Naši dopisi. Z Notranjskeg-a. Gospod urednik! Oziraje se na spis >Slovensko učiteljstvo o novem letu« v 1. šte- vilki letošnjega >Učit. Tov.« hnčem tudi jaz, nadučitel uvrščen v II. plačilni razred, podkrepiti oni izvrstni spis ter dokazati s šlevilkarai, da celo učitelj, ki stoji na _. klinu plačilne lestvice, ne inore s svojo plačo izhajati, ako ima obilno družino in inora takorekoč na gulih krajcarjih živeti, kako le oni z ninogobrojno obiteljo, a nižjo plačo! Kako bridko niu je p.i srci, ako zre v prihodnost! Račun letnih stroškov nadučitelja. ki iina ženo in G nepreskrbljenili otrok, izmed katerih je jeden deček dijak: Za lirano 7 osobam povprečno na dan 1 40 gld. Na leto 511 gld. — kr. » za di-va ...'.... 33 » 40 » » za svečavo 7 » 08 » » za razna društva .... 16 » 60 » » zaknjige, časopise, poštnino, kolek, popir in drugo pi- salno orodje 18 » 84 » » rnilo, žveplenice in črnilo, za čevlje in druge malen- lenkosti 12 » 52 » » za kuhinjsko posodo in orodje 2» — » » za igle, konec itd. ... 1 » 2b' » dvema sinovoma vojakoma kot podpora 20 » — » » za dijaka 154 » 45 » vkup . 777 gld. 75 kr. Primerjaje te sti'oške z njegovo let.no plačo, ki znaša z vsenii dokladami vred čistih 8_1'35 gld., ostaja učitelju še 4360 gld. za perilo, obleko in obutev. S temi goldinarji pa ni mogoče sebe in družino stanu primerno oblačiti. Tudi ne sme niti on, niti kdo v diužini bolan biti, ne sme nobeden v hiši umreti, ne sme biti ženitvanja v družini, ne sme nič ubogajine podariti, ne sine se nikamor voziti in nikdar v kako družbo ali k zabavi iti, kjer bi bilo treba kak groš plačati itd. Vsak nepristranski človek in vsaka razumna gospodinja mora priznati, da so navedeni stroški goluvo tako umerjeni, da skoro ne morejo nižje biti. Z navedenim računom hočemo dokazati, da učitelji niso še dovolj plaeani, zlasti oni zadnjih dveh plačilnih razredov ne, ker ako ima tak učitelj obilno družino, se pri njem gotovo uresniči, kar je jedenkrat nekdo j-ekel: »Die Magemvande reiben sich«. — Vsakemu učitelju je neobhodno potrebno, da ima veljavo pri ljudeh. Ubožčina in vedna skrb, kako se bo živelo. odvrača od učitelja vse tiste lastnosti, katere so mu v njegovem stanu zelo potrebne. Učitelj mora z veselim obrazom med učenee stopiti in vedno veselega lica in srca biti. A kako more to učitelj storiti, ki je v bedi in nadlogah in če ve, da poleg vsega ti'uda in napora ter zvestega spolnjevanja svojih dolžnostij mora venderle ponianjkanje in siruinaštvo trpeti, za višjo odgojo in izubrazbo svojih otrok ne inore pa nič storiti. Uragi bratje ueitelji! Usoda nam še ni inita; torej čakajmo in trpimo — zlasti ueilelji nižjib plačilnib vrst; pa tudi trkajino in prosirno! Na.ni se bode morebiti predbiicivalo, da sino nezadovoljni ljudje, ki nimajo nikdar dovolj; ini naj si svojo usodo tako ali tako na pnšteni način izboljšamo! Kdor tako govori, gotovo še ni skusil, kaj se pravi, bojevati se s skrbmi za vsakdanji živež ter imeti križe, nadloge in britkosti. Nekateri učitelji so orglavci, oboinski pisarji itd., da si s tem svojo eksistenco zboljšajo. A to je le tii pa tam mogoee in nič gotovega, ker traja le od danes do jutri. — § 55., točka 1. državnega šolskega zakona se glasi med drugim: »Die Minirnalbezuge sollen so bernessen sein, dass Lehrer frei von heminenden Nebengeschaften ihre ganze Kraft dem Berufe widmen und auch eine Familie den ortlichen Verhaltnissen gemass erhalten konnen«. — In kako t.o izgleda v resnici! Morebiti tudi kdo poreče. da se na deželi ceno živi in lažje izhaja, nego v mestu To ni vselej in povsod resnično. Na deželi moramo čestokrat, ako bivaino v bližini mesta, vse tako plačati, kakor kdo zahteva; v mestu se pa vsled konkurence lahko piebei'e ter gte tja, kjer se živila ceneje dobe. Pisatelju teh vrstic je dobro znano, da se veliko živil v bližnjem mestu ceneje dobi nego v vasi, t. j. v njegovern službenem kraji. Da bi si pa človeka najeinal, ki l>i mu iz 1116813/ donašal vsakojake reči, to zopet ne kaže. Gospodje, ki poznate naše razmere in imate našo boljšo liodočnnst v rokah, poslušajte tožbe in prošnje učiteljstva! Res je, da se je v zadnjem easu precej storilo za izboljšanje učiteljskih plač, zlasti oni učitelji morejo zadovoljni biti, ki so bili toliko srečni, da so prišli v 1. razred; a teh je malo število. Zato pa gotovo vse ufiteljstvo v veseli nadi živi in upa, da se bodo merodajna oblastva blagohotno ozirala na predlog deželne učiteljske konfeiencije, namreč zvišanje odstotkov prvih treh plačilnih vrst in poinikanje učiteljev v višje plnčilne vrste po službenih letih. da se tako vpelje nekaki »status«. Potem hi imeli vender upanje, da čez kaj let piideino v boljši polnžaj. B—č. Iz kamniškega okraja.*) (N o v a š o 1 a.) Vsacega rndoljuba mora boleti, ako bere vsakoletna uradna poročila o šolstvu in vedno raora čitati, da je zopet kranjska dežela med oninii, ki imajo tisoče otrok lirez pouka. Zato me pa vselej razveseli, ako berem o ustanovitvi kake nove šole in radi tega sem se tudi z veseljem prijel tega poročila. V severovzhodnem delu karnniškega glavarstva, med srednjim in južnim odrastkom kainniškib planin »prelepa je moravška dolina!« Tako poje narod o inetropoli moravške župe, in prav itna, ker vas leži v lepi, rodovitni dolini, posejani z mnogimi vasmi in obdani s kamniškimi planinami. Na njib vrhuncih z *) Zaradi pomanjkanja prostora zakasnelo. G. dopisnik naj nns oprnsti. Ured. nc 400 in presezajočo relativno višino, blišče se cerkve puddružuice. Med njiini je jedna imena Sv. Trojice, katera je od Moravč proti severo-zahodu, kjer je dolina zvezana z dobsko in mengeško ravnino. Tukaj. akoravno je najmanjša poddružnica, ima.jo lep župni dvorec in sedaj tudi novo zidano šolo, katero je 30. grudna 1891. 1. svečano blagoslovil nioravški pref. g. dekan in nadžupnik Tomaž Kajdiž. Že prejšnji dan je oznanjal pok topičev, da ]«)de piibodnji dan riekaj posebnega za Sv. Trojico; drugi dan cul si pok brez prenehljaja. 01) 'j->$. uri je bral preč. g. dekan slovesno sv. inašo, katere su se doinačini in drugi bližnji župljani udeležili. Po koneani sv. daritvi je šel iz cerkve sprevod: šolska mladina, g. dekan z asistencn 3 duhovnikov (g. župnik dob.ski. g. kapelan dobski in g. beneficijat vrbpoljski) in za njimi ostala ranožica. Med blagoslovoiu poslopja so peli pevci Jenkovo »Molitev«. Po opravljenem blagoslovu smo se zbrali gostje z dornačini pri otrocih v šolski sobi, kolikor se nas je ravno tnoglu. Prvi je spregovoril g. dekan. V svojetn spodbudneni govoru je pozdravil najprej preblagorodnega gospoda okrajnega šolskega nadzornika in visokorodnega g. barona Rečhbacha iz Krutnperka in ostale, zahvalivši vse, kateri so kaj pripomogli k ustanovitvi šole, iziekel nado, da bi se v tej šoli poueevalo po slovenskem geslu: »Za ', ero, dom in cesarja«, izročil šolsko mladino novemu učitelju g. Frančišku Razpotniku in kazaje na očeta sedanje šole — na našega pj-esvetlega cesarja, zaklical mu je trikratni »Živio!« na kar so pevci in vsi navzočni naudušeno zapeli cesarko pesem. Po odpeti pesini je spregovoril gospod nadzornik Lovro Letnar, klicavši zaščitniku nove šole, presvetlemu cesarju trikratni »Slava«, in je v jako primernem svojem daljnem govoru pohvalil S?. Trojičane, kazaje, da se z vstrajnostjo in trdno voljn veliko naredi. Kajti, akoravno plaeujejo le 000 gld. davka, vender so z vstrajnostjo (katera jim je dobila podporo od presv. cesarja, sl. kranjske hranilnice in vis. c. kr. deželnega šolskega sveta), dovršili tako primerno šolsko poslopje, katero se kaže dvema tretjinania kamniškega glavarstva in naj je vsein tretn tretjinam v vzgled. Oponiinjal je nadalje občane, naj skrbe za svoje otroke s teru, da jih pošiljajo vedno v šolii in naj bodo v tesni zvezi s svojiin g. učiteljeni in vedno le s spoštovanjein o šoli govore, ker ako ta vez ined šolo in hišo preneha, je vsak uspeii — zastonj. Slednjič spregovori pa še novi učitelj g. Fr. Razpotnik: Zahvali v imeni svojem in krajnega šolskega sveta vsc, kateri so s svojo navzočnostjo pripornogli k tako lepemu uspehu denašnje svečanosti in slednjič tudi on upuminja roditelje, naj piidno pošiljajo otroke v šolo in skrbe, da se bodo res kaj učili. S tem je bil ofieijelni ilel dovršen. Preostaja mi še opisati drugi, ne manj zanimivi del. Krajni šolski svet je napravil na čast došlim gostom (katerih so se pa več nadejali, vsaj več učiteljev, kajti bili so le 4) primerno kosilo, pri katereni smo se zbrali v daljno zabavo. Tudi tu ni bilo brez govorov-napitnic. Prvi je napil g. nadzornik na presvetlega eesarja, g. dekan unteljstvu, g. nadzornik slngi mod duliovstvoin in učiteljstvoui, g. Bernik vrlim moravškiin pevcem, g. Toman je napil pa obče priljubljenemu g. nadzorniku in njegovim bližnjim sorodnikom, rekši, da imajo vsi učitelji kamniškega okraja jednak čut spoštovanja, in ljubezni do njega in njegovili sorodnikov. Popoludne so kmalu začeli udliajati gostje. vsak pač z zadovoljnostjo o tej za krajevne raztnere prelepi slavnosti. Naj opišem k sklepu še šolsko poslopje, katero niina velike zunanje podobe, a je piav priinerno razdeljeno. Proti jugo-zahodu ubrnena šolska soba je prav primerno opravljena. Ravno tako primerno je učiteljevo stanovanje. katero zavzeina nasprotno stran, obstoječe iz dveh sob in kuhinje; klet je pa v skalu vsekana. Okoli šole je še prostor, kjer se bode naredil šolski vrt. Šola stoji kakib 400 m nad moijem in ima razgled po gorenjski ravnini, od koder se vidi baje 128 cerkev. Sv. Trojičani so labko ponosni na svojo zgradbo in naj bi bili v posnemovalen vzgled sosednim Vrlipoljoem, kateri imajo šolski pouk, a nikakega šolskega puslopja. —* — Z Dobrove. V 3. št. »Učit. Tov.« čitam, da namerava g. Ravnikar priobčevati v »Učit. Tov.« prevod Komenskega »Didaktike«. Prav pametna misel. Vender pa se drznem nekaj svetovati. Zgoraj imenovani prevod naj bi se ne tiskal med drugiin gradivom v »Učit. Tov.« samem, teinveč izhajal naj bi knt. prilnga. Ker pa pravite v ravno isti številki — v listnici nainreč — da ne tnorete izdajati večjega lista , ker bi radi preostanek porabili za bodoči sučiteljski dom« — s čimur se tudi popolnoma strinjam — naj bi se list tako tiskal, da bi bila srednja dva lista potiskana s prilogo, katera bi se potem hthku izrezala. Tako ima letos »Kinetovalec« na srednjem listu prilogo »Vrtnar«. Na ta način bi imeli vsi naročniki »Ueit. Tov.« ob jednein tudi ?e posebno knjižico: »Komenskega Didaktiko«. Meniin, da bi se dalo to prav labko izvršiti in upam, da bi bili tudi vsi naročniki »LJčit. Tov.« s tem zadovoljni. Da bi se prepričali, l)i li ugajalu to p. n. naročnikom, ponatisnili bi moj list v prihodnjo številko »Učit. Tov« ter pristavili. naj vsi, ki so s tem zadovoljni, to po dopisnicah Vam naznanijo. ./. Xovak Opomnja uredništva. Ker ,je naša želja, da pri uredovanji ustrezamo željaui gg. tnvarišev, ]irosimo izjav o nasvel.u g. dnpisnika. S Krasa. Piečitavši uvodni članek »Divide et iuijieia« v goriški »Novi Soči« z dne 5. svečana t. 1. št. fi sem si raislil, ta list niraa več v svoji deželici slastnih koščic, kajti obral je marsiktero, tudi naj- tišo in pobožal več maziljencev, ali kakor se je svoječasno javilo, potegnil krinko raz obraz, dakle treba v Ljubljano. V Gorici je vse v najlepšem redu, zato treba urediti kranj«ke učiteljske razinere!? V tem člitnku je g. dopisnik mahal z gorjačo po g. uredniku »Uč. T.« in ljubljanskih »kolovodjih«. Htn! Njegova tnisel je: »Učiteljski Tovariš« naj se uiaakne »Popotniku«, ,,Slovensko učiteljsko društvo« »Zvezi«, tedaj ne bode razdora. Glede razdora ima g. pisatelj zdrave nnzore, a pomisliti bi vender moral, da ga niso provzročilt ljubljanski učitelji. Vedeti bi moral, da kranjski oziroma ljubljanski učitelji v zbo- ruvanji »Zveze« niso mogli se strinjati z drugimi slo- venskimi kolegi, ko su hoteli, da naj »Učit. Tov.« preneha in da glasilo »Zveze« postane »Popotnik«. Tedaj oee naj se sinčeku na ljubav spravi s pola!? To bi bila moralna zaušnica ljubljanskemu učitelj- stvu, osobito velezaslužnemu uredniku g. A. Praprot- niku, kojega niso smeli ljubljanski kolegi pustiti, da bi se mu iz rok izvil »Uč. Tov.« po 301etnem trudn- polnem delovanji. Naj ne misli g. dopisnik uvodnega člankn »Nove Soče«, ker se niso pustili preplašiti »Zvezi« in »Popotniku«, da kranjski učitelji rujejo proti »Zvezi«, inarveč jo podpirajo, aknravno skrbe tudi za svoje društvo in glasilo. Čeuiu tedaj stezate g. dopisnik svojo strupeno ost v ljubljansko-kranjske učiteljske razmere in panjavo napadate zaslužne osobe?