenskih razlik Jugoslovane razdvajala, je potreba odpraviti; le z močno državotvorno vzgojo bomo čimprej zmožni osvoboditi brate in zemljo, ki je še naša izven naše države! In v taki šolski politiki vidi klerikalizem kulturnobojne tendence, ker pod-vrača ta politika vse strankarske interese državnim interesom, klerikalizem pa ima pri nas svoj obstoj le v državnem ne-edinstvu. Upeljava Tyrševega telovadnega sestava v naše šole je bila že' skrajna potreba! Dosedanja metoda, pouk in telesna vzgoja v naših šolah, ki je slonela na vzgoji telovadnih učiteljev z Dunaja, je bila že skrajno starokopitna in pomanjkljiva. Reforma telovadnega pouka na učiteljiščih, izobrazba telovadnih učiteljev za srednje šole in s tem reforma vse telesne vzgoje v našem šolstvu, se nam je zdela ena najnujnejših zadev. Dobra in enotna vzgoja najširših plasti naroda nam dopolnjuje in krepi našo vojno moč države, ki je pri našem vnanjepolitičkem položaju še vedno potenca, s katero bomo morali računati. Tyrš je dosegel s svojim telovadnim sestavom in vzgojo svetovno slavo in prvenstvo na svetovnem odru telesne vzgoje; češkj narod ima zahvaliti v veliki meri tej vzgoji svojo odločnost, sedanjo svojo svobodo, ugled v vnanjem svetu in notranjo moč; v slovenskem svetu je dobil ta sestav telesne vzgoje najširša tla in enako je pri Jugoslovanih razširjen skoro do zadnjega sela ¡potom telovadnih organizacij. Državni oziri so govorili torej za enotno ureditev telesne vzgoje po vsej državi in popolnoma umevno je, da se upelje v šole sestav telesne vzgoje, ki je najboljši in je najbolj razširjen v našem narodu, ter da se telesna vzgoja šole in naroda dopolnjujeta. V Sloveniji pa imamo poleg Sokola tudi telovadne organizacije Orel, ki so po svojem telovadnem sestavu in drugem verna slika kopije sokolske ideje in dela, samo da imajo strogo strankarski klerikalni značaj. Ker se pa klerikalizem v Sloveniji boji, da bi z upeljavo novega sestava telesne vzgoje izgubi! potom telovadnih organizacij na veljavi, ker nosi ta sestav sokolsko ime, zato vidi kulturnobojne tendence tudi v tej naredbi in interesom klerikalnega strankarstva naj bi se morali podvreči vsi državni oziri in interesi. Vprašanje je, ali bodo naši politiki dosledni ln vstrajni in bodo zmagali državni interesi nad klerikalnim strankar-stvom, ki ga klerikalizem širi po državi kot strašilo pred namišljenim — kulturnim bojem? dcddgqasqqe!qbqi3£iq9£iiidbi3cdbsat3qb£2 Ali ste že pristopili kot član (članica) k Tvornici učil? Na grobu Davorina Trstenjaka. Slovenska deputacija, ki je zastopala UJU poverjeništvo Ljubljana, je dospela v nedeljo 13. februarja v Zagreb in odšla takoj po prihodu na Trstenjakov dom, da izrazi rodbini sožalje v imenu organizacije. Dobra, ljubeznjiva starka nas je sprejela in vedla v mali salon, kjer nam je predstavila sina in hčerko. Pokazala je na divan, kjer je zadnje dni slonel pokojni Davorin, ko vsled težke naduhe ni mogel več ležati. Pravila nam je, kako je umiral strt na telesu, a čvrst na duhu in pri polni zavesti. Dosleden svojemu življenju je odredil. da se ga pokoplje brez duhovnika, brez zvonenja. Niti rok mu niso smeli skleniti, češ da hoče biti tudi v smrti prost in svoboden človek. Blaga gospa je ope-tovano povdarjala, da ji je v globoki žalosti edina tolažba, ko vidi, kako je bil pokojni mož spoštovan, ko prejema ¡¿raze sožalja iz vseh pokrajin. Po zagrebškem običaju so imeli pokojnika prvi dan doma, potem so ga pa odpeljali v mrtvašnico na Mirogoj. Pred mrtvašnico. Ob 4. uri popoldne je bil pogreb. Ko smo dospeli na Mirogoj je že polnila več« iisočglava množica obširni prostor pred mrtvašnico. Tu smo se pozdravili s tovariši iz Beograda in iz Zagreba. V imenu centralnega UJU so bili navzoči: podpredsednik glavnega odbora Milan N. P o-P o v i č , urednika Mihajlo M. S t a n o -je vič in Milutin Stankovič ter Dimitrije I. S o k o 1 o v i č. Bilo je tu uči-teljstvo zagrebških ljudskih šol. profesorji srednjih in visokih šol, dijaštvo, zastopniki kulturnih društev in korporacij. V imenu udruženja srbskih književnikov je bil navzoč g. Joca Jovanovič, bivši naš poslanik v Londonu, sedaj narodni poslanik. Poverjeništvo prosvete je zastopal g. nadzornik B o s a n a c, opazili smo bivša ministra g. Tugomira A 1 a u p o -viča in Kovačevica, vseučiliška profesorja dr. T u č a n a in dr. 11 e š i č a. Govori pred mrtvašnico. V imenu hrvatskega učiteljstva je sla- LISTEK Polkovnik FRIDOLIN KAUČIČ: Nadučiteij Drago Rumpret. (Mlademu umrlemu prijatelju v spomin). Strašno me je potrla Tvoja smrt. Pred dobrimi štirimi tedni si vstopil na kolodvoru v Vidmu, čil in vesel v kupej 'ft prisedel k meni, govorila sva o politiki, lovu, razpravljala naše potrebe in slabosti in toinono, nakar je nanesla beseda. Na razpotju v Zidanem mostu sem U zadnjič v življenju segel v roko. Ponovila sva se in se veselila, da se kmalu zopet v Sromljah vidiva. A ne bodem te ^'del več, nikdar več; neizprosna bela žena je posegla vmes. Zagrebli so Te v domači grudi, tam doli ob slovenski Savi, lebe, ki si tako rad živel, ki si stal v pvetu moške dobe, Tebe, ki si bil z dušo In srcem Jugoslovan. V četrtek, dne 20. Januarja ob pol 8. uri zjutraj odšel je sro-"leljski nadučiteij Drago Rumpret s pu-$ko na rami, čil in zdrav ko riba v vodi, ter najboljše volje, veseleč se krasnega jutra z doma. Sel je najprej v klet gospa pl. Thierry, kjer je imel opravilo, potem pa po hribu navzdol mimo Brunetovega vinograda. Spodaj ga je čakal posestnikov sin Pepček G. Ta mu je odkazal mesto, sam pa je krenil po hribu navzgor. Kmalo so zasledili lisico. P. je streljal na njo, nato Drago. Naenkrat je pa skočila lisica v drugo smer. D. je zapustil svoje mesto, kar bi ne smel storiti. P. je nato zopet ustrelil in po nesreči zadel naduči-telja v trebuh. Ta je šel še kakih 100 korakov naprej, potem pa se je nazavesten zgrudil. P. je začel klicati na pomoč. Kmalu so pripravili voz, da bi ga odpeljali v brežiško bolnico; po kratki vožnji ie pa blizu Sušice v groznih bolečinah izdihnil. Nato so se vrnili ln pripeljali mrtvega v šolo. Razburjenje, ki je zavladalo med ljudstvom, se ne da popisati. In ubogi P., toliko da ni znorel. V sobi so mu komaj iztrgali samokres, da se ni ustrelil. In scena, ki se je odigrala pri odru. ko se je P. poslavljal od umrlega. To je bilo tako grozno in pretresljivo, da bi omehčalo kamenito srce. Baš ubogi P. je bil nadučitelju vdan kot malokdo. Spo- minjam se, da mi je lansko leto nekoč rekel: »Gospoda nadučitelja spoštujem nadvse, ljubim ga bolj, kakor brata in sestro.« O kruta usoda! Truplo so prepeljali z avtomobilom v Krško k staršem umrlega. Pred odhodom iz Sroinelj se je pred šolo zbrala ogromna množica ljudi, ki je glasno plakala za svojim ljubljenim učiteljem in prijateljem. Čutilo se je, da je strašno smrt. ki je ljudstvu pobrala vzornega moža. živo občutil vsak Srom-ljan. saj je bil Drago s preprostim narodom vedno v živi dotiki. Zbral je okolu sebe lepo kolo naprednih kmetovalcev in ustanovil podružnico slovenske kmetijske družbe, ki je pod njegovim vplivom vrlo napredovala. Vse njegovo znanje kmet-skih razmer je porabii v blagor ljudstva in tako koristil narodni gospodarski stvari. Bil je vzoren učitelj, učil je mladež ljubiti prirodo, znal se je uglobiti v otroško dušo in si pridobiti ljubezen mladine. Rado je bil telesno nenavadno velik mož in pravi tip lepega, vitkega in krepkega moža. Že njegov glas v govoru je bil bla-godoneč in prikupljiv, kaj šele, če je za-krožil kako narodno pesmico. Opravljen je bil vsikdar okusno in elegantno, kretal se je neprisiljeno. V občevanju je bil previden in skromen, v prijateljskem krogu živahen in vesel družabnik. Od narave nadarjen z velikim razumom, je podpiral vsa kulturna stremljenja Slovencev. Bil je dober pevec, glasbenik in slikar samouk, izvrsten telovadec, strasten j lovec in navdušen Sokol. Narava ga je I obdarovala z nenavadnim slikarskim talentom. Slikal je z oljnatimi in akvarelni-mi bojami brez vsake slikarske naobraz-be. Občudoval sem lepe slike samouka in mu prigovarjal, da se posveti docela slikarstvu; nameraval je tudi iti na slikarsko akademijo v Zagreb, toda Morana ie uničila vse nade in načrte. Ko je došel kot učitelj v Sromlje, je nekaj časa opravljal službo organista. Zanemarjeno cerkveno petje je povzdignil na visoko stopnjo. V celi videmski de-kaniji ni bilo najti lepših in izvežbanejših ženskih glasov, kot so bili v skromnem sromeljskem cerkvenem zboru. Drago je bil vnet jugoslovanski rodoljub, neupogljivega značaja; vse njegovo delovanje v javnem in privatnem življenju je vodila vil pokojnika g. S k a v i č, podpredsednik »Saveza hrvatskih učiteljski h d r u š t a v a«. ki je med drugim izvajal: »U djelima svojim namijenjenim nama, narodu i njegovoj mladeži, koja se pred nama nižu u nepreglednom redu, svojom je živom i skladnom riječi pro-povijedao slobodu i putio nas kako treba več onome sitnom djetetu, što k nama prilazi u početnoj narodnoj školi davati prilike, da se slobodno razvija, jer če samo time od njega postati ja!k i slobodan član zajednice narodne, jer če samo po takvoj na suncu slobode odnjihanoj mladeži ostati na na šoj rodjenoj grudi narod jak. koji če mrziti ropstvo i ljubiti zlatnu slobodu. Uzgojiti čovjeka borca, koji če oko sebe širiti blago svijetlo i po vlastitoj svojoj snazi smiono koracati prema vedrim proplancima slobode i mišdjenju i radu, bijaše mu zadatak postavljen od onog dana. kada je po prvi puta spoznao veliku vrijednost prosvjetiteljskoga rada po buduču sreču i snagu naroda. Tako nas je Davorin vodio i putio snažnom riječju svojom preko 40 godina i svakom tko ga je jedanput čuo više ga nije zaboravljao i željno ga tražeč polazio s njime k onoj Ijepšoj i boljoj strani života, gdje se sa-biru svi oni, koji iz čiste i nesebične lju-bavi rade oko napretka narodnog. Štujuči duboko vrijednu uspomenu njegovu sa-brali smo se s različitih strana slobodne i ujcdinjene otačbine naše, da izvršimo po-slednju dužnost svoju i da mu toplo zahvalimo za djela, kojima nas je krijepio i vodio u radu narodnom. a za koja nije primio nikada zaslužene plače. No on je nije ni tražio, jer je radio u čvrstoj vjeri, da priprema budučiin pokoljenjima ljepše i toplije mjesto na rodjenoj grudi. I za taj veliki trud primio je samo u srcu svome naplatu u onome času, kad je vidjo pred sobom svoj narod oslobodjen i ujedinjen. Davna i goruča njegova želja, da nadje u bratskom kolu okupljeno narodno učitelj-stvo iz sviju naših krajeva ispunila mu se, premda nije mogao više da medju braču dodje i da iskaže preveliku radost, koja mu je poradi toga ovladala velikom du-šom i nada sve plemenitim srcem čistog narodnog čovjeka. Predajuči njegovo u boli i trudu izmučeno tijelo materi zemiji, najbolje čemo se odužiti svijetloj uspo-meni njegovoj. podjetno li u našem radu onim pravcem, kojima nas je oduvijek vodio i podignemo li u duhu svome po primjeru njegovom ideju narodnog jedin-stva. I kad trudeči se na tom djelu stlg-nemo cilju i budemo zaista jedno, kad posvetna razgradimo ono, što je močna tud-iinska ruka medju nama posagradila u namjeri da nas rastavi i otudjl, znat čemo pravo, kolika je ljubav prema nama i našem narodu u njegovu zlatnu srcu buktje-la i njegovi radovi sjat če nam kao ale-mov brušeni upravo apostolskom vjerom u sreču i snagu osnovanu na slobodi i sa-biranju sviju narodnih sila oko jednog apčeg cilja. U ime »Hrvatskog pedago-%og književnog zbora« i u ime uredništva naučno pedagoške smotre »Napretka«. za koje je radeči deceitije utrošio znatan dio svoje životne snage, hvalim mu ovdje najtoplije iznoseči ujedno zabri-nntost našu poradi toga, što nemarno da-nas nikoga tko bi ga u radu osobita zna-čenja i cijene mogao da naknadi. Za velike darove duha njegova neka mu je topia hvala, a časnoj uspomeni njegovoj vječna slava. Slava Davorinu Trstenjaku!« V imenu osrednjega U JU v Beograd u je govoril urednik »Narodne P r o s v e t e« g. Milutin Stanko-v i č. V vznesenem svojem govoru je po-vdarjal zlasti dve temeljni ideji delovanja Davorina Trstenjaka: jugoslovenstvo In plamteča ljubezen do domovine in svojega naroda Povedal sem že, da je bil pokojni Drago velik prijatelj lova in ako je utegnil, porabil je vsako prosto uro za lov. In na lovu ga je tudi doletela smrt v 31. letu starosti. Njegov pogreb je bil veličasten, kakoršnega še ni bilo v Krškem. Krški Sokoli so stali ob odru na častni straži. V soboto, 22. januarja je bil pogreb. Pred hišo se je zbrala velikanska množica žalujočih Krščanov in Sromlja-nov. Po cerkvenem obredu je zapel moški zbor ganljivo: »Pomlad spet prišla bo ...« Na čelu sprevoda je šla šolska mladina in nato Sokolstvo. Položili so krsto v grob in na grobu so se poslovili v imenu učiteljstva g. nadučitelj Knapič iz Vidma, v imenu Sromljannv posestnik Kos. v imenu nekdanjih sošolcev gospod Auman in naposled v pretresljivih besedah starosta krškega Sokola dr. Jan. Lahka Ti bila domača zemlja in blag Ti spomin, katerega si ostavil v srcih vseh, ki so Te poznali. slobodno misel. Povdarjal je veliko spoštovanje in ljubav, ki jo je užival Davorin Trstenjak v srbskem učiteljstvu, naglašu-joč potrebo, da vse jugoslovensko učitelj-stvo hodi po stopinjah velikega pokojnika. ki je poklonil vse svoje mišljenje in življenje jugoslovenskemu narodu in od-gojil cele generacije za svobodno človeka dostojno življenje. V imenu svobodnih intelektualcev je govoril g. Dušan Bogunovič: »Nije ipuk slučaj da baš ja, koji sam zanesen idejom sokolstva, držim oprosnu riječ u ime grupe slobodnih intelektualaca. Kažern, nije puki slučaj, jer ima najvjero-vatnija mogučnost da izmedju te dvije misli treba da postoji uska veza osječaja i rada. Ja osječam potrebu moje sokolske savjesti i uvjerenja da ti kažem: Ti nisi bio zvanični brat velike sokolske zajednice, ali radom. životom, naziranjern na svijet, život, društvo i narod, ti si bio veči i ide-alniji brat nego mnogi i mnogi kroz knjige provedeni brat. I tvoja duša kada dodje !t sjedinjavanje duša dobrih, tvoja duša sigurno je našla mjesto u dušama tolikih i tolikih sinova roda našega, tolikih sinova sokolske zajednice, tvoja duša bit če naj-svetlija medju najsvetlijima. Dobri i pošteni starček učitelju, druže i brate neka ti je hvala i slava, jer za tebe vrijede pjes-nikove riječi: Blago onom tko do vijeka živi. Imao je i zašto raditi.« V imenu slovenskega učiteljstva, organiziranega v UJU, poverjeništvu Ljubljana, je povzel besedo tov. ravnatelj Anton O n u s : »Davorin Trstenjak! Rodom Slovenec odšel si kot nekdaj Stanko Vraz iz svoje ožje domovine med bratske hrvatske tovariše, da tako v dejanju dokažeš ono veliko misel, ki si jo nosil vso dolgo dobo svojega življenja v plemeniti svoji duši. A Tebi je bil ta delokrog premajhen. Tvoj pogled je bil obrnjen še dalje proti jugu. V svoj objem, na svoje vroče jugoslovensko srce hotel si prižeti tudi brate Srbe. Bil si prvi med prvimi, najboljši med dobrimi, najbolj goreč med gorečimi, ki si snoval že takrat v dobi suženstva in spon naše narodno in stanovsko udruženje, ki ga imamo danes in se ga oklepamo z vso narodno dušo. s polno stanovsko zavestjo. Dospel si na večer svojega življenja na goro, odkoder si gledal v ožarjenem svitu uresničeno mogočno misel, ki si za njo gorel, ki si za njo trpel, ki si za njo bil kruto preganjan. Tu ob Tvoji krsti Ti zagotavljam v imenu Udruženja jugoslovenskega učiteljstva. poverjeništva Ljubljana, da hočemo hoditi po potih, ki si nam jih začrtal. Ravnati se hočemo po pesnikovih besedah: »Zato pomnik mu postavimo tak, da slehern skuša mu biti enak.« Počivaj sladko! Bodi Ti žemljica lahka! Večnaja Ti pamjat! Nato je zapel učiteljski pevski zbor pretresujočo žalostinko, množica se je pa formirala v žalni izprevod. ki je spremljal blagega pokojnika na poslednji pott do hladnega groba. Pri grobu. Pri grobu je govoril prvi v imenu hrvatske narodne cerkve g. Božo Milo-š e v i č: »U ime grupe narodnih svečenika pri-stupam preda te, o kito sabranih Davori-novih štovatelja, i hoču da ti naglasim otkrivenje triju tajna kod danaŽnjeg opro-štaja s pokojnikom. Prva je tajna u natpisu smrti. Tri su več puna dana, da je pukao glas po gradu: Davorina Trstenjaka nema više medju živima. To mogu da kaže samo živi mrt- j vaci. Davorin Trstenjak nije umro. On je j živ. Živ životom svoje lijepe »Etike«, x Biblije u svijetlu znanosti« i životom »Uzgoja čovjeka borca«. Natpis smrti ima da zamijeni natpis života. Žive Davorin u djačkim srcima, žive u duši plejade narodnih učitelja: žive i nikada ne umire u svim oslobodjenim grudima. Sabrana kito! Nadgrobni zbore! Upamtimo i znajmo, Davorina Trstenjaka nije pogodila smrt prekidom ovoga života. Smrt je Davorinu neumrliku donijela potvrdjenje života a nama svima dokaz, kako zbilja čovjek pravednik ne može da umre. Druga tajna. Sve novine i sve osmrtnice javljaju Zagrebu i svim našim kraje-vima da če sprovod velikog pokojnika biti danas u 4. sata po podne. Dozvoli o slobodni zbore da brišem riječ sprovod. Ovo nije nikakav sprovod. Žalobna je po-vorka pretvorena u sjajan triurni Da, gospodo. u triurni slobodne misli, u triumr čistoga srca, u velebni iskaz religije čov- jeka, tih triju i poglavitih idealu u grob položenoga. Natpis sprovod neka iščezne pred natpisom: kruna, triurni i siava živom Duhu Davorina Velikana. Treča je tajna u želji, u čvrstoj odiuci Neprežaijenoga: bez svečenika. Uvažite prisutni ovdje jednu interpretaciju. Jest, Davorin je danas oapračen do svog poci-vaiišta bez svečenika službene cnkve bilo koje kontesije. Ali zato nije izostala či-tava legija sabranih svečenika; — slobodnih misiioca, svečenika — nosiiaca ne-propadljive vjere u Davorinova čovjeka. Ovi naokolo. giedajte i vidite, koliko je slobodnih svečenika ispratilo do grobnog pocinka svoga Velikog JViestra i poglavicu svečeničkoga. Kod otkrivenja ovilt natpisa pada ml na tun natpis nad Puškinovim grobom što ga je Setnijen Jakovljevič M. živim stiho-vima urezao: On nije umro. On je živ. Ruža je stomljena, ali cvate i miriše dalje. Harfa je popucaia, ali akordi zvuče i dalje. Zrtvenik je oboren, ali vatra sve-jednako bukti i grije naokolo. 1 nista drugo osirn dvije riječi kao na-dopunjak. Bračo i prijatelji, ne zaboravi-mo nikada na ovu biagoslovtjenu zemlju novog Davorinova stana. Tu zemlju nije blagoslovita skropljena vodica crkvenog sluzbenika, nego je ona blagoslovljena i posvečena kostima neutnrloga. Ovakovfm blagoslovom blagoslovljena, klanjam ti se 0 hladna rako. Ljubim te, posvečena zemljo. Klanjam ti se sveti praše. A neurnr-lomu i na vijeke živom Davorinu neka je vječna Slava!« Potem je pristopil h grobu tajnik »Saveza hrv. učit. društava« g. T u n k 1 in poveličeval delovanje pokojnega Davorina Trstenjaka in njegove zasluge za jugoslovensko učiteljstvo. V imenu dalmatinskega učiteljstva je govoril učitelj g. Nikola M a n o j - 1 o v i č: »Ti si pregao. — reče g. Manojlovič — da probudiš duhove, da ukažeš na siat-ke osječaje slobode in ponosa čovjekovog, na sramotan položaj roba, na pravo ne-zavisnosti i slobodne misli, da osvetiš i uzgojiš novo slobodno učiteljstvo, da ga osloboaiš i otmeš ispod jarma mracnog klerikalizma i sramotne službe neprijatelj-skoj vlasti, da razbiješ srednjevjekovne mračne lance, koji su našu školu i naSu prosvjetu okivali, i da izvojštiš pravo slo-bodnoj školi, slobodnoj prosvjeti i slobod-noj misli. Za to si ti neumorno radio, zato si pisao mnogobrojna djela svoja. Ja kao sin Dalmacije, kao delegat dalinatinskog učiteljstva, s ponosom dolazim, ka ti kažem pred grobom tvojim, sjeni tvojo], na ovom tihom Mirogoju pred ovim veličasi-venim arkadama, počivalištem velikih sinova Hrvatske i velikih pobornika narodnog jedinstva: učitelju, veliki vodjo naš. i veliki jugoslavenski borče, rad je tvoj kod nas uspeo, cilj je postignut: dalmatinsko učiteljstvo samo je jugoslaven-sko učiteljstvo. Sa sivih zala plavoga Jadrana. iz zemlje one tvrde i kršne i mučne, iz zemlje kamena i sunca, ja ti nosim posljedni pozdrav sinova njenih, učenika Tvojih, i riječ i vjeru tvrdu kao kamen naš, zagrejanu uverenjem i dušom vrelom kao sunce naše, da čemo ostati vjerni učenici tvoji i da smalaksati ne čemo do potpune pobjede i jugoslavenske misli i slobodne škole. Opraštajuči se s tobom na grobu tvorne, mi se razilazimo sa tvr-dom namenom, da čemo borbu koju si ti poveo i koju si nas naučio povesti u od-lučnom stavu do potpune pobjede njene, i s jednim utješenjem. da je ideja i nasj na putu sigurne, neumitne pobjede i da »seme tvoje uginuti neče, želje tvoje puste ostat neče, borba tvoja zaman biti neče, trudi tvoji dat če plod i cveče«. Slava ti, vječni pokoj i vječna uspomena veliki i mili pokojniče naš.« V imenu bosanskega učiteljstva Je še govoril muslim učitelj g. S a 1 i h L j u -b i n č i č. Pevski zbor je zapel žalostinko, nato smo pa izročili ljubega pokojnika materi zemlji. FRANJO LOVŠIN: Zgodovina v osnovnih šolah. Odlok višjega šolskega sveta, ki zahteva, naj se do 1. marca sestavi podrobni učni načrt za osnovne šole, mi je potisnil pero v roke, da napišem v »Tovarišu« par besed. Zadnji čas je, da se je izdal ta odlok. Že tretje leto teče, odkar smo Slovenci in Hrvati pod slobodnim solncem. Skrajna doba je, da se učimo in da poznamo zgodovino južnih Slovenov. Učitelj, ki hoče res biti in to mora biti, narodni vzgojitelj mladine, je dolžan, da prvič sam prouči zgodovino južnih Slovenov in drugič, da jo nepokvarjeno podava otrokom. Naše zgodovine se pod avstro-ogr-skim črnim orlom nismo učili v učiteljiščih. pač pa smo se učili zgodovino naših švabo-madjarskih gospodarjev, ter ž njo zastrupljali otroška srca. Učili smo se zgodovino vseh narodov, le o zgodovini Slovanov nismo slišali niti besede, ko da sploh Slovan ne živi na zemeljski obli. Če je hotel človek sploh kaj znati o Slovanih, je moral stikati za knjigami iz-van šolskili klopi. To je bilo pravo paberkovanje. Žalibog, da vsaj jaz ne poznam do-sihdob niti jedne knjige, ki bi zame odgovarjala današnjim razmeram. Vse zgodovine, kolikor sem jih prečital, so pisane pretrgano, v nekem separatističnem duhu, v zmislu plemen, brez celotnega, nadvse potrebnega narodnega zmisla. Zgodovina Slovencev — zgodovina Hrvatov, zgodovina Srbov — samo ne zgodovina Jugoslovenov. Pogrešam zgodovine, ki bi bila pisana skladno, vsa časovna dejanja, vseh treh plemen, kot celotnega naroda istočas. označena. Iz zgodovine naj bi se čitalo. kaj se je dogajalo istočasno na severu. kaj v sredini in kaj na jugu naše domovine. Narod, ki ne pozna svoje zgodovine vegetira, ne živi. — Vsak Srb pozna svojo zgodovino, svoje junake že iz rojstve-ne hiše. In mi takozvani Slovenci? —... No, mi poreče kdo, mi nismo imeli svojih velmož-junakov, ki so jih imeli naši bratje na jugu. O slepi sužnji! — Kaj niso vsem nam Slovenom isto dragi in mili vsi Zrini in Frankopani; kaj niso naše krvi Koso-vega polja junaki: Miloš Obilic, Milan Topličanin, Ivan Kocajčič in knez Lazar in Jug Bogdan s svojimi sinovi?! Kaj niso bili Sloveni kralj Tomisjav, Štefan Nemanja, Dušan Silni. Krešimir in Zvoni-mir in ni naš Kraljevič Marko?! Niso h naša dika sv. Ciril in sv. Metod in sv. Sava.! Kaj ni vsem Slovenom svet Vidov dan 1389. leta?! — Da. kdor ima tesno, separatistično srce, ta ne sprejme vase Slovenov, ta nima svojih junakov, nltr svoje zgodovine. Nalog jugoslovanskega učiteljstva je, vzgajati otroke v razsodne, ponosne, zveste in v dobre Jugoslovane. To pa dosežemo le potom zgodovine. Koliko naj vsaj zna vsak otrok, predno zapusti osnovno šolo, o zgodovini Jugoslovenov, podam tu v glavnih poglavjih : Prvotni prebivalci v Jugoslaviji. — Preseljevanje narodov. — Prihod Avarov in Slovenov. — Življenje in verstvo starih Slovenov. — Samo kralj Češki in Da-gobert. — Tasilo in Borut. — Gorazd, Hotimir in Valjhun. — Vojvoda Inko spreobrne zadnje pogane. — Franki zavladajo nad Bavarci in korotanskimi Sloveni. — Ljudevit Posavski. — Velikomo-ravska kneza Mojimir in Rastislav. — Sv. Ciril in sv. Metod. — Svatopluk in njegovi trije sinovi. — Prihod Madjarov in prvi hrvatski kralj Tomislav. — Peter Krešimir in Dimitrij Zvonimir. — Mad-jarski kralj Koloman — kralj Hrvatov. — Mongoli poraženi na Orobničkem polju. — Štefan Nemanja. — Šteian Prvoven-čani. — Šteian Dušan Silni. — Turki na-nadajo Srbijo in 191etni Uroš. — Kraljevič Marko. — Knez Lazar in bitka na Koso-vem polju. — Štefan Visoki. — Propast Srbije. — Vsi južni Sloveni v suženjstvu. — Napoleon in Ilirija oživljena. — Prvi ustanek v Srbiji pod Kara-Gjorgjem. —x Rusi oslobajajo Balkan. — Drugi ustanek v Srbiji pod Miloš Obrenovičem. — Slo-bodna kneževina Srbija. — Jelačič ban in leto 1848. — Kralj Peter I. Karagjorgje-vič 1903. stopi na kraljevski predstol. — Balkanska vojna leta 1912. — Svetovna vojna leta 1914. — Naše ujedinjenje 1918. leta. — Buditelji in meceni Slovenov: Sv. Sava. — Primož Trubar in Dalmatin. — Ungnad. — Gaj, Draškovič, Stanko Vraz, Kačič, Preradovič, Ivan Mažuranič, France Prešeren, Kopitar, Zois, Andrej Smole, Martin Slomšek, Peter Petrovič Njeguš. — Josip Juraj Strossmayer, Stritar, Gregorčič, Aškerc, Ivan Cankar in Oto Zupančič. Konečno naj izrazim še svojo misel-Zgodovina naj bi se ne trgala v beriiu. kot je bilo doslej v berilnih vajah. To ni zgodovina, to so le zgodovinske berilne vaje, brez poglabljanja v zgodovino. Take vaje so plitke in zginejo brez zveze, kot morska pena pri prvi sapici. Zato škoda papirja in časa. Posnemajmo Srbe. Ti imajo za višje razrede osnovnih šol P°" sebno kniižico v obliki brošure, lepo ilU' strovano in v pedagogiškem zmislu. lahko razumljivo pisano. Taka zgodovinica Pa ne bi samo otrokom odpirala zgodovin' slcega znanja, ampak bi tudi starši kaj radi čitali iz nje. Ravno tega pa je našim ljudem potreba, kot ribi vode. Brez znanja zgodovine ne pridemo niti koraka na-orej. Dokler ne bo poznalo naše ljudstvo svoje jugoslovanske zgodovine, toliko časa bo ostalo narodno mlačno, a strankarsko in separatistično zagrizeno. Več kot I liter vina pa ne bo stala ta mala zgodovina. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. POZIV! Po pregledu članskih izkazov za društveno leto 1921. pogrešamo 112 članov (ic), ki se še niso javili domačemu učit. društvu. To naj store nemudoma, društva naj jih pa takoj priglase strokovnemu tajništvu, da ne nastane nered v dostavljanju listov, zakaj kdor ni priglašen pri društvu, se smatra kot neorganiziran. — Blagajništvo UJU, poverjeništvo Ljubljana. + »Društvo za zgradbo učiteljskega konvik- ta« je «malto dne 13. februarja 1921 svoj 26. redni Občni zbor v Učiteljski tiskarni. Predsednik E. O a n g 1 .pozdravlja navzoče, konstaituje sklepčnost ter prehaja na dnevni red. Tajnik Ferdo J u -v a n e c poroča: ■Na lanskem občnem zboru dne 31. marca je bil izvoljen nov društveni odbor. Na seji dee 25. marca 1920 se je odbor konstituiral. Izvoljeni so bili: za predsednika E. Gangl, za tajnika F. Juvanec, za blagajnika J. Dimnik, ostala odbornika pa A. Gnus in L. Jelene. V odbor so vstopili itudi virilisti učit. društev. Vse odborovo delovanje je bilo v prvi vrsti ¡posvečeno ustanovitvi Učiteljskega konv.ikta ali vsaj otvoritvi začasnega dijaškega doma in kuhinje, kjer toi otroci naših tovarišev z dežele dobivali varno zavetje in hrano. Kljub intenzivnemu delu od strani .predsednika samega se nam ob tej veliki stanovanjski mizeriji v Ljubljani dosedaj ul posrečilo dobiti le količkaj ¡primer,rch ¡prostorov, kjer bi mogli pričeti z uresničenjem svojega programa, dasiravno je odbor vedno uvaževal vse dobre tozadevne nasvete 'tovarišev. Na poziv v »Učiteljskem Tovarišu«, naj podeželsko učiteljstvo prijavi odiboru svojo deco, ki jo želi s pričetkom tekočega šolskega leta ■oddati v »Učiteljski konvikt«, oziroma zavetišče in tečno prehrano. S to. iskrena željo končam svoje skromno poročilo. Občni zbor vzame poročilo na izmainje. 1 Za tajnikom je poročal blagajnik Jakob Dimnik nastopno: Blagajnikovo poročilo. a) Promet 1. 1920: Blagajnik Jakob Dimnik poroča, da je ime-io društvo raznih dohodkov 8752 K 12 vin.; za mladinske spise smo prejeli 208.201 K 05 vin.; samo »Učiteljska tiskarna« nam jili je odkupila za 207.000 K. Obresti smo prejeli od »Učiteljske tiskarne« 5581 K 92 vin.; na članarini in darilih, ki so bila objavljena v posameznih šltoviilkaih »Učiteljskega Tovariša«, smo pa prejeli 19.940 K 40 vin. Vseh dohodkov smo imeli v XXVI. društvenem letu (1920) 212.475 K 49 vin. Od teih dolhodkov smo pa izplačali »Učiteljski tiskarni« za tisk mladinskih spisov 62.389 K 42 vin., razni izdatki 1558 K 50 vin., v razne denarne zavode smo vložili 178.203 K 82 vin.; skupni izdatki s hranilnimi vlogami vred znašajo 242.151 K 74 vin.; prebitek 323 K 75 vin. b) Preg.ed skupnega društvenega premoženja: 1. Prebitek koncem leta 323 K 75 vin. 2. Vloga v »Učit. tiskarni« po 5% in proti polletni odpovedi 232.264 K 67 vin. 3. Vloga v H. in P. Učit. Konv. 275.542 K 47 vin. 4. Vloga v Mestni hnanikiici ljubljanski 18.081 K 87 vin. 5. Vloga v Kmetski (posojilnici ljubljanske okolice 13.495 K 69 vin. 6. Vloga v Kmetski posojilnici vrhniške okolice 671 K 85 vin. 7. Vloga v P. in Hran. v Kopnu 80 K. 8. 2 srečki 558 K 11 vin. 9. 2 avstr. ; ctrž. obligaciji 300 K. 10. Obligacije III. avstr. voj. posojila 1100 K. 11. 2 menjici 6% posojila j države SHS 2000 K. 12. Polica banke »Slavije« ] 2000 K. 13. Bon dež. blagajne 200 K. 14. Zadr. | knj. Učit. tiskarne 1166 K. 15. 2 zadr. knj. Učit. | gosp. ta kred. zadruge v Celju 110 K. 16. Inventar 1200 K. Skupaj 301.094 K 41 vin. Lansko leto (1919) smo imeli dohodkov 120.079 K 05 vin.; letos (1920) imamo torej pri-rastka 181.015 K 36 vin., torej za 60.936 K 31 v več, kakor poprej v vseh 25 letih. Leto 1920. je bilo res blagoslovljeno leto .za naše društvo. Poleg tega imamo še a) Zadolžnica F. G. — 360 K, b) Zapuščina r. Jos. Lenčeta — 1000 K. Ta svotj bo izplačana v enem letu po njegovi smrti, c) Ministrstvo prosvele ie dalo podpore 20.000 K. V račun pride ta svota za leto 1921. — Ustanova za učiteljske sirote po 200 K se je izplačala na praiznik Ujedinjertja SHS vlsokošolcema K. Protnerju in Lj. Fettich - Framkheimu. Premoženje ustanove, ki je pa že všteto zgoraj pod skupnim društvenim premoženjem, znaša 14.642 K 73 vin. V sle J sklepa lanskega občnega zbora se ustanova, ko bosta končala študije omenjena dva viso-košoilca, opusti in se ta glavnica pripiše glavnici Društva za zgradbo učit. konvikta. Letos je 30 let, kar se je izprožila misel o ustanovitvi učiteljskega konvikta. (Izprožila stia io pokojni okrajni šolski nadzornik in urednik »Učit. Tovariša« Andrej Zumer ta Tovarišev so-trudnik Jakob Dimnik. To je bilo 1. 1891. To misel je potem prijavil urednik »Učit. Tovariša« v listnici uredništva in .sicer v 3. številki z dne 1. iebcuarja 1892. 1. Misel o ustanovitvi učiteljskega konvikta je dobivala vedno več prijateljev med slovenskim učiteljstvom. Zopet drugi so pa bolj pilašljivo gledali to podjetje, češ, kje bomo 'pa dobili denar. Temeljni kamen učiteljskemu konviktu so položili »moravškl hospitantje«: Janko Toman, Matija Janožič, Fran Rojina, Božidar Čampa, Fran Razipotnik in Valentin Bernik, ki so poslali meseca juniia 1893. 1. prvih 10 K za učiteljski konvikt. Drugo večjo vsoto in sicer 106 K je pa poslalo »Društvo učiteljev in šolskih pnijateljev logaškega ■okraja«. Ta denar je naložil urednik »Učit. Tovariša«, Andrej Žumer v Mestni hranilnici ljubljanski, knjižico je pa izročil v varstvo današnjemu poročevalcu - blagajniku. Darovi za učiteljski konvikt so vedno bolj pogosto dohajali in začasni blagajnik Dimnik jih je pa objavljal v »Učit. Tovarišu«. Da bi se pa nabiranje pospešilo, je predlagal urednik »Učit. Tovariša« Jakob Dimnik, ki je prevzel uredništvo za Zumroim, pri odborov i seji Slov. učit. društva dne 28. decembra 1893, da si ustanovimo Društvo za zgradbo učit. kosivikta. Predlog je bil sprejet soglasno in predlagatelj je na to sestavil pravila. »Društva ža zgradbo učiteljskega konvikta«, ki jih je deželna vlada z razpisom z dne 17. avgusta 1894 štev. 10.261 potrdila. Dne 28. decembra 1894. 1. se je vršil v Ljubljani prvi občni zbor novega društva s tem-le vsporedom: 1. Poročilo osno-valnega odbora (Poročevalec Jakob Dimnik.) 2. Volitev odbora. 3. Nasveti. Ko poročevalec nariše zgodovino »konvlk-ia«, pride takoj k blagajniškemu poročilu ter pove, da je do prvega občnega zbora nabral za konvikt prostovoljnih doneskov 452 K 26 vin. Do 31. decembra 1920 se je pa nabralo, kakor sem že preti povedal, čistih 301.094 K 41 vin.; če prištejemo k tej svoti še 1000 K Jos. Lenčeto-ve zapuščine in pa 360 K, ki .jih dolguje g. G., znaša to vse skupaj 302.454 K 41 vin. Od 1. januarja t. 1. pa do današnjega dne t. j. 13. februarja 1921 smo pa nabrali 22.634 K 75 vin.; s prejšnjo vsoto zinaša to skupaj 325.098 K 16 vin. In če prištejemo k tej svoti še 100.000 K podpisanega in povečini že tudi izplačanega brezobrestnega ■posojila, se izkaže, da smo od 1. 1891. pa do da- našnjega dne, torej v 30 letih, zložili iz lastnih odtegljajev in prihrankov 425.098 K 16 vin. S tem končujem blagajniško poročilo za 26. društveno Jeto in iliknaiti pa tudi za 301etno dobo, kar delujem kot blagajnik pri »Učiteljskem konviktu«. S ponosno samosvestjo gleda slovensko učiteljstvo nazaj na to dobo, ker nas vse tolaži prijetna zavest, da smo v teh 30. letih mnogo dobrega storili v korist učiteljskih sirot in otrok. To delo je bilo pa lahko ta sladko breme za blagajnika, ker je užival zaupanje tistega učiteljstva, ki je imelo prod očmi editaoie namen, ki je oiznačen v § 2. društvenih pravil, ki se glasi: zgraditi (ali kupiti) v Ljubljani poslopje za zavod, v katerem se bode skrbelo za učiteljske otroke, kakor v vravna-nem očetovem domu. Morda je ta čas že prav blizu. Morda se nam že danes posreči, priti do 'zaiželjonega cilja. Bog daj! (Odobravanje.) Predsednik E. Gangl izreče poročevalcu za vestno sestavljeno in zanimivo poročilo najtoplejšo zahvalo in na predlog tov. B. Andoljška pa izreče občni zbor poročevalcu za njegovo 301etno požrtvovalnost in delovanje na korist Društva za •zgradbo učit. konvikta še posebno zalivalo in popolno zaupanje. Tovariš Fran S k u 1 j omenja v imenu pre-gledovalcev računa, da je našel vse račune v najlepšem redu, zato predlaga blagajniku in odboru absolutorij. Soglasno sprejeto. Nakup hiše. Predsednik E. Gangl predloži načrt Waldherrjeve hiše in probere strokovnjaško poročilo, ki sta ga pismeno podala arhitekt ■Zupan in inženir O t ah al. Tovariš Šmajdek j priporoča, naj se poveri odbor, da sklene takoj kupno pogodbo. Tov. Janko Ž i r o v n i k svari pred prenagljenim nakupom in misli, naj počakamo ugodnejših časov. Tov. C r n a g o j dvomi, da bi se izselil septembra 1922 čekovni urad iz NValdherrijeve hiše, zato svari pred nakupom. .Pridruži se mu tovariš Andrej Skulj, ki je mnenja, da iščimo primeren prostor za stavbo, medtem pa zbiraj m o in pospešujmo akcijo za brezobrestno posojilo med učitelji in učiteljicami Tovariš Š m a j d e k pojasnuje svoj načrit nabiranja in vračanja v obliki zadolžnic. Tov. Fran Skulj priporoča, naj se uvede ustanovmtaa v odliki kamnov, kakor jith ima GM-Metodova družba. Po vsestraskem preudarku sklene občni zbor, da se nakup VValdherrjeve ihiše opusti s pojasnilom, da ne bo mogoče čekovnemu uradu v doslednem času izprazniti hiše. Nabiranje brezobrestnega posojila naj se vrši dalje, bodoči odbor ipa naj pretresa Šmafjdkov predlog glede zadolžnic in se o njem posvetuje s strokovnjaki. Izprememba pravil. Tovariš R e p o v š izjavi v imenu odseka za izpremembo pravil, da pravila še niso docela končana v podrobnosti, ker je bil občni zbor zgodaj sklican. Pravila bodo v kratkem predložena odboru. Občni zboT vzame izjavo na znanje ter soglasno izvoli v ta odsek tovariša J. Dimni ka. Volitev odbora. Tovariš Lapajne predlaga, naj ostane stari odbor dotlej, da bodo sprejeta nova društvena pravila, ki naj se potem voli po rnijili nov odbor. Soglasno sprejeta V odboru ostanejo: predsednik E. Gangl, I. podpredsednik L. Jelene, II. podpredsednik A. Gnus; tajnik F. Juvanec, blagajnik J. Dimnik, in odborniki: J. Ambrožič- M. Repovš, V. Sad ar ta M. Sodnikova. Društvene vesti. + Pedagoško društvo v Krškem ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 5. marca ob pol JI. uri dopoldne v risatrnl mešč. šole v Krškem. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Nova društvena pravila. 3. Volitve novega odbora. 4. Volitev delegatov v pokrajinsko skupščino. 5. Poročilo tovariša Loop. Levstika: »Podrobni učni mačrit za realije na .petraz.rednic.ah«. 6. Slučajnosti. — Odbor. + Smarsko rogaško učit. društvo zboruje v četrtek dme 3. marca t. 1. ob 2. uri pop. v Šmarju po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Datpisi. 3. Poročilo tunika. 4. Poročilo blagajnika in določitev članarine za tekoče leto. 5. Volitve odbora. 6. Učni načrti za zemljepis, zgodovino in pouk v cirilici. Referenti so po odloku okr. šol. sveta od 20. II. 1920. št. 253 dcJočenii. 7. Slučajnosti. Vestnik meščanskih šol. 4- Vsein ravnateljem in ravnateljicam meščanskih šol v Sloveniji. Odbor našega novoustanovljenega društva stopa pred Vas z nujno prošnjo. Nje izpolnitev je prvi pogoj za takojšnje in uspešno delovanje. Tovariš blagajnik Pavel Kuna-ver. strok, učitelj na deški mešč. šoli v Sp. Šiški pri Ljubljani mora sestaviti imenik članstva in vplačati mesečno članarino. Zato je najenostavnejše, da ravnateljice) obvestijo o tem svoje učiteljstvo in pridržijo 1. marca za vsakega člana K 24.— in sicer K 20.— za UJU pover. Ljubljana, K 4,— (1 din.) pa za društvene potrebe, ki bodo posebno izpočetka jako velike. Nabrano članarino naj pošljejo ravnateljstva ha gori navedeni naslov. Prvikrat naj obenem pošljejo o svojem č'anstvu tele podatke: 1. Ime, 2. naslov, te. m 3. natančno stanovanje, 4. ime društva, ki je bil dotičnik doslej v njem organiziran. Za poznejše mesece bomo poslali posa-' meznim šolam čekovne zvezke, da bo delo bolj enostavno. Oprimite se vsi novega društva. Pokažimo, da razumemo pomen lastne organizacije. Dolžnost ravnateljev in ravnateljic je, da pridobe novemu društvu vse učiteljstvo na dotičnem zavodu. Naše obveznosti napram poverjeništvu ostanejo iste. V pošiljanju društvenih glasil tudi ne bo izpremembe. Ponavljamo svoj poziv in prošnjo in pozdravljamo!_ Odbor. Iz Jugoslavije. — »Naš Glas« in »Učiteljski Tovariš«. Neki 1. L. polemizira v 7. številki »Našega Glasa« s sklepom slovenjebistri-škega učiteljskega društva, objavljenem v 4. številki »Učiteljskega Tovariša« in naslavlja dopis na naš list. Nimamo vzroka spuščati se z dopisnikom v polemiko, še manj z uredništvom »Našega Glasa« zaradi dolge pripombe. Zavedamo se, da učiteljstvo z regulacijo svojih plač ni doseglo ničesar socijalno krivičnega, kar bi utemeljevalo neokusno primerjavanje plač, ki zavzema oblike javnega spodti-kanja. potem pa naj bo učiteljstvo »najnovejša« ali že stara grupa državnega uradništva. Med svojimi društvenimi vestmi pa prinašamo v listu poročila in sklepe naših društev, kar je bilo sklenjeno na zborovanjih. — Ured. — Da ne bo zmešnjav! V »Slovenskem Narodu« z dne 19. t. m. je bila objavljena notica o kandidatih učiteljstva v višji šolski svet. ki jih je predložil odbor ljubljanskega učiteljskega društva na svojem zadnjem občnem zboru kakor je bilo citati v tozadevnem poročilu, ki smo ga priobčili v zadnji številki našega lista. Da pa ne bo zmešnjav pri volitvah učiteljskih zastopnikov, ki se bodo vršile v najkrajšem času, je čutil predsednik poverjeni-štva UJU v Ljubljani, tov. Luka Jelene, potrebo, da je priobčil v nedeljskem »Jutru« pojasnilo na »Narodovo« notico, Ki sii glasi sledeče: »Zastopniki učiteljstva v višjem šolskem svetu. Pod tem naslovom je objavil včerajšnji »Slovenski Narod« kandidate, ki jih je postavilo »Ljubljansko učiteljsko društvo« za višji šolski svet. Podpisano poverjeništvo »Udruženja jugoslovanskega učiteljstva« izjavlja, da navedeni kandidati niso kandidati Udruženja, ker bo kandidate v sporazumu z vsemi okrajnimi učiteljskimi društvi v Slo->eniji postavilo »Udruženje jugoslovanskega učiteljstva« in jih pravočasno objavilo. Toliko v znanje slovenskemu uči-teljstvu. — Udruženje jugoslovanskega učiteljstva. poverjeništvo Ljubljana. — Poverjenik Luka Jelene.« — Od raznih strani nam prihajajo dopisi omoženih tovarišic. češ, da smo nastopili v zadnjih številkah »U. T.« proti njihovim opravičenim zahtevam. Te trditve dokazujejo, da tozadevnih notic do-tične tovarišice niso razumele ali pa niso hotele razumeti. Nikjer in nikoli ni bilo besede proti njihovim težnjam, pa naj li-3tajo zadnje številke »Uč. Tov.« še toliko in tolikokrat. Res je samo to, da smo izrazili svoje začudenje in — milo rečeno — nezadovoljstvo nad postopanjem nekaterih omoženih tovarišic, ker vale krivdo na organizacijo in izstopajo iz nje, namesto da bi se je še bolj oklenile in si skupno z organizacijo izbojevale končno zmago, saj je nasprotno več kot jasno, da se za neorganizirane članice našega stanu UJU ni dolžno prav nič potegovati! Da se krivica poravna, za to je le ena pot, ki naj izveni v starodavni klic: Le vkup, le vkup-----! — »Kulturni boj« v narodni skupščini. Poslanec dr. Gregor Žerjav je imel v ustavnem odboru narodne skupščine v Beogradu dne 14. t. m. daljši govor, v katerem se je dotaknil tudi nove naredbe o reorganizaciji višjega šol. sveta v Sloveniji in znane »sokolske naredbe« ministra Pribičeviča. kateri naredbi tvorita po mnenju nasprotnikov šolstva dovolj tehten vzrok za pričetek »kulturnega boja« v naši državi. Dr. Žerjav je med drugim izvajal: »Meni je znano, da klerikalna stranka vzdržuje svoj program od po-četka in ne morda radi nove naredbe o višjem šolskem svetu. Stari šolski svet v Sloveniji je bil zgrajen na naredbi Narodne vlade od dne 14. novembra 1918., ki se o njej trdi, da je >ustava Slovenije«. Slovenija je bila tedaj podrejena Narodnemu veču v Zagrebu in si brez potrditve Narodnega veča ni mogla dati »ustave«. In res, naredba trdi, da jo je odobrilo Narodno veče. Ugotovljeno pa je. da Narodno veče o tem ni nič sklepalo in da je ta trditev v naredbi falziiikat. Vi- Stran 4. UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 24. februarja 1921. Štev. 8. *Ji šolski svet je bil na tem temelju pravzaprav v zraku. V stvari nova naredba uvaja le po enega zastopnika kmetov in 7dravstva, kar se je obče zahtevalo. Tudi šolske nadzornike je izkopal g. Sušnik, da dokaže, da je »Kulturkampf« že tu in rta je radi tega njegov ustavni načrt dober. Po avstrijskem zakonu, ki pri nas še velja, imenuje nadzornike minister pro-?vete. S tem, da se je minister poslužil te oravice, pač ni napovedal kulturnega boja. Končno se je g. Sušnik pritožil proti Sokolski naredbi. Sokola mi ni treba braniti. ker se brani sam s svojim nastopom in svojo preteklostjo. Istina je: on ne širi nktivnih katoliških stremljenj, on je v tem oziru objektiven, a to je že dovolj za anatema. tudi če gre za najbolj nacionalno društvo. Radost je opazovati, kako se nravno in pošteno vzgaja mladina pri Sokolu. To priznavajo starši, ki Sokolu radi zaupajo deco. Celo klerikalni starši mu jo dajejo in pri nas je rekei neki tak klerikalni oče: »Jaz sem še klerikalec, ne morem več nazaj, a moj sin naj bo Sokol.« — Zastopnik staršev v višjem šolskem svetu. Na zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega je bil kot zastopnik staršev v višji šolski svet izvoljen g. En-gelbert Franchetti, kot njegov namestnik pa g. Fran Kavčič, oba iz Ljubljane. — Učit. društvo za ljubljansko okolico. Člane in članice našega društva opozarjam, da vplačajo članarino letnih 250 K za leto 1921, da ne bo nepotrebnih pi-sarij, ker stane samo pismo 2 K. — Predsednik Janko Žirovnik, nadučitelj v Borovnici. — V kuratorij mestnega dekliškega liceja v Ljubljani je odposlal ljubljanski občinski svet tovariša Jakoba Dimnika in Antona Likozarja. — Na šestrazredni šoli v Šmarju p. J. je prazno eno mesto. Službo je nastopiti takoj, ali o Veliki noči. Šmarje je prijazen trg ob železnici. Kdor se zanima za službo, se naj obrne na šol. vodstvo v Šmarju pri Jelšah. — Izenačenje profesorskih plač. Službeni list objavlja naredbo ministrstva prosvete. s katero se odreja izenačenje plač srednješolskih profesorjev v Sloveniji, Dalmaciji. Hrvatski in Slavoniji ter v Bosni in Hercegovini s plačami srednješolskih profesorjev v Srbiji. — Tečaj za slovenski jezik v Beogradu. Na inicijativo beograjskih tovarišev in tovarišic se je ustanovil v Beogradu tečaj za slovenski jezik. Predavanja bode vodil tov. jov. P. Jovanovič vsak četrtek in soboto popoldne v prostorih vadnice ženske učiteljske šole. Predavanja so pričela v soboto dne 12. t. m. — Razpis učiteljskih služb. Razpisano je nadučiteljsko in učiteljsko mesto v Zdolah, okraj Brežice; prošnje je vložiti do 16. marca t. 1. — Mesto učitelja v Viš- I nji gori, okraj Litija, je razpisano do 31. j marca 1921. -- Okrajni šolski svet v Ma- j riboru razpisuje do 1. marca t. 1. dve učni mesti pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. pri Sv. Križu nad Mariborom nadučiteljsko službo, učiteljsko službo v Puščavi. službo učiteljice ročnih del v Slivnici- Dobrovcih. — V slovenjebistriškem okraju je oddati do 1. marca 1.1. učiteljsko mesto v Slovenski Bistrici, Spodnji Polskavi, pri Sv. Martinu in v Makolah. Glej Uradni list štev. 15.1 — Razpisani sta mesti ravnatelja na meščanski šoli v Slovenjgradcu in Šoštanju. Prošnje je vlagati na okrajni šolski svet v Slovenjgradcu po j>redpisani poti do 1. marca 1921. — Smrtna kosa. Po dolgem boleha-nju je umrla dne 17. t. m. v Ptuju gospa Marija Fleretova. mati tov. Pavla Fle-reta. okrajnega šolskega nadzornika v Ptuju in Frana Flereta, nadučitelja v Kranjski gori. Maše iskreno sožalje na prebridki izgubi! — Umrl je v torek, dne 22. t. m. v , Novem Vodmatu pri Ljubljani vpokojeni domžalski nadučitelj, tov. Kristjan E n - g e 1 m a n v 77. letu svoje starosti. — V Šmarju pri Jelšah je umrl tov. Ivan Debelak. — Naj v miru počivata! — Na ljudskih šolalr v Ptuju bo s 1. aprilom t. 1. zasesti eno ali dve učiteljski službi. Reflektira se v prvi vrsti na moške, usposobljene za pouk v risanju na obrtno - nadaljevalnih šolah. Pravilno opremljene prošnje naj se po predpisani poti vlagajo pri okrajnem šolskem svetu v Ptuju do 15. marca 1921. — Iz Bele Krajine nam pišejo: Preteklo nedeljo se je vršila v Črnomlju krasno uspela prireditev šolske mladine on-dotne šole. Nabito polna dvorana v hotelu »Lakner« je pričala, kako jako si želi občinstvo tudi tega našega kulturnega šolskega dela. — Veseli pastirci in pastirice s svojimi mičnimi pesemcami. mali Cici-banček, ki je pogodil svojo nalogo izborno, navdušeni deklamator, ki je proslavljal našo domovino, mali zamorčki in zamorke s svojim izbornim nastopom — vsi so dvigali občinstvo v izredno navdušeno razpoloženje. \so prireditev je zaključila šti-ridejanka »Pepelka«. Ne le izredno lepa in okusna oprema odra, igralcev in igralk, temveč tudi samozavesten nastop poslednjih je dosegel popolen uspeli. Cul si soglasno pohvalo, in občinstvo se kar ni moglo ločiti iz dvorane. Vrlim tovariši-cain in tovarišem pa, ki se niso strašili ne dela ne truda, vse priznanje ter klic: »Le tako naprej! Z mladino tudi med narod!« — Himen. Dne 31. januarja t. 1. se je poročil tovariš Franc Brglez, nadučitelj v Čadramu s tovarišico Dragico Kosi, učiteljico v Konjicah. Obilo sreče! — Članarina In darila za učiteljski konvlki: Megla Fran 10 K, Šešerko Berta 10 K, Gerbec Marija 10 K, Martko-Rebotfj Antonija 10 K, vsi iz Sv. Lenarta. — Vertot Ivan iz Runeča 10 K, Svetlin Irena iz Središča 10 K, Košar Ivan iz Vel. Ne delje 10 K. — Kristina Demšar iz Cerkel.j pr. Krški vasi 50 K. -- Amalija Collatijeva 10 K, Dragica Grilčova 10 K, Gabrijela Grilčeva 10 K, vsi iz Studenca pri Radnii. — Gajšek Fran 10 K, Gaj-< Hemia 10 K, oba iz Kalobja pri Sv. Jurju ob žel. — Škulj Fran iz Ljubljane 4 K. — Liko-.1 Anton iz Ljubljane 4 K. — Šinajdek Ivan sKr-le pri Dobu 48 K. — Učiteljski zbor dekliške . dske šole v Spodnji Šiški 50 K. — Martin Svete iz Ljubljane 5 K. — Ignacij Supan iz Brežic 50 kron. — Skupaj 331 K. LISTNICA UREDNIŠTVA. Radi preobilice gradiva smo morali izpustiti poročilo o ustanovnem občnem zboru »Društva meščanskega učiteljstva«. Pride na vrsto v prihodnji številki. Brezobrestno posojilo Učiteljskemu konvlktu. 4. Izkaz. Andrej Rape iz Ljubljane 1000 K; Tit Grčar z Barja v Ljubljani 1000 K; Franc Šinigoi iz Sel (Slovenjgradeč) 200 K; 4. iz;kaz 2200 K; zadnjič izkazanih lil.SOO K; skupalj 114.000 K. Tovariši in tovarišice, hitite s podpisovanjem brezobrestnega posotiia v korist učiteljske dece! Odbore okrajnih učiteljskih društev ter šolske vo-diittiie in voditeljice nujno pozivamo, naj v ta i blagi namen razvijajo uspešno agitacijo med svo- j jim članstvom, oziroma med učiteljskimi zbori i svojih šol 1 Odbor društva za zgradbo Učiteljskega konvikta j v Liubljani. Razpis nadučiteljske službe. Na peirazrednici pri Sv. Lenartu v Slov. g: 4 'v;' - X^Í-ífe^fíSsr? 'i :.-•' «V ' '¿Í-TJ .'"'■. Dne 17. svečana 1921. je umrla v ptujski državni bolnici po dolgotrajni težki bolezni najina predobra mati Marija Flere roj. Vidmar. Kdor je poznal to mater, ve, kaj sva z njo izgubila, in komur je bila znana kot človek, jo ohrani v blagem spominu. Ptuj -Kranjsksgora. Fran Fleré. ZAHVAIA. Ker nam ni mogoče, da se zahvalimo vsakemu posebe za vse dokaze blagodejnega sočutja ob smrti naše dobre matere, ozir. tašče in babice Marije Flere izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku in vsem ki so poslali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo gu dr. Vladi mirju Vrečku za njegovo po-žrtv. valnost, «■j. ptujskim pevcem za ganljivo žalostinko in vsem tovarišem, ki so neoziraje se na težka pota, prihiteli, da izkažejo poslednjo čast rajn ci. Ptuj-Kranjskagora, 21. svečana 192!. Rodbini Frana in Pavla Flerčta. i" Večlelno jamstvo! Ug^ni plač'lni pogoji! Tvrdka JOSIP PETELINC — LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7 — o OJ > «e 55 se priporoča kot edina tovarniška zaSoga šivalnih strojev Grifzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvcjna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna strojna popravila. S5 s» a ¿2 / Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".) * ! Večletno jamstvo! *'ači ni ČEVLJI CEVLJ najlepše oblike in najboljše kakovosti Dragotin RogliČ, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157. Cenik franko zavoj in poštnina: veljaven od 1. februarja 1921 naprej do preklica. moški, chevreau z robom . „ boks z robom . . . , boks z robom, polov, za štrapaco: moški, teletina, brez kapic, okovani .... „ pitling z robom. . . „ pitling okovani z žeblji „ kravi na z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . . črni K 600 — „ b05-— rujavi 645 — 615"— 495"— — 495"- 535 — 535- 545-- črni rujavi moški, kravina s kapicami in podkvami...... 500"— 515'— „ gojzerski hribovci . . , — 745 ženski, boks z lak-kapico in robom....... 615-— — „ teletina z robom (štra- pacni)....... 470'— 510- , belo platno : visoki K 410 —, polovičarji K 370 —, izrezani z zapono K 340'—. Po meri izdelani čevlji veljajo 5°/o več. Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju. Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v brezplačno popravilo. Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice. ■* i i