r7777.1 nikdar .0 SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE Uradailkl la «praraUkl prostori: | *<*T 8. Uwndala Ata. Oí/tea o< Publication: * »657 BouU Uwndala Ava. Talopkono, Rockwall 490« ... Chk^vlll.. pomWHfc, »0. l^S (Jan. SO), IMS. —"ta.— STBV.—NUMBER «0 iiotMW fat IB mcUm HO*. Art «f Oct. ». 1MÎ. »uUwrtMil »« Jaw 14. W«. B„o«velt j« »tel P«* ki». <1» ^ "«'¿K «v br« del«. w * »e« ^ r^" I NJ«fi>»o d-» . »tajlh WUfc j. v» drT« vKkakX M- n-«« »««he in postal J» na- k in P^i mesecih bo progreslvcev v višji kolesni h r^liTS ^ Uomici. je izvojeval dve odlič-ujset milijonov fcuoi orez ae ^ ^^ k[ ^ muiut večlet- v tej d^11' delavcem nega boja proti reakcijonarnlm Eoosevelt priporoča demvjem . kongr«su. mestih, naj se selijo b. far- ^¡^^ k federal- vi nri&oroča 1 »1 ustavi, kl o4pravlja useda- F^1 nje "hromih račjakov", je bil vftvn^m^lkrixl ratificiran po Nazaj k zemuij igto¿|U|no ^ Je dobil Norria «a- gotov lio od novega predsednika I Boosevelta, da bo delal na to. da bo federalna vlad» obratovala Wdroelektrtóne naprave Muscle IShoalaa. V obeh shičajtti se je senator Norria boril prati stari [gardi republikanske stranke in po desetih letih je isvojeval nèkaj jih potegne, let se vračajo nazaj v Francoska vlada strmoglavljena Finančna kriza sruàlla Pa Boncourjev kabinet pe štiri-desetih dneh VA H. YORK ZAHTEVA FEDE RALNO POMOČ od- Parii, ». jan. — Včeraj po* poldne so bile v Parizu velik« demonstracije proti zvišanja davkov. Silne množice so navalile na Quai d'Orsay, kjer so u-radl zunanjega minlstritva in policija je z veliko težavo odbila naval. Pariz, 28. jan. — Štirideset dni stara Paul-Boncourjeva vlada je danes zjutraj pala. Zbor* niča, ki je bila vso zadnjo not na delu, je izrekla vladi nezaupnico s 890 glasovi proti 198 zaradi proračunskega programa. Vlada je nato podala ostavko ln predsednik Albert Le Brun jo je naprosil, naj ortane toliko časa v aedlu, da najde on noveg» premierja. Na dnu najnovejše politične krize v Franciji je finančna in ekonomska kriza. Akutno vpra ianje, glede katerega je parla ment debatiral vso zadnje noč, je bilo, kako balanclratl budget, da ne bo "nikogar bolelo". Vla- Mnenje prevladuje, da velt odobrava akcijo governcrja prideš na farmo z golimi ii, 8i prav tak reve* " mestu brez dela. Za farmo je treba kapitala, to za opremo ln vae. In ce je Dvek Ae mlad ln močan, <*a M ^dela ^ "^eveltovo z^tovllo ,___________ ¡n JiiLl Li. W nevarnoet vetiranja da je hotela zvišati davke la ■ delavci in njttiovl^a W Norrisove predloffe glede vUd- Uižatt plače drfavnlm name-Bimsjo pojma o farmskem oe- ^ ^^ Muade ghoal.l Socialisti so odločne li l u ki i nhii Predloga je bila iioer «pre- nastopili proti temu in tahte- ■ST Je „ il JuL, I^ jetav kongresu v dobi Coolidge- vali, naj vlada zniža vojni pro-ai^nškemu Ij^stvu. AUI e ^ Hooverjeve admlnlstraci- račun. Ko je vlada uvidela, da § selitev na farme v new L ^ je ^ vgakikptt v«tlnma. Horris je danes jnaak v po- u. „ hh/ImVa iMi« „jgiedu konstruktivne zakonodaje. Biro za ljudsko š^* v Dežel* j« pozabila, d» je bil /aahingtonuje pri ^ieml Norrlf k(yt prigtaš iU V % * t™ S»^ Nemčije, ko je tekom svetovne,____________ KTu — 469,895 Jogo- vojne in ^ vodil opodti- krog «00 milijonov dolarjev. Združenih Mm+i^J^'* ^ ne more prodreti a svojim proračunom, je začela krpucati kompromis z levico in desnico, a a tem je še bolj zagazila v protislovja. ■Deficit vlade znaša danes o- senov v^^^bh teh je 211,416 naseljencev, 90 se rodili na .. I Jugoslavije, njfli&vlft o- ■ ki so se rodili v Ameriki Je 257,979. To znači, da dru- ■ jugoslovanska generacija, »jena v Ameriki, ie nadkrilju- itevilo naseljencev. Sleven-so našteli 77,671. Mladlneo pravi, da so te Števll-pomanjkljlve. Radi mu verja-emo. Te številke so gorostaano Razni ameriški slovenski sti vedno poudarjajo, da Je v ■cf zaprl tova po Ameriki Ford zaprt tovarn9\ ^UjyjKI MORNARJI NA AIE-RlSMtPARMKIH Rooee-novega Albany, N. Y. — Governer države New York Lehman je poslal vladni korporaclji za re-construkcljo financ apel, naj nakaže $«.000,000 državi is sklada, katerega je kongres pro-šlo poletje aproprilral za naslče-vanje šrtev brezposelnoetl. To je maksimalna vsota, katero more dobiti posamezna država iz o-menjenega sklada. Lehman pravi, da dršava ne zahteva te vsote kot posojilo, temveč kot predujem proti plačilom sa gradnjo eeet od federalne vlade, do katerih je u prav i če na. V smislu ustave država New York ne sme Iskati posojil pri federalni vladi, lahko pa zahteva svoj delež lz sklada za oskrbo bednih. Ker je Lehman ožji prijatelj novega predsednika Eoosevelta, katerega je tudi naaledil kot governer, tolmačijo Lehmanovo akcijo v Waahingtonu kot svarilo, da bo Roosevelt reorganiziral odbor vladne korporacije, ko bo nastopil aluftbo, ako bodo Pomerene, načelnik odbora, in drugI člani, odbili Lehmanov iPPoleg New Yorka so tudi države North Dakota, Washing ton, Nebraska in Montana apelirale na vladno korporacijo ta nadaljnja posojila. 60,000 delavcev vrženih v armado breapoeelnih; stavka v drugI tovarni je pretveza Detroit!, Mich. — Ford Mo-tor Company je zadnji četrtek zaprla vse svoje tovarne v De-troltu in drugih mertih Amerike ; samo v Detroltu je bilo 40,-000 delaveev vrženih na cesto, po vsej deželi pa čez 60,000 mož. Pretveza za U drastičen čin je stavka v tovarni Brigga Manufacturing Co., ki skupno t Murray korporacljo izdeluje ogrodja ta Fordove avtomobile. Okrog 6000 delaveev je zastavkalo pri Brlggzu ln okrog 4000 pri Mur» ray ju. Spor je nastal zaradi tega, ker Briggeova družba preveč odteguje delavcem; ves "izgubljeni delovni čas" med hojo Is enega oddelka tovarne v drugega, ali kadar zmanjka materiala, ali če se ustavijo stroji bres krivde delavca, se Jim odtrga od plaiče. Ta čas Imenuje družba "dead time" (mrtvi čas) ln ga noče plačati, čeprav delavec ni kriv ta omenjene zamude. Na ta način ae plača delavca neprestano krči,, Delavci niso mogli več prenašati teh krivic—in «o zastavkali zadnji teden. Ford je pa naznanil, da njegove tovarne ne morejo obratovati bret ogrodja, kl «e Izdelu-ejo v Brlggsovi In Murrayje-vl tovarni — pa Je zaprl vae tovarne. Velika armada policije ln še-rlfsklh deputijev stra« Fordove tovarne. Kongres prikrajša suhačem bofÉH "HBitrfii Hotel je popihati ib Inanlkmi v Evropo, a ao ga pravočasno! prijeli _ Chicago. — Ernest J. Stevens, bivši laatnik dveb največjih čikašklh hotelov, Stevens in La Satte, ter bivši podpredsed- Washlngton, D. C. — Nižja kongresna sbornlca je zadnji teden precej znižala denarno a-propriacljo za Izvajanje prohl-blclje. Vsota je bila znižana za 17 odstotkov od vsote v tem fiskalnem letu ln 18% manj kot je priporočal Hoover. Vee kaže, da bodo suhači Imeli v prihodnjem fiskalnem letu le nekaj čez oeem milijonov dolarjev za lov na grešnike. Prohlblčnl bi --- * ~ ——" r" — wr tw i g ffl- uni «vf t/va va v mi ^vw^svww i iuv aaa vaiiinvt • a meriki najmanj četrt milijona njk in direktor propadle Illinois ro ne bo več smel zapravljati Slovencev; samo v naWh pod-1 ufe Insurance Company, j« bil )rnrh organizacijah naa je Or ? petek aretiran na obtožbo sle-w 100,000. Seveda, vse te parije. Z njim vred sta bila ob-iitve so brez trdne baze. Clnn- tožena ln prijeta njegov oče ^o organizacij Je slabo kaza- jtmea W. Stevens in njegov kajti v naših organizacij* brat Raymond W. Stevens, kl tudi Hrvatje, Šibi, Bolgari, h€ bil predsednik bankrotirane ii, Poljaki itd.^ič ne ¥«bm> «varovalne drutbe. Stevensova natančno, niti ne bomo n Mar družina je še pred kratkim kon-ieii, koliko naa je — ttjt*> I trolirala vsa omenjenk podjetja, iu lahko z vso gotovostjo in ki so jih cenili na ifallijone do-rorčenostjo odklonimo unadne Urjev vrednostmi evilke ameriškega cenzusa, ki Stevense so H, ko so ■i Je dtel in rezultat obeleda- vedeli, da je Brhest J. Stev brez malega po treh letih, dobil potni list nred nekaj ¡Ameriški uradniki nas nlas še vl in ji nanAval pri pravilno «teli pri pondeljek odpdtSratl i ženo -prejšnjih štetjih so imeli poseb- tromi sinovi v Evropo. Trojica no kolono za Dalmatince, A!laj je bila Izpuščena, ko je položila pa W) imeli za "Vende", ki so kavcijo po $10,000 vsak. i prekmurski Slovenci, kakor da Obtožnica očita Stevensovl •o ti poseben narod s posebni™ družini, da si Je protizakonito jezikom! — precej tega pa smo priučila več milijonov dolarjev »« nami krivi. Med nami je še «varovalne družbe, katero je vodno več tisoč rojakov, ki si kontrolirala. Cez deset mllljo-nikakor ne morejo Izbitl iz gla- nov dolarjev te družbe je zmrz-^ so "Austrlans" la nič nno v bondlh omenjenih dv^i I6"****- Ker take narodnosti hotelov. Obtoženci morajo zdaj nikjer ni, so JHi zapisali med ostati doma in čakati obravna-[avutrijske Nemce. m Torej samo ameriške Sloven- —— I®" prikrajšali za najmanj 182.774 analfabetov, to je takih, 100,000, a kje so Hrvatje in 8r- ki so stari če« 10 let ln ne zna-b«. W jih je več kot nas? j0 čitati ne plaatl. Dalje je 19,- Su-tje je ugotovilo, da od 4*9,- 868 Jugoslovanov «Urlh čez 10 T! uioalovanov v Zdmšenlh let, ki ne znajo govoriti angleški. ^avah jlb Živi 827,972 (164,-1 To ao tragične šUvllke. zlasti o-priseljencev In 1764TI tu ne o analfabetlh. Prepričani rojenih) v velikih mestih, 107r smo, da med Slovenci je teh naj-Atl (44 260 Priseljencev in 68,- manj, veliko več pa med Hrvati rojenih) v malih mestih | in Srbi. Kaj naa uče te številke kakor ao pomanjkljive? To, da — izumiramo. Druga generacija naa že nadkriljuje številčno. Druga generacija pa noče biti več jugoslovansko. Ameriška v delavska! Koliko smo bo denarja za kupovanje opojnih pijač, da dobi dokaze, niti za "stool pigeone". v Kanadi .Toronto, Ont. — Martin Insull, brat člkaškega Javnona-pravnega magnata Samuela In aulla, kl je lani pobegnil na Grško, je bil zadnje dni ponov no aretiran od kanadskih oblasti ? svojem novem bivališču Barrle, 60 milj severno od tu, na zahtevo ameriške vlade. Insu la bl na vaak n*čin radi dobil nazaj V Združene države, da pojasni svoje temne finančne transakcije, kl jih Je uganjal svojim bratom vred. Bil Je la-piHČen proti kavciji $6000. Veliki izgredi v Chlcagu Chicago. — V soboto je od do 1000 komunistov nava-to na nebotičnik Tribune, kjer jih proti rtpontki! Policijske čete so ustavile komuniste nt mostu Michigan a ve. In jtti po kratkem spopadu raz-pršile. Okrog 200 mo« in «ena je bilo aretiranih ln od tdh j« bilo 40 pridržanih sa deport* cljo. Dvajset romunskih uradnikov aretiranih saradt špleanšs Bukarešte, 28, Jan. — Dvajset poštnih in telegrafskih u-radnikov Je bilo prijetih na ob-toftbo, da so Izdajali vojaške tajnosti neki tuji dešell linijski voditelj protestira proti d Inkriminaciji napram a-meriškUa mornarjem Washington, D. C. — Kadar Dollar Steamship Lines, Inc.. ena najbogatejših ln največjih ameriških paroplovnlh druib. želi dobiti par milijonov dolarjev ls federalne blagajne v obliki subvencij, JI gre vlada na roko. Toda kadar ta kompanlja potrebuje mornarje, in to v času, ko je na tisoče ameriških mornarjev brm dela in live v po-manjkanju, jih gre tekat na Kitajsko. Prav v tem momentu Je na poti proti New Yorku 160 kitajskih mornarjev, katera bo^ Dollar kompanlja upoalila na parnlku "President Johnson". «Na podlagi Izjave, katero je podal Andrew FuruseH», predsednik Seamen's International unije, je povprečna mezda kitajskega delavca $7 na meaec. Furuseth jo v zvezi s tem poslal oeter protest svetnemu (migracijskemu biroju, v katerem pravi, da Je Impotiranje kitajskih delavcev v tej depreeijl v moralnem in legalnem smislu neopravičljivo. ♦Cas Je še, da se napravi konec temu," pravi Furuseth. "V Ameriki Imamo aa tisoče «nor-narjev, kl ao brea dela In stradajo. Kompanlja, ki si baše žepe b denarjem ameriftih dav- koplačevalcev ln potem odrska prS^j^jg^ - w i na i ni m<*niin (12,656 priseljencev in 21.041 tu rojenih) na farmah. To je «nlmivo. Komaj okrog 10 odstotkov vaeh naših ljuSTje ** farmah l Tu se vidi, koliko ameriški Jugoslovani zani-m4.JO fsrmanje. 1 ^ tersv »JetK je tudi ugotovilo, da js pcUibdl. - ---- ameriškimi Jugoslovani1 cija zavedno dela v Aai (Narisal Jerger.) Cenene delavce na ne bi smela dobivati sub' It svezne blagaJne.M Dollar Co. je nedavno dobila posojilo $400,000 od tvetnsga ladjegradnlftkega odbora ta re-novlranje parnika "President Johnson," pred enim letom pa dvanajst milijonov dolarjev sa Zgraditev dveh parnlkov pod smešno nitklmi obresti. Ko ste bila te dva parnika zgrajena, je Import! rala moštvo • Kitajske. Poleg teh posojil, ki Jih Je prejela pod ugodnimi pogoji, kompanlja ddbiva tudi subvencije od vlada, ker njeni parnikl prevažajo male količine poštnih pdšiljatev. Na podlagi etatleti. ke, kl Je bila pred kratkim predložena kongresu, je kompanlja dobila $668,0*2*0 ta prevoz 74 funtov pošte l, IMI. Druga evidenca, kl je bila predložena, govori, da je lansko leto Dollar Co. "aa*lušlla"<>$M,M0, ko io njeni parnikl prenesli dv»BaJst funtov »o*» Btric Sam je prejel 6»/M v snsmkah sa te pošlljatev, ImHhi vMi h**\ HHtor M^pJm^ Delavstvo Nemčije vsteja k obrambi repdbWke In demo- krnel je __ Berite, 29. Jan. — Nemška vlada, kateri Je predsedoval ge-nera! Kurt von ttchleieher, Je včeraj podala ostavko. Vsrok ostavke Je, ker je President Hin-I denburg odklonil vladi dikteto-rttno oblast. SchlelchsrJoV na-alednlk bo Papen all HlUer, vodja fašistov. Danes so bile v Berlinu velike demonstracij« socialistov in o-* ta lih pristašev dsmokrttlčna republike. Cez 100,000 dela v-csv je bilo v protifašističnih demonsrtecljah. Položaj je sil-no napet. .. Stavka f ranem* tk aajemnlksv Pariz, 2B. Jan. - V Parizu ee razširja stavka hišnHi najemnikov, ki stanujejo v občinskih | stanovanjih. Nočejo plačevati stanarine. Njihovi voditelji sa-h te vajo moratorij m stanarino. PROSVETA' ki ce je vnele, četudi je bil* mokre. Vse to je povzročalo obilo dim« in smradu. Zbrano ljudstvo se je »čelo smejati in zbijati šale, ki jih ni bilo ne konca ne kraj*. Jaz p«, dssirsvno sem bil dobro poučen o celi stvari, sem moral ostati popolnoma nevtralen. Prvič zato, ker sem teko obljubil onemu ženlčetu, drugič p* zato, ker sem jaz napravil tinti železni drog. Končno naj bo omenjeno, da je dotičnl "eopernik" tistega dne naložil več premoga kot navadno.-—1Vražarija le vedno cvete ponekod, da, le celo v velikih ameriških mestih, kjer u-apevajo na stroške nevednega ljudstva razni vedeževalci, zpi-ritieti in drugi podobni pretka-neži, katerim nočejo stopiti na prste mestne oblasti, cerkve' pa It*po molče, saj pa tudi njihov biznie bazira na nevednosti 1. John Lipovsh. thp rmlichtekiient asilo i« la«t»1*a maboomb ro»»roa*e js»»o pkohveta tMT-M a*. L»wm4mU A—» CMm» mkmbes er tu« Kgpgaarsp Domač drobiž Zadnji transport z ameriški mi pomorščaki iz Nikaragve pri plul domov. JNDEUEK, 30. JAMUSM- PROSVETA Vestí iz Jugoslavije o ^Vii A DR. KOROŠCA ®wahtevah Loveoiji krožijo »eUkl htevah klerikalcev Ljubljana, 10. januarja v naiem listu smo ie teptaj», ■¡■pred kakim poldrugim zbrali v Zagrebu vodi- ti k w ge pred kakim poldrugi l^em zbrali v Zagrebu vodi-fUicionalmh stranic ln r radiéevcev, radikalov Pri-bvičevih demokratov, torej rejtoja KmečkcniemokrSt-Zucijain radi^li- Sesta-bo se menda z dovo enjem ut> ker 80 o rezohiciji tega Unka pisali vsi jugodovan-listi in so nekateri ameli ce-priobčiti rezolucijo, ki vsebu-zahteve opozicionalcev. Te iference se torej niso udele-zastopniki slovenske kleri-lje stranke, ki je sicer po dr. rošcu na moč pomagala vzpo-viti diktaturo 9. januarja |9, a lani prešla spet po dr. -ojcu v opozicijo. O zagreb-rezoluciji Cki jo po njenih Ekah imemuejo tudi ") so pisali režimski listi, da veleizdajalska. Opravičeno so, se vpraševali, mislijo slovenski klerikalci, ino stališče bo zavzel naspro- greMkim punktacijam dr. ■oSec, ki velja za voditelja •tkalcev, čeprav hočejo ti to tajiti. Okrog novega pa so se pojavili po Slove-letaki, na katerih je natip-ia izjava dr. Antona Koro-S to izjavo se je dr. Ko-izrekel, da se v glavnem nja z zagrebškimi zahteVa-To rezolucijo so krstili za ibljansko punktacijo." V ko. >r javnost ni zvedela zanje ktno po letakih, je zvedela po gromovitem pisanju jljanskega dnevnika "Jutra," je priobčil celo vrsto Člankov Koroščevi izjavi, ačelo se je na občnem zboru Minske zveze v soboto 7. Ja-irja. Županska zveza, v kašo organizirani slovenski eni in občinski odborniki, ¿e cala svoj občni zbor, katére-se je udeležilo baje' dve tret-županov iz Slovenije. Ce nislimo, da so skoro vsi slo-iski župani neizvoljeni, mar-imenovani, potem vemo, da se zbrali na občni zbor sami, edni narodnjaki. In tu je alo najprej nastopiti proti )ljanskim punktacijam. Ko predsednik županske zveze oril občni zbor, se je tako) glasil k besedi dr. Pušenjak Slovenske Bistrice ter pove-da je v tržaškem dnevniku ccolo" izšlo poročilo o neka-rezoluciji slovenske opozicije-ikalcev, s katero so se slo-iski klerikalci izrekli* za fede-ivno ureditev države in no-sporazuma med Slovenci vati in Srbi, zaradi česar se reba vrniti v leto 1918 ter se va pogajati o zedinjenju. a tem je med drugimi govo-tudi ljubljanski župan dr. . ki je obširneje govoril rezoluciji klerikalcev. Trdil da je za Slovence edino mož-»vljenje v skupni državi Ju-aviji, kakršna je, da bi vrni-|v leto 1918 pomenilo smrt penstvs, češ, Srbi bi lahko i. da ne marajo nikakega irazuma s Slovenci. Zelo na-dr. Puc tudi dejstvo, da o*ec v svoji rezoluciji niti z bes«io ne omenja rodu Ka-žordievičev, marveč pušča vprašanje odprto. "Ml pa IJimo na stališču—je govoril 1'uc—da je v današnjih ras-r'ih časih samo v osebi naše kralja podana garancija za ' 1 ' državne skupnosti, današnjih razmerah moramo ■valiti Boga, da imamo take-vladarja in kralja. Zato atona staliftču monarhije z*t>-* Ksradžordževlčev na čelu." dr. Pucom je govoril še se-Ivan Hribar, ki je dejal, je * to izjavo zašla akupina «i dr. Korošca med največje «"Jivce slovenskega naroda. W«4encl občnega zbora Zu-Z* ,V€» «o sprejeli tudi re- ÍT? t€r * izreUjo ' v*aki debati o sporszunru hcembrs 1918, češ, da Je bilo r"'">o vprašanje naše za smerom. r ÜJ* ^J™***"*- ki Jo imenu bivše klerikalne le Jageslavf|a0 stranke podpisal dr. Korošec in ki ae Širi med ljudatvom? Ko je ljubljansko "Jutro" nekaj dni napadalo to rezolucijo, jo js nazadnje tudi priobčilo. Kezoluei ja, tako zvane ljubljanske punk-tacije, se glasijo takole: Slovenska deklaracija; 1) Temeljna zahteva naa Slovencev je, da se slovenski narod, razdeljen aedaj aa 4 države— Jugoslavijo, Italijo, Avetrijo in Madžarsko—aedini v eno samo politično eellno, ker mu je le tako zajamčen njegov obstanek ln vsestranski napredek. 2) Glavnemu delu slovenskega naroda, ki živi v Jugoslaviji, je poetavljena naloga, da na tem idealu neprestano dela do končne ustvaritve. 3) Is. tek nalogov al mora slovenski narod v jugoslovanski državi priboriti tako eamoatoj-nost, da to stalno privlačna sila za dele, živeče v drugih državah. V to svrho nam je potrebno: a) zajamčena mora biti nje-gova narodna * Individualnost, njegovo ime, njegova zastava, njegova etnična fcompaktnost, njegovo razpolaganje a lastnimi finančnimi sredstvi, politična ln kulturna avoboda; b) zavarovani morajo ¡biti z brezobzirno socialno zakonodajo življenjski interesi in harmoničen razvoj vseh potrebnih in koristnih stanov, posebno kmečkega in delavskega. 4) Za doaego tega cilja Je potrebno, da al ml Slovenci, Hrvat-je ln Srbi v svobodnem sporazumu in nn temelju demokracije uredimo jugoslovansko državo Is ravnopravnih edinic, katerih ena bodi Slovenija. ^ . 5) Tudi sklepi KmeČko-demo-kratake koalicije in Radikalne stranke zahtevajo tako ureditev, oziroma je ne izključujeta. Slovenci ae pridružujemo tem sklepom in želimo, da sodelujejo za dosego teh ciljev vse stranke ln vse struje, tako doma, kakor tudi v vsej državi. Ljubljana, 81. decembra 1982. To je torej ta "cloglaana" re-zolucija, ki je zbudila toliko vri-šča v režimskih listih in toliko komentarjev v inozemskem tisku. Prvi odstavek nam razločno govori, da smatrajo klerikalci Slovence v Jugoslaviji za prav tako zatirane kakor v Italiji ali Madžarski ali Avstriji. Slovenski narod, da ni nikjer doma, svoj dom si mora šele ustvariti. Zato vidijo klerikalci—kakor tu-di hrvatski in srbski opozicio-nalci—rešitev le v ponovnem sporazumu vsak treh narodov ln v ureditvi države na federativ- V to zahtevo ao ae po večlet-trudu vendarle adrušill vat zastopniki meščanske opozicije v državi Večkrat so se baje ti voditelji sestajali, a šele zdaj so se znašli v eni zahtevi, ki je skupna vsem: demokratično in svobodno urediti razmerje med Slovenci, Hrvati in Srbl^^H Razumljivo je, da so inozemski listi hlastno pograbili za te Izjave, kakor Je tudi razumlji vo ljuto napadanje teh rezolu clj s strani režimskih listov. Ljubljanski klerikalni "Slovenec" ni te rezolucijo ne objavil ne omenil, kakor da bi teh punk- tacij sploh ne bik). Mogoče ne more? Zabeležili smo to opozicijsko deklaracijo, ker predstavlja vsekakor najvažnejše politično dejanje zadnje dobe. Komentirajo aaj drugi. Vlom sredi dneva.—V stanovanje gostilničarke Koštomaj v Prečni ulici v Mariboru je bil ob belem dnevu izvršen vlom. GostiinlČarka je okrog S. popoldne odšla iz svojega stanovanja v 1. nadstropju ter odšla V pritlične lokale. Ko se je kmale nato vrnila v zgornje prostore* je opazila, da je medtem nekdo vlomil v stanovanje ter odnesel 9000 Din v gotovini. Ta vsota je sa današnje težke čase za gostilničarja pravo bogaetvo. Umrli ao: V celjski bolniči 27 letna Marija Zoharjeva z Zvod-nega pri Teharju in 76 letna Ce. eilija Zupančičeva ia Žalda, v Ptuju 67 letna zasebnica Julija Scheinova, v Stepanji vasi pri Ljubljani Jažefis Lampič, na Bregu pri Celju 68 letna občinska reva Marija Jelenova, V Ljubljani Frančiška Colja, že-lezničarjeva žena, v Mariboru Roza Coretti, v Rajhenburgu Josip Koear, gostilničar, v Konjicah inženir kemije pri tvor-nici dušika v Rušah Vladimir Rudolf. i ■ Avtobus sakteval smrtno šr> tev*—Na Ježici pri Ljubljani se je pripetila smrtna nesreča. V Črnučah živi upokojeni podpre-glednlk finančne kontrole, 57-letni Ivan Krečič, ki je opravljal tam posle občinskega preglednika. Ko se je 4. t. m. zvečer mudil na Ježici ter odhajal domov, je pridrvel proti njemu lu-ksusni avto s odprtimi žarometi. Krečič se je umaknil, avto je sdrvel mimo, takoj sa njim pa je hotel Krečič znova prekoračiti cesto. Tedaj pa je zavozil vanj velik avtobus ter ga podrl, pomečkal in šel čezenj. Po kratkem kriku je Krečič nezavesten obležal, kri je udarila is njega. Poklicani reševalni avto ga je prepeljal še živega v ljubljansko bolnico, a že ponoči je poškodbam podlegel, ne da bi ss bil navedel. Spet požig v Polakavi. — Na Spodnji Polskavl Imajo zadnja leta pogoste požarne nesreče. Lani je neki požigalec upepelil 26 posestnikom več poslopij, stanovanjskih in gospodarskih. Komaj so tega izsledili ter luiz-novali pred sodiščem na dosmrtno ječo, že so se pojavljali novi požigi. Petim posestnikom je novi, še neizsledeni požigalec u-ničil več objektov. Kmetje strašijo ponoči, vendar požigalca nikakor ne morejo izelediti. Pred nekaj dnevi je spet neznani požigalec zanetil gospodarsko poslopje veleposestnika Karla Hrastnika. V poslopju je bilo mnogo sena in poljskih pridelkov. Rešili so živino, vozove in razne stroje, poslopje samo z zalogo sena pa je pogorelo prav do tal kljub takojšnji pomoči gasilcev, ki pa so morali svoj napor usmeriti predvsem v o-mejitev požara. V nevarnosti je bilo tudi stanovanjako poslopje poeeetnlkovo ter objekti sosedov. Škode js precej. m Umrl Je v ljubljanski bolnici upokojeni profesor Makso Pir-nat, oč« akademskega slikarja ln kiparja Nikolaja Pirnata. Pokojni ee Je udejatvoval tudi v literaturi. Kot profeeor je služboval v Kranju, Idriji in Marici RAZNE VESTI Govemer odpravil državno policijo Denver, Cok>. — Člani državne policije, ki so 21. novembra 1. 1927 napadli rudarske stav karje v Columbinu in ubili šesi rudarjev ter petdeest ranili, so Izgubili službe, ki ao jim bile podeljene kot nagrada po masa-kru. Govemer Ed Johnson, ki je Član delavske strokovne unije, pravi r svoji izjavi, da bo država prihranila krog |60,000 na leto, ker je bil takosvani biro za enforsiranje sakonov odpravljen. ■ Načelnik biroja Louls N. ftcherf, ki je vodil napad na rudarje, in Sam Lee, /pomožni načelnik, sta tudi iigubila službi. Rudarji, ki so postali žrtve policijske brutalnosti, so bili upo-sleni pri Rockefellerjevl kom-paniji, katera je odgovorna tudi za druge masakre delavcev v Coloradu. Zniževanje mead v tekstilni Industriji New York. — Glavni stan U-lilted Textile Workers unije je te dni objavil iporočilo, ki poka-suje mezdne redukcije ln padanje zaposlenosti v tekstilni industriji. V zadnjih dveh letih so tovarne, ki producirajo bombažno blago, reducirale mezde za 82.3%, dočlm je zaposlenost padla za 22.5%. Industrija svile in rajona pokazuje znižanje mezd za 28.4%, uposlenotft pa je padla za 18.7%. V nogavl-čarski industriji so bile mezde znižane za 81%, uposlenost pa je padla za 26%. Poročilo nagla-ša, da so tekstilni delavci najbolj Izkoriščani v južnih državah, ki so povečini neorganizirani. "í'New Načrti proti injunkcljam pred državnimi leglalaturami York. — Unija za civilne svobodščlne naznanja, da bodo zakonaki osnutki proti Izdajanju injunkcij proti delavskim organizacijam predloženi legislature m 28 držav, ki bodo zborovale v tem letu. Osnutki se sestavljeni na podlagi anti-Injdnkcijskega zakona, ki je bil sprejet lansko leto v kongresu. Direktorji omenjene organizacije manljo, da bo večina državnih legielatur sprejela predložene zakonske osnutke. Država Wisconsin je adopt!rala to ¿ukoirodajo lansko leto. Osemurnik za ualužbenee v bolnišnicah New York. — V teku Je kampanja za uveljavljenje osem-urnika sa bolničarke in druge nameščence v državnih bolnišnicah in drugih zavodih. Sedaj morajo ti delati dvanajst In več ur na dan ln sedem dni v tednu, za kar prejemajo nizke plače. Zadevna predloga bo v kratkem predložena državni legislature Nadaljnji nemiri v Chlcagu Chicago. — V petek .so bili novi gpopadi med policijo in komunisti pred štirimi pomo*-niml postajami. Sest policajev je bilo lahko ranjenih in demonstrantov aretiranih. Razprave o dnevniku Prosveti V euadju * Kreni ta ievl dom agejstof m desni, kjer ^ Za ohranitev dnevnika Ohio.—Sem *tnr naročnik na dnevnik Proevete to js od sačetka, kar iahaja. Ci-tal aem že več raaprav v Prosveti. Nekatere se mi vidijo zelo umestne, druge so pa slabe. Kar sem Jih do sedaj Čltal, se najbolj strinjam s razpravama sobr. A. Gardna in Andrew VI-dricha, prvega podpredsednika SNPJ. Ker mi je dnevnik Pro-sveta pri srcu, želtm tudi jas podstl na tem mestu nekaj sugestij, katere bi mu po mojih mislih koristile. Dnevnik naj ae ohrani v taki obliki kot je bil dosedaj. Ureje-van naj bo v starem smislu. Jas sem sa to, da se dnevnik obdrži sa vsako ceno. Ako Je to tudi želja veČine članstva, se to tudi lahko zgodi. Kajti dnevnik Je tiato orožje, s katerim se odbija napade na SNPJ, obenem je pa tudi najboljši agitator med 81ovenci in tukaj rojeno slov. mladino s osirom na SNPJ. Dolžnost nss vseh Članov je» da napnemo vse sile, da naš dnevnik ohranimo pri življenju.. Svetujem, da bi prihodnja konvencija postavila točko v pravila, da vsak društveni predsednik in tajnik bi bila obvezana, da sta naročena na dnevnik Proeveto. Kdor ne bi hotel tako storiti, naj mu ne bi bilo dovoljeno kandidirati v ta urada. S tem bi društveni uradniki dali lep vzgled ostalim članom, med katerimi bi bilo lažje aglti-rati sa list, kajti potsm ne bi imsli izgovora, češ: kaj se bom jas naročal, saj še predsednik in tajnik nista naročena nanj. Ako bi bilo to sprejeto, bi gotovo dnevnik dobil precejšnje število novih naročnikov. Drugič: Priporočam, da bi se stroški nekoliko snlžall, ln sicer pri plačah uslužbencev v rasnih oddelkih. Saj je že v Prosveti nekoliko omenil o tem neki glavni odbornik. Ne mislim s tem, da bi koga metali iz službe, ampak delo se lahko tako rasdell, mesto da bi eden delal 8 ur, naj se mu da 6 ur na dan. 8aj to se viti danes na splošno povsod. Članstvo danes trpi pomanjkanje vsepovsod, medtem ko so pri Prosveti uslužbenci še vedno prllično dobro plsčani, če vzamemo v poštev sedanjo krlso. Nadalje bi bilo priporočljivo, da bi konvencija podvsela korake ln ustanovila nskskšen rezervni fond za dnevnik, v kate-rega bi bili obvezani vsi člani odraslega oddelka In bi plačevali en cent mesečno v ta fond, kar bi sneslo pri 40 tisočih članov nekako $4,800.00 na leto, Članstvo pa bi ne bilo skoro nič prlsadeto. Neglede na to, še Je naročen na dnevnik ali ne, bi ne mogel temu ugovarjati, ako mu Je pri srcu dobrobit SNPJ. Ako Je mogoče, naj se rajši kje drugje sntža en cent mesečno pri aaesmentu. Priporočljivo bi tudi bilo, da M se dnevnik Prosvsta v kolikor Je mogoče vzdržal napadov od strani rasnih dopisnikov na svoje sobrate ln naročnike listo, kajti to jemlje listu ugled. Taki napadi so odbili listu žs marsikaterega dobrega naroč-„aka. Počutil se Je užaljenega, ker Je Ml mogoče še po nedolž-nem napaden In bres vsakega vsfbka. Sem sa to, da se v listu pošteno In krepko odgovori, kadar Je po nasprotnikih napadena SNPJ ali pa njeno članstvo. Priporočam, da ne bi urednik priobčal dopisov, v katerih se blati delavsko državo Rusijo. V mislih imam namreč Judnlčev dopis, v katerem Je navajal samo elsbe strani o Rusiji, sa-molčal pa Je kar Je že dobrega ln koristnega napravila delav-ska vlada v Rusiji. Dopisi te vrsto tudi včasih odbijajo napredne naročnike listu. MoJe mnenje Je, da mesto tokih dopisov v listu, naj bi ee tleti prostor raje porabil sa oglase, kateri bi se lahko dobili, če bi bila malo nižja cena. Kliiul aem že več trgovcev, ki so dejan, da bi radi oglaševali v Prosveti, ako bi ns biie eene oglasom tako vleeke. Seveda fjprv i vrsti pa prida v poštev to, da se listu pridobi Čim več mogoče naročnikov. Jaa ln moja soproga sva se trudila sa dnevnik že prej kot Je prišel izhajati ia sva mu samo f eni kampanji pridobila H novih naročnikov, ln ne bi rada videla, da bi dnevnik po tolikih letih prenehal is-hajati. Ampak upam, ako bo delegacija na prihodnji konvenciji kolikor toliko pri dobri volji da bo skušala najti pota, da se dnevnik Prosveta ohrani in poatavl na trdnejšo podlago kakor Js bil do sedaj. Kar se pa tiče tednika svetujem tudi malo spremembo, in sicer to, ds bi sredina številka Proevete prinašala štiri strani angleškega Itiva, in to v posebni prilogi, ki bi bila eama sa-se. S tem mislim, da bi bilo precej ustreženo mladim Članom, tietim, ki čitajo samo angleško. V slučaju, da bi Štiri strani v slovenskem jsslku ne odgovarjale potrebam, naj bi se sredina isdaja povečala sa par strani, posebno ko gl, tajnik objavlja svoje stvari v listu, to je: račune, spremembe itd. To sugestijo sem podal, ker mislim, da v bodoče bo vedno več mladine pri jednotl, nas starih Članov trn vedno manj. Apeliram na vse društvene tajnike In predsednike, da gredo na delo ln agitlrajo sa dnevnik Prosveto, kajti oni lažje to storijo, ker pridejo bolj v do-tiko s Članstvom. Obenem bodo pa dali dober vzgled ostalemu članstvu, ki bi dobilo veselje ln jih posnemalo v agitaciji. Prepričan aem, ako 'gremo vsi skupaj složno na delo In delujemo v bratski vzajemnosti, ne bomo samo dnevnik ohranili, ampak ga bomo še povečali ter mu omogočili, da bo stal na trdni gospodarski podlagi. * John Lokar st., član društva št. 68. Dnevnik naj bo ebvssen Detroit, Mleh. — Najbolj so sanlmivl oni doplai, v katerih se na različne načine sugestira kako ohraniti naš priljubljeni dnevnik Proeveto. Izmed podanih nasvetov je po mojem mnenju najbolj Isvedljlv nasvet dopisnika is Ksnsde, ki priporoča, da bi moraM biti društveni uradniki naročeni na dnevnik, da bi bili potom pravil obvesanl naročiti se na dnsvnlk. MoJe mnenje pa Je, da ne vsi društveni odborniki, ampak le isvrševalnl odborniki: predsednik, tajnik, blagajnik in suplsntkar. Ea to urade se vselej lagje dobi kandidate kot sa manjšs društvene urada, poaebno pa bi bilo še težje, če bi bili tudi uradniki v manjših uradih obvesani naročiti se na dnevnik. Ako se bi članstvo zavedalo, koliko dobrega, podučljivega ln Isobraževsllnsga dela Je U storil dnevnik Prosveta sa naša delavstvo in ga še vedno vrši, tedaj bi se nanj naročili, tudi če ne bi bili društveni uradniki. Pri ne-katerih društvih se pa še celo tajnik noče naroČiti na dnevnik Prosveto, ki Je vendar prvi funkcionar pri društvu. Kako najučinkovitejše odpo-moči dnevniku, bo razpravljalo o tem vprašanju naše društvo na prihodnji seji dne 19. februarja. Pričetek seje ob 2. popoldne v navadnih prostorih, ne ob t. dopoldne kot navadno. Ta sprememba velja aamo sa februar. Priporočljivo Je tudi, da se «a Isti seji voli tudi delegata ia 10. konvencijo. To pa sato, če se bi pri vcflltvah alučaj-no pojavili kakšni nedostotkl, se Isto lahko popravi na mnrčevl seji, ki Je po pravilih zadnja za volitev delegata. Po februarski seji bo mala domača sabava, na kateri bo vaem postreženo sa malo odškodnino. Delavci v Brlggsovlh tovarnah so zaštrajkall na 28. t. m., in sedaj plketlrajo tovarne. Organizirani niso v uniji. Briggs Je snan, da najslsbše plačuje svoja delavce. Služijo po 10-19 In 22 centov na uro. Torej čudno, da eo se uprti. Gladuj vseeno, tako da Jim ni živeti ne umreti. Lee Janke. (Pripomba:—Ostalo Izide v sredo v Ljudskem glaeu.) ij nI Jjejo LMTNICA UREDNIŠTVA Naročnikom, ki nam pošiljajo lokalne časopise ali izreke Is teh listov, hvala. Zadnji teden so prišli isreskl is naselbin: Brldgeport, O., Unlversal Cltjr, Cel., Los Angslss, Cel. in Denver, Coio. Vse to pošiljat ve iskreno upoštevamo in po mož-nosti porabimo.______^ Jask ŽELEZNA PETA Vik. Ib v tistem tednu tišine Je bila oligarhiji dani lekcija. In dobro ee Jo Je naudlU. Gene-ralna etavka je bilo evarilo. To se ne sme več pripetiti. Oligarhija bo poek«i*la za to. Kakor je bilo ie v naprej dogovorjeno »o §e vrnili h koncu tedna telegrafisti Nom¿Ue£ Združenih driav na evoja mesta. teMMit-ni voditelji obeh držav eo potom njih dostavili vladarjem svoj ultimátum. Vojna napoved ee preklicati, ali pa se bo nadaljevala generalna stavka. Kmalu nato je prišlo do sporazuma. Vojna napoved jo bila preklicana ln ljudje obeh držav so se podali na delo. Ta obnovitev miru je uotvarila zvezo med Nemčijo in Združenimi državami. V resnic je pa bila to zveza med kajzerjem in oligarhijo, da bi udarila združeno po svojem skupnemso-vražniku, po revolucionarnem proletariatu obeh držav. In to zvezo jo oligarhija potem, ko so ee nemiki socialisti vzdignili in nsjvüjegs vojskovodjo vrgli s preetola tako sramotno prelomila. To je bilo tleto, po čem je stremela oligarhija — progon svojegs velikega tekmeca s svetovnega trga. Ako bojnemški kajaer enkrat odstranjen in ee bo upeljalo socialistično go-spodetvo, ne bo mogla Nemčija več Izvažati nobenih preostankov. Ker pri reeničnem ustroju socialistične države mora Nemčija porabiti vee, kar producirá. Seveda bo zamenjavala gotove izdelke za takšne, katerih sama ne producirá; sli ta zamenjava izdelkov bi bila temeljito drugačna, nego prej pri kapitalističnem načinu gospodarstva. 'Stavim, da bo oligarhija za svojo izdajo nad nemikim kajzerjem našla opravičilo, reče Ernet, ko je zvedel o tem. "Kakor po navadi, bo oligarhija verjela, da Je delala." In res. Oligartiija je opravičila svoje Izdajstvo Javno s trditvijo, da je imela pred očmi blagor amertkanskega ljudstva, za Interese katerega skii>i vodno z vso ljubeznijo. Iztisnila je iz evotovnegs trga svojega osovraženega tek-moca in eedaj lahko Združene države prodajajo evoje preoetanke tja., Mln najstrašnejši nezmisel pri vsem tem Je ta, da smo tako brez moči in da moramo dopustiti, ds naše interese zastopajo taki idljo-tl," pripomni Ernst. "Pripomogli so nam, da lahko več izvažamo, kar pomeni, da smo v no-tranjosti prisiljeni manje porablja/ti." U. Začetek konca Kako se bodo vršile etvsri, je Ernst jasno sprevidel januarja 1918. Ali evojlh sovodlte-Ijev ni mogel pripraviti do tega, da bi delili z nJim njegov vzgled, ki ei ga je ustvaril glede "Železne pete." Bili eo preveč zaupljivi. Dogodki eo drveli prehitro k svojemu vrhuncu. Nastala Je evetovna kriza. Amerikanaka oligarhija je bila dejaneko v posesti svetovnega trga, tako da Je cela vrsta držav z neporabljenimi in neprodanimi produkti bila prosto iztisnjena s trga. Tem državam ni preostajalo ničesar drugega, nego preosnovanje. Niso mogle nadaljevati s produkcijo preostankov, t. j. eksportnih dobrin. Kapitalistični sistem teh držav se je srušil brez upa na rešKev. Reorganizacija teh «držav je zavzela revolucionarne oblike. Bila je doba zmed in nasilja. Povsod ee je rušil državni red in vladni sistemi. Razen v dveh ali treh državah, so ee povsod vele poeeatniki borili, ogorčeno borili za avojo dosedanjo posest. Ali oblast jim je bila vzeta in izvrševal jo je boreči se proletariat. Končno se je ureenlčil klasičen izrek Karla Marxa: "Privatni svojini je zazvonil mrtvsiki zvon. Rsslaščevalcl bodo sami razlaščeni."' In ravnotako naglo, kakor so ee rušile kapitalistične vlade, ravnotako naglo so njih me*a zavzele kooperativne zajed nice. a kaj so zaostale »Združene države 7 vsta-nite, vi amerikanski revolucionarji! Kaj je z Ameriko r' . , Tako eo ee glasila poročila, poslana nam od zmagoslavnih sodrugov drugih držav. Ali mi St nismo mogli dvigniti. Oligarhija nam jo eta-ls ns poti. Bila je kakor neizmerna velika pošast, ki nam Je zapirala pot. "Počakajte, da prevzamemo na pomlad naša mesta," smo odgovorili. 'Totem boste videli." V tem je ležala naiša skrivnost. Kmečko stranko smo spojili z našo in vsled tega moramo spomladi vzeti v roke Vlado in oblast v ma-lodane ducat državah, ki so preteklo jeeen pri volitvah pripadle nam. Takoj ustvarimo ducat kooperativnih državnih lajodnic. Potem je o- stalo lahka stvsr. "Ali sko kmetje ln o tem tudi mi ne dobimo bo vee skupaj vzel hudič in za-smrčal, proden je Marta odšla z doma, v tovarno. 2. V strojnem oddelku, kjer je delala Marta, je poleg nje še trideset žensk streglo visokim br-nečim strojem. Bile so stare in mlade. Stare jezične, prepirljive, ki so kričale v ropot strojev in strašno obrekovale . . . Mlade so bile kot otroci: smehljale so se pripovedovanju starih ponajveč molčale, pogreznjene v rožnate sanje ln mislile na ovoje ljubčke in na Bog ve kaj še vse! Časih je katera kratko, glasno zdkašljala. Kot bi trenil so se dvignili vsi obrazi in ee koj spet pogreznili v delo; delovodja Fink je prihajal. Počasi je drsal od stroja do stroja, tu zakričal rezko, soVražno, tam ukazoval kratko, odsekano. Ko je dospel do Msrte, jo je vselej pohvalil ln ji položil mastno desni co na ramo. Ni se je otreela. Globoko v zavesti ji je govorilo da tako mora biti. Vedela je v roke izvrševalne oblasti?" vpraša Ernst. Nje- L^ je on «gospod delovodja," ona govl sodrugi eo ga zmerjali kot črnogleda. preprosta delavka, ki ee mu ne Ali možnost, da oe kmetom ne izroči državna flm6 «^riti, da je ne bi danes • 1 . ... __ i___xi. m m ir n^ai*/> i. i •>'• i " .. ... . . oblast, ni bila največja nevarnosti na katero je mislil Ernst. Ksr je predvidel, je bila odcepitev velikih delavskih zvez in v notranjosti delavskih zvez nastanek privilegiranih kast. Nikdsr ne pozabim večera, ko se je Ernst po neki vroči ddbatl s kakim polducatom delavskih voditeljev obrnil k meni in rekel mirno: "To je povrh. Železna peta je dctolla. Konec je na vidiku." Ta majhen razgovor v naši hiši ni bil otfici-jelen. Ali Ernst in njegovi prijatelji so hoftefli sli jutri vrgel na cesto. Ko je odšel Iz oddelka so žen ske zagnale hrup. Nekatere so se pričele histerično smejati druge so se šobile, vedno pa se je našla katera, ki ee je sklonila preko stroja k Marti in ji govorila: "Marta, pazi se starega' On je lump. Pa poročen je, da boš vedela. Od svoje je ločen Sine ima tudi že odraslega. Se zagotovilo, da delavski voditelji pri pri&ddnji pred vojno mu je pobegnil. Ne- generalnl stavki svoje ljudi tudi v resnici pozo vejo. 0'Connsr, predsednik zveze strojnih delsvcev, se je izmed šestero voditeljev nsjbolj branil, podafti tako zagotovilo. "Videli ste, da ste bili pri svoji stari Stavkovni in bojkotni taktiki temeljito tepeni," je silil Ernst. 0'Connar in ostali so pritrdili. "Tudi ste videli, kakšen učinek ima generalna stavka," je nadaljeval Ernst. »"Preprečili smo vojno z Nemčijo. Nfk)dar še ni bilo tako sijajnega razvitja delavske solidarnosti in moči. Delavec bo lahko gospodoval nad svetom. Ako ostanete ob naši strani, potem naredimo konec gospodstvu kapitala. To je naše edino upanje. Kaj bo dalje, veste. Tu ni drugega izhoda. Vseeno ; za vzemite po svoji stari tabtiki, kar hočete, obsojeni ste k porazu in če ie Iz nobenega drugega razloga, nego H tega, ker ima gospoda sodišča v ovoji oblasti." "Prehitro drvite naprej," je odgovoril 0'0on-nar. "Vi ne poznate vseh izhodov, de so nekateri drugi. Mi znamo, pri čem smo. Siti smo stavkanja. Te stavke so krive, da so naše organizacije zbite kakor cunje. Poleg tega pa tudi ne verjamem, da bo še kdaj potrebno pozvati naše ljudi h generalni stavki." 'Torej, kakšen je vaš izhod," je vprašal Ernst oeomo. 0'Connar se je smejal ln majal z glavo. ' "Povem vam samo toliko: Mi nismo spali. Tudi sedaj ne sanjamo." "Upamo, da ni nič takega, da bi se trebalo bati ali da bi se morali česa sramovati," je jpo-vdaril Ernst "Upam, da razumemo naš posel dovolj dobro," je bil odgovor. "Sodeč po tem, kako to skrivate, ne moro biti ravno posebno čista stvar," je rekel Ernst z naraščajočo nejevoljo. (Dalj« prihodnjič.) . početje ne bilo pravilno, se je sunkovito osrla: na pragu pi-sarnice je stal delovodja Fink s smehom na suhih ustnicah. "Tu-di vas moram preiskati, Marta, j tfobeni ne smem zaupati. Tukaj emo vei pod enim redomV* Obrnil ji je hfbet. Nagonsko mu je sledila v malo piaarnico. Na mi-je v somračini blestel kup papirjev, v kot tojšo zakurjene sonce je 1 ga prašna cesta se izgublja v železniški predor. Onstran predora «e zOti in polagoma izgubi v razbrazdana poljska pot in steze. Cesta amrdi po katranu in strojnem olju. Na obeh straneh Jo oklepajo nizke hišice. Ob večerih poatajajo na pragih ženske in kar čez cesto opravljajo ... Na umazanih, Akripajočih stolih pa poaedajo neobriti moAki, v ka-tunastih srajcah, z rokavi zavihanimi do komolcev. Nekateri čitajo "Delavsko politiko," nekateri si neprestano naiigajo smradljive cigarete najslabše vrste, po večini pa tam poaedajo In počivajo. Jedki duh po znoju šehti is njihovih oblek. Tam aede e evojim težkim premiAlje-vanjem ln bolšče v nebo, ali t« ae s svojimi težkimi, poraatlimi glavami pogrezajo v Bog ve kaj, dokler se ne zmrali popolnoma, ko s trudnim vsdlhom ali kratko kletvico vstanejo in se naveličani drsajoč odmajejo k počitku evoje zatohla stanovanja. Umazani, sestradani o t ročaj i ee pode po ceati. Utrujeni od "nihanja" in "fucanja v ris," ae pode on «nega konca eeste do drugega, ae igrajo mance In se prično po prstih plaziti od okna do okna. Tako ogledujejo in prisluškujejo ter čakajo, kdaj bo v kateri bajti zaropotala skleda in zazvenela razbita šipa, kdaj bo zarjul hripavl moški glas in zacvilil tenki ženaki, dokler Jih ne prikličejo domov zategli žvižgi njihovih mater, ki jih s palico v roki pričakajo na hišnih pragih. Na koncu dolge ceste, tik predora stoji umazana bajta, na laa IKMlobna drugim. Nekaj oken Je obitih z deakami od zaboja "Franck" cikorije, nekaj Jih je za silo preskrbljenih S počenimi Alpami v trhlih in od cestnega blata obrizganih oknlcah. Tudi bajta sama je do kolen na visoko očofana s nJim. V tej hišici je atanovsla Marta. Vaako Jutro, ko eo tovaral-Ake sirene zatulile v megleno ozračje prebujajočega ee dne, Je vaa zaaopljena ln rdeča v obraz tekla, ko da beži pred rasjarjeno množico, ee zadevala ob mimoidoče in čaaih kakor žoga odletela s cestnega pločnika v blatni jarek, dokler nI zagledala vratarja. ki ee je e Šopom ključev leno in zaspano zibal proti velikim železnim vratom ter mu oddal«* zaklicala: "Počakajte. Jer-ne j, že grem ... še grem !** Časih je za seboj ellšala živahno govorjenje ali ameh. Vaško jutro Je arečata mota. še mladega. ki ae jI je naamehnil, se v kam na Francosko. Da boš vedela, stari Fink je himp. Marti je od sramu planil močan val krvi v lica, da je zardela. Globoko v delo je sklonila glavo in poltiho šepetnila: "Kaj morem jaz za to? Kaj mi hočeš?" .; • Finku je bilo kakih pet in štirideset let, raje leto ali dve več. Se mlad se je poročil. 2ena je bila Iz bogate hiše, on preddela-vec v tovarni. Po dveh letih zakona mu je ušla z nekim gozdarjem. Otroka mu je pustila v zibelki. Fante je raslo. Poznalo pa se mu je, da nima matere. Ko mu je bilo sedemnajst let, ga je starejši tovariš navdušil za francoeke koloniste. Pobegnil je z njim od strogega očeta ter za zmerom utihnil. Fink Je bil marljiv in spreten. Po vojni je postal delovodja. Zdaj, ko je prišla Marta v tovarno, je vse češče prihajal strojni oddelek. K njej je vselej pristopil s smehom ns debelih ustnicah. Ko ji je neki dan položil roko čez pas, se mu je plsho umaknila. "Kaj oe me bojiš, Marta?" je sasikal ln odšel. Kmalu so pritekle ženske ponj. Neko delavko je stroj zagrabil v zapestju. Žolčno so zakričale, ena je skočila k stikalu, toda bilo je že prepozno. Prišel je delovodja in odredil prevoz bolnišnico. Marta se je ustrašila krvi Prebledela je ln omahnila sosed v naročje. Dolgo je trajalo, preden se je povsem zavedla. Nadnjo so se sklanjali suhi, zaskrbljeni obrazi sodelavk in v polzadevnem stanju je začutila, kako oe je staro, rasorano lice približalo čisto k njenemu, na uho pa ji je udaril hripav glas: "Ubožica, ko pa nič ne je opoldne. Premalo je koe kruha zanjo. Saj še raste, otrok Naslednji dan jo je delovodja Fink premestil v drug oddelek, | Delavke iz tega oddelka so bile podvržene telesni preiskavi. Zgodilo se je namreč, da je vodstvo tovarne nekega dne opazilo znaten primanjkljaj ... in zdaj je poteklo že leto. odkar se Iz dneva v dan vrti strogi pregled. Delo v tem oddelku je bilo lahko za roke, a hudo za pljuča! Ko je tovarniški zvon naznanil delopust, so ženske mehanično vstale, se ogrnile v plede in se uvrstile pred pisarno delovodje Finka, ki je vršil preiskavo. Stopil je na prag In z dolgim, vsšnim pogledom ošvignil čakajočo grupo ženak. pogledal tej v torbico, oni pod pled. Ko so ženske opravile, eo hitele domov, kjer jih je Čakalo kuhanje ve-Čerje. ribanje, pranje ln krpanje s nfr^r mE fe,* -v» Neki mlad zdravnik je v dnjž-J." bi pripovedoval čudovite stvari, ki so se m% posrečile s pomoč, sugestije. Eden izmed njegovih tovarišev, ki je bil v družbi, je hotel nekoliko zatem niti njegovo slavo in je povedal tale slučaj iz svoje prakse: "Tudi jaz poznam sugestijo. Imel sem bolnika, ki bi brezpogojno moral za nekaj časa na toplo podnebje, na aolnce. Toda Caša dobre kave j« zabavo ljudem, vtfk»] karkoli drugega, ker kin, mo dva ali trikrat dnei revnejši delavec lahko enako toliko krat kot Ampak, da resnično . zabavo ob kavi, vi monu, kako isto napraviti. V najboljših restsvr domovih v starem krtj7 vin okus tako dober, zato L primešana "PRANCKOVaI KORLJA." Cikorija v*] jazen okus in aromo svojo katera da kavi izvrsten i Kadar «spravljate denlte čajno žličko VE CIKORIJE k zeilM loček ali perkulator in dete koliko boljša In bo kava. Kupite zabojček E CIKORUE" v prodajalni & danes. 190 1Q centov zaboj, morete dobiti v vaši ■ dajalni, tedaj pošljite centov v pdštnih zni poštnino in mi vam bom«] po pošti takoj vzorec Pišite na: Hetnr. Franck A j Fhishing, N. Y. NAZNANILO IN ZAHVALA S tainin srcem naznanjam sorodnikom, ialoatno veet, da nam j« kruta amrt Utrgala ljubljenega soproga la oéata in pri} naše «red« JOHN MILAVCA V 28. decembra 1932 Je iel na delo kot ponavadi in ob 10. uri Jo bil teko hudo ponesrečen v Shallmar. Md.. v premogom«, 1. Jan. 10SS ob 0. ari zjutraj v Memorial bolnišnici v Cua Md.. umrl. Rojen Je bil 0. julija 1SS7 aa Planini pri Rakek« h član društev «t 188 68PZ, it. 148 SNPJ in št. 00 J8KJ. Je vriU po cerkvenem obredu dne 4. Jaa. t. 1. ob 10. ari d pokopališče Nethken Hill Elk Garden, W. Va. Pokojni itpeiii mene in šest otrok, v starem kraja pa brata in več drugih Prav lopo se »hvalim vsem trem društvam in Članom «h ■ rovane vence, ki so ma Jih podarili v sadnji bratski pozdrar. I* I srčna hvala vsem darovalcem cvetlic in vencev, kakor tudi vno,! mi bili v tolažbo, vsem, ki so oe udeležili pogreba. BUo U imenovati poeamesao vae, torej mi oprootHo in sprejmite jMh| srčno hvalo val skupaj. Tebi, dnfgi soprog in oče, bil si dober,, delavec sa avojo druiiao, prehitre iel si od asa, oh koks J' bomo pogrešali. Da si bil priljubljen tudi pri drugih Jo ■ Tvojem pogreba ogromna adeiežba prijateljev, ki se Tel mrtvaškem odrp in spremili na sadnji poti, ter TI dorovsU Ljubi moj nepoaaMJeni soprog in oče. želimo Tebi, peiirs] r i In lahka naj TI bode ameriška semlja. V rakov eo T« polotili hI neeli proč od nasra naš spomin aa Te bode oetel v naiih 8 konca našega življenja.—Žalujoči ostali: Franceo M lis vee, ■ John, Ciril, Frank, Joe ln femis, sinovi in France«, hči. -Vsi rl mar, Md. gospodu, ki je vselej obstal pred njo, urno potegnil Iz ust slinasto cigsro in zastrmel vanjo z me-žikajočimi sivimi očmi. Potlej se je obrnil, začudeno buljil sa njo, majal z glavo ln nekaj mrmral v dolgo elvo brado. Sleherno jutro je srečala četico utrujenih vojakov, ki eo Jo požirali s pogledi, mimogrede ujela ltvan-to, zagledala v poslednjem rodu malega debehišastega vojačka, ki Je težko opletal v predolgi [^jer ni bilo strojev, obutvi in od utrujenoeti ln žgoče šoje mlaakal s jezikom . . . Kmalu pa eo ae ti obrazi navadili nanjo in ona nanje. Postali eo ji vsakdanji. Marta je hodila na delo v tovarno. Doma je capljala po kuhinji "hin. cuhal njena ostarela mati, k krompir, prežganko In "2itein" kavo, ponajveč pa poeodala, ker je niao držale otekle nogo in vzdihovala« "Jo, Jb, kako tipim .. . O Kriate, pokopala me bo U vodenica .. .H Stari Boj t, Martin* oče. je bil cestni pometač. Pred leti al Je kupil omenjeno bajtico od nske branjevke, ki je v predmestju obogatela in ae na stara leta umaknile v "mirno zatišje"~-oa kmete. Vse dolge, vroče in mrz- akri vain ico in atrsAno, neutrudno krlče. Ko ee zmrači povsem.I ostrem loku ognila postarnomu P.J.» KÄS ženo, ki ga je onemoglega zbun- kala v postelj, kjer je rjovel, da se je tako silno metati, da je > prestrašila oaa-hofela iH.lM.jmia Ko pa oe je domiollla, da >*i to akutne in kronične bolečine: Ulj ess, slaba kri. koša, m«*ar, tedna cev, želodec, notrssj« -----in apiošaa oslabelost «d ra vime po snanstvenlh metodah s xsdsf«S uspehom. Boieini na ušestt, seen, ris. mrzlico zdravi poeSbni specialist. POSVETOVANJE BREZPLAČNO Ifeiskava samo |2iH seth st.) Nt« Tat letna prakts toki pi.—Preidemo bi , Nemške « Vsak dan od 10-8. <* daljah od 10-3. Go»*i slovensko. mmmm^ TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča jj» Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvi slovaškem, češkem, nemikem, angleškem jeziku in< VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAF^l 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa 'pojasnila daje vodstvo tUksrn« Ceno smerne, uaijsko delo prve vrste Pišite po Informacije na aaelov: S.N.P.J. PRINTER' 2657-59 So. Lawnfelo Avenue Tetefon Reek ved 4004 • JBRPHBSBmBMi Tsm so Sobo ns željo tod! vss estelas P"*«1*