Nekaj smernlc za ilane UJU. (Iz članka lov. Hrena ,Pro domo — za naio gospodar. osamosvojilev) Učiteljski konvikt in Učiteljski dom. Če v najkrajšem času — vsai tekom 3—5 Let nimamo realiziranih idej Učiteljskega konvikta in Učiteljskega dpma, potem lahko čakamo še 30 ali več let. Zamujena prtfika. Saj žal, da stno že itak zamudili najugodnejši čas, ko ni bil denar še skoro nič vreden. Še je čas! Danes pa je možnost še dana. le volje je treba in pa najti primeren način. In ravno glede načina in poti naj bi se čim več razmišijalo. Društveni in kulturni davek, ki ga nosi učiteljstvo. Brez dvoma sloni na ramenih učiteljstva ppleg lastnega organizacijskega, še izdatnp večji kulturni davek. Ako bi imeli v tem oziru zbrano statistikp, misiim, da bi sami bili presenečeni od visokih števillk. Društveni in kulturni davek ie pri nas v obče zeJo, zelo velik. In povsod mpra biti zraven učiteljstvo, vsaj tako misli naša javnost. Gmotne žrtve učiteljstva za druge. Njej namreč ni dovoj, da ji učiteljstvp kulukuje duševno, ampak zahteva od njega še gmotni kuluk kljub mizernim razmeram. Proti gmotnemu kuluku. Hn denarnemu. gmotoemu kukfku moramo napraviti za par let konec v svojem lastnem in v splošnem javmem interesu. Pod silo razmer smo navezani sami nase. Razmere nas silijo k temu, da smo v tem oziru dpsledtii in neizprpsni. Mi smp navezani sami nase tudi v tem oziru prav tako v sedanjern času, kakor smo billi vedno. To smo dpvplj skusili ravno v zadmjem času, ko naša napredna javnost ni mogla vzdržati tiiti »Podpornega društva za učiteljski naraščaj v Ljubijani« ter je moralo društvo po enpletnem obstpju likvidirati. Drugi nam ne bodo pomagali! Ako se tprei odpovemp vsemu drugemu kulturnemu daviku, bodemo lahko zmogli mesečnih 8.25 Din in y par letih imamo že zbrano glavnico, ki bode omo gočha misliti na realizacijo načrtov. Saj mpramo računati z dejstvom, da se bodo cene v tem času mnogo znižale. veljava denarju pa zrastla. Naša gospodarska podjetja. Prav tako ali pa še večji znesek nam pa lahko nudijo naša že obstoječa gospodarska ppdjetja, če so prav in racijonalno upravljana in pa, če se zave vse naše članstvo njihove važnosti za naš stan. Seveda, dokler bomo proizvode lastnih podietii kupovali dru?od in tako znosili vsako leto težke stotisočake drugim, kateri niti ne smatrajo potrebno, da bi vsako leto parkrat inserirali v našth stanovskih glasilih, ali se spomnili našega Konvikta ali Doma, toliko časa ne moremo pričakovati zaželenega usoeha. Ležernost v naših vrstah. Naravnpst neverjetno ie namreč, kpliko ležernosti je še v naših vrstah ravno v tem oziru. Tu bpde mpral vsak posameznik postati pravi appstol, da se zavemo nezlomljive sii-e, katera spi v nas na našo lastno škodp. Neizprbsno za stanovsko gospodarsko osamoSvojitev. Naša podjetja so zmožna in tudi morajo nuditi prvovrstno konkurenčno blago. In geslo »svoji k svojim« bode treba izvajati z vso neizproSnostjo vsai toliko časa, dokler ne uresničitno sv<xjih da!ekosežnih socijalnih načrtov. Pri delu za druge ne pozabljajmo nase. Slpvensko učiteljstvo uživa v celi državi med vsemi stanpvi veiik ugled in dober slpves. Vse tp si je prldobilo z vztrajnim in smotrenim delpm. Delalo pa ie v prvi vrsti za druge, nase Pa pozabIjalo. Sedai pa hoče Ln mpra misliti enkrat na sebe in svpj stan ter ppstaviti institucije, iz katere bp črpal neusaMjivi vir npvih in svežih moči sebi v zadoščenje in ponos, narodu in dprnovini v korist.