94 številk imit.....Beilagen
3»sai»w.M!
§£»É&t —
,	.	k»-
.	,	» i*~~-
.	.	« im
■	.	* !•-
Jki?i9Sè8^§B* ž ********
Ü* '	•	*	*»~
Ì*8«ì*s?s8®b»«
«*• f® wi®sr|©v. —
M*r*bok\ drse 26 tìovemhra. 1915
'¥
Letnik Vit
sagaBeaaBswBWBBHBBBeHWBaaBBBBwi
O ril Tr» A
dSa inh ^P« JSIs

«4 §
- - «	>fc-
*
iftCiA i~ ©stìfesfc
Bö Sj
fet'JByégii es sat wsaS^pSs
Stw«> I® ttstrnvsäS&n»* Sg®*4b©r «&**, B. - ftßmS^m M* MS.
ÄiSSraSSfCT'ffi'S^^
Neodvisan p©liifč«tt lisi m slo¥@tisko IJudstro. | LaV^6!^. “$. *«
Kosovo polje sesedem©.
M-Bto Mitroviča m P ^t na i<- >.eti - \eiifc plen naših cet na Kosoveoi p! Iju. — Srbska vlada je zbežala v >k'< cLr - Grki se- pogajajo s -Francozi- in Angleži ' -— Oö Soči srditi
boji. Italijani povsod odbiti. - Pohvaljeni slovenski polki.
Skupicina štajerskega pododbora Zadružne Zveise v Celju.
V sredo, dne 24. t. m., se je vršila skupščina KlovJenskoštaijersikili zadiru g v Celju, katere so se v-kljub slabim železniškim zvezam udeležili zastopniki dobre tretjine vseh članic.
Zborovanje je otvoril v imenu pododbora ;g. dr. K o r o š e e, ki je pozdravil vse navzoče, osobito g. držkfvnegh poslanca dr. Kreka kot zastopnika centrale. Povdarjal je važnost denarnih in izobraževalnih organizacij v prognamu za naše bodoče delovanje. Nadre vizor g. Vladimir Pušenjak poda poročilo o delovanju pododbora in njega članic v l.< 1914, katero prinesemo v prihodnji petkovi številki. Po podanem poroČilh pozove predsednik vse zborovalec, da v spomin na padle zadružne sodelalvce vstanejo raz sedežev in jim zakličejo slava; zadružna organica,-eijai bo ohranila padle junake v hvaležnem spominu. V pododbor se izvolijo soglasno vsi dosedanji člani pododbora, koti predsednik! g,i profesor dr. Josip Hoknjec.
. JL Ur. Iv. r e k razpravlja m skušnji li, katere jr. napravila zadružna organizacija ' v Času tifi 1. lÜ'ÖB" naprej. Leta 1908 je vlajdalo veliko pomanjkanje denarja, povzročeno vsled suše in gospodarskih polomov v Ameriki ; ;v konzumu je1 bil napredek večjji kot pri produkciji, denarne razmere so se poslabšale, in banke so zahtevale 8—10% obresti za posojila, samo kmečke posojilnice so ostale pri. prejšnji obrestni meri, tar je bilo le mogoče, ker so strogo držale disciplino; posebno pohvali č a s t e n n a s t o p s>lo v .-š t a j e r s k i h z a d r u- g. Prišla ,j,e obilica denarja v sedanjem času, vsi zavodi izkazujejo veliko odvisnega denarja, Z a d r u ž n a Z v .e E a ga i m a nad 1054 ra il. kr o n, banke si pomagajo s tem, da so obdržale staro obrestno mero za posojila*, za vloge pa znižale na 4, 8%, da colo na 3%. Kmečki denarni zavodi so obdržali prejšnjo obrestno mero, niso znižali ta,ko obrestne mere za vloge, kot banke. Bilo je mogoče to vršiti, kler se naslanjajo na kmečka posestva, katera niso vsled vojske toliko trpela koti trgovina in obrt. Denarno smo trdni, treba izpopolniti organizacijo s tem, da se lotimo zadružnega na,kupa in prodaje, k čemur je potrebnta centrala, Idi mora; biti zanesljivo financirahu. Močna in trdna organizacija slovenskega kmečkega stanu |e najboljša priprava za v«; razmere, katere bodo nastopile.
Govoru - zadružnega voditelja je sledilo živahno 'odobravanje.
Nadrevizor Vladimir P u š e n j a k razpravlja o raznih vprašanjih, ki so postala pereča, oziroma o skušnjah, katere so se napravile tekom vojske:	o
važnosti skrbi za redno plačevanje obresti, o zadružni'disciplini, o vojnem posojilu, o članstvu pri več safir n gali, in o ilirski banki.
Po predavanju se vname živahna debata, v katero je poseglo več govornikov, med njimi dr. Krek, ki priporoča sledečo resolucijo:
„iSikupŠjčina slovenskbšlajersk.h zadrug opozarja merodajne činitelje na potrebo, doseči za posojilnice ugodnost, da, se lahko obresti onih strapok, katero obresti vsled vojnih razmer ne morejo plačati, uripišejo k glavnici ter vknjižijo na isto mesto, na kateri je vknjižena glavnica. Načelstvu se naroča, naj sporoči to na pristojno mesto.
Re-solucija se soglasno sprejme. '
Razpravlja se v debati obširno o poroštvu, tež-ko5a.lt radi obnovitve posojil, raznih vprašanjih glede knjigovodstva itd.
Poslanec dr. K o r o š e c stavi vprašanje na zborovalce glede skupnega postopanja v -s e h s 1 o ve n s k i li z a d r u g na Slovenskem Štajerskem v okvirju samostojne štajerske ZadKižne
Zveze. O tem vprašanju se je. vnela živahna debata,
v katero je poseglo mnogo zborovalcev in so splošno povdarjalo, da bi bilo velikega gospodarskega pomena, tako bi se dosegla med štajerskimi Slovenci s k u p. n o s t n a z a d r u ž n e m polj u.
Predsednik pododbora dr H o h n, j el c povda-rja, 'da igrajo v. svetovni vojski važno ulogo gospodarska vprajšanja, katera so velikega pomena za življenje .narodoK kakor tudi posameznega naroda. Da zavzema naš narod v gospodarskem oziru trdno stališče, gre hvala naši Zadružni iZvezi, katera je narod gospodarsko osamosvojila in izobrazila. Naša, gospodarska organizacija je dobro preštela, veliko preskušajo, radi tega je -upravičeno u. a uje, da bo ista tudi v bodoče naj večja o; ora kmečkega stanu in na-
ti 1st va,
Z zahvalo vsem udeležencem za bro uspelo zborovanje,
sodnik zelo nad tri ure.
ijuči g. prečki je trajalo
Zagotovitev vrtnega, fižola za
some
Cesarska namestnija razglaša:
Nasadu vrtnega fižola, ki ga je prištevati k naj-l'cl.’ donosnim in važnim vrsbun zelenjave, bo treba
InulT^rdToanjem ìefu'iDsVeliatr večjo 'pozornost: ' Prvi - ogoj je, da nabavimo in preskrbimo' zadostne množine semenskega blaga, katerega pa letos vsled zgodaj ! uasltopkh mrazov in mokre jeseni žaj i bog vsi vrtni | posestniki — zlasti oni v višje ležečih krajih dežele
ter v višjih legah . riso mogli pridelati v zadostni
množini in ga bo treba dokupiti. V prejšnjih letih je itila navada," da se je potrebno semensko blago dovažalo iz nemških dežela, ki se bav.ijo z vzgajanjem semenja: to je pa sedaj izključeno, ker potrebuje Nemčija sama več tega blaga in je izpadla žetev v najvažnejših seme n arsi v Ih le prav pičlo ter je vsled tega prepovedan vsak izvoz za vse sanier s’ o vrste. Navezani smo torej v tem oziru pop bom a na sebe in skrbeti bomo morali, da bomo ohranili velik del v deželi •'.•ridelanega fižola, zlasti rumenega ter zelenkastega, lojnatega in nizkega fižola za nasad.
Po veljavnih ukazih je pa prodaja takega vrlega fižola dovoljena le upravičenim trgovinam s se-memenskim blagom in poCedelsk rn organizacijam in s cer le öo 1. januaria 19.10; radi tega naj velja vrtnim .posestnikom opomin, da naznanijo one množine vrelega semenja dobrih fižolovih vrst toda ne poljskega fižola — ki jim preostane, če odtsegnojo ono množino, ki jo bodo bržkone* sani: potiiebpvali, kaki Po trženja s semenskim blagota upravičeni trgovini, bi 'če mogoče tudi navedejo vrsto vrtnega fižola. Najbolj priprosti način bi bil cla bi podružnice c. kr. kmetijske družbe za dotični kraj nabirale po vrstah mnogokrat le majhne količine fižola in nabrano semenje naprej oddajale domačim semenskim trgovinam;
; o določbah ukazagmorajo podružnice* o tem spisovati natančne zapiske.
Zn tako semieV-.sko blogo ne veljajo oblastverno Določeno 'prevzemne cene, temveč se bodejo radi večje \ rednosti plačevale za vrtni fižol bistveno višje cene.
Kdor ne ve, ali velja kaka vrsta za vrtni fižol, vaj se obrne - do ..Poizvedovalnega in obvelščevalnlega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. na-t: lastništvu v Gradui“, Burgrirtg št, 4 ;©r v pošlje'pots Kušnjo semenja kot vzorec brez vrednosti; to mesto daje na. željo na znanje naslove vseh domačih do trženja s semenjem upravičenih trgovin.
Oddaja žita in fižola.
Mariborsko okrajno glavarstvo uajm. je poslalo sledeči razglas?..
Ker je nabava zaplenjenega žita v prostem nakupovanju po komisijonurjili vojnožitnoprometnega zavoda nepovoljna, kar ovira javno pro skrbni n sko delovanje. je r. kr. namestništvo z odlokom z dne 10.
ovenibra 1915, št. 4-2725-81 W. 'I oIredilo take na-*dbe, katere zajamč.. ejo redno a^roviza ijo prebi-
nepečajočega se s p;'l„cdclstvom.
Da se omogoči hitra in brezhibna izvršitev teh i;uredb, se od občin temeljem resorskega ukaza z dne
21.	junija 1915. § 29., zaideva, da imajo marljivo ',n pod osebno odgovornostjo gospodov občinskih predstojnikov sodelovati in vse storiti, da zadobije zgoraj navedenemu odloku veljavo.
Naznanja se jim naslednje:
Posestniki morajo oddaji zavezane množine žita, in fižola oddati vojnopromeL.enui zavodu za žito, oziroma njegovim komisijonarjem v dveh delih, in Iter je prvo polovico ponudUi do dne BO. novembra t.
’. Po dnevu 80. novembra, bode se za, prvo polovico, ki jo je oddati izplačala za 10 odstotkov nižja cena.
Drugo polovico žita in fižola je'do dne 20. de-ombra prodati in oddati.
Po dnevu 20. decembra 1915 Izplačalo se bode ludi za drugo polovico, ki jo je oddati, za 10 odstotkov manj.
Prvo polovico oddati je najkasneje do dne 15. decembra 1915 in drugo polovico do dne 10, januarja ’ 910.
O oddaji zavezanih množinah žita ih fižola stročja), koje je oddati iz vaše občine, v pošilja se . um v prilogi splo-š a sestava (izkaz) z naročilom, da ' na podlagi tega izkaza kontrolu jejo o.b dajatve iz vaše ibčine ter da zamudne paSepnike s potrebnim pov v dar kom p vs i,ti v oddajo. Priložene odpošiljaine liste (dobavnice) je v njih z imenom navedenim posest-. ikom proti - sprejemnici vroč ti.
Pri podpisanih tefenih množinah oddaji zavezanih vrst žita in fižola se je od dne 15. oktobra ‘915 prijavljenih množi: odračunilo zgolj semensko lago in ona množina, ! kol čina), ki se sme vporabljati v' preskrbo vanje lastne potrebe in ki znaša za glavo ; : mesec 12 kilogramov.
Vporabn ovsa v krm'te v lastnih konj se mora ul predpisa- e množine ovsa. ki jel je oddata še odšteti in sicer za konja in dan 1 kg. Isfotaiko odšteti jo tudi po izvršenem popisovanju dne 15. oktobra 1915 \ >j ti «prometnemu zavodu že oddano žito.
Gospodom občinskim predstojnikom se naroča, vestno vgoloviti odštevne (odbitne) postavke za krnitev lastnih konj ter število konj v svrho kontrole zaznamovati v Dot Jčrorn odpošiljaj nem liste, (dobavnici).
Vse oddaji zavezane vrste žita 'n fižol morajo i osestniki oddati predpisanim skladiščem, oziroma mlinom. Gospodje občinski predstojniki imajo dolž-ost, takšnim posestnikom, Idi sami nimajo vozil, priskrbeti vozila iz lastne občine, o kar se temeljem § 5. cesarskega ukaza z dine 20, aprila 1854 upravičeni m zavezani. Posestnike, kateri dajo vozove za druge, morajo ti slednji odškodovati.
Proti posestnikom, ki; se brez vzroka branijo dati vozilo, je po tem cesarskem uka,zn postopati s prisilnimi sredstvi.
Vse one posestnike, ki se vsled manjkajcßih, oddaji zavezanih zalog niso vpisali v seznamek in vse one, ki so mogoče pomotoma pri popisovanju žita, manj, kakor so ga dne 15. oktobra imel?v zalogi, priglasili napovedali) je prisiliti, da dodatno (naknadno) napovedo in oddajo v.trpne zaloge.
Koruza ! C asu primer n a suha koruza, v storžu prevzeti se more le v večjih množinah. Gospodje občinski predstojniki se torej naprosijo, delovati na to, da posestniki, kateri imajo k o r u zev ste r ž u za oddati, isto o b ene m i n o b ene m d n e v u pripeljejo.
N o v a (s v e ž a) k o r u z a . oluščim, se more točasno prevzeti le, če je posušena, ker bi, se sicer morala oddati Še le v spomladi.
Vse množine žita ir fižola, ki st< niso ponudilo in oddale ob določenih rokih, bode dkrajno gl a Varcar st vo odvzelo rekvizicijskim potom, ter se bode pri tem izplačala za 10 odskokov nižja rokviziejjska cena.
..NizozemsksfeÄ noče puBredo
a .v./'; -,:jv3iar jiijaM 3.*SpJl :D«a-^ ■ '
dovati že
„.‘Neue -Züricher Zeitung“ poroča iz Haaga: \ zbornici je vlada priznala, da bi bil konec svetovne vojne za Nizozemsko nepreračunljive važnosti, toda vlada ne najde zadostnega razloga, da bi ponudila svoje posredovanje, pač pa je kot nevtralna državja vsaki Sas pripravljena sodelovati pri ,vsakem resnem stremljenju za pospešitev konca vojne, toda jasno ji je, da noben trud ne more usjieti, Se se to dela samo pri eni ali pri dveh vojskujočih se državah. Ge tudi si vlada želi miru, vendar se ne bo dala zapeljati k -prenagljenim korakom, ki bi stališču dežele in nje-, aim miroljubnim namenom znali le škoditi.
Nemško priprave za zimo.
Pariški ...Temps“ poroča, zopet, da pripravljajo Nemci veliko ofenzivo na zapadu in da. pripravljajo siren artilerističen' materijal. Nadaljnili aktivnih operacij na vzhodu Nemčija pred spomlajdio ne bo pričela, Samo zadnji odločilni sunek proti Pigi bo Hindenburg najbrže še poskusil.
. Huda zima na francoskem bojišču.
V Vogezih, nadalje med rekama Mòzo in Moze-lo ter v Flandriji se je pričela v zadnjih dneh huda zima z vsemi vremenskimi neugodnostmi. Kljub veli kim sneženim viharjem v Vogezih se nadaljujejo artilerijski boji.
B >rba za Dardnue e.
Angleška poročila izvajajo, da so Turki na GW-lipolu močno ojačeni in ‘da so pripeljali tj,a nove in težke topove. Zdi se, da nameravajo sedaj Turki pričeti z ofenzivo proti izkrcanim četam četverospor'az-uma.
Borba za iSuessi premp, ;
Bazeli. Švicarski listi poročajo iz Aten o prvih bojihi pri Sueškem prekopu : Ob Sueškem prekopu so še, kakor poročajo iz Egipta došli Grki, vneli boji prednjih straž in poizvedovalni boji letalcev.
Upor v Peržjt
Iz Petrograda, se uradno poroča dne 22. novembru:
Naši (ruski) sovražniki so se pri Kumu v Perziji polastili brzojavne Črte, ki vodi' iz Teherana v južno Perzijo in Indijo. Iz Buschirja se brzojavno poroča, da je bil angleški konzul in ž njim vred cela angleška naselbina v Srbi rasu prijeta in zaprta.
Po celi Perziji se širi puntarsko gibanje zoper
Ruse.
flvstri]sliQ-Eiie bojišče.
Ruska ofenziva v Volim ji strta.
Francosko časopisje priznava, da je ruska o-fcuziva v Volihiji popolnoma strta, ter da jo zapustila v Volihiji vojna sreča Ruse, kajti morali so se u-m akni ti za reko Styr. V bitki ob reki Styr so imeli Rusi ogromne izgube. Avstrijska artilerija je pokosila na tisoče Rusov, zemlja se je kar tresla od bobnenja topov, kajti na razmeroma kratki bojni črti, široki komaj tri vrste, je padlo več kakor pol milijona gennai in šrapnelov, ki so vso zemljo hudo rara'n vale. Na tisoče'gosto obljudenih vasi in naselbin je pori,šenih in spremenjenih v prah in pepel.
Novi ruski dreadnought!.
Doslej se ni vedelo, da-li se je rusko izhodno-rnorsko brodovje povečalo z novimi velikimi ladjami. Sedaj pa poročajo švedski listi, da se je to zgodilo. Groza štiri najnovejše ladje vrste „Gangut“, ki so imele biti po načrtu ruske admirali tete gotove koncem leta 1914. Ker so pa znane običajne velike ruske zakasnitve v laidjedelstvu, je dvomno, ali so te ladje v resnici tudi popolnoma dovršene in sposobne, da se uvrste v službo. Sedaj leže baje v Helsihigforsu, luki ob severni obali finskega zaliva, ki sploh služi kot zavetišče za v sidran e linijske ladje in oklopne ladje. Luka je močno utrjena in tudi drugače tako zavarovana, da napadov lahkih pomorskih sil sploh ni pričakovati. S štirimi ladjami „iGangut“, .„Poltava“, „Sebastopol“ in „iPetropavlovsk" je rusku baltiško brodovje dobilq doslej največji prirastek. To so prve resnične bojne ladje-velikanke ruskega izhodnega brodovja,:	prostornina znaša 23.400 ton, brzina 23
morskih, milj; oborožene so z dvanajst 30.5 cm in z šestnajst 12 cm topovi.. Posadka šteje baje 00 mož. Gradbeni materijal je ruski, tioeim je načrte dobavila neka angleška tvrdka. Najmočnejše ojačen je ruskega izhodnega brodovja. pa bodo tvorile štiri oklopne križarke tipa „.Borodin“, ki so še v graffili in bi imele biti po načrtu gotove prihodnje leto. Te bojne ladje naj bi po velikosti prekašale celo ameriški razred „Pennsylvania“, ker naj bi obsegale po 32.500 ton in imele hitrost 29 morskih milj. Tudi oborožba utegne biti močnejša, ker je razvem 'dvanajst 35.6 cm topov določenih še štiriindvajset 13 cm topov kot srednja artilerija.
Angleški admiral v Črnem morju.
Angleški list „Daily 'Telegraph“ poroča, da je britski kontre-admiral Tbillimore prideljen ruskemu Črnomorskemu vojnemu brodovju.
Barbhrično obstreljevanje Gorice se različno r »zlaga : 1. da hočejo Italijani ,v svoji brezupnosti, kor ne morejo v Gorico, to mesto -popolnoma uničiti, za to so je razrušili in zažgali; 2, da preprečijo nar somu vojaštvu prezimovanje v mestu : 8. da Italijani Gorice nočejo več varovati, odkar so izvedeli, da je večina prebivalstva slovenska.
Na Goriškem brije sedaj bora in za to je bojevanje dvakrat težavno. iToda naši junaki ne opešajo. Posebno naši siovenskošfcajerski polki. se odlikujejo, za kar so bili trik r a, t v uradnem poročilu pohvalno omenjeni. Čestitamo našim polkom naj tem odlikovanju.
Pri preiskovanju italijanskega artilerijskega streliva se je dokazalo, da rabijo Italijani sedaj angleško municijo. Za to je zopet treba opozoriti nVtše avstrijske delavce po Ameriki, naj ne sodelujejo pri izdelovanju morllhega streliva proti svojim bratom in na korist našim sovražnikom. Z istimi, ki nočejo slišati svarilnega glasu svojih bratov, bo morala Avstrija pozneje odločno obračunih.
Slovenski polki trikrat pohvaljeni.
Vsa Avstrija s ponosom gleda na polke, ki se borijo ob bistri "Sočiv ’Med najhrabrejše se prištevajo
naši slovenski in hrvaški polki. V uradnih poročilih avstrijskega generalnega štiaba so bili zadnji čas slovenski polki kar trikrat zaporedoma pohvaljeni. V uradnem poročilu dne 22. novembra se omenja kranjski polk štev. 17. Poročilo pravi: „Italijani so prav tako trdovratno kot neuspešno nadaljevali napad na goriško obmostje. Posebno srdit je bil boj v oslavijs-icem odseku, kjer so vrli dalmatinski domobranci,, Še podpirani po hrabrem kranjske m pešpolku š t e v. 1 7, zopet popolnoma osvojili najsprednejši det naše postojanke, ki je bil ostal v sovražnikovih rokah. Južni del Podgore so napadli petkrat. Obupni italijanski naskoki pa so razpadli deloma v ognju in deloma v bojih z ročnimi granatami.“
Dne 23. novembra pohVajll uradno poročilo posebno naš slovenskoštajerski pešpolk štev. 47, ki je že od nekdaj znan kot polk junakov. Poročilo se glasi:	jVeč italijanskih naskokov izhodno od Selc je
zadelo na štajerski pešpolk grof Beckj štev. 4 7, ki je obvladal svoje postojanke dvakrat z ognjem in v tretjič v boju z bajoneti.“
V poročilu dne 24. novembra, ko opisuje generalni štab krvave boje ob soški fronti, se omenjajo naši junaški slovenski polki, Ob goriškem obmostju in Doberdobu stojita namreč poleg že omenjenih polkov naš celjski pešpolk štev. 8 7 in mariborski domobranski pešpolk š t e v. 2 6. Uradno poročilo pohvali splošno vse te slovenske polke. Ti junaki so vrgli Italijane, ki so, na višini Sv. Mihaela ponekod udrli v naše postojanke, z bajonetnimi napadi in v ročnem metežu zopet nazaj. Vsi napadi so bili krvavo odbiti. Junaški čini naših slovenskih junakov pri Gorici in Doberdobu se bodo v zgodovini vedno svetili kot višek junaštva! Slava našim slovenskim junakom!
Slovenski Šte lerci ob Soci.
Iz pisma nekega častnika priobčuje g,S. N.“:
Zopet smo odbili hudi italijanski napad, katerega, so podvzeli Italijani z močnimi silami. Naša stotnija je imela isti dan dva voja v, vojni črti, dva sta stala v rezervi v neki dolini, kmalu za bojno črto. Ob 8. uri zjutraj se je pričel močan artilerijski ogenj z italijansko strani. Tako je pokalo, kakor da bi se bil pekel odprl. Udarci, šumenje, brnenje, udarec na udarec, drobci letijo daleč naokoli, iz zemlje se dvi-
gajo stebri dima kakor duhovi. Nad nami pa krožijo sovražni zrakoplovci in letalci in iščejo nas — rezerve.' -	’	'	' ''	'
Tihi smo. in pri „miru, da se ne izdamo. Ob pol 11. uri dopoldne kar naenkrat preneha artilerijski o-genj in začuli .smo streljanje pušk. Dobili smo znamenje, da jo začela sovražna infanteria ; bröidirati. A \ tn je bilo treba videti naše Stay,eroe! KOi'bliBk bili j so pokonci in v brzem teku v prvih \ rslah, kjer so j s salvami pozdravili Italijaone: Naš, poveljnik, vzor neustrašenosti in hladnokrvnosti, je hitro opazil, kako sovražnik desno in levo proti nam ' pròdi ria in da je dobil že nekaj prostora proti nam. Hitro srno vrgli sovražnika nazaj z močnim bočnim ognjem. Hitro na to je izvršil drug frontalni napad. Tudi! zdaj smo ga ne le ustavili, ampak bežati je mora! v zaledje v svoje utrjene pozicije.
Gez par dni se je posrečilo, sovražniku spraviti ‘ v: mraku večje silo prav blizu levega krila našega oddelka, Popoldne je pričel napad v 'masah v svrbo, da našo pozicijo v dolgosti šestih korakov prederejo. Razvnel se je strahovit dvoboj, bajoneti . so delovali, ročne granate, puškina kopita. Na jednoga Štajerca so prišli 4 Italijani. V drugi noči istotam boj z ročnimi granatami, bajoneti in puškinimi kopiti. Lahi so l ežali ...	.
Pismo končuje: V noči korakam že tri ure v velikem dežju. Se sedaj čutim mrliški smrad, kate-? reg,a smo morali1 prestajati po [ioti. Neka dolina pred j našlo pozicijo je bila prenapolnjena z italijanskimi ; trupli. Videli smo tudi ranjence, ki so se, plazili o-! koli med mrtvimi.
Strašna kanonada.
Ogenj artilerije naših in lahkih najtežjih topov ! je bil pretekli teden strašen. Brez prenehanja, brez j konca. Eden strel se je; izlival v drugega v strašno I grmenje, muziko, akorde, v marš žalobnih elementov, j kot še slutili nista o njem slavni ustvarjajoči sili genijev, Chopin in Beethoven. V tern malem prostoru od Plav do morja strašna morija, najboljše italijanske čete padajo kupoma. A naši junaki, posebno1 Dalmatinci. Bošnjaki in Slovenci vihrajo kot vse prodirajo ča nevihta. Da bi, jih videl človek, kako so vzplamtela njihova srca pri pogledu na laško barbarstvo v Gorici. Si fraetus illabitur orbis — če se tudi col svet poruši —- oni, se ne umaknejo, Stoje kakor nepremagljiv zid. O. njih veljajo besede, izrečene v bitki pri Waterloo: Garda umira, a se rib umakne niti za ped. In pri pogledu na take junake,; na čudovite junaške čine, pri pogledu na celo zadnjo orjaško in velikansko borbo za Sočo, -smo za usodo in bodočnost Goriške, naše zemlje,/ Avstrije mirni. Sovražnik' rie pojde naprej!	;	,
Nikakega uranja, da bi padla Gorica,
L u g a n o, 23. novembra,. Italijanski vojaški j kritiki svare pred pretiranimi madami, na ; skora jšnji ! padec Gorice. Gorico bo mogoče i vzeti še le potem,
I ako so posreči vreči avstro-ogrsfce čete popolnoma na j levi breg Soče, kar pa je odvisno od vremenskih raz-j mer in tisoč drugih okolščin.
Zakaj se bijejo Lahi.
V mrtvaških naznanilih padlih laških vojakov j in častnikov se kaže, kako se navdušenje menja na j Laškem. Začetkom vojske so padali ljudje „za večjo \ Italijo“, pozneje „za narodno osvoditev“, Še pozneje I ?,za obrambo domovine“ in danes le še „kakor žrtve ! dolžnosti.“
i
t
Priprave zn volno že v j	novembru 1911
Sala mira je v Palermu nekaj, izdal,, ko še je ! bahal, da je pridobil za svoj kajbinet tudi profesorja j Orlanda kot justičnega ministra. 'Rekel je namreč to:
{ „Ponosen sena, da sem dobil Orlanda v kabinet. Orlando ni hotel vstopiti v kabinet, ali ko sent imi povedal da to ministrstvo pr 1 p r a, v F n a r o tiri o vojn o , se ni več obotavljal.“ S tepi je priznal, da je Salandr-a ž& v novembru 1944 pripravljal vojno zoper Avstrijo in ne še le spomladi 1915 vsled takratnega postopanja Avstro-Ogrske pri. pogajanjih.
Politični cilji italijanske viarie.
Grški listi poročajo, da italijanska vlada z zadnjimi velikimi najpaidi na avstrijski fronti zasleduje le bolj politične cilje. Italijanska^lada bi rada dosegla, do vedno bolj se bližajočega trenutka mirovnih pogajanj kak uspeh, ker se boji, da ne bi zavezniki interesov Italije zastopali z zaldusfno energijo,, ako ostane vojna Italijanov do konca.brez uspeha. Kakor poročajo grški listi, italijanski generalni ; štab ni odobraval nadaljevanja navalov ob avstrijski fronti glede na sedanje izmučenje armade, ali Salandra je zagrozil z odstopom vsega, kabineta in tako se -mu jo posrečilo izsiliti- soigla&ebja .generalne-ga štaba glede nadaljevanja napadov.
Rim je bil cenejši kot kvadratni kilometer kraške zemlje.
Govor italijanskega justičnega ministra.
Justični minister Orlando je 'imel dne 22. nov. t. 1. v gledališču v Palermu v navzočnosti Salandre in deputaci] sicilijanskih občin svoj naznanjeni govor. Orlando je poskušal opravičiti odločitev Italije za vojno s splošnih nravnih stališč, in se je skliceval, da bi ga razumeli, na mistično kalvzaliteto med glasom Italije in majskim čudežem im istotako med precedenčnim slučajem v Algecirasu, kjer je Italija že zmagonosno vplivala na svoje zaveznike.
Nadalje je izvajal Orlando, da je Avstrija na-raivni sovražnik Italije in je italijanske praivice metodično tlačila. Gotov egoizem je privedel Italijo dc tega, da je srčno solidarna s sovražniki svojih sovražnikov, zlasti ker Italija ne more zmagati, ako bi hkratu ne zmagali tudi njeni zavezniki. Italija je pripravljena doprinesti vsako žrtev' za skupno stvar, — seveda po svobodni in špotani sodbi o umejstnosti, ne da bi se pri tem ne ozirala na zahtevo boljšega skupnega reda in skupne' udieležbe zaveznikov.
Tako presoja Italija tudi udeležbo ali neudeležbo na. Balkalnu. Vsi stanovi in vse stranke Italije morajo biti jedine in se morajo moško i upirati vsem neprilikam. Vlada je med mnogimi drugimi težavami prestala tudi ono glede pristojnega: postopanja s papežem, s tem, da je. italijanski zakbn, ki pripoznava duševno suvereniteto papeža in jo jamči, dobrosrčno tolmačila in uporabila. Tako je mogel v času, ki ni prizanesel nobenemu principu in nobeni pravici in v katerem so se n'ajsvečanejše mednarodne obveznoslji izkazale za ničeve, papež cerkev vlaldati brez omejitve svoje svobode in varnosti in svojega ugleda. Za Italijo pomeni zmago že to, da se njena armada — sploh bojuje in ljudstvo prenaša žrtve in bolečine.
Posest Rima je stala Italijo mnogo manj, kakor jo stane danes nekoliko kvadratnih kilometrov pustih — kraških tal. Sovražnik priznava zmago Italije in svoje napredujoče podleganje v vojni, katera spušča. svojo jezo in svojo perfidno besnost na neoborožene, Vporiablfa iz zasede italijanske znakle, ba.vna nečloveško s saniteto, razdirai umetna dela, bombardira, odprta mesta in potaplja ladje. Sovražnik je hotel Italijo oplašiti z neopravičjljMmi delikti. Italija pa se bo polna srda in željna maščevanjaj1 bojevala do zadnjega centezima in do zadnje kaplje krvi, da končno ukroti sovražno beštijo.
Italijanski listi presojajo govor justičnega ministra jako hladno. Orlandovi prijatelji hočejo skriti svoje razočaranje, pa poudarjajo, da, ni napovedana vojna Nemčiji, sOglašanje, z londonsko septembersko pogodbo in tudi ne ekspedicija na Balkan in zatrjujejo, da Orlandovo zagotovilo solidarnosti Italije s trožvezo in nezmožnosti, d!a bi prišlo do izoliranega sklepa miru Italije je pravno in praktično polnoveljavno. „^Avanti“ označa Orlandov govor za, čisto brezpomemben.
Italija ne sklene posebnega miru.
Iz Rima se d,ne 21. novembra poroča:, Italija je podpisala pogodbo, ki določa:, da tudi ona, ne bo sklenila nobenega posebnega miru, ampak bo skleip aria mir lie sporazumno z ostalimi državami četver,ospp-razuma.
Italijani si žele mir.
'Iz Milana se dne 22. novembra poroča : Tukaj se splošno opalža, dia itali jamska, cenzura, kar naenkrat 'dovoljuje socialističnemu časopisju objavljati vse skJjepe> okrajnih soicijaljstičirfih odborov, ki ggVrelb pred bližin},im drža>(nictztic|rsikfto zasedanfiem za mjir. Istotako je smelo objaviti italijansko časopisje/ kljub strogi cenzuri brzojavko italijanskega; kralji, v. kateri označuje kot kcf teni vojni smoter mir, k'i bi bil za Itafiijo časten in ugoden, kar je v popolnem nar sprotju z izjavami dveh angleških lordov v angleški zbornici..
Italijanski interesi na Balkanu v nevarnosti
Pariški listi si prizadevajo dokazati Italiji, da bastane za njene interese na Balkanu vitlika, nevarnost, če bi prodirale avstrijske, nemške in bolgarske čete še nadalje proti Sblunu in Albaniji- Za Italijo se ne gre samo za to, pomagati Srbiji, marveč Italija. mora varovati v prvi vrsti svoje lastne interese, na Balkanu. Res je sicer, da potrebuje Italija za to več kakor 75.000 mož. Upat je pa, da me bo storila takih pogreškov, kakqr so se storili pred Dardaninfiami in ne bo pošiljala svojih čet ha Balkan v 'takt* velikih presledkih in v tako nezlatktetnem številu, kakor se to dogaja sedaj pred Solunom.
Solkanski most.
Solkanski most še vedno stoji nepoškodovan. Kljub višem najporom mu Italijani ne morejo priti do „živega.“
Bolppsfeo-srbslio bojišče.
Po poročilih, ki jih objavljajo srbski častniki v ententjnih listih, zRirajo sedaj Bolgari ,vso svojo moč na jugu proti Francozom, Angležem in Srbom, Na pomoč so jim le naši težki topovi. Tako je tud', na jugu vsako presenečenje izključeno, magari da se, umikajoče srbske čete res združijo preko Albanije z južno fronto.
Bolgari stojijo pred Bitoljem in čeprav bi po splošni sodbi lahko vkorakali, tega ne storijo. Sodi se, 'da se ozirajo na Grške želje. Toda kljub v£em ozirom bo prišlo tudi na jugu do odločilne bitke. Bolgari s hrepenenjem čakajo trenutka, da združijo vse Bolgare v eno državo.
Car Ferdinand je s prestolonastecjj.ukam Borisom in knezom meklenburškim, ki se splošno smatra za bodočega Straškega vladarja, v kolikor še bo Srbija pri-puščena, obiskal od Bolgarov zavzeto mesto Pirot. Sprejem je' bil prisrčen. Car je obljubil mesta, ki je trpelo vsled voj re, da mu bo dober zdravnik.
Poraz Francozov oh Crni reki.
Francozi so 'bili dne 6. novembra; Ob Crni reki hudo topen! od El ilgiarov. Bol grmsko vladno glasilo „.Narodni Prava“ piše o tem:
Ob Crni reki niso bili tepeni samo nesrečni in obupani francoski polkii, tepena je bila strašim tudi ponosna slava Frakcije. iQb zvokih himne „(Šumi Marica !“ je pokazal enzadržljivi elan boćarskih vojakov, da je sloves Francije kot nositeljice politične svobode in, človečanskih pravio pod vplivam ruske akcije doživel polom. Crna reka to crtala Francozom v spominu, ki so prišli na pomoč zaVr; ft im morilcem kraljev,
Glavna bolgarska sila zoper
Francoze m Angeže
;„|Vossische Zeitung“ poroča iz Ženeve:
Višji srbski častniki poročajo, da zbira sedaj Bolgarija svojo glavno s lo zoper fr an coskoan gle ške čete v južni Maeedoniji. Bolgarska armada je dobro preskrbljena z avstrijskimi in nemškimi težkimi topovi.
Italija — poslednji up četverosporazuma.
V'pariškem listu „Echo de Paris“ slika francoski general Cherfils obupni položaj srbske armade, ter pride do zaključka: Ne Francija in tudi ne Anglija ne moreta pomagati Srbiji in izvojevati kake zmage na Balkanu. Edini up, kako zabraniti prodiranje avstrijsko-nemških in bolgarskih čet na Balkanu je in ostane Italija, ki ima čez pol milijona mož pripravljenih za balkansko bojišče.
Obstreljevanje Dedeagača.
Iz Capi,grada poročajo: Lord Kitchener so je odpeljal na neki italijanski pasažirski, ladji, ki. jo je spremljala f lobi a vojnih ladij proti zalivu Mudros. Ivo je plula dotila, mimo Dedeagača, je zopet obstreljevala mašto ter uničila vjsp, 14ar je od mesta, še ostalo.
Naši vojni vjetniki v Zofiji.
V sredo je dospelo v Zofijo iz Niša. 400 avstrijskih vojakov, osvobojenih iz srbskega, vjetništva. Nahajali so se v: žalostnem stanju, mnogo jih je vsled slabe zdravniške nege pohabljenih. Odpotovali so s 14 v Zofiji se nahajajočimi avstrijskimi častniki čez Lom v domovino.
Rusija pošlje 350 0(0 mož na
-Balkan
Bierolinskemu listu, ..'Vossi/sche Zeitung“ se poroča iz Bukarešto: Tukajšnji' Rusom prijazni [isti pišejo, da sta došla ruski car in pjrestolonia,Slednik v mesto Remi, ki leži v južni Besarabiji ob izlivu reke Prut v Donavo, da nadzoirujietai novo ztarmo ruskp armado, ki šteje 350.000 mož in ki je že pripravljena na odhod. Ob ramiun|ski meji se pričakujejo v najkrajšem ča,slu novi dogodki«. Ruski armadi, niaimenjielni proti Bolgarom bo baje poveljeval ;iz rusko - japonske vojske zhani general Kuropatkin.
Romunija, zadržuje vlak našega, cesarja.
„Neue Freie Presse“ poroča: Rumunija je zadržala sanitetni vlak, ki ga je cesar Franc Jožef daroval bolgarskemu „Rdečemu križu“. Avstrijska sani-I tetnai misija je dospela le. z velikimi tožkoeami v. I Zofijo.
Grčija.
Doisedanji dogodki so nas prepričali, da bi moral priti posebno močan pritisk na Grčijo, ako bi se postavila brez pridržka na stran entente. Vsa znamenja kažejo, da kralj in vlada' Stojita trdno ob strani centralnih vlad, in da se le toliko Udajieta ententi, da odvrneta od Grške najhujše gospodarske represalije.
Kralj in grški generalni, štab sta, kakor, pravijo poročila, absolutno prepričana o klončni) zimagi centralnih vlad in to daje praveo njih politiki. Kralj in, generalni štab in vlada vsled tega tudi ne morejo stati ob drugi nego naši strani, kajti salmo zmagovalci lahko zadovoljijo grške aspiracije.
Grške aspiracjje se, akademično povedano, kri’ žajo z bolgarskimi in italijanskimi aspiracijami. Toda. predno je stopila Bolgarija v svetovno vojsko, sta centralni vladi že očividno poskrbeli, d!ai sta se Bolgarija in Grčija sporazumeli. Bolgarji n. pr. stojijo že teden dni pred Bitoljem. V Bi tol ju stojijo neznatne srbske Čete., slabo preskrbljene ir* precej demoralizirane. Toda Bolgajri ne gredo naprej. Zakaj ne ? Govori se, da je B.tolj (Mlonaistir) dotolčen za Grško. Istotako so Grki in Bolgari odtegnili vse vojaštvo z grško-bolgarske meje. Bolgari so tudi Grkom rade-volje prodali svoje odvišne žitne zaloge. Tako se ne dela, ako prijateljstvo ni zagotovljeno.
Kljub temu se bo Grčija, kakor je razvidno že iz dosedanjega njenega zadržanja, ogibala večjih konfliktov z entente, Ako pa »e bo šlo drugače, riskirala ho tudi odločen nastop proti njej. Blokada in obstreljevanje obali bi bila gotovo osodepolna za Grčijo, toda. Grčija ima tudi talce v rokah, to /so sporazumove čete pri Solunu. Zato smo videli blamažo entente, da je prvi dan naznajnila blokado. Grške, drugi dan pa jo je že demontirala.
Ako ententa s kako brutalnostjo Grčije ne prisili, Grčija ne bo stopila na našo stran, razven če hi Italija vkorakala v Albanijo, Potem pa bo bržkone tudi Grčija potegnila svoj meč iz «nožnice. Z.ato pa še Italija vedno ne stopi na plan.
Nam se torej, ako Ismemo sodit'« po 'dosedanjih dogodkih, Grčije ni treba bati. S tem pa, je tudi vsaj polovico nevarnosti odvzeto, da hi Rumunija planila proti' nam. Rumunija nam ni prijazna,, toda vladne vajeti imajo očiVidno modri in previdni ljudje v rokah.
Med Grčijo in Bolgarijo ni pogodbe
Grški poslanik v Rimu zanika trditev, češ, med Grčijo in Bolgiarijo je bilk sMenjena kaka tajna pogodba, izvzemši pogodbe, sklenjene dne 27. oktobra k 1. glede nakupa 10.000 ton bolgarskega žita za Grčijo.
Blokada preklicana.
Po avdijenci lord Kitchenerja pri grškem kralju razglašena blokada se je zopet preklicala. Z« blagom obloženi parniki, ki so jih zadržali na Malti, so zopet prosti. Promet na morju je neoviran.
Znamenje, da se je razmerje med Grško in entento zboljšalo. Na kateri podlagi, o tem nimamo zanesljivih poročil. Bržčas je Grška dovolila, da smejo na jugu se boreče srbske čete preko gršklega. ozemlja v Albanijo, ne da bi jih Grška razorožila.
Cetverosporazum izroči Grčiji
noto.
Zastopniki četverosporazuma so dne 23. novembra, o priliki, ko je kralj Konstantin na čast Denys Codinu priredil obed, izročili skupno noto, ki pa je, kakor se zatrjuje, bila zelo prijateljski sestavljena: •
Turinski list „Stampa“ poroča, da zahteva čet-verosporazum od Grčije sledeče: 1. Razoroženje grške armade. 2. Odstranitev grških čet od meje. 3. Popolno prostost za podvzetja četverosporazumovih armad. 4. Grčija se mora zavezati, da ne bo razorožila srbskih čet,, če bi morebiti prestopile mejo, ter
5.	da ne bo nikoli napadla čehlerospprazumovih ar-; mad. Grčija bo baje sprejela vse točke, le one ne, ki se tiče razoroženja svoje armade. Cetverosporazamu bo to bržčas zadostovalo, ker je njegovu glavna sedanja' skrb, 'da je njegova armada, ki bo skušala rešiti Srbijo, na varnem.
Odgovor Grške vlade na noto.
I	Atene. 25. novembra.
Grška vlaida je včeraj, dne 24. novembra, ob
5.	uri popoldne, odgovorila na noto četverosporazumovih vlad. Odgovor je sestavljen v zelo prijaznih izrazih in podaje zaželjena zadoščenja, kakor tudi vsa potrebna jamstva.
Venizelos ne ho več kandidiral.
„Petit Parisien“ poroča, da Venizelos pri bodočih državnozborskih volitvah ne misli več Kandidirati. Omenjeni list tudi poroča, da je prišel Venize-los do prepričanja, da so se njegovi politični načrti izjalovili in da se misli on za stalno izseliti iz — Grčije.
Venieelovci se ne udeleže volitev.
Preko Londona se poroča v Amsterdam : V soboto ise je na splošnem shodu Venicelosovih pristašev, sklenilo, da se stranka ne udeleži volitev.
ilustrpo-sMa bojišče.
Srbska vlada je ubežala v Skjader, dobim so poslaniki šli preko Bitolja na Grško. Kralj Peter je sedaj kralj brez dežele, kakor belgijski kralj.
Usoda Srbske se je zopet enkrat odločila, na Kosovem polju, katero je zasedeno. Na Kosovem polju smo ujeli blizu 2,0.000, Srbov in Q5 topov. Naše čete zaisledujejo nadalje srbske čete, ki se umikajo na črnogorska tla v smeri proti Peči (Ipek). V družbi s srbsko armado se umika na tisoče in tisoče srbskih beguncev, ki trpi mraza in lakote. Dogajajo se srce pretresujoči prizori, katerih seveda srbska vlada ne vidi,, ker je že varna v Skad.ru. V; Prištini se je nahajalo 2000 avstro-ogrskih ujetnikov, ki so sedaj oproščeni.
Ali se bodo umikajoče srbske čete umikale nadalje v Crnogoro, ali pai bodo čez Crnogoro šle še v Albanijo in iskale zveze s četami, ki se borijo z Angleži in Francozi ob eni fronti proti Bolgarom, je še neznano. Že prihodnje dni bomo tudi v tem zadobili jasnost.
Mesto Prjepoije avstrijsko.
Avstrijska Ko vesso va kolona, ki je zasedla mesto Nova-Varoš, je dne 23. novembra vkorakala v mesto’ Prjjepolje v severozahodnem kotu sandžaka Novi pazar.
Mitrovica in Priština zavzeti
Dne 24. novembra ste padli dve važni srbski mesti v naše roke, namreč Mitroviča in Priština na. Kosovem polju. V Mitrovico so po srditih bojih v I-barski dolini vkorakale avstrijske, v Prištino nemške in bolgarske čete.
Culo Kosovo polje zasedeno.
Dunaj, 25. novembra.
Iz vojnega časnikarslfega stana se poroča:
Kosovo polje je v celoti v 'pose&ti zavezniških čet. Število u j Gitili srbskih vojakov raste vsako uro. Naše čete so v Prištini oprostile 2000 Avstrijcev, ki so jih v bojih decembra 1914 Srbi ujeli. Veselje radi rešitve teh ujetnikov je zelo veliko.
Srbska vlada zbežala v Skader
Angleški list „Times“ poroča iz Pariza dne 24. novembra:
Uradna brzojavka iz Prizrena zatrjuje, da je srbska vlada nja potu v Skader.
Milanski list „Corriere della Serai1' pa poroča iz Pariza, da je srbska vlada že uradno naznanila svoj prihod v Skader. Iz Soluna pa je dobil omenjeni list dne 23. novembra poročilo, Ida sta poslanika Rusije! in Anglije srbsko vlado prepustila, lastni usodi in sta že došla v Bitolj, kamor potujeta tudi zastopnika Francije in Italije.
Lakota spremljevalka srbske armade.
Poročevalec „Daily» Telegraph“ poroča iz Solu-nia, dne 21. novembra sledeče:	V B d olju mi je rekel
srbski vojni minister, da se vrši ' umikanje srbskih čet dokaj Iv redu, toda, srbski armadi preti še neka druga in veliko večja nevarnost, proti kateri nič ne pomaga junaštvo, ntamreč: lakota. Ce hočejo srbske čete uteči iz te nevarnosti, se morajo ali preriti skozi bolgarske postojanke pri Skoplju, ali pa odkorakati proti Adriji. Srbi bodo volili bržčas poslednje, kajti Bolgari so zbrali v 'Macedoniji vse svoje razpoložljive četd. Trenotno se' nahaja srbska vlada s poslaniki četverosporazuma v Prizrenu,
Politične vesti.
Slovenci v Trstu. Pod naslovom „jTrst“ priobčuje praška „Unior“ članek, iz katerega ros"Cinljemo: V taboru kralja, italijanskega 9© niso zadovoljili s tem, da so si iz cerkvenega zvonika v T;ržiču, ki leži v območju Gorioe in Goriške, izpraznjenem iz strategič-nih razlogov, ogledovali zvonike. Tusta. Toli pompozno napovedani pohod na Dunaj, t či že skoro šest mesecev obupno pred Gorico in tako sa nad prebivalstvom, katerega „odrešenje“ se je označilo kot cilj te vojne, maščujejo s tem, da brez vsakega mil -tar ično-str tee_ gičnega razloga demoliraje mesto goriško, ter da so
poslali nad Trst letalce, ki so obmetavali mesto z bombami. To postopanje sie kaže tembolj kričeče, ker so vedeli za utrjene obmejne trdnjave, kfjier bibili imeli letalci več prilike, da pokažejo svoje junaštvo, nego v\ popolnoma neutrjenem trgovskem In pristaniškem mestu. Odgovor na to dvomljivo junaštvo uteg,ne biti pro-vzročiteljem neprijeten, kajti zavrnjeno je, bilo na način, kakršnega „odre še vaici“ gotovo, niso pričakovali. Ta odgovqr je dalo tržaško odposlanstvo pred ministrskim predsednikom. — (Tu omenja članek izpremem-be, do katerih' j e prišlo pia izbruhu vojne z Italijo zlasti na občinski uprajvi in pri občinskem srednjem šolstvu. Potem nadaljuje : Pa tudi tržaški Slovenci se oglašajo za svtSo pravico v šoli. Občina, jim je v mestu odrekla vsak šolski pouk in tako so se morali zateči k samopomoči in, njihova CiiT-Metodovai družba; vzdržuje v. Trstu že leta privatne ljudske, šole,, v katere le letos vkljub voi n,emu stanju vpisanih 1806 otrok. Prvi razredi so prenapolnjeni in so to edine popolne 'slovenske ljudske šole v Trstu, Ali Slovenci tržaški zahtevajo za svoje otroke tudi srednješolske naobrar zbie^ Na prigovor od neke strani1, ki ji je na čelu deželni glavar goriški, češ, da tržaški Slovenci morajo svoje otroke pošiljati v Ljubljano, odgovarja njih glasilo „Edinost“ povsem pravih o, da tržaški Slovenci oe razumejo, Čemu naj bi pošiljiali svoje otrolce v Ljubljano ter da se ne more zahtevati od njih, naj bi nosili velike troške takega pošiljanja v oddaljeno mesto, «o imajo njihovi someščani druge narodnosti svoje srednje šole v Trstu, Učne moči za. slovenske srednje šole so na razpolago, istotakd prostori, ki stoje prazni. V Trstu samem ie dovolj učiteljev za prvi razred, a za tretji in četrti razred jih je dobiti dovolj iz, vsega Primorja. Ziato odklanja tildi „Edinost“ ta nasvet najodločneje in brani popolno pravico težaških Slovencev, da se j‘ra. v njihovem bivahšču samem dada po. trebne srednje šole in tudi moško učiteljišče. Solsk zakon, ki določa enakopravnost vseh narodovi, v, Trstu še vedno ni aktiviran. Slednjič pa se mora vendar tudi v Trstu izpolniti predpis državnega temeljnega zakona,, ki odreja, da v deželah, kjer biva več narodnosti, moraj,o b.ti javni učni zavodi urejeni tako, da bo vsako teh plemen dobivalo potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku ! !
Za enoten nastop čeških strank. V češkiu list u ! se nadaljuje razgovor, ali bi bilo mogoče češke stran-I ke združiti, V „Narodni' Pol.tika“ govori o tej zadev', j član gosposke zbornim dr. Malinš in izraža upanje, j da se bo posrečilo konsolidirati vse češke stranke in ; ustvariti skupen češki program za bližnjo bodočnost. Tudi „Naroclui Listy“ ,ve zopet oglašajo in naznanjajo, da vse tri češke stranke, agrarci, mladočehi in katoliški Cehi soglašajo glede potre'be, da se za bodoče politično delovanje ustvari skupen izvršilni odbor, ki bo "ormuliral vp i arnod-na vprašanja in zadeve in tako podal potreben temelj za skupni program. — ..Ceh“ dela tudi 'razpoloženje, da se tudi konservativne veleposestnike pritegne. Te cini se je že og" asilo neko agrarno glasilo, Češ, .naj se katoliških Cehov ne sprejme v to zvezo. „Narodni Lfety“ so ta glas zavrnili, značilen pa, je ta gl a,3 za bodočo skupnost vsekakor.
Bosna in Hercegovina. Z|ai pvpdnik boscosi: o-hereegioviitekC:Gatovi tiTli dot m (ijželni poglavar Bosne in Hercegovine .e sprejel nedavno poročevalca lista „,Ez Est“. Nai vprafiai.ite o polit Srtem položaju v Boari in Hercegovini je odgovor i general SarkoJč: Tu je teži e vociti pol tko, nego % drugje. Sestava prebivalstva te zanimiva, in originalna. Tu so zastopana posebno tri veroizpovetonja: ortodoksni musei-mani, ki so mnogo fanaticicejì,. rego prebirate» Meke, Srbi, ki so Še konservativneji, in katoliški Hrvatje. Zato so nasprotstva, med temi tremi veroizpovedanji zelo velika. Kdor hoče tu vladati mora osebno občevat z narodom. Dežela, nii nič manjša nego Češka, ati prebivalstva je komaj tretjina prebiviatstva na. Češkem, namreč samo dva milijona,. K,o ise povrne mir bo tu moglo živeti nie dva, marveč štiri mili jemo ljudi. Deže,a je namreč bogata na, pri rodnem blagu, ki se š,e ni izkoristilo. Tu bi se mogla ustanoviti in lepo razviti industrijai, živinoreja in gosoparstvo, ‘Zoi vse to je potrebna tu dobrohotna! ali stroge, uprava,. — Veliko ali mnogokje morda še nepoznano resnico je izrekel general Sarkotič: kdor hoče v Bosni in. Her-, cegovini vršiti javno službo, mora biti usposobljen za osebno občevanje z narodom, General Sjarkotič se je s tem dotaknil vprašanja, o katerem jel se dalo pisati dolga poglavja), ako ne bi živel, v sedanjih Časih, ki ne dopuščajo razprav o takih kočljivih .predmetih.
Otvoritev vseučilišča in politehnike v Varšavi. Že od leta, 1866 ni imel poljski narod, kar ga je bilo pod rusko vlado, nobenih poljskih šol, tem manj še poljsko vseučilišče. V Varšavi je študiralo največ ruskih 'dijakov, ki so imeli štipegdije od ruske vlade, a zavednih Poljakov ni bilo na tej univerzi. Bojkotirali so jo popolnoma. A sedaj prinašajo poljski listi radostno novico, cla se je odprlo dne 15. novembra l. 1. znova vseučilišče, kjer se bo v poljskem jeziku predavalo. Dozdaj se je že prijavilo na vseučilišče 400 di jake] v, 50 (dijakinj, na politehniko pa 350 slušateljev. — Ob tej priliki piše krakovska „Nowa Reforma“ z dne 18. novembra: „Kaj mislijo ,„0111“ v Petrogradu o tem dejstvu ? Pred vsem si tega. ne morejo izbiti, iz glaive, da so obetali jeclnakoppavnost Poljski, prostost jezika, vere in samouprave, a nemški general, premagovalec Antwerpna, je otvoril v Varšavi poljsko univerzo in politehniko. Premišljevali bodo, da je fine 15. novembra 1915 z'pelinu joča,. slovanska, vseslovanska, najbolj slovanska Rusija,' zgubila pri Var-
šavi drugo bitko, bitko duha, svetlobe z duhom noči, resnice z lažjo. Tarn daleč na vrhovih albanskin gor se doigrava usoda slovanskega naroda, kii je najbolj zaupal Rusiji. A proti njemu se vojskuje tudi slovanski narod, nekdaj od Rusov osvobojen, a zdaj veren zaveznik njihovih sovražnikov. A poljski narod slovanski, najhujše od Rusov stispan, jemlje tudi iz nemških rok to, kar mu je, slovanska osvoboditeljica nekdaj uropala. Noč je minila, Dan ;se je približal! Res, rosijska noč je minila in približal se je poljski dan. Diruglače ni moglo biti. Morala se je umakniti Rusija, da se je dvignila Poljska!“
Ogrski državni zbor sklican. Za dne 30. novembra tl. je sklican ogrski državni zbor h kratkemu zasedanju. Poslanska zbornica se zbere ob 10,. uri predpoldne, zbornica magnatov pa ob 4. uri popoldne.
Ruimmski državni zbor sklican. Uradni list rumunske vlade objavlja kraljev dekret, po katerem se rumunski državni zbor sklicuje za nedeljo, dne 28. novembra k rednemu zasedanju. Pričakuje jse, dal bo debata o političnem položaju in stališču vlade napram sedanji vojski zelo burna, 'ker pristaši vojne razvijajo med poslanci hudo agitacijo.
Mirovni kongres v Eernu preložen. Švicarska brzojavna agentura poroča, da se je za te dni sklicani kongres, na katerem bi se zastopniki nevtralnih držav posvetovali, kako pričeti z mirovnimi pogajanji, preložil naj poznejši čas, kler radi slalih' poštnih zvez povabljeni Amerikancu niso dobili vabil. Švicarski odbor bo sredi meseca decembra določil, koda,) se snide ta mirovni kongres.
Ameriški katoličani proti Wilsonu. Katoliške „Züricher Nachrichten“ javljajo, da so se katoličani Zedinjenih držav Severne Amerike splošno , izjavili proti M ilsonu, ker je Carraozaj ' skrunilca ' cerkva,
priznal za maksikanskega predsednika, Wilsonova stranka je strahovito prestrašena in zopetna izvolitev Wilsona je v nevarnosti.
„Društvo mržnje.“ Na Angleškem se je usfer novilo društvo mržnje, ki ima namen, razširjati srd proti, vsem nasprotnikom V vojni. Na prvi mah sie je Vpisalo okoli 1,000,000 Članov. Znak dekadence!
Raznoterosti.
Obletnica nastopa vlade cesarja Franca Jožefa I. Naiš preč, kn.-šk., ordinarijat je za slavje 2. decembra 1915 kot obletnice nasitopja vlade Njih Ve-ličnnslvh cesarja Franca Jožefa I. izdal odlok, v kar tereni določa:	1. Kakor v preteklem letu, enaikd naj
se tudi letos na predvečer spominske slavnosti, v sreclo, dne 1. decembra t. L, jv vseh župnijskih in v. samostanskih cerkvah po škofiji po angeljskem češ-čenju pol ure svečano zvoni z vsemi zvonovi,. t 2. V nedeljo* dne 28. novembra, se naj v|erniki v pridigi opomnijo na visoki pomen slovesnosti ter se prijazno povabijo, da se njšj v prav obilnem številu udeležijo cerkvene svečanosti dne 2. decembra t. L, pa da naj položno in zaupno molijo za Njih Veličanstvo, za vso presvetlo vladarsko hišo in za avstrijsko, brez primere hrabro se vojskujočo armado. Na krajih, kjer se nahajajo javna oblastva, se naj tista uljudno obvestijo o zgoraj omenjenem domoljubnem slavju. 3. V nedeljo, dne 5. decembra, ostani v vseh župnijskih in samostanskih^ cerkvah, tudi tam, kjer se je slovesna služba božja za cesarja vršila, že 2. decembra, po prvem sv. opravilu Najsvetejše izpostavljeno čez dan, in pobožnost se popoldne skleni z molitveno u-ro. ,4. Ob koncu sv. maše za cesarja dne 2., oziroma dne 5. decembra, se zapoj zahvalna pesem „(Te De-um“ in na to cesarska himna „Bog ohrani.“ 5., Domoljubno cerkveno slovesnost ' bi gotovo močno povzdignilo, ako bi se že dne 1. decembra cerkvena poslopja primerno okrasil^ Ce z ozirom na. časovne razmere, ki terjajo varčnost z gorivom;, ne bi kazalo prirediti razsvetljavo hiš, tedaj pa naj verniki ob tej slovesnosti s tem obilnejšimi milimi darovi za namen, kakor je bil naznanjen z okrožnico z dne 5. novembra 1915, potom dekanijskih uradov vsej duhovščini škofije, potolažijo in razveselijo očetovsko srce ljubljenega deželnega očeta. V stolni in mestnožupnijski cerkvi v 'Mariboru bo prevzv. knezoškof sam dne 2. decembra, ob 9. uri predpoldne, služil slovesno višje-duhovniškb mašo z zahvalnico „Tle Deum“ in dne 8. decembra zvečer se bo v stolnici vršila, v prid domoljubnemu namenu z ozirom na bližnje božične praz-niko cerkveno-glasbena prireditev.
Knezonailškof solnograški clr. Kaltner tajni svetnik. Cesar je imenoval sclnograškegai knezom?jd-škofa dr. Kaltnerja za tajnega svetnika,.
Kardinal-nadškof dr. Bauer umrl. V Olomucu je včeraj, Icine 25, novembra zvečer umrl olomuški kardinal-nadškof dr. Franc Talezij Bauer. Umrli cerkveni dostojanstvenik je tiil rojen leta 1851. Od 1882 do 1904 je bil škof v Brnu. Leta 190*4 ie prišel kot naslednik nadškofa dr. Kolina' v Olomuc. Radi svojega priprostoga in ljudom.il,e ga. značaja je bil nadškof clr. Bauer med ljudstvom in- duhovščino povsod zelo priljubljen. Rajni je močno in z veseljem podpiral katoliška društva in časnikarstvo. Posebno pa je rajni cerkveni knez z vnemo podpiral katoliško kmečko organizacijo na Moravskem. Posebno vzljubil je češko-katoliško Kmečko Zvezo za 'Moravsko. Skloraj
stalno je obiskoval zviezine prireditve. Blag spomin dr. Bauerju !
Novoustanovljena škofija v Požunu. V Požunu
na 'Ogrskem je ustanovljena nova- škofija. Za prvega škofa, novo ustanovi jene 'škofije je imenovan prelat dr. Prano Kopernìcky,
m f Zlatomašnik/ Janez šparhakl. Dne 23. t. m. je umrl jari Sv. Petru na Medvedovem selu zlatomašnik in upokojeni župnije Janez Sparhakl V visoki starosti 78 lej,, Rojen je bil v Rogatcu leta 1837, v mašhika posvečen dne 25. julija 1863. Zia kaplana je služboval v Lučah, pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini, v Črešnjevcu in y Hočah do dne 15. novembra 1874, ko je postal provizor pri Sv. Ožbaltu. Leto pozneje je bil imenovan za, župnika pri Sv. Petru na Medvedovem selu, kjer je služboval do dud, 30. aprila 1907, Ho je stopil v pokoj. Blagemu zlatomašlnikuj svetila večna luč!
Cerkvene vesti s Koroškega. Vič. g. o. Kalist Vavpotič, provizor'’v Grebinju, je prestavljen v; Mo-žico. Za soprovizorja v Poijrčah je imenovan Vič. g. Rok T oj n ko, župnik v Timenici. Župnija St. Jakob v Možici (patron grajščina Pliberk) je razpisana do 28. decembra. Vič. g. Ignacij Müller, kaplan v Zigornji Beli, je premeščen kot mestni kaplan v St. Vid ob Glini.. Z,a provizorja v St. Donatu je imenovan vlč. g. 'Janez Kienberger, mestni kaplan v Št. Vidu.
Frančiškani v vojski. V vojski sodeluje po Avstriji in Nemčiji 1124 frančiškanov in sicer: 203 patrov? (116 vojnih kuratov, 87 sanitetov), 180 Klerikov, 741 bratov-lajikov.
Bogoslovne študije zla bogoslovce goriške, krške/in poreške škofije se prično s 1. decembrom v Za-tičihi na (Dolenjskem v samostanu čč. oo. cistercijanov. Odpro se vsi kurzi, razfven prvega, za katerega se je premalo.... kandidatov oglasilo.
Iz državne železniške službe. Pristav državne železnice J. Vodušek v Veeinjah na Koroškem je i-menóvjan za obratnega uradnika pri Sv, Mihaelu na Zgornjem Štajerskem.	;
Iz politične službe. Na me st n iški tajnik in vodja okrajnega glavarstva v Nemškem Loncu Perdin. 'Zolfai, bivši okrajni komisar v Celju, je imenovan za okrajnega glavarja istotam.
Izpremembe v vodstvu okrajnih glavarstev na Koroškem. Deželni vladni svetnik Aleksander vitez Pawlowski pl. Jaroslav je določen za vodstvo okrajnega glavarstva Beljak; deželni vladini svetnik Robert baron Benz pl. Albkron je prestavljen iz Šmohorja v Velikovec in okrajni glavar Franc vitez Siller pi. Gambolo iz St. Vida v Spital. Nadalje je bilo 'deželnemu vladnemu tajniku Martinu vitez Fräß pl. Ehrfeld poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva St. Vid 'in okrajnemu nadkómi'sarju Ivanu Merlin vodstvo okrajnega glavarstva Šmohor,
Znani slovenski klavirski virtuoz, g. Anton Trost, bivši učitelj „Glasbene Matice“,_ ie dne 7. novembra, sodeloval pri koncertu duaJ^jak^ga koncertnega društva v veliki dvorani „Koncerthausa“. Predvajal je Chopinov E-mol koncert ip dosegel popolen umetniški uspeli. Nabito (polna dvorana mu je navdušeno ploskala v zahvala zla krasen umetniški užitek. V priznanje mu je bil poklonjen lavorjev venec/. „W. Tagbliatt“ n. pr. omenja, da je podal dokaza iksoke tehnike ih nMzjknlriegia -čjkusjai/ Zia.o laskav0 o jvjo je priobčila tudi „Neue Freie Presse“’, ki omenja, daje pri predvajanju dokazal popolino umevanje poleg sijajne tehnike in da je žel splošno priznanje. Kdor pozna razmere, ve, kolike so zahteve, ki jih stavn dunajska publika do nmetnika in zato mu čestitamo k tako krasnemu uspehu.
Krof Berchtold odlikovan. Bivši zunanji minister, rezervni častnik Leopold grof Berchtold, je bil v priznanje odličnega službovanja pred sovražnikom odlikovah z vojaškim zaslužnim križcem III, razreda z vojno dekoracijo.
Nekdaj minister, zdaj vojaški uradnik. List „Narodni Politika“ poročal: Nekdanji minister Karel Prašek je prideljen vojnemu ministrstvu kot uradnik (akcesist).
Poslanee Winarsky umrl. Na Dunaju je dne
21.	novembra zadela kap socijaldemokraltičnega drž. poslanca Leopolda Winarsky. Naslednji da;n je mož umrl, ne da bi se bil med tem kaj zalvedel. WinarsKy je bil rojen leta, 1873 .v Brnu na 'Mora-vfekem.
Na Štajerskem se je podpisalo — 271 milijonov kron tretjega vojnega posojila. Na Štajerskem se je podpisalo okrog 271 milijonov kron za tretje vojno pp-sojiio. Tudi naše domoljub1,:/:? čuteče slovensko kmečko in trško-mestno prebivalstvo se je vzgledno udeležilo tega podjetja. Iz posameznih slovensko-štajerskih župnij, n. pr. iz Frama,, M šteje samo 2500 duš, . sje nam poroča, da so tamošnji župljani podpisali vojnega posojila nad 100.000 kron,
Bosansko-liercegovinski srednješolci dobe čepice. Naučna uprava za Bosno in Hercegovino je odredila, da dobe srednješolski dijaki enotne čepice, da se jih lažje nadzoruje izven zavodov. Podobne so ča-stnišk m čepicam,, na katerih so všite začetne črke dotičnih učnih zavodov, kot (G) gimnazija,, (R) real-Hai, (P) učiteljišče, Cepioe dijakovk)dličin'jafcov so ob-robl(ene s srebrnim pasom za nižje razrede, za višje razrede pa z zlatim pasom, Le dijakom mohamedanskega, veroizpovedanjai je dovoljeno nositi fese, na katerih so všite istotako označene začetne črke.
Kedaj vpokličejo letnike 1885--1871? Nedavno smo po ogrskih „Novinah“ poročali, da bodo čr-novojniki.letnikov 1865'—1871 vpoklicani šele meseca marca 1916., Sedaj pa poročajo (listi, da ti letniki ne bodu vpoklicani pod orožje pred sredo mesca januarja 1916.
Poziv pod,orožje na Ogrskem. Dne. 6, decembra 1915 morajo na Ogrskem pri prebiranju za sposobne spoznani črnovojnifci odriniti pod orožje, ki soi rojeni v času od 1. januarja 1878 do 31. decembra 1890 in tisti v čajsiu od 1. januarja 1873 do 31. decembra; lß9>7 rojeni, ki so se nahajali v črni vojski ali ki so b!|li zaposleni vsled postave o vojnih dajatvah, ki sc jih medtem odpustili, a jih ob prebiranjih zopet potrdili, če niso imenoma oproščeni.
Ogrski državni poslanee — v, francoskem ujetništvu. V septembru preteklega leta je bil ogrski državni posla, >ec Barnabas Buza, ko se je vračal z grofom Emerihom Karolyiem iz Amerike v Brestu prijet in interniran. List ..(Magyarorszaj“ poroča, da so Francozi Bazo sedaj spustili na prosto, ker je vojaško-zdravniška komisija, izjavila,, da Buaa n! sposoben za vojaško službo, Buza je odpotoval iz Francije na Špansko.
Na deželni kmetijski šoli v St. Jnrju ob južni železnici sc v tern šolskem letiš vsled odloka deželnega odbora ne bo z tč? lo s pouk m, ker ostanejo prostor; e nadalje na razpolago Rud, če a. u-križu za vojaške okrevalce.
Cesarska naredba o zavarovalnih pogodbah. Že leta 1907. je vlada predložila gospodski, zbornici zakonski načrt o zavarovalni,ffa- pogodbah. Sedsraje. določbe splošnega državljanskega zakonika že davno ne zadostujejo. Dosedaj so vsebino zavarovalnih pogodb kar zavaiovalni? e določale in kdor se je hotel zavarovati, se je moral dot enim določilom podvreči. Z ozirom na potrebe sedanjega časa je izšla cesarska naredim,; s katero se določajo uredbe, ki bodo na korist zavarovancem.
Opojne pijače na Angleškem. „JRotlerdaimsolie Courant“ poroča, da je bila v,čaraj izdana nova naredba. glede točenja opojnih pijač v okolišu. Londona, Lokali, ki imajo dovoljenje točiti opojmei pijače, smejo biti odprti ob delavnikih samo od 12. opoldne do pol
3.	popoldne' in od pol 7. zvoLer do pol 10. pa noči, cò nedeljah od L do 3. popoldne in od 6. čio 9'. zafečer. V klubih ,se smejo samo te ure točiti alkoholne pijače.
Najvišje cene za živinsko klajo na Ogrskem. Ogrska vlada je določila najvišje cene za razna živinska krmila, da na ta način prepreči delovanje brezvestnih špekulantov.
: Veliki dobički. Družba sladkornih tovarn na Moravskem izplačuje letos svojim delničarjem 24% dividende. — Pivov'arna v Gössu na Gornjem Štajerskem pa plača letos od delnice 24 K čistega dobička, to je 12%. V vojskinem času cvete bogatašem pšenica!
jftb'
f
m pr
tv
\m


Voiakom
na bojišču pnmaijkuje berila, Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom Stražo“ in „Slovenski Gospo»4 dar“.
n

5)
stane za 3 mesce 2 K 50 v.
SlowensM- Čfospo&ar
s ane za 3 mesce 1 K.
'A
Vpošljite naročnino in natančni vojno-poštni naslov.
k
i Kii'S'Jtfk
A
AM
A ■ SI
jmmmi

Trgovina z vinom - proda. Ker ,se je, kakor znano, trgovina z vinom omejila, se je v imenu S. K. Z. obrnil poslanec; d r. Korošec na c, kr. namestnika grofa Clary j a za, posredovanje, na kar je dobil sedal, kakofer nam poroča, od c. kr. namestnika sledeče obvestilo z dne 23, novembra t. 1. • časlt m|; je Vam javiti, da so \(s,ecl danes semkaj do-šlega odloka q. kr. vojnega ministrstva izvozne omejitve v:1,na in drugih živil na Štajerskem odpravljene, vsled česar hšhene ovire več. da bi se vino iz? Štajerske ne izvažalo po celi monarhiji.“
Zakup užitninskega davka. Pri c. kr, okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru se dne 6. decembra 19';/5, vrši ob 10. uri piedpolchie javna zakupna dražba užilnine od v;ina, \ d iskepja mo^a, sajdjelvca m uporabe mesa za, leto 1916, pogojno tudi za 1917 in 1918 v naslednjih plačilnih okraćih: Celje, Sevnica, Sušila, SošUaini^Vjelenja, Maribor, Sy. Benedikt v. Sl. gor., Mapenberg, Vuze'uì'cLRP.ilbcica, Rogatec m ■ St. Jurij ob Ščavnici. Natančne ji podatki se dobijo pri c. kr, okrajnem finančnem ravnateljstvu y Mariboru, finančnih kontrolnih okrajnih vodstvih in finančnih stražah.
Odlikovanja Rdečega križa na Spodnjem Štajerskem. Maribo r. Za pGsebne zasluge za Rdeči križ so odlikovani sledeči: S častnim, znakom 2, razreda z vojnim okraskom Frcj hiška, Bayer, Marjeta pl Padker, 'dr, Karol Ipavic, dr. Jurič, dr. Licheni', dr. Amand Rak in dr. Tauiar, S srebrno častno kolajno Emilija Götz, Vilibalda Grogi, Aleksandra pl. Mathis, Irma Perko, Karolina Perko, Leopolda pl. Spinier, Marjeta Volkmar, Karol Mayer, Julij Pfrie-mer, dr. 'Jožef Upbiacziek in Jožef Klauda, Z bronasto kolajno: ,,arol Gutsmaunl, Lovro Hasberger, nad-paf/iik moške kjizniln.ioe ter ha?req..iik Lovro Hasberger. — Okolica Celje. S častnim znakom 2. razreda z vojnim okraskom so 'Odlikovani: 'Ana Roblek, dr. Alojzij Demšar, dr. Sigfrid Habjanič, dr, Anton Kunst, dr. H. Schlesinger in dr. Antan Schwab. S srebrno častno kolajno z vojnim okraskom: Sido-nija Belle, Majrjana Habjanič, Marija Krapay, Marija Wagner, Ivan Belle, Antob Pfletsohinger; in Fr, PristovŠek, Z bronaistd čaBttioc kolajno a vojnim okraskom: Olga Bergman. Lorter-Bonvier, Marta Jaklič, Avgnjsta Janč, Senica Kukec, Betka Bunšič, dr. unst, Vrečer - Lorber, KUJka Skatnen, Mara Solch, Helena Vresk in Ivan Skr aber, h- Mesto Celje : S častnim znakom 2. razreda z Vojnim okraskom: Leopoldina Rakuš in dr, Eduard Golič. S srebrno častno kolajno z voj pini oknaskom: Bebka; Rauscher in Maks Raußchier. — K o‘n ji, o e. 'S častnim znakom 2. razreda z \pjnfa, okraskom : Ivan Fras, dr. Kadivnik in baron; Vava, S srebrno častno kp-lajno z vojnim okraskom: Alojzija Kunej, PrakseMa Kadivnik. č. sestra Serena, grofica A. Sermege, baronica Vaya, princesinji Gabk'jela in Viljelmina Windischgrätz. Z bronato k laij o z vojnim okraiskom: C. seslre Antonija, Gervazija, Honorija, Marija, gospe Marija Pirh, Marija SorgLcebner ter Marija Ve-zenšek. — Ptuj: ;S' časnimi znakom 2. razreda z vojnim okraskom: Ana; pl. Netoliozka, dr. Fr, Bacjk in dr, Jožef Simonič, S srebrno častno kolajno z vojnim okraskom: Lujza Mozney in Marija Schädlbauer., Z bronasto častno kolajno z vojnim okraskom: Ema Behrbalk, Vilma Cerny, Hermina Hiltscher, Marija Kalb, Leopoldina Krajnc, Štefika, Mlakar in Frančiška. Žak. — Radgona: S čast um trakopi 2. razreda, z vojnim okraskom: Marjeta pl. Kodolijč in dr. Kaanniker, S srebrno častno kolajno z vojnim okraskom: Amalija Suma,n. — Brežice. S častnim znakom 2. razreda z vojnim okraskom: Dr, Peter Jo-kits. S srebrno Častno kolajno zt vojnim okraskom : Evgenija Dell Cott in dr. Karl Leuschner. Z bronasto častno kolajno z ,vojnim okraskom: Sidionija, Ada-mus, Marija Dell Cott,. Ana Hjudelist, Klara Taneš, Zbfija Leusejhjner, Karolin,a König, Josipir-h Pcif č’ Kamila Stumberger, Jofsipina Srebre, Olga Srebre, Mi cika Stiker in Ana Umek. — Slov; Bistrio a: S časltnim, znakom 2. razreda z vojnim1 okraskom : dr. Maks Murmayer. S srebrno Častno kolajno z vojnim okraskom: Pavla Miirmayer, Leopoldina S tiger, Mihael Kräger in Alojzij Waitzefc. Z, bronasto Častno kolajno z vojnim okraskom: Ana Akerl, Pavla Holm, Ivanka Holzer, Kristina Kiesling, Marija Köberl, Leopoldina Kožeg, Terezija Kpajgjer, Viktorija KukoviiC, Micika Lerher, Marta pl. Lichem, I,rma Müller, Ana Pibergiek, Terezija Rastedger, (Mihaela Stermbleirgler in Rene Golob. — Sovia n j g r a' d e jo.. S častnim znakom 2. razreda z vojnim okraskom: dr. Jožef • Appel, dr. Ivan Harpt, dr. Ferdo Kunej, dr. Maks Fregel. S srebrno castro kolajno zi vojnim okraskom: -/Jerica, Erber,. Roza Neuner, dr. C»ton Braultlnier in Karl Rebul. Z bronasto častno kolajno z vojnim okra-bskom: Gizelai Kaps, Roza Lubas, Olga Stesi in Ätna Vrečer.
Bronasto kolajno je prejel od Hodečega križa g. Janez Goršič, orožniški stražmojster pri vojnem orožniškem oddelku na Vidmu.
Odlikovanja v 87. pešpolku. Zlato kolajno za hrabrost' so prejeli: praporščak Oskar Vogler, četo-vodja Karol Siter, oetovodja Anton Verbovšek in pešec Anton Jevnišeld. — S srebrno) kolajno L razreda so odlikovani:j četovodja Friderik Anderwald, poddesetnik Leo Kronawetter, kadet Karol Kosi, štabni narednik Anton Prekoršek, četovodje Anton Zerko, Alojzij Kap, Valentin MikeB, desetniki Alojzij ’Morgue, Ignac Plausteiner, Ciril Zelič, poddesetniki M.?
Laznik, Frano Potočnik, Franc Bric ter pešec Jakob Pušnik. — Srebrno kolajno II. razreda: praporščaki Žiga Reicliert, Albert Demeter, Viljem Linhart, Bol. Kwiatkowski, ,T!adej Savički, Ivan Kapatka. Hubert Winkler, Adolf Kohout, kadeta Jože! Narovec, Jožef Cvetko, štabni narednik 'Mihael Pšeničnik,, narednik Ivan Rozman, četovodje Bogomir Brože, Anton Cete-linšek, Jožef Horejsi, Ivan Kristan, Leopold Kolarič, Jakob Vovk, desetniki Blaž Petan, Alojzij Železnik, Mihael Žohar, Martin Bevc, Vincenci Marn, ^ Janez Knez, Anton Cuš, Franc Zettl, Jožef Skopinič, poddesetniki Maksimilijan Stergar, Roman Kosi, Franc Kotnik, Janez Požin, Jožef Bermež, Jožef Svenšek, Ivan Vidovič, Ljudovik Polak, pešec Anton Krajnc, Franc Kozer, Andrej Krajnc, Karol Sribar, Jožef Prosenik, Jpžef Aubrecht, Ernest Kosem, Jožef Miletič, Janez Stante, Anton Lašič in Marko Jezovšek. — Bronasto kolajno:	četovodja Franc Korat, podde-
setnik Anton Babošek, pešca Janez Cafuta,! J- Jnš, poddesetniki Franc Malus, Janez Rozman, Jan, Horvat, Franc Povalej, Ciril Stekar, pešci Franc Klančnik, Alojzij Bergmann, Martin Viiha,r, Janez Bonajo, Alojzij Marošek, Martin Pen, Ignac Rozin, Gregor Jadresko, Franc Jelenko, Karol Jakob, Blaž Kosec, Karol Petek, Anton Radanovič, Matevž Vignar, Fr. Bezjak, Anton Rezek, Janez Tamše, Franc Ogrizek, Frane Šauperl, Franc Zelič, Franc Pelhan, Franc Paulin, Blaž Slamberger, Janez Kukovičič, B. Rap, Alojzij Aubrecht, Janez Napotnik^ Franc Sonntag, Leopold Jagrič, Janez’ Konečnik, Anton Agrež, Peter Rožar, Jernej Ajdršek, Franci Kzan, Karol Span, a. Jernejčič, Janez Černelič, Jožef Postružnik, Dominik Negro, Jožef Horvat, Mihael Ogorevc, Janez Skodič, Jakob Verbič, Jožef Prater, Jožef Planinc, J. Svigl, Franc Glazer, Jožef Jakuš, Franc Pušnik, Anton Smerečnik, Onufer Konrad, Franc Prohar, F, Jlan-sec, Franc Bark, Janez* Deželak, Franc Virtnik, Anton Galuf, praporščak Alojzij Heincil. narednik Avg. Krenker, desetniki Rudolf Trtnik, Peter Stiftar, Fr. Taškar, Janez Rus, poddesetniki i Jožef Kihli, Anton Gaberšek, Karol Brence, Jurij Ulaga!, Ignacij Majerič, pešci Franc Sinkovič, N. Jakonim. Franc Jee, Jakob Hreščak in Jakob Celofiga,, Siam junaškemu slovenskemu polku!
Dcpis^
.Maribor. V Gradcu je umrl veletrgovec s sirom Dominik Meniš, star 55 let.
Maribor. V tem tednu je bilo v našem mestu u-raclno prijavljenih 6 slučajev šk riali cev ter 5 slučajev davice.
Maribor. Tukajšnji orožniki sq prijeli deklo Amalijo Raker, ker je na sumu, da je ukradla Angeli Kotnik ha Pobrežju 'denarnico in 50 K denarja. Izročili so jo kazenskemu sodišču.
Maribor. Dtie 25. novembra po noči je preminul vojak Andrej Vornik na ranah, ki jih je zadobil na bojišču proti Italiji.
Maribor. Tukajšnji proteytaitQvski pastor dr. Mahnert je odšel za protestantovskega vojnega kurata na bojišče. Naidomestuje ga pastor iz Marnberga.
Lajteršperg pri Mariboru. Tukajšnji orožniki so prijeli težaka Janeza Vračko, ker je osumljen, da je pokradel svojemu gospodarju Janezu Bernhard v Voseku svinjetino in svinjsko mast' v vrednosti. 300 K Izročili' so ga mariborski okrožni sodniji.
Lajteršperg pri Mariboru.; Dne 19. novembra je izbruhnil v gospodarskem poslopju tik gostilne gk Dreisigerja v Lajteršpergu ob državni cesti požar, ki je v kratkem času uničil gospodarsko poslopje- in mnogo poljskega in drugega orodja. Vzrok požara je neznan.	(
Sv. Lenart v Slov. gor. Tjukajšnji orožniki so prijeli llletnegja Alojzija Mlasko-, 491etno Marijo Do-lajš in njenega 181etnega nezakonskega sina iTpmaža Doliner, ker so osumljeni, da so pokradli raznim posestnikom na Krembergu kturetino, čebelne panje in druge predmete. Izročili so jih tukajšnji sodniji,
Negova. Desetnik Vekoslav P.oj nam piše dno
13.	novembra:	Na južnem bojišču je v zadnji ve
liki bitki padel junaške smrti za domovino Fianc Ploj. Zadet je bil v glavo od težke sovražne granate. Služil je kot podde-etnik pri slovenskoštajer-skem pešpolku ter se udeležil tudi bojev na severnem bojišču Vsem znancem in prijateljem se mlad junak priporoča v blag spomin.
Ruše. Prijatelj lista nam piše : V Vašem cenj. listu ste priobčili članek pod iteslovom: „Bodočnost žena.“ Knjižico, koje vsebino ste preveli iz angleščine, je gotovo zapisala kaka brihtna -sufragetka. K vsebini te brošurice pripomnim resnično dejstvo, da že sedaj mnogi skrben in delaven gospodar-mož „iura“ svojo gospodarstvo brez vajeti v neznano bodočnost. Koliko pa je že mož, očetov, delavcev, ki dan za dnevom tarnajo, da pri sedanji draginji premalo zaslužijo. In nič ne pomaga idrtügo. kakor plače izboljšati, katere pa so sedaj že skrajno visoke. Zdaj Vas povabim, gospod urednik, pridite lc nam^k prvi ali drugi službi božji, ali, k obema, in prepričali se boste, kako se nosijo nekatera dekleta, kakor da bi bila izstopila ravnokar iz moderalo n a.. Imeti mora seveda uro na roki. Pridejo tudi gologlave v cerkev, kar pač menda za ženske ni dostojno. Upozoriti je treba tukaj očete in matere na to, da bodo h,cere brez gizdavosti lažje izhajale, kakor brez božjega kxuheka, — Opazovalec,
Fram. Framska župnija je podpisala skupnega vojnega, posojila okloli 100.000 K. Pač lepa svofa, ki priča domoljubnost slovenskih framskih faranov., Pri Kmečki hranilnici in posojilnici se je podpisalo že 12.800 K tretjega vojnega posojila. Dobro bi bilo, ko bi imeli o vojnem posojilu 1 pregled po vseh župnijah v škofiji.
Fram. Se nam krvavi srce nad prebridko izgubo dveh vrlih mladeničev, Francia Vihar in Antona Bezjak in že smo izvedeli od zanesljive strani, da sta mrtva draga dva fanta, enako dobra:	Anton
Leskovar iz Loke in Konrad Breitenebner iz Morja. Prvi j,e padel proti Lahom, drugi je umrl vsled ran, zadobljenih na bojišču, v ruskem ujetništvu (v Nikolski UiSisurisky. Vsakdo pravi: Pa najboljši!
Slov. Bistrica. iTuk|ajšnji mestni zastop je dovolil iz občinske blagajne 50 K podpore nemškemu Scbulvereinu.
Slov. Bistrica. Ognjičar Hinko Kapun od trdnjavskega itopničarskie-ga polka je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrošt-ne svetinje. Odlikovanec je tukajšnji rojak.
Marenberg. Že dva tedna, n;i dobiti pri nas nič moke in že cel teden nobenega kruha. Občina izdaja sicer redno krušne karte, ki/so pa brez vßake vrednosti, ker ni dobiti nikjer ne moke in ne Bruha.
Celje. Rezervni poročnik 59'. pešpolka V. Potočnik, sin tukajšnjega gimnazijskega profesorja Eng. Potočnik, je imenovan za nadporočnika. — Jožef Poland, rodom Celjan in uradnik podružnice Union-banko v Celju, ki služi pri nekem topničarskem polku na severnem bojišču, je bil odlikovan s srebrno hrabrostim kolajno,	'
Celje. Tukajšnji občinski zalstop je imel dne 19. t. m. odboro sejo, v kateri je med |drugim dovolil izdatno svoto 100 K podpore iz občinskih sredstev nemškemu Schulvereinu. Z;a mladinsko vojno knjižnico je dovolil znesek 10 K.	/
Celle. Vsled ran, zarobljenih na bojiščih, so bilie v zadnjih dneh pokopa e na tukajšnjem mestnem pokopališču sledeč© vojaške osebe: Pešči Jožef Ja-drič, Adalbert Lesča in Mihael Visekrona, Poddesetnik Jar.ez Hrobarnik,, Riudcjf Simundja, desetnik Jožef Farkaš, četo,melja Franc HoLzier, podlovec- Franc Koppi ih lovec Franc Z abot.
,	; Celje. Razpisana je tukajšnja tobačna, trafika
v ulici cesarjlai Viljema štev. 61. Prošnje je vložiti do dne 16. decembra 1915 na okrajno fijnainčno: ra.vna-teljstvo v Mariboru.
Celje. Vsled ran, zablobljenih na bojiščih, so umrle ,v zadnjih dneh v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške osebe : topničar Merka Filimon, pešej Janez WÌazek. Mfrko Ivančič in Krsto Tetek,^ ter narednik Avgust Perčič.
Ce>je. Poddesetnik A ojzij Jauer je zabodel pešca Jožefe Ivolar v prsi m ga tež o ranil. Jauer e bil močno vinj, n. S pomočjo drugih oseb so muj odvzeli orožje in ga spravili v vojaški zapor.
Laško. Iz'ruskega ujetništva se je oglasil Ed, Krašič, doma iz Laškega. Nahajja se zdrav v rusk, ujetništvu v mestu Konškatinovskaja ob reki Don v južni Rusiji.
Rajhenburg. Kot priprava na pre'epi praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije dne 8. decembra t. 1. se bo obhajala v novi Lurški cerkvi v Rajhenburgu m sijonska triinevnica v dnevih 5.,
6.	in 7. decembra. S to pobožnostjo hočemo združiti svoie goreče molitve za našega presvitlega cesarja, za naše vrle slovenske junake na bojnem polju, za zmago našega orožja in za častni mir. Častilcem Lurške Marije v Sluveriski Lurd!
Zadnja poročila Èia u petek dne ZB. novembra.
MajnoTejše avstrijskp	uradno-
poročilo.
Uradno se poroča:
Dunaj, 25. nov.
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov’.,
Italijansko bojišče.
Srd ti boj v preptoru med izlivom Višavje (v 'Sočo) in goro Sv. M ai r tj I h a so se nadaljevali noč ih dan. Severno .od gore- !S. v. M i h a e 1 ai je [sovražnik neprestano napadaji !z' zelo močnimi četami. Večkrat se mu je posrečilo vdreti v naše jarke, toda vselej, zadnjič v večurnem boju n:a nož, so ga vrgli l. njih naši hrabri alpski polki št. 7, in 27.
Italijanski nap aid na goro S, v. Mi h a iei 1 a se jo izjalovil istöitako, kakor vsi poprejšnji. Tudi pri Sv. Martinas© je nagibal boj celi dan sedaj na to, siedaj na ono stran, dokler se ni pozno zvečer posrečilo hrabrim lion vedski m četam1, tud'- tukaj popolnoma si nazaj prilbriti našo pc(hojanko in; jo obdržati.
Goriško o b m o js t j e , Južni del go. riškega mesta, n a d a 1 j c k r a j i S o v o d-n J e i n R u p a s o s e nahajali v n u d e m arti 1 e r i j s k e m Q g n j u.
Več sovražnih bataljonov je napadalo pri O s 1 o/ v 1 j i , toda bili so odbiti ter dve stotniji uni c © n i.
Dva naša zrakoplova sta metala bombe na mesto Tolmezzo (leži ob gornjem toku. reke T oljarne uto v severn od zhodni italijanski pokrajini Videm),
Srbsko bojišče.
Crnogorci so bili tudi i z h-o d n o o d F O-c e p o g n a n i v b e g. Jiužno-izihOdno od Silnice smo prekoračili Črn o „g o r s ko m le j o.
Pri zavzetju M i t r o v i o e do zavzele c. m kr. čete JO.000 Srbov uplenile 6 možnarjev,, 12 poljskih topov, veliko število vozil, razne municije, 7 lokomotiv, 130 vagonov in več drugega vojnega gna-diva,
Avstro-iOjgrska kolona je pri prodiranju čez M i t r o v i c o zasedla ozemlje Vučitru. Južno od tam se pripravljajo nemške in toigariske čete, da prekoračijo, Sitnico. V, bojih za P r i Š t i n O je bilo ujetih 6800 Srbov ter uplenjenih 6 srbskih topov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofei*, podmaršal.
Najnovejše nemško u’ 3,%o poročilo.
Zahodno bojišče.
Zgodilo se ni nič posebnega.
Rusko bojišče.
lA r m a [d na skupin a g ie tn e r a! I nj js fg, ‘a m 'a r š a I a p L Hindenburga. Kraj Versemiiri-cle je trdno v naših rokah. Število ujetih se je 'pomnožilo za 9 častnikov, 750 mm ; plen pa za tri strojne puške.
Pri armadnih , skupin ali generalnega, maršala bavarskega princa Leopolda in generala p I. L i n s i n g e n a je položaj' nespremenjen.
Balkansko bojišče.
Pri Mitroviči so čete armade generala Küvessa ujele kakih 10,000 Srhov in uplenile 19 topov. V bojih pri Prištini in ob Sitnici je padlo 74,00 ujetnikov in 6 topov v naše roke. Uplenili, smo mnoigpi vojnega gradiva in zalog,
Italija izgubila do edu j 600.000
mož
Švicarski listi poročajo, cla znašajo italijanske Izgube do sedaj že čez 600.000 mož in sicer prvovrstnih Čet.	(
Predpriprave za mir,
„Kölnische 'Zeitung“ prinaša senzaoionelnjo vest, da je kmalu po Delcassejevem odstopu prišel bivši angleški vojni minister Haldave y Pariz, ter se; z dvema odličnima francoskima politikoma razgovarjal, ali ni prišel Čas, da sef misli ha predpriprave za, mir. Pokazalo se jie, da je Frapcjozom alzaško-3otorinsko vprašanje, še vledno nqjbolj pri srcu.
Po našem prepričanju se za kulisami že veliko govori o miru, toda marfsikatera ovira še zapira pristop do prave poti.
N«yi brevirji. Z lav. propri jem, Pustetova izdaja, se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru v treh velikostih. Tisek je res krasen, uredba molitvenikov silno praktična, ker pri molitvi ni treba listati semintje. Cene so sledeče :	Velikost 12,
(171/2XIIV2 cm’ debelost 25 mm) veza'a črno usnje z zlato obrezo K 68‘—, šagrin z zlato obrezo K 75-—. Velikost 18, (15x]0 cm, debelost 18 mm) vezava črno usnje z zlato obrezo K 53'—, šagrn z zlato obrezo K 57*—•. Miniaturna izdaja (lSYgXg cm, debelost 15 mm) se dobi samo brez pro prija in stane vezana v šagrin z zlato obrezo K 47'—. Te brevirje lahko z mirno vestjo toplo priporočamo, posebno ker niso popolnoma nič dražji kakor drugi. V sedanjem času jih podraži le to, da se mora zdaj za marko plačati 1 K 40 v, poprej pa 1 K 18 v.
Loterijske številk«.
Trst, dne 17. novembra 1915: 62 13 25 60 55 Dunaj, dne 20, novembra 19 5: 77 63 10 50 1A
'Ulitälä
■ Rauajeni* padli im ujeti*
Domobranski pešpolk Štev, 8Ö:
.ff-' /	IT} e I o nio§4vo:
Al dr an Gregor, pešec; Artižek Mihael, pešec, Žusem (Bjeigorod Šasija); Erlih Frane, nad. res ptujska okoüea; Gradišnik Franc, pešec, Maribor (Barnaul Rud j a); Grašič Alojsij, nad. rea. ptujska okolica (Bnrisoglebsk, Rusija); Hladeč Frsnc, pešec, Konjice (Koltov); J*nčar F.-anc, pa Šec, Ljutomer (Ckarbarovsk); Jastaik Lmdovk, nad. rez. Maribor (Charkov); Kaljšek Rudolf, nad. ros. Trbovlje (Bjel-gorod) , Kaufmann Alojzi, poddesetnik, Radgona (VoroneS); Sokovnik Jožef, pešec, Braslovče (Kovrov); Krrpar Alojzij, poddesetnik, ptujska okolica (Rusija); Kerpnik Jožef, nad. rez Celje (Bjeigorađ, Rusija); Lab Janca nešec, Ćreš-njevee (Ke-inrov); Lebič Janez, pešec, okolica Ceje (Nižni Novgorod); Lipnik Simon, Račje (Kovrov); Ljubeč Jakob, nad. rez. Maribor (Bje'gored); Polak Frat,c, pešec, Ljutomer (Kaosk, Rusija); Rakoša Matija, pešec, ptujska okolica (Voroneš); Rautsša Frane, pešec, Ljutomer (Bjelgorod); Šale Martin, pešec, celjska okolca (Rusija); Sehrohcer Franc, pešec, Radgona (Omsk); Scheachar Jtnez, pašec, Radgona (Tomsk); Škof Leopold, trobentač, Maribor (Saratov); Ta-čer Franc, pešec, Radgona (Onsk); Tevž Franc, pešec, celjska okolica (Nižni Novgorod); Torma n Jožef, pešec; Turn lek Franc II pešec, okolica Celje (Rusija, ; Vološefe Rok, pešec, Celje okolica (Barnaul); Vrečar Pavel, pešec, Sv. Pavel pri Preboldu (Nižni Novgorod); Žabota Franc, pešec, '•Ljutomer (Rusija); Zavrašek Aston, pešec, celjska okolica (Tjumen); Žarjal Anton, pešec; Amon Jak b, nad. rez. Eretica (Rusija); Arzenšek Jožef, p"šec, Celje (Vladimir) Dolar Anton, pešec. Konjiča (B sgorodskofe); Drurovič Jožef, nad, rez. Brezica (Obojan); Feidhofer Janez, nad. tez Maribor (Novo N kolajersk); Fdehser Karol, pešec; Forstnerič 'Alojzij, pešec, Ptuj (Novo Nikolajevsk); Frati«5 Mrko, pe äeo (Syre Grčija); Jošt Liudovik, poddesetnik. Teharje (Obo jan Rusija); Karier Adolf, pešec; Kangler Franc, nad. rez. Konjice (Kursk); Kiegeri Janez, pešec; Kostajošek Janez, pešec, Celje (Rusija); Kovačič Franc, nad, rez Brežice (Moskau); Kramar Blaž, nad. rez. Sv Štefm Celje (Ooojan, Ra sija); Kramer Franc, pešec; Kr stan Martin, nad. rez okolica Celje (Omsk): Labovič Jožtf p jd teestnik. Brož ce (Obojno); Lesjak. Franc, pešec, ptujska okol ca (Nžni Novgorod); Majhenič Jožef, nad rez Sv. Jurij (Rusga); Megla Janez, pešec, Ptuj (Vying); Prš Janez, pešec, Maribor; Plevnik Karol, pešec, Konjice (Omsk); Plesalk Lavro pešec, celjska okolica (Obojan); Primeš Frano, poddesetnik, Ljubno (Novo N kolajevsk); Privšek Frana, poddesetnik, %, Pavel - Celje [Obojan]; Rehs Leopold, pešec. Radgona .jTenza]; Riti Janet, pešec, Radgona [Penza]; Šalešak Mihael, desetnik [Rasijaj; Škafar Jožef, pešec, Goto vij e [Voro-nešj; Šmid Karol, nad. rez Jurkk-šter [Rudj ]; Šte n tier ger Egon, nad. rez. Slov B strica [Peni ]; Trank Franc, nad. rez. ptujska okolica [Nižni Novgorod]; Weinhandl An ton, nad. rez, Radgona [Pensa] ; Zverk Jožef, nad. rez. Braslovč® [Rusija].
Domobranski pešpolk štev. 2&
Padlo moštvo:
Bäck Edvard, poddesetnik; Pernat Matevž, pešec; Žvoglič Anton, pešec, Brežice.
Pešpolk štev. 47:
Ujeti Častniki:
Kislinger Edmund, poroča k; Melihar Ladislav, kadet; Nanut Jožef, kadet; Pekle Gašper, kadet.
Pešpolk štev. 47:
Padlo moštvo:,
Biašon Janez, pešec; Brandstäiter Andraž, pešec; Da-nevčič Jakob, pešec; Gneiadl Franc pešec; Graaibichier Ferdinand, pešec; Gr dier Franc, poddesetnik; Hernuter A oj zij, pešec; Jobstl J arij, pešec; K iser Roman desetnik, Ruše; Maser Franc, pešec, Radgona; Neubold Jožef, pešec; Polanc Andrej, pešec; Rader Matija, pešec; Radorfer Simon, pešec; Mailer Alojzij, pešec; Spittau Martin, četovodja, Ma ribor; Strauzl Anton, pešec.
pešpolk štev. 87:
Ujeti 5 a Sirniki:
Biumriek Jožef, kadet; Bobac Jaroslav, kadet; i f sfatte? Ljudovik, poročnik; Koz rek Jožef, praporščak ; Rö wer Jožef, poročnik; Rosa feld Eduard, kadet; Sauer Maksimilijan, kadet.
Pešpolk štev. 87:
Padlo moštvo:
Ferk Janez, pešec, S!ovenigr-=d c; Gabrijelčič Janez, pešec; Pirečaik Franc, pešec, Celje; SasJek. Rudolf, pešeo, Brežice; Žveglič Anton, pašec, Biežice.
Poljski lovski bataijoa štev. 20:
Ujeto moStvo:
Bedrač Anton, lovec, Ptuj [Penza] ; Čenčič Anton, nad. rez.; Černelč Jožef, nad. raz B ežice [Novo Nikolsjevck] ; Cizi Anton, lovec, Brežice [Taškent]; Lih Jožef, podlovee, Ptuj [Taškens]; Lorger Frane II, lov-c, Šmarje [Moskva]; Matjašič Janez, lovec, Ptuj [Pariza] ; Šmigoc Jožef, ;lovee, Ptuj; Švajger Mtrtin, lovec, Brežice [Rusija].
Pešpolk štev. 27:
Ujeto ’moštvo:
Faražin Alojzij, pešeo, Maribor [Nižni Novgorod] ; Glavič Janez, pešec; Sechner Janez, pešec, Pekel, Maribor [Dan ria] ; Lukas Janez, poddesetn k, Kamnica [Kovrov] ; Pogačar Tomaž, poddesetnik; Setevšek Janez, pešeo; Skrij Jožef, pešee; Toma Henrik, pešec.
Razni:
Uj eti častniki ;
Lorger Viktor, kadet 27. pešpolk, Šmarje pri Jelšah, [Omsk] ; Pregelj Franc, praporščak, 27. dom. pešpolk, Maribor [Berezovka].
Razni:
Padlo moštvo:
Klemenčič Franc, 3. poljski ha<’bični polk, Maribor; j Hammer Janez, 20, lovski polk, Ciršak; Hem&k Jožef, 20 : lovski polk, Ciršak; Kovač Janez II, topničar S. top. polk Celje - Sv. Martin; Oset Jnrij 20, poljski lovski bat Tinje; Ulaga Anton, narednik, oddelka zrakoplovcev. Sv Lovrenc Celje; Valentan Štefan, 5 polk d-agoncev, Radgona ; Čerin Jakob, lovec 3 ). poljski lovski b»t. Loka; Ovinki Franc,
peSeo, 15 pešp. Žalec; Fialko Jožef, pešec 15. pešp. Ptuj Gregl Janez, desetnik 15 pešp. Bizeljsko; Jaran Mihael,; i5 pešp. Slovenjgradec; Kozar Matija, pešec 36. dom. pešp' Ptnj; Leva Jožef pešec 15. pešp. Konjice; Mlinarič Jožef, pešec 15. pešp. Zabukovje; Šket Janez, pešec 15. pešpolk,
P.-nikva; Turk Viijem, pešec 15. pešpolk; Železnik Franc, pešeo 15. pešpolk, Konjice.
Ratti!:
Ujeto moštvo:	____
Tropan, Stefan, 5. polk dragoncev, Maribor'[Bjetek, Rusija]; Voith Janez, pešec 3. domob. pešpolk, .Maribor [Nižni Novgorod]; Irgl Jakob, četovod a, okolica Ptuj [Obojan]; Bručan Janez, četovodja, Brežice [Rusija] ; Jel-n Franc, peš c, Cel e [Rosim]; Kotnik Franc, četovodja, CeljS [poslednji štirje c d 87 pešpolka ujeti v Rusiji] ; Kotmk Franc, topničar 44. top. polk. mrtev; Levart Franc, pešec, 88, peš nolk, Konjice [Berezovk?]; Stavbar Anton, Maribor okolica [Petropaviovs ]; Gajšek Vincenc, okolica Celje [Samarkand Turkestan] ; Ajdnik Franc, desetnik 5. drag. polka, Zbelo vo; Navodnik M itevž, t< paičar, Slovenjgradec; Brčšnik Karol, nad. rez 4. do«, pešpolk, Šoštanj [Petropavlovsk]; Kozlić Jož- f pešec 4. dom pešp. Slovenjgradec [Penza]; Napo nik Jožef pešec 4 dem pešp. S ovenjgradec [Penza] ; Urbanci Janez, ptšeo 4. dom. pešpolk, Slovenjgradec [Obojan.
Razni:
Ranjeni častniki:
Vokač J«zef, kadet. 87. pešpolk, Studenci pri Mariboru; Bra koviö Ernest, praporščak 47 pešpolk, Ptuj; Kovar Emanael, praporćšak 47. pešpolk ; Marjetič Jožef, kadet 17. pešp »»k ; Vrečko Anton, Sv. Jarij - Olje, praporščak 20. poljski lovski bataljon; Ic Jožef, kadet, Ribnica 4. bos. herc. pešp.; Šušnjar Ivan, kadet 4 bos; bero. pešp Vedernjak Albert, poročnik 4. bos. herc pešp ; Vujičič M h. kadet 4. bos herc. pešp ; Zgaga Bogomir, nadporočnik 4. bo t. herc. pešpolk.	(Dalje prih.)
Pomožnega uradnika .ali uradnico
išče za dobo do konca aprila 1916 Južnoštajerska hranilnica v Celju. Plača po dogovoru. Ponudbe do 1. decembra 1915.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
SC. Tratnik
specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in posede
Maribor Pf arrhofg.3
bo priporočam prečastiti duhovičim za naročila vsakovrstnih monštr&nc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno crcdje popravljam, pozlatim in posrebriza v ognja. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
S Tiskarna sr. Cirila v Maribora •
S
priporoča sledeče molitvenike:
B. Bailoi. Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
B. ‘Bartol : Nevesta Kristusova, zl. ,obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. h’ S. Bezjak’: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl, obr. K 2.—. .Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. K! 2.50.
’ Bieiweifj : Tolažba dušam v vicah, rud. obr. K 1.20, zL obreza ’ ■ K .2.—,	, ,,
Joža Cede: Sveto oprta vilo 1913, K. 1.20, zl. obr. K 1.50, do jv 3.60.
'Jože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr.
70 v; zl. obr. K 1.—.
Claan Karol.
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezove od K 1.50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne v«z. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50..
-Godec Janez :
Kraljica vseh. svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
eščpna Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca, molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1.— do K 1.80.
.Alfonz Ligvorij--Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
L Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K S.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20.
L. Oerg: Venec I sv. pesmi za domačo službo božjo (za«se vezane samo pesimi) K 2.-—,
A.. Kaylan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava i»a smrt K 2.20.
KerČon- Rafael, ali nauki in molitve za odraslo mladino 1895. Rud. obr. K 1.-, zlato obr. K 1.60.
Pr. Kosar: Nebeška hrana I. in II. del, po K 2.20.
Untelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iz t; so v ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnjo Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožek K 2.~.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.--.
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.'—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman : Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo , obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.-—, in K 4.20.
Rozman; Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied: Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniča 1893. K 2.20,
Dr. J Somrek:	Prijatelj otroški ali, darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin.., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin.
Kaiser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venoc. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.6Ö.
Sfava Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za, sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 do K2.50.
Vrhove S. I. : Migljaji na razpotju življenja. RudeSa obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlota obreza K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Rame vezave od K 1.40 do K 2.50.
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 komadov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje. Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube prosv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.-.	i
Sveta ura ali kažipot v nebeško domovino. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—-
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.S0.
Pot v nebesa za tretji red. Rudeča obreza K 1.80. zlata K .2.40.
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudfeča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60.
Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako kniigo 10 vin.
Gospa, «možna .slovenskega, italijanskega in Iran c iškega lezika, ter vešča vsak!ga gc spedi njsksga dela, želi službo tukaj ali na deželi. Naslov pove upravništvo.
Divji ter pravi kostanj
suhe češplje, suhe hruške laneno in konopljeno seme, buine zine, preso, krompir, želo:, ježice (kno-per), orehe, vosek, vinski kamt n, suhe gobe, pr divo, s-ežs sadje, tar sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina Antun Koleno v Celju. Istotako todi oleate in petrolejske sode, vse vrste vreče ter za noje 3 steklenicami vred od minmlns vode.
Kuharica, ki je vajena v gospodar stro in gospodinjstvu, želi stopiti v službo v kako župnjišče. Ponud be se nej pošljejo na npravništvo tega lista pod .Dobra kuharica“ št. 704.
wm sr% W m	W m
Naročajte iu razširjajte „Stražo** !

Točna sostrežUa
ftllks zaloga op, dragasg-nosti, sreiiPRiRg in optišalb FSfii po Viski ESBi
Tudi na obroke. • liustr. eeotk zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklas ta remont.-ura K 8"60 Pristna srebrna ura,
Original omega ura.
Kuhinjska ura Budilka niklasta Poročni prstani Srebrne verižice
Večletno jamstvo.
Masi. Dieilngsr
Theod. Feltrateli
pap In očalar
iHBIBOH, Sospesila sl. ZS
Pozor kmetovalci !
Kupuj em volno, vinski kamen vosek In suhe gobe,
iva fa Ravnikar, Celle,
veletrgovina.
Kupujem zlatnino In srebre.
Ure! Ure! ~ÄS
.... Vf ¥tiiki izbiri in niških čensh.
Srebrne ure z? fante od 7 S Srebrne are damske od » K Srebrne verižice od K i 40 ■Sreb. verizme damske S 880 Zlate damske ure od 28 E
Za vsako uro se
Preeiadjske sre, Sckafhassgö; Zeaith, Omega, Eterne
Cèsia ; Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Knjigama. toitž®!nine in miifiksliii,
Goričar S Leskovšek
Celie
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko iabero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Za gostilničarje:
Papirnate servijete vsied novih predpisov names trnje v Gradcu po selo nizkih cenah.
pggig Bureš
urar, slalome? in očalar,
ligetìhofiva sesta 39. Prvi arar ai |lai. kiMnn.
Spoštovanemu skladu za vdove, sirote celokupne oborožene sile, oddelek »vojno zavarovanje«, zastopstvo za okraj Maribor okolica.
Danes se mi je po voditelju okrajnega urada v Maribora sklada za vdove in sirote, g. Ivanu Vesenjaku, Nagyjeva ulica št, 8. (pisarna v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva, II. nadstropje št 14) izplačala svota po K 1000.—, za katero je bil moj mož Pavel Horvat, kateri je na neki bolezni, dobljeni na vojski, v ljubljanski bolnišnici umrl, zavarovan.
Ker sem za to vojno zavarovanje plačala samo 5 K in sem zavarovano svoto kljub temu dobila brez pridržka izplačano, se torej uresničuje obljuba v tozadevnem oklicu, da se tudi po najmanjšem naplačilu, tudi po prvem dnevu, popolnoma zavarovalna svota izplača.
Tudi hitrost, ker se je zavarovalna svola iz* plačala, ne da bi za isto zahtevalo več kot čisto navadni izkaz, da je mož umrl, me navdaja z začudenjem na to res blagodejno delujoče podjetje.
Naj bi vse žene, koijih možje so na bojišču, pristopile k temu zavodu m klale svojce zavarovati Vam pa izrekam odkritosrčno zahvalo.
Maribor, dne 20 novenbra 191,5.
Katarina Horvat,
701	Sv. Nikolaj pri Mariboru.
Edina šiaferska steklarska narodna trgcivm^
Ma debelo !	Ma drobu© !'
FRANC STRUPI
Graška cesia
•	e ®
•	® o
CELJE
priporoča po nafnižfih cenah svojo bogato zalogo steklene te porcelanaste posode, svetilk, ogledal., vsakovrstnih šip in okvirfev s« podobe. — Prevzeife vseh steklarskih del pr! cerkvah in stavbah.
Ma|s©lidfie|ie in točna postrežba.
Spodnjj ešiaf. ifudska posojilnica v Mariboru
r. z. zn,z.

g », j k M fi
il
sli
■gjr.„UTitIti#? g-%g-rsy se sprejemajo od vsakega iu se obrestujejo: navadno po 47a°/o> proti trimesečni odpovedi po 47«%- Obresti se pripisqjejo h kapitala erdfflmK v toy« l. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilno položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
I>r4C(Tafil"EJ (S.O riüfaiA ćlan0m in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 57.%, 113 vknjižbo sploh po 5Vi“/v, na vknjižbo in poroštvo po * AlöUJlId.	U.<ä|CtJU 57.% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pn drug;h denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
1 T-s.ra irä r» ..«•/. so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema kJi öQIUfc Ul C jn izplačuje denar.
Pojasnila sc dajajo
in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
fSgF* Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom iti stolno cerkvijo).
#« m	m '	_ mmm •
i- I
udske
M
F MM I
«ica in
f^$Ss9rovs»s	s imumRi mwmm
m
Obrestuje tiranltne
4\\
ari dneva vloga d* da&vs vsdigjs.
Bestia davek olsèa pmiMm *m*
na vknjižbo, e a osobni kredit m na zastavo vrednostnih listin pod žeto ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, strania plača te kolske.
f¥!B um
za stranke vsak delavnik od i. do 12. ure đopolđm
- Posojilnica daje tudi dorosče hranilnike, -
''i
4
m
't
* lastni filli	.Pri Umìmm w@IöM w Cain, Graste calia % Lm

Izdajatelj in založnik: Koneordj „Straža,8
Odgovorni urednik : Vekcnlsv Shipar..
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribors*