"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zreae — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. €. 1901. al UM past »him st Cfe»«a*. iN.. Hto tlM Ast st Cm*m* * Marti J, i«/I AMERIKA ROOSEVELT OPOZARJA NA AMERIŠKO BOJNO SILO Amerika lahko vzdrži vsako oboroževalno tekmo, pravi predsednik NOVA DEMONSTRACIJA POMORSKE OBOROŽENE SILE ZDRU2ENIH DR2AV CHICAGO, ILL,, 20. JUUJA (J„ly 20), 1»M Publi.h,d W„kly .t rsoi S UwnM, LETO—VOL XXXIII. ZA MIR, TODA PRIPRAVLJENA MASNE ARETACIJE V NEW ORLEANSU Predsednik Roosevelt, ki se v New Yorku — vidi predsed-• je miKiil zadnjit eden na za-lnik zagotovilo, da je dežela padu, govoreč v prilog new- prepričana, da bo I. 1939. pre-dea'«kih kandidatov, je porabil priliko, da se je ustavil v San Franciscu, da je naglasil, da je želja Združenih držav, da se ohrani svetovni mir, da je pa dežela "pripravljena, vsak Čas braniti svoje meje, ako in kadar bo potrebno." Predsednik je govoril na Treas- živela v miru. Nekaj zlatih resnic Ali bomo prihodnje leto preživeli v miru ali ne, je nemogoče reči. Vojna pride kot orkan: preden se zaveš, že divja okrog tebe. To je pač vse odvisno od razpleta položaja v ure Islandu v sanfranciškem Evropi in Aziji. Razstave nam zalivu, kjer se bo prihodnje leto vršila svetovna razstava za-padne obale in tik preden se je vkrcal na bojno ladjo Hous-ton, raz katero je pozneje prisostvoval novf demonstraciji ameriške pomorske oborožene sila ne Pacifiku. Demonstracije se je udeležilo okrog osemdeset bojnih ladij pacifiškega brodovja. Oboroževanje vodi narode v pogubo Predsednik Roosevelt je u-vodoma povdaril, da "je želja vsakega razsodnega človeka v Združenih državah, da bi bilo varno, porabiti manj denarja za naše oborožene sile," kaiti: "denar, porabljen za oboroževanje, ne ustvarja sredstev za produciranje novih dohodkov (ali iivljenskih dobrin); in edino zadoščenje, ki nam ga nudi sedanja svetovna situacija, izvira iz dejstva, da sorazmerno porabimo za oboroževanje samo eno četrtino ali eno tretjino toliko od naših dohodkov kakor druge velike države. Toda mi iskreno upamo, da t>o napočil dan, ko bodo druge vodilne države spoznale, da vodi njihova sedanja pot v neizogibno pogubo. Zato smo vedno pripravljeni, slediti jim ter jih bodriti »pri vsakem koraku, Iti bi ga bile pripravljene napraviti v smer proti definitivni omejitvi oboroževanja." ne garantirajo nič. Vzlic temu je »pa treba priznati, da je predsednik Roosevelt, dasi sam zagovornik velike bojne mornarice, povedal nekaj zlatih resnic, ki jih ni moč ovreči: nobeden razsoden Amerikanec si ne želi vojne; in denar, porabljen za oboroževanje, je proč vržen denar, ki ne prinaša ni-kakih obresti, ne producira nobenih dobrin, je mrtev kapital. Tema resnicama ne more oporekati nobeden človek, ki ni sprt s svojo pametjo. Isto je treba reči o njegovem ugotovilu, ki aicajr ni bilo prvikrat izrečeno, da namreč današnja blazna oboroževalna tekma vodi narode v "neizogibno propast. Evropski narodi že sedaj ječe pod bremenom oboroževanja rn še nekaj let te blaznosti, pa bodo morali nujno skrahirati. Pa tudi Združene države bi lahko porabile ta denar v boljše namene, kajti vzlic dejstvu, da je naša dežela "najbogatejša na svetu", pa imamo dovolj revščine, ki čaka, da se jo odpravi. Policijski nadaornik Georg« JUy«r (mm Uri) vodi pogon aa (lavni »t mm CIO r New Orlenaaa, ker ao ia oblasti aarolilo, da kodo onemogočil« ind«-atrij ko unijako gibanje Ob tej priliki j« bilo odpoljaalli v joco S5 uaijakih članov. V dveh tednik jo bilo tako m unijakik aborovoaj odpoljaaik v ječo nad 400 atavkajočik unijakik delavca*. DROBIŽ 00 VSEPOVSOD Mrtev kandidat New Albany, Ind. — Tu je bil pri zadnjih rep. primarnih volitvah nominiran za mestnega pisarja neki kandidat, ki je pa malo pred volitvami umrl. Ker Indiana nima nobenega Upanje, d. bo I. 1939. mirno !Zakon* Za tak slufaj' je nje*°-„ . . ...... .! vo ime ostalo na listi in — mrt- Koosevelt je zaključil svoj govor z upanjem, da prihodnje leto ne prinaša Združenim državam in ameriškemu kontinentu sploh vojnih zapletlja-jev. V dejstvu, da se bosta vrnili prihodnje leto v Združenih državah dve veliki mednarodni razstavi — v San Franciscu in Dvoje različnih lidikov Neki ameriški poročevalec, ki je bil priča japonskih zračnih napadov na začasno kitajsko glavno mesto Hankow, je Po enem teh napadov poročal: 'iz vojaškega vidik« je bil napad fiaa-ko; niti enega vojaško važnega objekta niso za-M* japonske bombe." Potem je pa nadaljeval: "Ce j« p« bil namen Japoncev uprizoriti masno klanje civilnega prebivalstva, tedaj je treba priznati, da je bil napad vec je dobil nominacijo! Puškinovo razstavo v Moskvi je v prošlem jubilejnem letu obiskalo šest sto tisoč ljudi. Na odredbo vlade se bo razstava premestila v posebni stalni Puškinov muzej, kjer se bodo zbrali vsi predmeti, ki so ka-korkodi s Puškinom v zvezi. Hoan je odklonil nominacijo Kitajci potapljajo japonska Milwaukee, Wis. — Župan bojne ladja n*n4el W. Hoan jc odklonil no- H»itkow, Kina. — Kitajska vr- minacijo za kandidata za zvez- hovna komanda je naznanila, nega senatorja na listi Farmar skodelavske progresivne fede-aedije, ki ga je potom svoje konvencije soglasno pozvala, da prevzame kandidaturo. Rooseveltova tura po zapadli Predsednik Roosevelt je odšel predzadnji teden na veliko govorniško turo po zapadnih državah, da pridobi volilce zabada in zapadne obale za,svojo idejo, da je treba "kaznovati" tiste senatorje in kon^resnike, ki so se zoperstavljali njegovemu nevv-dealskemu programu, zlasti načrtu za reorganizacijo zveznega vrhovnega sodišča. S tem je napravil precej očiten prelom s tistim delom demokratske stranke, ki nasprotuje njegovim reformam, dasi ao ste vse prej kot radikalne in *e od daleč ne zadostujejo za {ostMdarsko in socialno okrevanje Združenih držav. Koliko uspeha je imel a to svojo tum. bodo pokazale primarne volit-ce demokratov. Ce bodo njegovi kandidati (poraženi, bo s tem hudo udarjen tudi njegov prestiž v stranki, ako bodo pa zmagoviti, tedaj bo pa Roosevelt odločilna sila n* prihodnji demokratski predsedniški konvenciji, pa če bo še hotel kandidirati za predsednika ali ne. V enem svojih govorov tekom to ture je Roosevelt dejal, da je ljudstvo Združenih dria/\ "na miselnem preseljevanju", iščoč nova pota v socialno in ekonomsko varnost. Predsednik je v istem govoru tudi opozoril : "Ne smemo nikdar pozabiti, da smo vlada mi sanri, ne pa kaka tuja sila nad nami." Dobro povedano! Kar ai Človek želi, je pa to, da bi ai ameriško ljudstvo že enkrat zapomnilo take besede ter se ravnalo po njih, kajti potem bi ono v resnici začelo vladati in "nevidnih vlad" nad ljudstvom bi bilo konec. Umazana igra z usodo nesrečne V Španije MUSSOLINI JE POKAZAL, DA NE MISLI DRŽATI OBLJUB IN MESETAR CHAMBERLAIN Jfc V ZAGATI. ALI BO KAPITULIRAL? da so kitajski letalci v zadnjih dveh tednih potopili ali resno poškodovali 45 japonskih bojnih ladij na reki Jangce, med njimi eno letalsko matično la-Hoan je odklonil iz osebnih djo, eno lahko križarko in več vzrokov in pa ker je že preob- rušileev in minonoscev. Isto ložen z delom kot župan Mil- naznanilo pravi, da je bila ja-1 vlada je dobila proste roke, da waukeeja, obljubil pa je fede- ponska ofenziva proti Hanko-llahko gradi bojne ladje polju- Oboroževonje na morju Wa*hington. — Ameriška raciji svojo kampanji. pomoč v volilni wu ustavljena. I Za nemške begunce Evian-les-Bains, Francija. Stavkarji zmagali Chicago. — Zvezni delavski odbor v VVashingtonu je potrdil odločitev okrožnega odseka, ki se glasi, da mora National Tea Konferenca zastopnikov 32 držav, ki se je pečala § problemom nemških izgnancev, je sklenila ustanoviti stalni med- Co. sprejeti nazaj na delo 149 narodni begunski urad za Nem- delavcev, katere je odpustila ce v Londonu, katerega nalo- po stavki pred 14 meseci, jim ffa bo, reševati probleme nem- priznati neprekinjeno starost- ške politične emigracije. no pravico in jim izplačati na račun zaostale mezde skupaj $51,000. Obenem mora to podjetje razpustiti svojo kompa-nijsko unijo unijo in poslej voditi kolektivna pogajanja z u-nijo CIO. Tudi bo morala odpustiti delavce, ki jih je najela na njihovo mesto (mod temi je bilo mnogo stavkokazov). Ker se je kompanija obvezala, da se ne bo pritožila na višja sodišča, ta odločitev pomeni popolno zmago za bivše stavit a rje. Nerodni laški aeroplani Rim. — Italijanska vlada je sklenila, da bo dala predelat: več različnih tipov bombnih letal, ki so se v Španiji izkazala prenerodna in vs>led napačne konstrukcije zanič za uporabo v boju. Konec "recesije"? VVashington. — Harry Hop-kins, upravitelj administracije javnih del, ima precej upanja (Nadaljevanje na 2. strani.) bne velikosti. Ker je Japonska začela graditi večje bojne ladje, kot je bilo določeno v pozabljeni washingtonski pogodbi pomorskih sil, so se Anglija, Francija in Združ. države zdaj domenile, da se tudi ne bodo več omejevale. In tako je pomorska oboroževalna tekma v polnem razmahu. Ko je Chamberlainova vlada sklepala svoj "sporazum" z Mussolinijem, je bilo rečeno z angleške strani, da nova pogodba ne postane veljavna, "dokler se ne poravna Španska zadeva." To pomeni, da bi moral Mussolini najprej odpokli-cati svoje čete iz Španije. Mussolini je pristal na to točko pogodbe in ko je naposled pristal tudi na načrt proti-intervencij-skega odbora za evakuacijo inozemskih čet v Španiji, se je Chamberlain Že veselil, da je uspel s svojo "»politiko pomir-jenja" ali po domače kravjega mešetarenja. Takoj je poslal v Barcelono in Burgos odposlance, ki naj bi pridobili za načrt vlado in generala Franca. Prezgodnja veselje Chamberlain se je pa veselil prezgodaj. On sicer ni nikdar pričakoval, da bo Mussolini res odtegnil upornikom vso svojo pomoč v vojaštvu in hoj nem materialu.. brez katere bi bil Franco izgubljen. Tudi želel si b*ne TAKO PRAVIJO! Frank Hague, župan mesta Jersey City: "Jaz sem zakon pri nas!" Bivši kajzer Wilhelm H. je vsaj rekel: "Jaz in Bog." Norman Thomas, vodja socialistov: "Kar je Hague v Jer-sey Cityju, to je Stalin v Rusiji!" Toda proti Hagueju je možen priziv na višjo inštanco, Stalinov ukaz pa pomeni, da se je treba brezpogojno »pripraviti na smrt... ni kaj takega, kajti njegove simpatije niso bile nikdar na strani legalne španske vlade, temveč je vedno želel zmago — upornikom. Pričakoval je pa, da bo Mussolini pri volji napraviti lepo gesto, s tem, da bi odpoklical iz Španije del svojih čet, vsaj nekaj tisoč mož, da bi tako pred svetom dokazal svojo "dobro voljo" in rešil Chamberlainov prestiž. Toda Mussolinijevo obnašanje kaže. da ni pripravljen storiti niti tega. Chamberlain v precepu Chamberlain je bil očividno pripravljen zamižati na oba o-česa, ako bi šel Mussolini vsaj tako daleč, kajti njemu gre pred vsem za to, da reši svoj videz in da bi lahko rekel, da je bilo njegovo mešetarenje z Mussolinijem uspešno, če se mu to ne posreči, bo to dokaz, da je imel prav bivši zunanji minister v njegovi vladi, An-thony Eden, ki je izjavil, da je z diktatorji nemogoč pošten sporazum, ker so verolomneži, ki razumejo samo govorico o-borožene pesti. To bi pa vrglo njegovo vlado. Proti tej usodi se pa bori na vse kriplje. Dvoličnost brez primera Chamberlainu je toliko do tega, da ostane na vladi, da je pripravljen storiti vsako umazanijo, da se le ohrani na stolčku. To je jasno pokazal zadnji teden v poslanski zbornici, ko je bil vprašan za zagotovita, da ne bo poskušal potrditi pogodbe z Mussolinijem za časa parlamentarnih (počitnic, ki ae prič no koncem julija m trajajo do oktobra ali novembra; ali da vsaj Obljubi, da ne bo tega storil, "dokler italijanski vojaki in letalci ne zapuste španskega ozemlja, zlasti otoka Majorca". Chamberlain ni hotel dati nobene take obljube! S tem je pokazal, da je pripravljen iti celo tako daleč in potrditi pogodbo s Mussolinijem, tudi če slednji ne pokaže no- kliče nobenega vojaka iz Španije! Tako se vlada naijvcfcj« "demokratične države" v Evropi nesramno igra z usodo španske republike v najtežjih dneh njenega boja za obstanek, namesto da bi 'bila že vsaj pošteno nevtralna, če noče pomagati. Sicer pa od tako iara- • žito kapitalističnih vlad kot je Chamberlainova drugega ni bi- ,. lo pričakovati. CIO in volitve Delavska nestrankarska liga, i politično dete in orodje Johna L. Lewisa in CIO, je napovedala boj okrog 40 članom zveznega kongresa, ki so nasprotovali predlogam, katere je zagovarjal CIO, zlasti mezdni predlogi, ki je vzlic opoziciji prodrla. Vsi ti člani kongresa pridejo letos ipred volilce in Lewisova nestrankarska liga se bo borila proti njim ter jih skušala poraziti. Neiskreno zanimanje Napreja za Cank. Glasnik Ko smo pred dvemi leti v Clevelandu ustanavljali "Cankarjev Glasnik", smo dobro vedeli, kaj hočemo: delavsko kulturno revijo, ki naj stoji nad našimi vsakdanjimi spori in prinaša leposlovno in poučno čtrvo, ki bo našemu človeku v — uspešen .. . Padlo je okrog razvedrilo in «pouk, ki ga bo po-dvajtet težkih bomb, ki so raz trjevala v naprednih idejah, orcvaril« nad dve sto ljudi — "*>*. žen in otrok . . mu širila miselno obzorje, ga seznanjala z duhom, ki je vo- Nakoč so militaristi kolikor dil ™ ** toliko prizanašali vsaj ženam I U®nJ® deJA^* in nehanja Iva *n otrokom, ali militarist naie t* čata je popolnoma pobes na Cankarja. Istočasno pa smo se zaveda- **ar, ki nikomur več ne li, da je za tako revijo najprej napraviti to, kar smo si želctli. Pa se je zaslišal glas: .Etbin Kristan je naš mož! Iskra je vžgala: Kristan ho naš urednik! Boljšega ne dobimo! Ni bilo ugovora. Socialisti in somišljeniki, ki smo pri stvari delali od vsega začetka, nismo ugovarjali. Poznali smo Kristana in njegovo delo in ga cenili in spoštovali. Tudi diru g i, ki so delali pri stvari vse od začetka, niso ugovarjali. Komunistov med nami ni bilo.. O pač! V "odboru za po- nika", iz katerega se je rodila Cankarjeva ustanova, je bil tudi en rojak, ki se šteje za komunista; in on je brl edini človek v omenjeni organizaciji, ki je nasprotoval ideji revije. Pa to ni važno in omenjam le mi mo grede. Ce se prav spominjam, so našo idejo in našo izbiro urednika pozdravili vsi naši napredni listi: Enakopravnost, Prosveta in Proletarec. Urednik Napredka je brl pa v odboru in eden prvih, ki je omenil v zvezi z bodočim urednikom "Cankarjevega Glasnika" ime Et- potreben mož, ki bo znal iz nje stavRev Cankarjevega spome-^bina Kristana. Do tu je torei vse v najlepšem redu. Kaj pa je delal tiste čase pittsburški "Naprej"? Ali ni baš tiste čase v uredniškem Članku napadel Etbina Kristana, ga napadel prav tako hudobno kot neumno, mu metal pod noge JRZ in "milijondo-larski fond" in to nft način, ki ni dišal po poštenju? Kar pre-čitajte tisti članek, pa boste videli! »In potem je nekoč prišel v Cleveland urednik "Napreja". g. VVitkovich. Ali se W. še spominja, kaj je odgovoril nekemu rojaku na vprašanje: "Kaj (Nadaljevanje na 4. rtranl.) Tliomaftuvo pismo preds. Rooseveltu "Socialist CalP od 16. julija prinaša piemo Normana Thomasa, naslovljeno na predsednika Roosevelta, katero je Thomas prečkal n« masnem zborovanju v Nevrarku, New Jersey. V tem pismu pravi Thomas, da «a veseli, da tako lepo govori v obrambo civilnih »vobodŠčm, nato ga pa vprašuje: "Kdaj boste kot predsednik Združenih držav nehali podpirati Hagueja » zvezno patronažo, ki predstavlja tako velik del njegove moči? "Kdaj boste kot predsednik Združenih držav naročili zveznemu državnemu pravniku, da podvzame resnično, na farsistttno preiskavo Haguejeve samopainosti, zlasti r okraju Hudson? "In kdaj boste kot vodja demokratske stranke napravili korake, da se stranka znebi svojega fašističnega podpredsednika in njegovih posnemovalcev t drugih mestih kot sta Kansas CUy in New Orleans?" Frank Hague je župan Jersey Cityja in glavar t a mošnje demokratske politične mašina, ki je prežet diktatorskih manir in mišljenja f obenem je tudi podpredsednik demokratske stranke. V Kansas Cityju vlada na podoben način njegov politični bratec Pendergast, v New Orleansu pa politični dediči pokojnega Huey Longa. Roosevelt ni proti njim še nič ukrenil. To bi bila opa-sna politika ... p« PROLETAREC U»T ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. I Mlaj* J«|oiIov«Mka Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. RAZDALJE SE VSAK DAN HITREJŠE KRČIJO Am -k M «-. . \ 0 i . » ■ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjento driavsh za celo leto $.100; m pol leta $1.75, za četrt leta 11.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. V«i rokopiai In oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do poiuleljka _popoldne «a priobčltev v številki tekočega tedna. P R O L B TA K E C Published every Wednesduy by the Jugaslav W«judi, ki so še pred nedavnim časor.i pazili, če je govofnik na delavskem zborovanju v vsakem drugem stavku omepil Mancovo ime in ki so se ob raznih primernih ali neprimernfn prilikah radi imenovali marksiste, da so s tem povedal!, da niso socialisti. Mi se ga pa spominjamo ne radi imena, ker nismo bili nikdar oboževalci oseb kot takih, niti nismo bili svetohlinski dogmatiki, ki se delajo, da sveto verujejo v nekaj, česar sploh ne poznajo ali pa vsaj ne razumejo. To priliko 120-letnico Karta Marxa _ hočemo.pora- „. 0vemo nekaj nau.k, k, »e j.h Ijud c- dan« ^.nom*. „itlmo imeli pol ure za "sprehod" po tesnem, mrkem jetniškem dvorišču. Ječar-ji s puškami so pazili na nas. Govoriti je bilo prepovedano Dovolj je bilo, da »i koga po- jih tovarišev skrivaj svetoval: ubite meni je bido usojeno, postati njim podoben. Prijatelji me zdai vprašujejo, da bi jfm podal Vake podrobnosti iz mojih šestmesečnih skušenj v Dachauvu ... Toda jaz ne morem govoriti < ; . Bilo je strašno, prestrašno za besede . . . Zame pomeni Da-chau pošastno moro... In o takih strašnjih izkušnjah ne morete govoriti, samo grozo lahko čutke in si vroče želite, da bi se va* končno usmililo milostno pozabljenje ... V Dachauvu so ravnali z nami kot z vprežno živino ... in vsi smo v kratkem času tudi postali topi kot živina ... Samo dve uri na dan nam je bilo dovoljeno govoriti — in še takrat nismo mogli govoriti med seboj, razen na skrivaj! In tega mi menda ni treba praviti, da se bom te obljube zvesto držal, dokler bojo Nemci trpeli tiranstvo kljukastega križa.. . DROBIŽ OD VSEPOVSOD (Nadaljevanje s 1. strani.) v boljše čase, čeprav število prosilcev za delo pri WPA že zmirom narašča. Hopkins pravi. da gre produkcija v ameriških industrijah kvišku in da jc prepričan, da se bodo razmere v nekaj mesecih obrnile na bolje. WPA upoJjuje zdaj nad dva milijona in 850 tisoč delavcev ali nao en milijon in 400 Nekega dne mi je eden mo-l^ kc* lani <*tobra. »op- ne bo mogla zatajiti in se mu ne bo mogla izogniti nobena stru-ja. Nasprotno, njegovo znanstveno delo se tem bolj priznava, Črtotol bcftj se odkriva njegovo jedro. Tako je zapisal dunajski vseučilištfni profesor Othmar Spann, duhovni oče krščanskega stanovskega reda v svoji "Geseilschaftslehre": "Današnjo takozvano meščansko na rod no-gospod* rak o in igdAnriiisko znanoat obvladajo Marsove osnovne misli tako iefo, da se loči od marksistične samo po stopnji/* (Stran 285.) zgodilo, ko je obiskal svojo svakinjo v Coblenzu ob Renu. Pri nji je srečal neko starejšo žensko, ki je zelo sočuvstvova-la z njim, ko je zvedela, da mu Goebbelsov propagandni urad noče izdati dovoljenja, da bi nadopal v nemških gledali- Slavni nacionalni ekonom berlinske univerze Werner Som- Ščih kot pevec, kar je njegov £art piše v tretjem zvezku svojega velikega dela Der moderne i Kapitalismus" o Karlu Marxu tako-le: "Kakor odločno odklanjam svetovni nazor tega moža m S tem vse, kar se danes označuje in poudarja pod skupnim pojmom *marksizem', prav tako ga brez pridržkov občudujem kot teoretika in historika kapitalizma. In za vse, kar je dobrega ^ mojem delu, se imam zahvaliti Marsovemu duhu. Da je znal Mar* tako mojstersko spraševati, to je njegov največji talent. Od njegovih vprašanj živimo še danes. S svojim genialnim postavljanjem vprašanj je pokazal gospodarski znanosti za sto Jet pota plodovite raziskave. Vsi socialni ekonomi, ki si niso znali prisvojiti njegovega zastavljanja vprašanj, so bili dhabjsni na neplodovitost — to z zanesljivostjo ugotavljamo ie danes." Kakor je Marx dal temelje za raziskavo gospodarstva, tako jfe njegov nauk o družbi — ki ga je zelo spopolnil še En-gels — ključ za spoznavo človeške družibe, kakor ga ne more dafti nobena druga teorija. Marksizem pravilno osvetljuje in ocenjuje vse činitelje družbenega življenja: gospodar?*tvo, državo, pravo kulturo itd., ker jrh odkriva in presoja v njihovem razvoju in vtpravilni zvezi z drugimi Činkelji. Vloga posameznika v družbi, pomen ideje in človeške volje se šele pod tem treliičejn pravilno oceni. S pomočjo takega gledanja na svet ti je šele mogoče, da najdeš prave vzroke in gonilne sile spreminjanja političnega in gospodarskega sveta, da spoznavaš nove družbene proceue že v njihovih začetkih, da predvidiš njih nadaljnji »potek in da veš opredeliti svoje udejstvovanje napram njim. Zato ni nič bolj napačnega, kakor domneva, da se Marxov nauk omejuje samo na gospodarstvo in da ne upošteva drttgih ČinKeljev duhovnega, kulturnega in nravnega značaja. S tem v zvezi moramo omeniti največjo zmoto, ki jo je povzročila napačna razlaga Marxovega nauka po tistih, ki so "poznali" Vtarza samo iz govorniških gesel ali pa iz spisov nepoštenih nasprotnikov, ki so "pobijali" Marxa na podlagi tega, kar so mu sami padt&knili. To je trditev,češ, da gre vsa zgodovina avtomatično po nekih železnih gospolarskih zakonih. Tu gre za vprašanje, kako vlogo more igrati v družbenem razvojnem procesu človeška volja. Marx je pokazal gospodarske in dnlžbant meje, preko katerih ne more iti človeška volja, prav jdanti in razločno je pa povedal, kaj vse more storiti človeška volja in koliko odvisi od nje. 1864. deta je v inavguralni adresi, to je v proklamaciji načel tedaj ustanovljene prve socialistične internacionale zapisu! stavek: En element uspeha imajo delavci: svoje veliko število. Toda množica pride samo tedaj v poštev, če jo združuje organizacija in če jo vodi znanje.9' Ta stavek naj bi bil vodilna misel vsega modernega delavskega gibanja. Torej ne pasivno čakanje, ne vdano pričakovanje na "od-reŠenika", na "oRvmbojenje, ki pride", ne neumno zanašanje: "Jih bodo že sami izučili, se jim še predobro godi", temveč ne trmorno delovanje In organiziranje, zbiranje na podlagi skupnih interesov skupnih idealov in ciljev, organiziranje in združevanje vseh sH, ki naj se udejstvujejo na vseh poljih družabnega Življenja, v politiki, gospodarstvu, kulturi. In drugič: nobenega lepega sprejemanja nekih gotovih receptov In parol, ftobenega šablonskega prenašanja kakršnihkoli bojevnih metod h ene dežele na drugo temveč opazovanje ln poznanje resničnih razmer s stalno menjajočimi se problemi in zahtevami. Ifl fretjiČ: ne leno vztrajanje pri starih, obrabljenih metodah ne povzdigovanja ene organizacije nad druge, ne zamenjava-nja strokovne organizacije s socializmom, temveč složna pod- gledal, pa si jo dobil pod rebra. Nekega dne mi je na tem sprehodu moj sosed zašepetal : ... /*Jaz sem Amerikanec. Prijet Nato sta razmetala ™o na- Hem hilf ko gem se udeležil tajnega sestanka katoliške omla-dine. Zdaj se trudita moja žena in naš konzul, da me dobe ven." __ Komaj je izgovoril te besede, že pridrvel stražnik, ga sunil iz poklic. Goebbek je lo utemeljil z izjavo, da ni "čist Arijec" — pred 75 leti je namreč prišla z možitvijo v njegovo družino židovska kri... In mož pripoveduje: Ko sem povedal, da misliva iti z ženo v Ameriko ter tam začeti življenje iznova, je sočutno vzkliknila: "To je pa res žalostno .. . škoda, da ste ob zaslužek .. . Tako lepo ste peli v radiju — in same lepe nemške pesmi!" Nato se je ozrla na steno ter z očmi namignila na Hitlerjevo sliko. In jaz sem trpko vzkliknil: "Ah, ta igralec!" To je bilo vse, kar sem rekel. In bili smo sami: ta ženska, moja svakinja in jaz. Kdo je ivedel, da se je pod simpatično krinko te ženske skrivala fanatična Hitlerjeva privržen-ka? .. r In kdo je mogel slutiti, da me bo««ta ti dve besedici stali šest mesecev življenja v nacijskem peklu, 50 funtov moje telesne teže in odvzem pravice, še kdaj stoipiti na nemška tla — vsaj dokler vlada Hitler?... In vendar se je to zgodilo .. . Sest dni pozneje sva bila z ženo v Monakovem,. 400 milj od Coblenza. Bilo je ob šestih zjutraj, ko je naju zbudilo raz- jino prtljago, da bi dobila kaj obtežilnega proti meni. Našla sta najine vozne listke za Ameriko in pismo najinih prijate ljev v Združenih državah, v katerem je bil ttfdi stavek: "To je pa res smola, da si izgubil zasJužek; ampak ko prideš k nam v Ameriko, se bos lahko požvižgal na vaše na-cfce." Gestapovca sta zarjula od veselja. "Ha, taki tiči ste! Nu. mi vam bomo že pokazali, koliko je ura .. . Marš, z nama!" Prihodnjih deset dni sem preživel v brezupnem ozračju prenatrpanih monakovskih zaporov. Celica, v kateri bi bilo komaj prostora za sedem ljudi, nas je imela dvajset med vrste in ga suvajoč odgnal z dvorišča. Jaz tega Ame-rikanca nisem več videl. In čeprav jaz nisem nič govoril, sem dobil kazen: tri dni nisem smel iti na sprehod. In to je bida kazen, kajti zrak v zaporih je bil Prašen in edino tiste pol ure smo imeli priliko, navžiti se svežega zraka . . . Enajsti dan so nas stlačili nekaj tucatov v zaprt avto bre«z oken ter nas odpeljali neznano kam. Toda čez eno uro smo vedeli, kam smo bili poslani: V "Pazite na vsako podrobnost, napravite vse natančno tako, kakor vam zapovedo, sicer boste prišli v temnico in to pomeni temno, mrzlo luknjo ob kruhu in vodi in 3 surovim stražnikom s težkim črnim bičem poleg vas..." Tega sem se poslej vedno bal. Biti je moralo nekaj groznega. Jetniki, ki so dobili to kazen, je navadno , niso preživeli. .. Tisti, ki so se vrnili, niso govorili, toda njih sključene postave in brezizrazne oči so bile dovolj zgovorne ... V peklu smo živeli, toda tresli smo se še pred super-peklom! Vsi jetniki smo morali vsako jutro ob šestih na delo — v močvirje ali v kamnolom, če kins je obenem naznanil povišanje mezde za relifne delavce v južnih državah, ki so dobivali doslej mnogo mtnj kot drugod. Nečak predsednikove žene v Španiji New York.—G. Hali Roosevelt, brat žene predsednika Roosevelta, je povedal, da se nahaja v Španiji njegov 21-let-ni sin Daniel Stewart Roosevelt, ki si bo tam ogledal položaj tako za lojalističnimi kot rebelnimi bojnimi črtami. Samuel Insull umrl v Parizu svojimi stenami; in mnogo u- . . ,,, , . . . . « »i »» iDachau! Kdod ve, kaj pomeni jetnikov je spalo na hodnikih. A . _ , , Spali smo na tleh. Moji tovariši v nesreči so me posvarili, naj bom oprezen, kadar pridem pred komisarja Ge-stapa. In že je prišel ječar po me ter me odvedel k njemu. Za pisalno mizo v komisarjevem uradu sem našel surovega orjaka, ki me je premeril s sadističnim nasmeškom ter se kruto ponorčeval: "He, to bi pravil lepe zgodbe Amerikancem, če bi kdaj prišel v Ameriko; to si lahko mislim ... če ..." Nato sem bil odveden nazaj v celico. Moji tovariši so me spraševali: *Si videl komisarja? Kaj je rekel? Nič? Ali ni že na oči pravcata svinja? .. ." Poznali so ga že, bolje kot jaz! Jaz sem pa ugibal, kdaj se bo vršila obravnava proti meni. Moji tovariši so se mi pomilovalno smehljal: "Obravnava... Mi smo tu že po pol leta, eno leto in delj ... pa nobene obravnave!" Neki delavec je pravil: "Dve leti sem že v preiskovalnem zaporu! Celo leto sem bil brezposeln, potem sem Poročilo iz Pariza javlja, da je tam umrl za srčno kapjo nisi mogel hoditi, so ti poma- (znani bivši tehicaški elektrarski gali z brcami. Opoldne smo se in plinski magnat in multimili-vrnili na kosilo: kakšna jedva jonar Samuel Insull, ki je svoj užitna zelenjadna juha in te- čas tako imenitno "pumpal vo-žek črn kruh... Pravili so, da do" v delniški kapital svojih je v juhi tudi meso, toda jaz ga podjetij, da je ob polomu nje- reditev in sodelovanje za skupen, nad vse vzvišen cilj: Torej stalno delo in organiziranje! In pa znanje! Prvo bo vsakdo priznal, teže se bo sprijaznil z drugim. Saj prečesto opažamo, da je ravno v vrhovih delavskega gibanja tako malo volje po stalni samoizobrazbi in da je pri marsikom edin "napredek" v tem, da ljubosumno čuva sebe in svojo okolico pred življenjskimi problemi socialistične celote. Mladi Marx je 1647. leta zapisal: "Vzbujanje fantastičnih nad ne vodi nikdar v rešitev trpečih, pač pa v njih pogubo. Obračati se na delavce brez strogo prečiščenih idej in konkretnega nauka pomeni prav isto kakor prazna, brezvestna igra % propagando, pri kateri je potreben navdušen 'apostol* na eni in osel s široko odrprtim gobcem na drugi ctrani." ............ Danes, ko vidimo, da lahko en laini prerok spreminja milijone in milij(fhe ljudi v osle s Široko odprtimi gobci in v njihovem imenu počne, karkoli hoče, danes je potrebno toliko bolj, da se zavedamo Marxovih besed, da bo mogel zmagati delavski razred samo, če ga bo vodila organizacija in znanje. Znanje, boj nevednosti, boj dtihovni lenobi, širjenje znanja, boj demagogiji, neiskrenosti, notranji demoralizaciji in otopelosti — to je osnovna dolžnost, prva naloga ne samo kul turne zveze "Vzajemnost", temveč celotnega gibanja! ^ . —clj v "Svobodi". to ime, ,se zgrozi, kadar ga sli ši... Dachau je močviren kraj, kjer se nahaja najstrašnejša nacijska koncentracijska kem-pa. Tam je dobil neki nacijski stražnik dve leti zapora, ker je bil — prijazen napram nekemu ujetniku! Dachau! Svetopisemski kameli bi bilo lažje priti skozi šivankino uho, kakor ujetniku urti iz tega peklenskega kraja! Taborišče obkroža visoko zi-dovje, na katerem so razpostavljeni stolpiči, v katerih so nameščene straže s strojnimi puškami. Na drugi strani se vleče krog in krog široka žična ograja, napolnjena z električnim tokom visoke napetosti. Potem sledita dva lesena plota, med katerima je tako zvani nevtralni pa-s: jetnik, ki se spozabi in stopi v ta prostor, je brez pardona ustreljen. Potem šele pride pravo taborišče: dve vršiti lesenih barak, v vsaki stlačenih kakih pet sto mož. Med obema vrstama je vežbališče in plavalna kotanja, ki so jo izkopali jetniki sami, toda voda v nji je tako nesnažna, da si le malokdo upa kopati v nji. V tem taborišču živi nad tri tisoč jetnikov vseh starosti, mladih in starih, Židov, socia« lu*tov, komunistov, bivših uradnikov in nacijev, ki so se zamerili višjim v stranki. Vsaka skupina je ločena za se. Pred kratkim so prignali v Dachau mnogo jetnikov, ki so govorili blagozvočnonejšo, me-hketjšo nemščino kot drugod: Avstrijci... In duhovščine je bilo v taborišču dovolj za potrebe ene škofije: imeli smo jih za eno kompanijo, kar pomeni, da jih je bilo najmanj tri sto. Ječarji so vsi sami mladi šturmovci in to najbolj trdo-srčni, brutalni in moralno pro-pali mladeniči, kar so jih mogli najti. To so 200-procetni naciji, ki izvrše vsako povelje, pa če je še tako umazano jn nisem nikdar videl Popoldne ob štirih govega "imperija na milijone je bilo j ljudi izgubilo nešteto milijonov "vežbanje", pri katerem so na- dolarjev denarja, mnogi vse ši mučitelji izgovarjali samo svoje prihranke. Insull je bil dvoje komand: "'nieder" in "auf" (na tla, na noge). Na povelje "na tla" je bilo treba tipičen ameriški "človek uspeha", ki ni poznal zaprek na poti uavzgor, ali kakor vsakemu pasti na obraz v blato in gra- kapitalističnemu pustolovcu, je moz; na drugo povelje "auf" pa skočiti na noge. To se je ponavljalo celo uro .. . naposled tudi njemu zmanjkalo tal pod nogami in sledil jc polom, kakršnih je silno malo Potem večerja: kakor opol- v zgodovini, če sploh najde pridne.. . Potem eno uro "pro- lmero. Po polomu je Insull zbe- sto" pred barako in eno uro v baraki... Prosto? Za kaj? Pogovarjati se nismo smeH, tobak je bil prepovedan, knjige prepovedane, vse prepovedano, samo topi, duše ubijajoči molk ta ni bil prepovedan; ta je bil zapovedan .. . Deset ur bi bili lahko spali. Toda jetniki v Dachauvu ne žal v Evropo in sledil je dramatični lov za njim, ki bi bil pa lahko izostal, kajti ko so ga naposled privedli v Združene države, se je poroti zasmilil, ker je bil tak "revež" in ga je o-prostila. Ko je umrl, vse eno ni bil tak siromak, kakor se je delal tedaj. L. 1929., dve leti pred polomom, ko je bila njegova karie- morejo spati. V temi se preme- ra na višku, so cenili vrednost tavajo po svojih zanikrnih le- njegovih podjetij na štiri mili- 71 iV» ir» +ti Vi t a in In ftiVt+aisv • - i - j ■__»___ • l • U2I žiščih in tuhtajo in tuhtajo ... O čem? Samo eno stvar poznajo: strah pred hujšim, kar jih že davi. . . Torej se njihove misii sučejo okrog strahu, grozote ... jarde dolarjev in mož je bil predsednik 85 družb. Trinajst teh družb mu je plačevalo (nakazal si je sam plačo) po 75 tisoč dolarjev vsaka na leto. Ljudje, ki niso razumeli kapitali- Kdor je lahko izvrši] samo- Utičnih finančnih manipulacij, so ga imeli za "finančnega čarovnika" in njegove delnice so sprejemali za suho zlato. "Navaden rjavi papir bi jim bil lahko prodal za zlato," ie pravi! Insull sam pozneje, "samo da bi stalo na njem Ime: Insull..." In vseeno bi bilo. Če bi jim bil prodajal tak papir, ker tudi lepo tiskane delnice po polomu niso bile nič več vredne.. mor, je bil srečen . .. Tako se je enemu jetniku od kuhinjskega oddelka posrečilo skriti košček pločevine, s katero si je ponoči prerezal žilo in tiho izkrvavel, srečen, da se je vse končalo... Druge izmučene duše, ki niso mogli drugače končati trpljenja, so se zvečer izmuznili na latrine (stranišča na prostem), spletli iz krp obleke zasilno vrv in se obesili . .. Komunisti so časih uprli. Tako je neko noč šest teh mož grdo premikastilo nekega stražnika, ki jih je prišel mučiti. Zjutraj so teh šest komunistov odvedli, vklenjene. Kaj jih je doletelo; smrt? Bojim se, da je bilo tisto, kar so morali oku- Krvavo rojstvo Kanton, Kma. — V tukajšnji Sun Jat-senovi spominski bolnišnici je novorojeno dete, ki je bilo rojeno, ko je japonska zračna bomba razparala nje govi materi trebuh. Mati je bi-siti, stokrat groznejše od smr- na mestu mrtva, predčasna rojeno dete so pa našli delavci Rdečega križa nekaj korakov od njenega trupla. Dr. Wonif Man iz omenjene bolnišnic* ti šesfti mesec so me odvedli v Cobhenz, kjer sem preživel en mesec v samotnem zaporu. Po- tem sem prišel pred sodnika, }ci pravi, da je to edini slučaj te me je obsodil na štiri mesece1 vrste v zgodovini zdravilstva. viSOC. JOACHIM BARCKHAUSEN— IVAN VUK UJANUiS Kil AN Povest o mogočnem ''Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji Hpor---------------IQEa.QI ionoi "30C30I NAMESTO rUNČKE — MOŽA (Nadaljevanje.) V kratkem času je Džingis khan zavzel velik del države llia. Uničil je vse. Kamna m kamenu ni pustil. Pobil je slehernega Tunguneza, sleherno mačko in psa. Nobene iivine ni pustil žive. Poraz, ki ga je doživel pred glavnim mestom Hie, ga ni vrgel s tira. Kralja Hiaškega je prisilil, da je moral z njim skleniti zvezo. Zdaj se Džingis khan obrnil na sever. Tam je bila severokitajska država Udar. Skrbno je pripravil pohod na to državo. S plemeni te države je že dolgo prej imel tajne dogovore. Rila so to plemena, ki so se še nedavno priselila k velikemu zidu. Povzročeval je vstaje v notranjosti države. In ko je leta 1208. umrl v Pekingu cesar, je bojazljivi njegov naslednik poslal k Džingis khanu poslanca, da mu sporoči lepe pozdrave in da priznava njegov naslov in njegove pravice tudi novi cesar severokitajski. Tisočleten običaj je bil v Aziji, da mora vsakdo, ki sprejme od kitajskega cesarja kakšno sporočilo, udano in spoštljivo poklekniti. Džingis khan pa je sprejel sporočilo prav slabe volje. Pljunil je daleč proti jugu in rekel, da je kitajski cesar idijot. In idijot ne more od nikogar zahtevati spoštovanja in pokorščine. Na smrt prepaden je odpotoval poslanec v Peking. Poročal je cesarju, kar je doživel. Džingis khan je bil pa zadovoljen. Mirno je čakal, da mu bo kitajski cesar radi žalitv e napovedal vojno. Ali kitajski cesar se ni ganil. Džingis khan je čakal, čakal je en mesec, čakal je drugi mesec. Zgubil je potrpežljivost. S trumo jezdecev po številu dvesto tisoč mož je jezdil skozi puščavo Gobi ter se ustavil pred velikim kitajskim zidom. Poveljnik obrambnih čet kitajskega zidu je oddirjal v Peking in poročal. Cesar je bil presenečen. 'Nič ni storil Džingis khanu? Z ničem ga ni žalil? Celo žalitve je mirno požrl. Ni vedel kaj začeti. Stal je v krogu svojih obmejnih generalov in vsi so molčali. Naenkrat je ves razburjen vztrepetal in dal zapreti najboljšega in najzvestejšega izmed generalov. Mogoče je on kriv? Mogoče se je napačno, žaljivo obnašal proti Džingis khanu? Džingis khan je vkorakal v državo. Zasede je severne dežele. Moral se je sicer, katar vedno, boriti zoper neverjetno številčno premoč, ali odkar je zmagal pri tistem preseljevanju, se Mongole ni dalo več premagati. Kitajska vojska je.imela mogočne bojne stroje. Metalca ognja, grmeče puške ... Ali zadostovalo je nekaj mongolskih jezdecev in vsi ti stroji so bili zaplenjeni. štiri leta je vodil Džingis khan to nenavadno vojno, če je bila premoč, se je vedno umaknil za kitajski zid. In vedno spet in vedno spet je zasedel kitajske pokrajine in jih pustošil. Spremenil je cele pokrajine v puščavo, bii je kakor šiba božja. Zgodovina ne pomni ne prej ne poslej takšnega pustosenja in morije, kakor je bilo, ko je vojeval Džingis khan. Porušil je šestdeset mest dobesedno, hujši kakor če bi jrh razrušil najstrašnejši potres. Strašna je bila njegova bojna taktika. Če je naskočil trdnjavo, je pognal pred seboj trume kitajskega prebivalstva. Branilci niso mogli napadati svojih ljudi in so bili poraženi. Ta grozovitost se je zvedela po vsej kitajski državi. Izbruhnila je revolucija, češ, vsega je kriv cesar. In cesar je bil umorjon. Neki mladi princ iz generalske kaste je zasedel prostor. V tej zmešnjavi se je pojavil Džingis khan. Z bliskovito naglico je zbral raztreseno armado in obkolil Peking. Bil je v svojih vojakih podvigih nagel kakor bi imel železnice in tanke današnjih vojsk. Ne ni jih imel. Pač Pa je imel sto tisoče majhnih, koščenih, urnih, žilavih konj. In ti so z lahkoto premagali vsa težave. Ali v sam Peking si ni upal. Nenadoma se 3e pojavil nepričakovani sovražnik, ki mu ni bil kos. Strašno podnebje je objelo njegove Jtesdece in jih potlačilo na ležišča. Vsemogoče bolezni so uničevale njegove čete. Ali z očesom ni mignil. Pogajal se je s ce- sarjem. Prvo, kar je smehljajoč zahteval, je bilo. da se mu da čistokrvna princesa za ženo. Dobil jo je. Dobil je tudi mnogo sužnjev in cel ku»p odkupnine. Imeti je smel tudi v nekaterih trdnjavah svojo mongolsko posadko. Tako je Džingis khan odjezdil s svojo vojsko domov. Komaj je prekoračil kitajski zid, je dal po-klati vse kitajske ujetnike in vse sužnje, ki jih je dobil. Tak je bil njegov železni princip. Vse, kar # bi lahko oviralo pohod, se mora odstraniti. Stctisoče Kitajcev je bilo zato na nekem velikem polju poklanih, ko je odhajal. Odhajal je. Ali tudi oprezoval je krog Kitajske kakor tiger. Za nobeno ceno ne izpusti te države iz roK- Ko je čez pol leta prenesel kitajski cesar svojo rezidenco iz^ Pekinga, je Džingis khan smatral to za kršitev mirovne pogodbe. Stotisoče koščenih, bistrih konj je drvelo z koščenimi, rumenimi jezdeci proti Kitajski. Kitajska armada se je umikala, zapustila je prestol no mesto in Džingis khan je mesto naskočil in j?a zavzel, ker se mu je del prebiva lst v a uprl. Ves Peking je bil s krvjo oblit. Nikdo prebivalcev ni ostal živ. Mesto so zažgali. Ali ker ni hotelo popolnoma goreti, so vsaj cesarsko palačo žgali tako dolgo, da je zgorela do tal. Gorela je ves mesec. Mistična osebnost Džingis khanova je videla nad vso Mongolijo kakor večno preteči vihar. Pred njegovim imenom je trepetal sleherni Kitajec. Kamor je stopil on, je bila gotova smrt. To je vedel vsak. Vse leto je križaril Džingis khan s svojo izborilo vzgojeno in disciplinirano vojsko po severni Kitajski. Nato se je vrnil domov, da se ozre na druge dele sveta. Najboljša generala je pustil z armado trideset tisoč jezdecev in z nekaterimi kitajskimi pomožnimi četami na Kitajskem. Enega najboljših vodij, ki se je odlikoval v vseh bitkah, na vseh pohodih kot najdrznejši in najboljši, ki bi ga vsak vojskovodja imenoval za generala . .. temu ni nikdar dal povelja nad večjo armado. Ostal je vedno podgeneral. Ko so ga pri neki priliki njegovi »prijatelji na to opozorili, se je zelo začudil. "To vendar nikakor ni mogoče," je rekel. "Najdrznejši vojak je. Vse mu dam, kar si le poželi, samo armade mu ne dam. Divji dečko je, ne pozna gladu, ne pozna žeje, dolge pohode vzdrži kakor žilava kobila. Ali eno napako ima. Nikoli ne pomisli, da njegovi častniki in moštvo ne morejo prenašati gladu in žeje v takšni meri kot on. Tudi takih napornih pohodov kakor on ne vzdrže. Predpisoval bi jim dejanja, če bi bil general, ki bi jih ne mogli izvršiti. General mora poznati glad, žejo in utrujenost svojih mož, da ve presoditi, kaj in koliko lahko vzdrže. General mora znati lepo gospodariti z močmi svoje vojske. Zato mi dajte mir." Džingis khan je postavljal prave može na prava mesta in sc ni brigal, kaj poreko ti ali oni. "Javno mnenje" njegovih ljudi mu je bila deveta briga. Njegovi vojaki so ga cenili kakor boga. In ker je imel takšne vojake, je lahko delal. • Džingis khan sc je vrnil domov. V dobi vojnih pohodov se ni mogel kdo ve kako brigati za svojo rojstno • deželo. Bila je precej v neredu. Mož daljnjih step se ni dalo v dobi enega, dveh let zliti v narod. Zopet, kakor nekoč, so doma ostale čete križarile po stepi in ostale kar so vedno bile: roparji in tatovi. Pretepali so se med seboj, če so se srečali, kakor nekoč, si rezali glave, kradli žene iz šotorov drugih, ropali otroke in konje. Smatrali so to delo za zelo zdravo in normalen posel. Ko se Džingis khan vrnil v Karakorum, v svoje glavno mesto, je nekaj časa mirno te razmere opazoval. V njem se je vzbudil nenavaden sen, ko je opazoval Mongole. Dasi ni znal pisati, ne čitati in o visokih duševnih zadevah na svetli ni ničesar vedel, je sanjal vkljub temu grandijozen sen. In ta sen je Džingis khan neverjetno kmalu uresničil. (Dalje prihodnjič. ) SMRT BREZ VSTAJENJA Štirinajstletne, . 12-letne in celo desetletne neveste niso nič izrednega med hribovci na ameriškem jugu, kjer iivi ljudstvo ie v silni miselni sa« ostalosti. Na gornji sliki vidite najnovejšo tek nevest, 12-letno Evabello Patterson is Nortk Caroline. Z njo jo slikan njen moi, ki je star 27 let. Iz Jugoslavije ANDRE MICHEL Drustvoin in jilubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETAltCU 99 Ljubljana. — Beograjska "Samouprava" piše: ".. .V ne-. katerih državah so postavlje-' ne na hodnikih šol državne za-; stave in otroci jih morajo spo-; štljivo pozdravljati. Skrajni čas je, da se tudi pri nas uvede nekaj podobnega, da se mladina nauči spoštovati državno zastavo .. ." Saj! Kitajci v fcan-ghaju se morajo priklanjati pred japonsko stražo... In v Hitleriji je treba kriviti hrbet pred svastiko .. . "Samouprava" mora imeti oči popolnoma na drugi strani Karavank in Nanosa .. . * V zadnjih treh tednih je moral "Slovenec" že trikrat temeljiti preokreniti svojo pisarijo, v nekaterih slučajih kar za 180 jftopinj. Prvič, v najtežjih trenutkih, ki jih je nedavno čeho-slovaški narod preživljal, ni imel ta list za bratski češki narod nobenih drugih izrazov simpatij, kakor lakoničen nasvet, naj urede stvar, kakor sami znajo, to je, naj kapitulirajo pred Nemci. Med drugimi senzacijami je z ogorčenjem javil tudi vest, da so Čehi zaprli mejo proti madžarski in ne puste romarjev na evharistični kongres. Ko pa so potem čeho-slovaki pod vodstvom svojega kardinala in z 12,0000 udeleženci predstavljali najmočnejšo delegacijo v Budimpešti, je to tudi "Slovencu" zelo ugajalo. Praški kardinal je poslal s kongresa pozdravni brzojav prezidentu Benešu, da je na ta način pariral nesramno izrabljanje kongresa po madžarskem plemstvu v *voje revizio-nistične namene. Našim udeležencem seveda kaj takega ni prišlo na misel. Drugič, ko je priobčil razgovor s pariškim kardinalom Verdierom, ki se je vozil skozi Ljubljano na kongres v Budimpešto. Se le skozi k a rd in a lova usta je bila v "Slovencu" deležna Francija par simpatičnih in optimističnih besed in niti francoska svoboda, niti ljudska fronta in francoski rdečkarji niso bili več tako propadli in strašni, kakor nam je to doslej trobil "Slovenec". V Franciji so pač vajeni rdeče barve, kakor mi črne. Tretjič je "Slovenec" za-okrenil, ko je priobčil intervju z nankinškim škofom .Ju Prnom in prvikrat smo ob tej priliki od njega slišali, da Kitajska ni komunistična, temveč so si Japonci to izmislili kot povod za napad . .. Skoro bi verovali v čudeže. — "Svoboda." * Laskave ocene knjig "Cankarjeve družbe" so poleg našega i ista in "Delavske Politike" objavili še: pariška "Europai-sche Stimmen", sarajevska "Snaga" hi "Zora", na češkem pa "Prager Presse" in "Pravo Lidu". "Čeh osi oven* k a - Jugoslovanska Revija" pohvalno o-menja Tanckovo knjigo. Slo venskih listov pa niti eden ne mrdne o naših knjigah. V tem delavci lahko vidite, koliko so vredna poročila v meščanskih listih in se po tem ravnajte. — "Svoboda". * Med Jugoslavijo in Švico je bila sklienjena nova trgovinska pogodba, ki bo stopila 1. avgusta t. 1. v veljavo. * Dr. Anton Schvvab umrl. V sredo, dne 29. junija je v ljubljanskem Leonišču preminul v 71. letu starosti znani slovenski skladatelj in zdravnik v Celju dr. Anton Schvvab. Pokojnik je uglasbil mnogo lepih narodnih pesmi. * Dne 7. in 8, avgusta se bo vršil v Beogradu velik vsede-lavski zlet, na katerega bodo prihitele vse svobodne delavske kulturne in strokovne organizacije iz vse Srbije in drugih delov države. * Hitlerjevo sliko okrašeno s kljukastim križem najdete tudi v mariborskih stanovanjih in sicer pri takih oboževalcih hit-lerizma, ki so celo jugoslovanski državljani. Temu se čudijo celo Nemci, ker ne morejo razumeti podrepnosti nekaterih posili Nemcev. Nek tak oboževalec nemških nacistov se nahaja v Nasipni ulici. Morda ima sliko in kljukasti križ v svojem stanovanju, da bi se s tem prikupil nemškemu šefu, uslužben je namreč kot nameščenec pri neki tukajšnji (nemški tvrdki. Naciji utrjujejo špansko mejo Pariz. — Da bodo naciji prej ali slej začeli graditi utrdbe Franciji za hrbtom, t. j., v španskih obmejnih krajih, se je pričakovalo, danes je pa to gotovost in francoski opazovalci s svoje strani lahko lepo opazujejo utrjevanje pirenejskih pobočij pod nadzorstvom Hitlerjevih inženirjev. Slednjim pa to opazovanje ne priia — kaj pomagajo utrdbe, če Francozi vedo, kje se nahajajo! — in zato delajo večinoma ponoči; nu, Francozi imajo pa za tak slučaj žaromete... Francozi pa tudi ne morejo storiti drugega kot gledati, ker jim je toliko za angleško "oporo", da so tako rekoč pripravljeni molče čakati, kdaj bo španska republika izkrvavela in Franco zmagal . . To utegnejo še obžalovati, ali takrat ne bo več pomagalo. Nedavno je umrl v Antibes>u Paul Heuzc, prav poseben pisatelj. Njegova ljubezen do jasnosti, ki spai-ia k francoskemu narodnemu značaju in ki je končno prav demokratična lastnost, ta ljubezen ga je gnala do vzgleda, do svoje lastne, avtentične preizkušnje. Samo ne e dati voditi za nos — to je geslo vseh velikih v francoski 'iteraturi. Heuzc se ni nikdar dal voditi za nos in je zato sam postal fakir, je na svojem lastnem telesu študiral katalepti-čne pojave. (Katalepsi ja, beseda grškega izvora pomeni krč, ki se pojavi pri nekaterih boleznih, nadalje hitferičnost in razna hipnotična stanja.) To je dosegel s tem, da je s strogim treniranjem napravil svoje telo neobčutljivo. Kmalu je mogel prenašati v telesu igle, kakor si jih zabadajo fakirji, ni niti trenil z očesom, se je dal vsega zbadati z ostrimi pripravami. Goljufi in komedijanti v tej stroki so se čudili in so ga v svoji nevednosti najprej prištevali za enega od svojih. Heuze pa ni verjel v viso to čarovnijo, zavračal je vsak kul-tizem in spiritizem in zadnjih dvajset let svojega življenja se je častno in neusmiljeno boril proti vsem vražam in šarlatanom. Zaničeval je enostavnost in hkrati nabrisanost teh "demo-nologov" in razkrinkal in osramotil te čarovnike s tem, da je razodel vse trike iz te temne delavnice. V knjigah "Les morts vivent-ils?" (Ali žive mrtvi?) in "Ou en est la meta-physique" (kje je metafizika, nadnaravnost) je kritično osve-lil vso snov in prav od srca o-smešil vse velikane okultne znanosti in literature. Imenitno si je privoščil hudiča in vse. ki so o njem pisali in še pridigu-jejo. Ni se spuščal v teoretične razprave o duhovih in prikaznih, temveč je podal prav klinične (medicinske) primere in dokaze za svoje trditve. Ni se zadovoljil samo s fuk irsko preizkušnjo, temveč je tvegal veliko nevarnejši trik: dal se je živega pokopati. Vzdržal je celo uro, o4al brez giba v tesno zaprti rakvi, ne da bi se ix>s!tr». KRITIKUJOCA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • NEISKRENO ZANIMANJE NAPREJA ZA CANKARJEV GLASNIK (Nadaljevanje s 1. strani.) pa imate prav za prav proti Kristanu, da ga napadate? Ali veste o njem, da je zagrešil kaj nepoštenega?" — Jaz lahko osveiim spomin g. W.l Po dolgem Izvijanju, tekom katerega je priznal celo to, da ni vedel, da E*bin Kristan nikdar ni bil Tone Kristan in obratno, temveč da smo imeli dva Kristana, niti tega, da blagajna JSZ ni bila nikdar v rokah Et-bina Kristana — potem je ta g. W. priznal: "Prav za prav ne vem nič o njem; nekaj seru slišal, pa ne vem ..." "Tako!" se je začudil tisti rojak. "Pa mislite, da je pošteno, napadati človeka, o katerem ne vemo nič slabega?" G. W. je molčal. Morda je zardel, toda videti ni bilo. Teh stvari ne bi jaz nikdar vlačH na dnevno luč, če bi bili ljudje pri istem "Napreju" vsa? toliko dostojni, da ne bi zlorabljali "Cankarjevega Glasnika", o katerem sami priznajo, da je delavska kulturna revija, ki stoji nad našimi dnevnimi praskami, proti "chicažki-ma naprednima listoma", kakor (fa je "C. G." plod dela "Napreja" in njegovih privržencev in kakor da sta bila ta "chicaška napredna lista" najbolj zagrizena nasprotnika Cankarjeve ustanove in njene revije in urednika! Taka nesramnost mora zbuditi srd tudi pri najbolj mirnem človeku! Če bi pri "Napreju" objektivno ocenili "C. G." in rekli: takšen je in nam je všeč! kdo bi jim to mogel zameriti? Fejst fantje! bi rekel jaz. Toda pohvaliti stvar samo in edinole zato, da se potem lažje lopne po "chicaškima naprednima listoma", Prosveti in Proletarcu, v prvi vrsti pa po uredniku prve, Ivanu Molku, ki je "kame-j radom" pri "Napreju" trn v peti in kamen v želodcu, je pa nepošteno in nesramno in molčati na t&kak izzivanja bi bilo greh! "Cankarjev Glasnik" je plod kolektivnega dela cleveland-srkega naprednega življa in so- do poaetiii v čim večjem številu. Delavski listi imajo težko borbo za obstanek, zato je potrebno, da jim pomagamo od Časa do ča^a. Zato si rezervirajte nedeljo dne 7. avgusta za naš piknik. Kdor bi rad šel na naš piknik, a nima lastnega avta, se lahko oglasi pri kakem članu kluba, da ga bo peljal tja, ali NOVOPOROČENCA cialisii in somišljeniki so bili njegova gonilna sila. Naj omenim *amo našega prvega staN nega tajnika, s. Milana Medve-ška, ki je bil pri stvari z dušo Pa Počakajte, na dan piknika in telesom, dokler ga ni preža- P1*«*1 delavskim domom na podenost drugod prisilila, da* ^ attrloo rd. je opustil tajništvo C. U. On. I pamo, da bomo vidfrli na kakor tudi sedanji upravnik 3. pikniku tudi članstvo ontalih Zorko, je socialist in s "chica-l devalandakih klubov. Na svidenje uri Petričul Odbor kluba št. 49. n fckima listoma" ni v nobenem sporu. In drugi, če že niso člani stranke, so pa večinoma naši somišljeniki. In ti ljudje so bili tisti, ki so delali in delali in delali in se žrtvovali, da smo . . ^ , ,, dobili "Cankarjev Glasnik", na 01 C,*v1eUnd' ~ } nedeljo katerega smo danes vsi ponos- 31' ^!!JV!, bo.'vrAl1 ^»»kei Basket piknik" Cankarjeve ustanove ni — toliko ponosni, da ne bomo pustili, da se ga izrablja in zlorablja v nepoštene strankarske namene. "Napreja" ni bilo med ustanovitelji, ga ni bilo med delavci, ga ni bilo nikjer in če bi bi-'o odvisno od njega in njegovih izdajateljev, bi ameriški Slovenci nikdar ne dobili "Cankarjevega Glasnika"! In še to, ko tem ljudem že tako trda prede za kamenje proti Molku: Ivan Molek je bil eden prvih naročnikov na "Cank ai'jev Glasnik"; isti Ivar Molek je član Cankarjeve ustanove; In isti Ivan Molek je vse piknik" Cankarjeve uistanove na Zorčevi farmi v Chardon, O. Na tem izletu bo nekaj najbolj zabavnega in razveseljivega, kar je bilo še piknikov ali izletov v naši naselbini. Da bo izlet bolj uspešen, bodo sodelovala štiri ženska druživa in sicer: Progresivne Slovenke, Napredne Slovenke. Svobodomiselne Slovenke in Slovenske Sokolice. Pri teh društvih so se prijavile dekleta in žene, ki bodo pripravile košarico, iz katere bo jedel mož ali fant, ki bo potegnil enako številko, ki jo bo imel basket. Ne mislite pa, da bonte kar sv- od začetka tudi sotrudnik in ied,li! ViMik. ki jo bo ho "Cankarjevega Glasnika"! Ali je kdorkoli od izdajateljev ali urednikov "Napreja" doprinesel za '"Cankarjev Glasnik" eno izmed teh stvari? Žal mi je, da moram v pole- tel jesti, bo plačal $1.00 za basket; ženske bodo pa žrtvovale jedila. Vse to, kar se bo dobilo, gre v pomoč ustanovi in Cankarjevemu Glasniku. Zrave-n tega se bodo 'po tudi miko o "Cankarjevem Glasni- vrSl!e r1azne *** in tudi ba,in" ku" in to celo z ljudmi, ki tr-canje' ker "to Jako di'jo. da so napredni in kultur- P"P™ven. Izletniški prostor je ni. Toda bil sem zraven, ko «e ze,° ima veliko koša- je utrnila iskra ideje za to re- te*a dre^* in h,a%♦♦♦♦♦»♦»♦♦#»♦♦»4 If PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK iiUUIIVt/l^ A" Stane aa celo leto $6.00, pol leta 93.00 | Ustanavljajte nova druitva. ; Deset članov (ic) je treba ia ! novo druitvo. Naslov ta list in ta tajniitvo je: I 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO Z M KRNI H CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJ3KO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIAIJSTED STREET, CHICAGO; ILL , Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Willy Brandt, bivfti član Hitlerjevih napadalnih oddelkov v Nemčiji, je povzročil precejšnjo senzacijo na obravnavi proti *»»*tim članom na-cijskega Nemiko-ameriAkejra bunda v Riverheadu. L. I., ko jp pričal, da Je moral ob pristopu v to organizacijo priseči zvestobo "Adolfu Hitler-ju, naiemu vodji" in da so ura obto* ftenci nagovarjali, naj se lnfte, ko jt bil zaprisežen kot ameriški državljan. Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chieagu, m Ciceru in Berwynu. I lfark\ ien Laumlrv Co. I FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika ■ Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno * Telefoni: CANAL 7172—7173 m 1727-1731 W. 2lat Street CHICAGO, ILL. % $ I « ft i ft ■ ft II PKOLJt 1AKLC, JULY 20, 1KS*. Brez kompasa ne gre! (Nadaljevanje in konec.) V celoti razumemo pomen alevenake-jra in nacionalnega vprašanju sploh; kdor je hotel j« lahko slišal naše jasne in odkrite besede na nedavnem velikem zborovanju v Ljubljani. Zato tega na tem mestu ne bomo ponavljali. In prav zato, ker dobro razumemo naše narodno vprašanje in pravilno o-cenjujemo struje, ki tečejo tudi »kozi Slovenijo, ne delimo danes niti malodušja, niti se ne moremo odzvati geslu po ganljivem slegaštvu, ki smatra različne svetovne nazore za aarodno škodo. Čehi bi nam lahko vedaio bili učitelji. In nobenemu Čehu ob vse drugačnem »unanjem pritisku ne pride na misel, da bi rekel: ne smemo biti več socialisti, demokrati, realisti, republikanci, svobomisleci, od povejmo se vsem svojim nazorom, bodimo en hlev in en pastir. Ne, nasprotno, v popalni svobodi vseh nazorov, vseh strank gredo prav namenoma zdaj v volilni boj in bodo v tem boju pokazali kako se svoboden narod ob upoštevanju vseh miselnih razlik brani, utrjuje in ohrani. Ob enakem spoštovanju različnih nazorov in organizacij so organizirali mogočne skupne majske proslave. Prav zato lahko trdimo, da se za Čehe nič ne bojimo, da bodo poveličani izšli iz najhujše preizkušnje. In še to naj pomislijo vsi prijatelji in neprijatelji, kdo je vodilna struja na češkem! Socializem, tisti socializem, o katerem je nedavno rekel neki jffgosiovenski politik, da uspeva samo na gnojišču. (Ali v mislih vidite ta gnojišča: češko, Dansko, Švedsko, Norveško, Helandsko, Francijo itd.?) In od nemških strank na češkem, kdo brani češko državo: vsi so "okrog padli", prvi krščanski socialci; socialdemokrati pa pogumno proti začasni večini nacionalnih pdenapetežev branijo tisto, kar je prav. In pri nas? Kaj je slovensko vprašanje? To je vprašanje aalega ljudstva. Kaka pa je 4ruktura našega ljudstva, kake »o njegove potrebe, intere-Š? Kdo je zadrževal njihovo UTesnfčenje? če hočemo res rešiti to vprašanje, se ne moremo podrediti pod krinko svete sloge tistim, ki ga hočejo še nadalje samo izigravati in ki so svojo sramotno vlogo že odigrali, da jih ljudstvo spozna. To ni E samo socialno, tudi ni samo kulturno, niti samo narodno vprašanje. Je tudi politično vprašanje. V 15. števelki "Slo venije" beremo: "Kar dela nase ljudstvo odporno proti tuji propagandi to je slovenska zavest in nič dru-*era." To »prvič ni res, drugič pa u-tegne biti taka-le vzgoja zelo nevarna. Biti Slovenec, ne pove vsega. Nasprotno, pove zelo malo. Najmanj, kar se more zahtevati od človeka, je to, da priznava svoj rod in se zaveda svoje narodnosti. Krepost pa to še ni. Kdor se zadovoljuje samo z 'zavednim Slovencem', je absolutno preskromen. V-Rrašanje je. kaj je vsak Slovenec, v kaki nem od noša ju je v resnici do slovenskega ljudstva. Hvala lepa za take Slovence, ki na primer kriče proti tujini ipodjetnikom samo zato, ker bi sami radi še bolj izkori-slovenskega človeka pod krinko dvoreznega gesla "Svoji k svojim!" ali "podpirajte domače slovensko podjetje!" Narodno geslo se je, se in se bo *« zlorabljalo v najgrše proti-Ijudske in s tem protinarod-ne namene. Samo s "slovensko za-se ne bomo zavarovali pred takinai silima in vplivi. Vzemimo dva primera od dru-Kfxi: Da re£e Spanec: jaz sem Španec, s tem še nič ne ipove. <»re za to, ali si, ljubi Spanec, s Francom ali proti" Francu. — Ali kaj narekuje Poljakom, da delajo skupaj z Madžari proti Cehom, z Germani proti Ru-*>m? Poljaka in slovanska na-zavest? Ali morda vodi Hlinko Narodna zavest', 2 vso gorečnostjo podpira ki odklanjajo vsak spo-r*zum s Čehi? je potrebna 'prav jasna ^otttev i o. ni |ep0 niti koristjo izogibati se odgovoru s tem, a* »e zatečemo pod streho bo- di si slovenstva, bodisi jugoslo-vtListva, češ, pustimo vsa načela in svetovne nazore ob strani! Saj ne gre Za načela sama po sebi, temveč to je prav živ-ljensko vprašanje svobode in obstoja našega ljudstva. Kdor je še brez smeri, naj jo išče! Smešno pa je, če namesto tega od drugega zahteva, naj postanejo mesečniki. Kdor zahteva breznačelnost in sloga-štvo z mračnjaštvom, nazad-njaUvom in preživelim lažnji-vim rodoljuharstvom Kopitarjeve in Knafljeve ulice, kdor zahteva prav od socialističnsga gibanja, da se na F/ubo ne vem komu pritaji, ta je proti svobodi našega ljudstva. . Nihče ne more odpravljati socializma, Češ, da je to ideja, ki ni zrasla na Slovenskem. Potem se odpovejte tudi krščanstvu, ki je prišlo iz dežele Izraela, nacionalizmu, ki je vzklil v Franciji, zaprite potem skratka pot vsem ideologijam, preglasite izločitev Slovencev iz človeškega občestva in recite, da boste začeli vse od kraja, brez vseh proti vsem, prav po svoje. Mi pravimo: če ima kaka ideja domovinsko pravico na Slovenskem, jo ima socializem. Nismo tujci v hiši, prav v njej smo doma. Nekateri hočejo u-tesniti življenje v tej hiši, stari politični špekulanti hočejo pod krinko ^narodne sloge" klerikalcev in liberalcev napravita še večjo zmedo v tej hiši, mi pa hočemo sezidati novo hišo, prostornejšo in svetlejšo. In za to delo kličemo vsemu slovenskemu ljudstvu, da složno stopi na plan in složno vztraja v svojem trudu in boju do kraja. J. v "Svobodi". Dohodki zvezne pošte Wa*hington. — Zvezni poštni ravnatelj Farley računa, da je zvezna pošta v preteklem fiskalnem letu zaslužila več, kakor prejinje leto, ko so njeni dohodki znašali nad 726 milijonov. Številk ni še podal, je pa namignil, da je poštna uprava napravila dober dobiček. — Zvezna pošta je največje podjetje v deželi in deluje najbolj vzorno, toda kapitalistični tisk ne piše o nji, ker je pač — vladno podjetje, dasi nimajo nič proti temu, da daje pošta kapitalistom razne ugodnosti, ki jo prikrajšajo letno za milijona dolarjev dohodkov. Cenejše potovanje v Evropo Potniški oddelek parobrod ne družbe Cunard VVhite Star linije naznanja, da je znatno znižal cene za potovanje v Evropo in nazaj (round trip) v tretjem in turističnem razredu. To velja za vse parnike te linije, vključivši brzoparnika Queen Mary in Aquitania in največji angleški motorni ladji Britanic in Georgic. Potniki, ki se bodo poslužili teh ugodnosd, bodo lahko ostali v Evropi Miri tedne, kar se računa od dneva izkrcanja. Potniki bodo lahko pristedili na ta način v 3. razredu do $48, v turističnem razredu pa do $100. Znižane cene bodo v veljavi od 4. sept. do 2. oktobra. Ladje bodo odpluje iz New Yorka: Queen Mary 7. in 21. sept., Aquitania 14. sept., Brkannic 4. sept. in 1. okt. in Georgic 17. septembra. Poleg tega bo v tem času odplulo še več drugih parnikov te linije, ki so znani po 'udobnosti, ki jo nudijo svojim potnikom. Kdor želi iti za nekaj tednov v Evropo, se lahko po-služi te izredne prilike. V Ameriki prisegajo zvestobo — Hitlerju! Rivcrhead, N. Y. — Državne oblasti so obtožile kršenja državnih zakonov šest direktorjev Nemško-ameriške naseljen-ske lige, podružnice nacijskega Nemško-ameriškega bunda (zveza) in sicer na podlagi zakona, da se morajo registrirati pri državnem tajniku vse organizacije, kf zahtevajo od svojih članov kakršno koli prisego ali zaobljubo. Obtoženci so trdili, da se pri nijh ne zahteva nič takega, toda bivši "šturmar" VVillie Brandt je pričal, da so morali on in devet drugih novih članov z iztegnjeno roko (nacijiki pozdrav) priseči "zvestobo Adolfu Hitlerju in da bodo zvesto izpolnjevali povelja njegovih ameriških zastopnikov". Njegovo pričanje je porinilo obtožence v kašo, iz katere se ne bodo izmotali brez kazni. Brandt je tudi povedal, da mu je eden obtožencev dajal "poduk", kako postati ameriški državljan, da bi 1>*1 več vreden za nje. Novi nemški pisatelji med emigranti Velika večina nemških pisateljev in umetnikov, ki so bili kaj vredni, se že nahaja v tujini, ki jim je bila milejša od življenja pod kljukastim križem; zadnje čase pa to se pridružili tem brezdomcem še znani pisatelj Bruno Frank, pesnik Maks Hermann-Niease in slavni karikaturist Georg Grosz (njegove risbe je prinašal tudi naš Družinski% koledar). Al Smith je naklonjen magnatom Al kan v, N. Y. — Newyorška ustavna konvencija je sprejela predlog, da se da na glasovanje drž. ustavni dodatek, po katerem bi bila država dolžna noski vse stroške odprave nevarnih železniških križišč. Doslej nosijo železniške družbe 49 odstotkov teh stroškov, po novem dodatku bodo pa rešene vseh stroškov te vrste, za kar se morajo zahvaliti "ljudskemu tribunu" in bivšemu demokratskemu predsedniškemu kandidatu, sedaj članu Liberty lige, Al Smithu. Ljudožrci hočejo postati vegeterijanci Neki profesor, ki je bil znan kcit velik vegeterijanec, je prepotoval najbolj divje predele Afrike in agitiral med ljudožrci, da bi postali vegeterijanci; ti fo ga zelo paz-ljivo poslušali ter odobravali njegove misli. — Kaj ne, da boste poslušali moj nasvet in ne boste odslej uživali nikakega mesa več?, pravi profesor, ki je bil vidno zadovoljen z uspehom. — Držali se bomo tvojih besedi, modri beli Človek, mu odgovori poglavar ljudožreev. vendar nam dovoli, da samo še enkrat priredimo pojedino r mesom, kajti do sedaj še nismo pojedli niti enega vegeteri- janca: Morilec pod bondom London, Kentucky. — Lee Fleencr, eden izmed bivših pomožnih deputijev v Harlanu, ki s* morajo zagovarjati zaradi nasilstva nad rudarji, je bil izpuščen na prosto pod bondom $10,000 in bo njegov slučaj prišel pred veleporoto. Fleenen je obtožen umora harlanškega rudarja Charlesa Rena, katerega I je ustrelil 5. julija in je pred | nekaj dnevi irmrl. Razprava proti terorističnim podjetnikom in njihovim pomagačem v "krvavem Harlanu" še vedno ni končana. Podatki o inkviziciji dpanska inkvizicija je divjala od 1480. do 1834. leta, to je več kakor 350 let! Vsi se premalo zavedamo, koliko je morala vplivati na ljudstvo tri-stoletna doba mučenja! Prvi je uvedel inkvizicijo Torquema-da, ki je bil fanatičen suženj ideje, da je treba z vsemi sredstvi doseči enotnost in čistost katoliške vere in cerkve. Tor-quemada je bil 18 let glavni fcn-kvizitor, ki je dal sežgati 16,-220 živih ljudi in 6$60 mrtvih, na dosmrtno ječo, izgubo vseh časti in premoženja je dal obsoditi 97.321 ljudi; 341,000 ljudi je v ato letih bilo sežganih grmadah! — 300 let se ni smelo nič pisati ali kakorkoli poročati o inkviziciji in njenih metodah. Kar vemo o njej, je torej samo majhen odlomek; v resnici je morala biti še mnogo strahotnejša. 350 let je človek trepetal pred človekom, Ae sta-riši niso bili vami, da jih pošljejo v smrt otroci. Če osumljenec pri zaslišanju ni nič priznal, je ostal v ječi po miH volji inkvizitorja. Cesto so čakali ljudje v ječah 5, 10 ali 20 let, da so izrekli nad njim končno sodbo. In medtem so Jih še telesno mučili! Komaj dobrih sto let je minulo od zadnje itikvi-zitorake sodbe. In po sto letih so se spraviH nad nesrečni španski narod novi krvniki, ki nosijo v sebi inkvizitorsko tradicijo. PROSVETNA MATICA Jugoslovanske *orialisli<*n<> 2301 S. Lawndale Ave. Chicago, Illinois ODBORi Louia Beniger, Joseph Drasler, Mary Oven, Chas. Pogorelec, tajnik SEZNAM PODPORNIH DRU• ŠTEV VČLANJENIH V PROSVETNI MATICI S. N. P. j. St. ., Chicago, III. — Tajnik Anton Trojsr, 2657 S. Lawndale Ave. St. 2 L« Salle. 11» — Tajn k Fred Malgai, 25 VVestlock Ave., Peru, Illinois. t. 3, John»towr, Pa. — Tajni k John Oreikovič, R. 904, Chestnut St. St. 6, CleveUnd, O. — Tsjnik Mi- $t. 207, Butte MorUna. — Tajnica Mury J en iker, Cottonvvood Street. it. 226, Ringo, Kan«. — Tajnica France« Mraule, Box 52. St. 234, M.Iw.uk««, WU. — Tajnica S. S. P. Z. St. 10, Moon Run, Pa. — Tajnik Jo-\. Grilc, Box 09. St. 20, Cl«v«land, O. — Tajnik Wm. Csndon, 1058 E. 72nd St. St. 235, N«wburg, Kan*. — Tajnik Frank Crepinshek, R. R. 2, MjI-berrjr, Kan«. St. 244, Kaylor, Pa. — Tsjnik Anton Žagar, RFl) f, Bcx 37, K. Ura !y. St. 254, Bon Air. Pa. — Tajnik Joseph VVklmsr, RD 2, Box 101-A. _____________Johnatown, Pa. lan Medvedek,'6409 & "cCr" Ave 25a B*11*'™. O.— Tajnik Geor- ta a T.i^iv i k Vuco ich. 427 \Vest 43rd St., »I. C. Mor ga a, Fa. — Tajnik Jacob Shaoy, Box 61, Parkhill. St. 47. SpringfUUI. III. —Tajnik Louis Aidich, 1832 S. Renfro St. St. 46, Girard, O. — Tajnik John Tancek, RFD 1, Avon Park. St. S3» CUv.land, Okt«. — Tajnik Joseph F. Durn, 15605 Waterloo Road. St. 64. GUaco«, O.—Tajnica Albi- Stambal, Sharon. St. 267, Kcmmrrer, Wyo. — Tajnik Anton Tratnik, Box 161. Diimond-ville. St. 266, Ely, Minn. — Tajnik Jacob Kun«telj, B«>x 523. St. 274, Dunlo, Pa. — Tajnik Mar-tin Volčjak, Box 204. St. 275. Maynard, O. — Tajnik Anton okabern «, Box 15^. St. 262, Little Fall«, N. Y__Tajnik Martin Slivsek, 88 Seeley St. St. 287. Barr«tt«town, P«. — Tajnik Frar^k Laurjch, 10 Linn Ave. St. 266, Br»dg«vriU. Pa. — Tajnik Frank S>trah, B<>x 2fl2, Lawrence. St. 296, Spring GUn, Utah. — Tajnik Mark Patrick, RFI) 1, Helper, Utah. it. 297, Raton. N«w Mci. — Tajnik Jacob Starccvich, Box 185. Sophie Stamfel, 1120 W. Wa»hing ton Street. St. 26, Cleveland, O. — Tajnik John Bohinc. 124H K. 17-«»-«l St. St. 48, Arrna, X»n». — Tajnik Math Ule^ich, R. R. 1, Box 410, Mul-berry. I St. 63, Shfbcyg«n, Wi«. -Frank Jamnik, Route 3. St 70, Kravn. P«. - Tajnik An«t;-o'». M-VK. — Tajnik Fr. Reiišnik, 7123 Miller St. St. 226, Wind«or Hcight«, W. Va.— Tajnik John Vidmar, Box 47. St. 2r.9. No. Brad Joe k, Pa. — Tajni'/ Ioui.h Karish, 314 LynnwooJ Ave., Eaft Pittsburgh, Pa. J. P. 2. S. St. C. Milw«ukee, Wi«. — Tajnica Mai y Schlmena, W. Pierce St. St. 10, Sheboygaa. Wi«. — TajniCf Frances Skrube, 930 Bruadway Ave. St. 19, Milwaukee, Wi«. — Tajnik Pavsko ia dram. druitvo "Soča", La Salla, III. — Tajnica Ann Mausef, 1102 Third St. Dramako društvo "Ivan Cankar", Cleveland, O. — Tajnik John Močnik, 6507 St. Clair Ave. Pevsko druitvo "Triglav", Kirkland Lake, Ont., Canada. — Tajnik Anton Kraje, 84 Wood St. Dramski klub "Zora", Pueblo, Colo. Tajnik Primož Knafelc, 2304 K ah t Rout St. Dramski klub "Slovenija", Barber- ten, O. — Tajnica Mary Usnik, ! 289 Geor^re St. Dramsko druitvo "Anton Verovsek", Cleveland, Ohio. — Tajntk Tuny Z Hrnan, 519 E. 148rd St. | Drimtko društvo "Soča", Strabane, P«. — Tajnik Joseph Zupančič, Box 206. dramski odsek S. N. D.. VVaukegan, lil.—Tajnik Martin Judnkh, 504 lOth S t. «ospod njski odsek S. N. D., VVauke-gan, III. — Tajnica I.ouise Oj^rin, 1023 McAlilster 'Ave., N. Chicafo. Tajnik -en,'t* »*druin» odsak, VVaukegan, lil. — Tajnica Anne K. Gantar, 844 Wad»worth Ave. eulti odsek SND, Detro t, Mich. — Tajni?a Katherine Kraini, 17838 Hawthorne Ave. izob. in sab. dom, Library, Pa. — Tajnik Nick Trill«fTBox 121. zoLraievalni dom, Presta, Pa.—Tajnik Frank Aubel, Rox 13. titclnica S. N. D., Waukegan, III. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helm-hols Ave. iitalpica S. D. D., Collinwood, O.— Tajn' a Anna Piinc, 378 E. 161st St., Cbveland, O. «ob. druitvo "V har", Krayn, Pa- — Tajnik Anton Tauselj, R 2, Box 13, Win(iber, Pa. OPOMBA. — Tajnike, vil*njenih uryun z ic\> jtro ,imo, ulco zapazi]i :u!;o j/oinvto v naslovih, naj tu spo. ote tnjni&tvn Pit>*vetne n»atice, tla «« Frank Polkhnik. 1238 S. J23rd St. j io v b0(lu6e W»avi. S. D. Z. it. 29» Wals«nb«irg, Colo. — Taj St. 1, CleveUnd. O. — Tajnik A. C. nik George Stljrlich, 622 Main St. i Skulj, 11324 Knowlton Ave. St. 300, Breddock, Pa. — TujniK An ton Rosanec, 1446 Grandvk»w Ave. St. 312, Cleveland O. — Tajnik John Strancar Sr., 13704 Chautaqua Ave. St. 2, Cleveland, O. — Tajnica Jose phine Petric, 1231 Addison Rd. St. 3, Cleveland, O. — Tajnik Steven na Kravanja, Box 66. Glairov^ek, Box 188. St. 66, East Palestine, O. — Tajnik St. 344, Shaboygan, Wis. — Tajnik Anton Brelih, 477 E. Martin St. Leo Milostnik, 1216 Alahama Ave. St. 59, Da Pua, lil. — Tajnik John St. 356, Power Point, O. — Tajnik Zuffich, Box 396. j Stephen Chucb. Box 42. St. 63, Rillton, Pa. — Tajnik Frank (i». 387, Traunik. Micb. — Tajnik Primozich, Box 65. Max Knaus, Box 26. Ijunder ml., 1411 E. 51st St. St. 317. Eaport, Pa. — Tajnik An-|$t# 27, Cleveland, O. — Tajnik Ja ton Marlinaek, Box 125. • mea Koxel, 19214 Cherokee Ave St. 318, Bagga!ey, Pa. — Tajnik John Reanik, Box 185, Hostetter, ' J. S. K. J. Pa. St. 325. Gowanea Matt. Bozich, 3h4 rauner ei. Blairsville, Pa. St. 333, Blaine, O. — Tajnik Nick Z9, Imperial, P«. — Tajnik John Froncoski katoličani in Zid je Francoski katoliški tednik "Termn PressentM je priobčil sledeči ^ovor teolojra Mari-taina o Židih: "še bolj kot protisemiti obsojamo nadvlado bank in de- nfiir mogotcev, naj bodo zidov- U., N. V. - Tajnik ^ Z č X ** V Zat° * , 384 Palme r St. Hi«i,Hviii*. p« maieriulisticncif i\ duha in St. 64, W««t N.wto«, Pa. _ Tajnik Joaeph Jovan, RFD 2, box 137. St. 368, Pursglov«, W. Va. — Tajnik John Grohar, Box 16, Cassville. Virant, Box 312. St. 108, Youngstown. O. — Tajnik Kar) Rotcel, 100 Stambaugh St., Girard, O. SAMOSTOJNA DRUŠTVA Slovensko podp. društvo. Moon Run, Pa. — Tajnik Jacob Skeil, RFD 5, Box 180, Crafton, Pa. Grove. it. 434, Arrna, Kans. — Tajnik Martin Kru&ič, Box 144. St. 44», Cicero, III. — Tajnik Frank Margolle, 213« So. 5Sth Ave. St. 450, Euclid, O. — Tajnica Mary Dodic, 977 E. 239th St. St. 477, Claveland. O. — Tajnik Fr. Bubnich, 10510 Prince Ave. St. 464, Point Marion, Pa. — Tajnik Anton Zupančič, Box 861. St. 535, Akron O. — Tajnics Jennie Kovica, 2062 Maryland Ave. St. 536, Powhatan Point. O. — Tajnik Anton Vehar, Box 279. St. 559, Chicago, III. — Tajnik Do-' nald Ave. III. — Tajnik Frank Struna, 437 Tonti St. "Sokol", W. Aliquippa, Pa. — Tajn k Louis Gerzel, 334 Erie Ave. "Danica", Rankin. Pa. — Tajnik Ferd. Pozek, 2048 Monongahela Ave., Swissvale. KLUBI J. S. Z. St. 1, Chicago, III. — Tajnik Chas. Pogorelec, 2301 S. Lawndale Ave. St. 3. Oglesby, IU. — Tajnik Anton Udovich, RFD 3, La Salle, IU. St. 4, La Salle, III. — Tajnik John Streli, RFD 1. Lotrich, 1937 S. Trumbull St. 5, Conem.ugh, Pa.-Tajnik Frank St. 65. Br«eay Hill, Kan«. — Tajnik ! 4l9' Harwick, Pa. — Tajnik Mar- Progresivne Slovenke, Cleveland, O. Karol Derganc R. R 1 Mulberry. tin Pra^nikar, Box 216. I — Tajnica Anna Barbič, 19511 St. 69. EvalatL, MI.n.-Tajuik Louis S< ^ ir I Lessar, 407 Garfield St. Mary Ko,tt,m' Bcx 106» h]m Sam. podp. drui. "Edinost", La Sall«, St. 61, Red L odg«, Moat. — Tajnik K. Erznoinik, Box 753. St. 82, Johnstovrn, Pa. — Tajnik Frank Chuchek. 442 Obio St. St. 67, Horminie. Pa. — Tajnica Mary Zornik, Box 202. it. 66. Moon Run. Pa. — Tajnica Jerica Gorjup. Box 204. St. 92. Franklin. Kan«. — Tajnik Anton Selak, Box 110. St. M, La SalU, 11L — Tajnik Frank Dernach, 426 Union St. St. 101, Crays Laadiag, Pa. — Tajnica Johanna Pečjak, Box 42, Grasaskero. St. 102, Ckicago, lil. — Tajnica Minka Alesh, 2124 S. Pulaski Rd. St. 104, Wa«t A Iti a, Wis. — Tajnica Kristina Pugelj, 1409 So, 56th St. St. 106, Imparial, Pa. — Tajnica Louise Perpar, Box 302. it. 110, Ckisbolm, Minn. — Tajnik Frank Klun, Box 658. i». 116, Pittaburgh, Pa. — Tajnik Joe Hrvatin, 5429 Butler St. it. 11», VVaukegan, III. — Tajnica Antonia Bezek, 1124 Jackson St., No. Chicago, 111. St. 121, Dotroit, Mich. — Tajnica Katherine Junko, 1215 E. Nevada Street. St. 122, Wa«t Aliquippa, Pa. — Tajnica Theresa Gerzel, 334 Erie Ave. it. 124, Foreat City, Pa. — Tajnik Fraak Rataic, Box 685. St. 126, Clavaland, Ohio. — Tajnik John J. Gabrenja, 22010 Ivan Ave. Euclid, O. it. 132, Klala. Mont. — Tajnik Pe-. ter Jellar, Box 21. Št. 137, tlaveUad, O. — Tajnica An-toinette Simclch, 1091 Addison Rd. št 136, Canoaskurg, Pa. — Tajnik John 2igman, Box 221. it. 142, Clavaland, Ohio. — Tajnik Lottis Mrmolj«, 780 London Rd. it. 143, Eat^ Halana, Mont. — Tajnik Joaeph Mlkelich, Box 165. it. 145, Cliff *•«!•, Pa. — Tajnik Matt Vidmar, RFD 2, Coraopolia. it 147, Clatakttd, a — Tajnik Leo- aard Poljšak, 6319 Carl Ave. it. 154, Segarit«, Naw M«s. — Tajnik Jacob Skerlj, Box 74. il. 168, Con«maugk, Pa. — Tajnik Blas Bretoviek, Bos 74. it. 176, Piaey Park, O. — Tajnik Frank Zavrlnik, Box 331. it. 162, Milwa«k«a, Wl«. — Tajnica Josefa Slapnlk, ^14 S. 14th St. it. 196. Wltlar4 Wli. — Tajnik Mike Krultt, R. I, Box 121. it. 203, Bishop, Ps. — Tajnik Anton Maslo, RFD 3, Box 204, McDonald, Ps. Št. 204, Lesarae. Pa—Tajnik Frank Baloh 753 B^nnett 9t. it. 205, Dulutk. Mian. — Tajnik Anton Blatnik, 116—103rd Ave. W. it. 206, Graa«. Kans. — Tajnik Fe-lix ftular, RR 1, Box 162, Arcadia. St. 562, Barton, O. — Tajnik Joseph Skoff, Box 209. St. 564, Detroit. Mich. — Tajnik VVilliam Traunik, 13556 Indians. St. 568, Waukegan, III. — Tajnica Mane Nagode, 1315 Ariams St., No. Chicago. St. 569, Fontana, Calif. — Tajnik Anton Blasich, Box 631. St. 600, Johnstown, Pa. — Tajnica Mary Konchan, R. D. 3, Box 187. St. 610, Ckicago, III. — Tajnica Ag-nes La Dere, 9206 Houston Ave. St. 643. Girard. O. — Tajnica Fannie Milavec, 60 Townsend Ave. St. 663, Hutchison, Pa. — Tajnik Frank Juvan, Box 68, Herminie, Pa. St. 666, VVest Allia. Wi«. — Philip Yer«9in, 1129 S. 62nd St. it. 726, Latrobe. Pa. — Tajnica Ma- ry Fradel, 1004 Alezandria St. it. 739. Wa«t Newton, Pa. — Tajnik John Kobe Jr., RFD 2. Box 117. it. 747, Milwaukaa, Wis. — Tajnik Wm. Olarine, 2916 N. 30th Rt. it. 752, Sudbury, Ont. Canada. — Tajnik Louis Racic, 470 Burton Ave. Federacija SNPJ, ieleano okroije Minnesota. — Tajnik Andro Pire, R. 1, Box 99. Ely, Minn. Kansasika Federacija SNPJ, Pitts-karg, Kans. — Tajnik Joe Bratko-vich, R. R. 1. Federacila SNPJ. N. E. Ohio. — Tajnik Maks Kotnik, 619 Koerber Ave., Akron, O. Fcderacija SNPJ sap. Penna. — Tajnik Jacob Ambrozich, R. 1, Mc-Kees Rocks, Pa. Federacija SNPJ, Conemaugh Val-. |ey, Pa.—Tajnik Andrew Vidrich, 669 Ru.Mell Ave., Johnstown, Pa. Fcderacija SNPJ. Milwaukee, Wis. — Tajnik Frank Perko, 831 W. National Ave. Federacija SNPJ aa Wyoming. — Tajnik Frank Remitz. 1301 Clark St., Ročk Spring«, Wyo. Federacija SNPJ, cent. III. — Tajnik Frank Illersich, R. R. 1, Vir-den, IJ L Federacija SNPJ, VVestmoreland. Pa. Tajnik Anton Zornik, Box 202, Herminie. Pa. Federacija SNPJ, E. Ohio in sap. W. Va. — Tajnik Louis Pavlinich, RFD 1, Box 52, Bellaire, O. Podboy, Box 61, Parkhill. St. 11, Bridgeport, O. — Tajnik Joseph Snoy, RFD 1, Box 7. St. 37, Milwaukee, W»s. — Tajnik Leonard Alpner, 1019 So. 5th S*. St. 45, Waukegann, lil. — Tajnik Jacob Mesec, 1037, Adams Street, No. Chicago. St. 49, CoIlinwood, O. — Tajnik Joseph Mask), 14904 Pepper Ave. St. 114. De#-oit. Mich — Tajnik John Zornik, 7026 Marcus^Ave. St. 115, Detroit, Mich.—Tajnik John Plachter, 6657 Theisen Ave., Dear-born. St. 118, Canonsburg, Pa. — Tajnik Jacob Pavčič, Box 125, Strabane. St. 175, Moon Run, Pa.—Tajnik Jacob Tomec, RFD 5, Box 191, Craf ton, Pa. St. 180, West Allia, Wis. — Tajnica Mary Musich, 1917 S. 72nd St. St. 222, Girard, O. — Tajnik John Bogatay, 143 Smithsonian Ave. St. 235, Sheboygan. Wis. — Tajnik Frank Stih. 728 Kentucky Ave KULTURNA DRUŠTVA IN ZBCJRI. VČLANJENI V PROSVETNI MATICI Soc. pevski sbor "Sava", Chicago, III —Tajnik Anton Garden, 2301 So. Lawndale, Ave. Soc. pevski sbor "Zaria", Cleveland O. — Tajnica Sophie Turknian. 6409 St. Clair Ave. Soc. pevski sbor "Svoboda", Detroit, Mich. — Tajnik John Iflornik. 7026 Marcus Ave. Soc. pevski sbor "Naprej", Milwau kee, Wis. — Tajnik Martin Rožič 1103 So. 1 st St. Pevski sbor "Jadran". Cleveland. O Tajnik Louis Royc, 15501 ftchool Ave. Pevski sbor "Slovenec", Pueblo. Celo. — Tajnik Louis Babich 1124 S. Santa Fe Ave. Pevski sbor "Prešeren", Pittsburgh, Pa. — Tajnik <»eo. I. Witkovirth, P. O. Box 4032, Araenal Sta t »on. Pevski in dram. druitvo "Naprej", Detroit, Mich. — Tajnik Frank Kastelie, 7908 Gully Rd., Dear-bom, Mich. zgradbe modernega sveta, naj bodo v njem Židje ali ne-Židje: več kot Židov je ne-Židov, ki vso brez osebne krivde zapleteni v to nečloveško zgradbo družbe. Vtmo, da večina Židov nno banjni mogotci, temveč ubogo ljudstvo, ki >e bije z revajino v vseh oblikah. Ne podcenjujemo 'pomembnosti velikih go-.»prdarvkih notp^koč današnje dobe in splošne gospodarske krize civilizacije. Ozdravili pa je ne bomo s preganjanjem Židov, temveč le s preureditvijo na?e go^pcdaiike In socialne strukture, katere pomanjkljivosti in zgrešenoF.t so resnični vzrok vseh današnjih težav in kr.'z. Antisemitizem pa samo odvTaia ljudi od dela za tako spremembo, ki je potrebna. Odvrača jih od resničnih vzrokov zla, ki so hkrati v našem lažnivem, sebičnem srcu in v sistemu, ki je v vzročni zvezi s to moralno bedo. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna. M>l4»M4>M»MU»4#M#i \ Yugoslav Weekly Devoted tu the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1610. Publiskod Weekly at 2301 S«. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., JULY 20, 1938. VOL. XXXIII // Red Baiting" The Yellows |otto bai On the \vitness stand recently, Earl Browder, Fuehrer of the Communist Party, dedared that decisions of the Communist International are not binding on his party and that if it received orders from Moscow execufcive "it would throw them in the wa**te basket." He also denied that ttiere is any t4hypocrisy and insincerity in the repudiation of illegal methods of conspiracy and terrorivm" «by the Communist iParty. No informed person will be surprised at this eonscious lying by Browder because falsehood long ago was proclaimed a basic " princ rple" of Communism by its teacher and leader, Nicolai Lenin. Browder admitted that the CommunKt Party had never rejected a decision of Moscow because the party had always "agreed" with the decisions. Certainly. If it does not agree it is expeMed by Moscow, and if a minorit.v does not agree the party is compelled to expel it or itself be expelled by Moscow. Browder's denial of "hypocrisy and insincerity" is in the same category. Lenin's "Left Wing Communism" (1923) clear-ly stated that the good Communist is one who practices triok-ery, who resorts to illegal methods and falsehoods, \vho con-ceals the truth when it serves his purposes, and Browder followed this "principle" vvhen he denied "h^poc^ and insin-cerity." That ^principie" makes the Communist a scoundrel in dealing vvith other people. He joins other organizations under another name, denies that he is a Communist, is direct^d by the Communist Fuehrera, approves armed insurrection and denies it when he is accused of it. Subscribing to this lo\v code, his denial or admission of anything in public is of no more valuc than that of the spy in a trade union or teh thug caught with a gat in his hand. Thus Communism is a compound of cowardice and falsehood. It sponsors objcct to opposition as "red-baiting." It is impossible to red-bait anything that has become yellow through and through and that is the streak that Browder revealed on the witness stand recently. — The New Leader. Esquire, Ken, Coronet Anti-Union, Soys UOPW A campaign to organize the em-ployes of the Esquire-Ken-Corone'i publications is meeting with deter-mined company oppoaition, according to Local 24, United Office & Profea-sional Workers. "Although professing a liberal and even pro-labor policy, particularly in the magazin Ken," the Local state«, "the publishers have ao far taken a reverse attitude in dealing with their own employes." Five members of the local were discharged a few weeks after they joined the union. One of them, was a nominee for ottice unit chairman. Another nominee vvas taken off his position a« assistant production man-ager of the three magazines and tranaferred to a vault in the print-shop, where he was given the job of dusting off Esquire's old printing platea. Support from ali union and pro-gressive groups is being asked by the Local. Union members and others ar«» urged to protest to the publishers of Ken, Eaquire, and Coronet, at 919 North Michigan Ave., Chicago. MACHINE TO KNIT 26 STOCKINGS BY PRESSING BUTTON A hosiery knitting machine, which will start vvith the pressing of an electric button and wi!l produce twenty-aix full-fashioned atocking blanka at a time, was patented re-cently by Alfred F. Iachinger of Mount Penn, Pa., attorney for the Textile Machine Works of Wyomiss-ing, Pa., asaignee of the patent. The machine repeata indefinitely vvithout further attention, according to the inventor. Only one manual process ia required, t^e final sewing up the seam. The seven or eight threads which go into a woman'a atocking ar« changed authomatically and the fin-ished "blanka" are removed from the needlea without human aid. In general, the patent relates to a full-fashioned kniting machine of the type invented by William Cotton of England. By far the majority of full-faahioned atocking* in the world are knitted on this typc of machine. which, aince ita invention more than seventy yeara ago, haa remained haaically unchanged. Many improve-ments have been made but the pre-sent-day machinea stili require severni manual operationa. "At no time prior to thia invention," says Mr. Iachinger in his patent, "has there been, ao far aa I am aware, a ful-faahioned knitting ma* chine that could be prepared for knitting and atarted, and that vvould then operate without atopping, with-out the neceaaity for highly akilled attention, until it had produced a full-faahioned stock hlank, including aH the parta neces.»ary to produce a complcte full-length atocking." Granting of the patent, egpert« aaid, bringa the day nearer when per-hapa a aingle operator in a contro! booth may operate virtually an entire knitting mili by preaaing a button. Hovv happy the vvorkers vjill be! SDF EXECUTIVE B0DY ACTSTO BRING UNITY OF U. S. SOCIALISTS Otto Bauer ia dead. This waa the aad newa that camc over the wirea of the vvdrld presa from Paria, July 4. The veteran leader of Auatrian Socialiam and the So-cialiat International auccumbed in exile, a vlctim of the faaclst uprising in Auatria in 1934. Bauer waa a leader of the Auatrian revolution in 1919. He became foreign minister of the first Socialist cabinet and in thia capacity waa a member of the^Auatrian peace conference delegation. From 1929 to 1934 he vvas a member of the National Council where he embittered the faaciat forces of Doll-fu*a' government vvith his facile pen and ready tongue. Exiled by the faaciat government, Bauer took refuge in Bruen, Czecho-slovakia. where he and hia comrades continued the fight to establiah Socialism in Auatria. Bauer's prolific pen produced a number of booka among which "Road to Socialiam" and "Bolsheviam and Socialiam are the most wide!y known. "PICTURE AHEAD" Our Doings Here and There By Joseph Drasler Commitee of Mayor Jaaper McLevy, \Valdman and Lim-bach to Investigate Situation; Bitterneaa on the Wane Meeting at the Čamp Tamiment conference, the National Ezecutive Committee of the Social Democratic Federation took aetion inlended lo re-unite Socialiata of the nation on the baaia of democratic Socialiat principlea. The aetion waa »aken after considerable discussion of the situation in the various states which revealed that this course may bring the desi"«d reault early next year. A committee of three members was appointed to investigate the situation and to report at the next meeting of the N. E. C. which will be held in New York City on September 17. The committee consists of Mayor Jaaper McLevy, national chairman, Louis Waldman of Neiv York and Sarah Limbach of Pitts-burgh. September Sassions The N. E. C. alao decided that at he New York session in September executivea and officials of the S. D. F. in other states be invited to attend, sitting as a joint conference vvith the executive to act on the report of the aub-committee. This joint conference will also decide on the desirability of calling a national con-vention later in the fall. Much of the animosity growing >ut of the aplit two years ago ha:< disapffeared, many now realizing that they had taken a diaaatrous course in the Detroit convention in 1934 and in the Cleveland convention in 1936. Thomas Amlie Chosen By F.-L. P. Federation To Run for Senate Rep. Thomas R. Amlie, member of congress for three terma and wide-ly known Progreaaive leader in Wia-consin, waa choaen by the atate ex-ecutive board of the Farmer-Labor Progreaaive Federation aa the federation^ candidate for the United Statea aenate. Meeting in Madison the board ae-lected Amlie to fill the vacancy ereated when Mayor Daniel W. Hoan declined to run after being "drafted" by the Federation's recent atate convention. Propaganda Hundreds of American colleg* študenta and manv profesaora ar«? getting trte toura of Gern;any this aummer. Nazi government paying al! expenaes except boatfare. CIRCLE GLOBE IN 91 HOURS Flying around the globe in 3 days 19 hours and 17 minutes, a new round-the-world record was set by Howard Hughea, young millionair sportaman and hia crew of four com-paniona. 3 days 23 hours and 32 minutes were cut from the record *et in 1933 by the late Wiley Post, who flew around the world in 7 days M hours and 49 minutes. Poat's mileage total-ed 15,596. Hughea averaged 208.1 milea an hour on the flight, compared vvith the average apeed of 127.43 ' maintained by Post. Photography haa swept the world vvith a tremendous popularity during the last few years. Camera makera thrive; mile« of film are exposed every hour; pieturea enliven the ma-gazines and nevvspapers; millions of people have found an enjoyabie hob-by and at least thousands have dis-covered a fine art in the capture of beauty on sensitized paper. We may not ali be enthusiaata of the mechanical camera but ali carry a povverful image recorder in the camera of the human consciouaneas. To vvhat photogtaphs do we give most attention is a salon, a shop window or our daily paper? Are they the tragedies of war, a gruesome auto-mobile wreck, a squalid slum back yard or a diacouraged and haggard face? Photogiaphy's visualization of broken bodies and alimy trenehea haa helped turn humanity from the aup-posed glamour of war, and authentic evidence of "how the other half livea" haa helped awaken public con-science. But again, vvhat are the pieture* frem which we get a lift? If we are to turn away from the half-world of shadovv there must be something to turn to. Thcrc is sigr.ificance in thf fact that it takes light to make a pieture, The pieturea that are fullest of light, in a mental sense, are the ones that impart most inspiration. These are some of the best liked subjeeta—a graceful bird againat the sky, a ship in sail on a sparkling sea, a buneh of flovvers, a pretty girl, u character atudy of weather-beaten ruggedneaa, a bridge that ia poetry in ateel, the gleam of a lighted win-dow in a darkened street, a child at the serious business of play, a aoftly inquiaitive cat, a friendly dog, a doz-ing cow in a summer meadow or the clump of birches that filters the san-light on a brook. It is too much to ask for beauty and strength in the pietures we love. No, that ia vvhat makes us love them, and vvhat makes them serve ua. Many "a good composition" can be diacerned in the pietures our eyes are continually receiving. And a camera ia not required to preaerve them on the lively aereen of memory. The mental image we graap and treasure tends to expreas itself in our experience.—C. S. M. DUMPING PEOPLE If that refugee conference in France, called to consider the problem of political exiles accomplishe.« nothing more than to give wide pub-licity to the current cruelty of dic-tators, it vvill have done a useful job. "I need not emphasize," aays Myron C. Taylor, head of the American delegation at the opening meeting, "that diserimination and pressuro against minority groupa and the dia-regard of elementary human right* are contrary to the principlea of what we have come to legard as the ac« cepted standarda of civilization. "We have heard from time to time of the diaruptive conaequencea of the dumping of the merchandiae upon th»» world'a economy. How much more disturbing ia the forced and chaotic dumping of unfortunatc peoplea in large numbera." That ia a mild atatement of the in-human and irreaponsible way in which Fascist governmenta are now robbing, persecuting, kicking out and throvving upon the mercy of more humane nations elementa of their po-pulation vvhich, for any reason, they no longer want. It ia a st»-ange and barharoua form of international anarchy, unknovvn in Europe aince the middle age<*. And yet the govern-mental heads vvho are doing it, for their political purposes, stili expect to be treated vrespectfully by the civilized governmenta and people upon vvhom they throw the burden of caring for their vietims. Watertown Daily Times Prottior Evary Day Diacomforts of the rainy month o t June, vvhen it rained on aH but a few daya of the entire month, are being somewhat offaet by the beauty ereated in our garden, here at the Center, -by virtue of that »sme naaty vveather. Abundant rains have aent the flovvers and shruba aprouting and apreading skyward aa nicely aa ever you've aeen. New ahoota are popping out everywhere, vrhile the pampus graaa encircling the cana bed ia al-ready in taaaela. The very first flowera to bloom were the roaea of vvhich there ia now but petala acattered upon the ground remaining and reminding us of the beauty that pasaed by. The liliea are tali and atrong show-ing that they too took full advantage of the wet aeaaon. Juat now coni ing into bloom with a promiae to atay vvith ua aome time are: asters, gera-niuma, blasems, dalias and a hoat of other flovvers. In fact, our garden ia in ita moat reaplendent dresa right now, and vvill continue rulirvg in aH ita beauty and aplendor until fall and Jack Froat. - The moat beautiful sigh is, of course, the *bed of gladiolas. Each evening you can find someone ad-miring their beauty. It's really some-thing so pretty as to win admiration from thoae vvith but the alighteat sens« of beauty in their aoul. riic Anio Si I mi I ion By NORMAN THOMAS BLOCKADE n A new pieture dealing with the Spaniah Civil War haa been produced by Walter Wanger in Holywood. The Hollywood film induatry should produce more such films, and not feed the American public with ita usual nonsenae. AH Catholica are boycotting this pieture because they claim there is too much red propaganda, VValter Wanger says no aide ia taken but it ia intended to depiet the horrora of the vvar. You wouldn't have to think very hard to know vvhich side he is streasing. The caat contalns such fine actors as Henry Fonda, Madeliene Carrol, and Leo Carillo. Thi» fUm Ucki th* bcauttful photo graphv usually found in Hollywood'a pietures. There are no beautiful glamour girls but instead you »ee hard vvorn faces and bodies of Spanish men and vvomen. There are no plump, curly headed children dressed in fancy clothea but you see half-starved children vvith long drawn faces begging for pennies in their tattered and tom clothes. This pieture is very touching es-pecially vvhen you aee the expression* on the peoples' faces as they wait for ♦heir relief ship—but before the ship nears the harbor it ia bombed and šunk to the bottom of the sea. Th<* two male lead* in the film fiarure thr invaders vvould do that, ao instead of aending the relief ship they send r ghost ship, and about an hour later the real ship loaded with good food for the starving people laya anehor in the harbor. After witnossing the sinking of vrhat they believed to be the relief ship, the people were rather aceptical vvhen they saw this ship. After they vvere told that this was the real ship they danced with joy. . . Leo Carillo seemed to enjoy his part especially vvhen he had the priv-ilege of arresting the general, a trait-or to the loyalist army. Hollywood should produce more ot' such pietures to make ihe people think. — Mitsi Orea. To complete thia deacription vve muat not forget the birdies. who, vvith their flutering and chirpinging, be ginning at daybreak and before, add a charm to the whole scene. In their rollicking-frollicking dailv lifea they are aa bosay over each other here aa they are unabaahed in jjerforming even their moat intimate affair a. Ara You Intarasted in Going to tka lndia"a Sand Dunes? 0nly two ahort months of swim-ming vveather! Juat hink of that. Then long months of vvaiting until the lakes and rivers warm up suf-ficiently to make for avvimming. Now tha» it ia here, why not take anvant-age of it? Aa a matter of fact, if you don't tako advantage of it while the vveather ia right, you'll be out of luck. Than too, there are few summer sports to compare with ^wimming. The vigorous, refreahing workout of a long svvim, why, there ia nothing like it. Corning to the point, a committee selected at the last meeting of the Social Study Club ia at work on ar-rangcnienta for the Sand Dunea out-ing. The date selected is August 14th, two weeks after the Pioneer's Picnic, giving you sufficient time to recup-erate. We want at leaat twenty-five young folk« to make this trip. The present plans are to go by truck, quitc carly in the morning, and stay long enough for everyone to get their fill of picnicking, avvimming. and a senaible amount of aunburn. Take heed, folks! Theres that word ajrain—sunburn. The cause of ao much sorry and pain. Every time it it. mentioned, the story about terrible *unburns acauired at the Dunea is repeated. You're asked" to bring along your own luneh. We'll furnish the coffee pot and something in vvhich to boil hotdogs, plus, of course, \vhat goes into the pot; so, consider the food problem aolved. To arrange the trip, we've got to knovv how many are going; so, have your ansvver, in the affirmative, ready vvhen any member of the committee calls onyou. I have refrained hitherto from comment on the serious situation in the IJnited Automobile Workers, not 'iccause I wa« ignoring it and ita significance to the Socialiat Party and to every phase of the working članu movement, but because I want-ed full information and avvaited the opinion of the auto league and our labor committee. Aa I now aee the aituation it ia aomething like this: 1. There vvas a Frankensteen-Communist Party puteh against Martin and the harmony program un-animously adopted only three week^ before nevv trouble b»iran. Such a putsch is wholly indefensible. 2. Mai-tin proceeded in a high-handed fashion to auspend from office five men againat vvhom, by the end of June, he had not yet filed forma I charges. 3. The deepening civil war men-aces the union and even the CIO. 4. Socialista, like most UAVV members, above aH want to save the union. 5. But Socialiata object to a putsch and are avvare that in some degree the CP alliance vvith Franken. steen against Martin is prompted not only by the general CP rule-or-ruin line, but in particular, by ita op-position to the union's anti-war program, whkh is oura. A victory for the putsch vvould be a tragedy for the American workera. • 6. The union can be saved on th« basis of the harmony program and a fair adjudication of charges be. fore some sort of impartial board properly designated to act if neces-sary aa a trial board. How to vrork out some auch program is the task to. vvhich men cloaer to the situation than I are giving themsclvea. I await eagerly any developments within the union and concrete recommendatiom from both the auto league and our ovvn labor committee. LABOR THE LAW LEE PRESSMAN Pathos The chain letter ia gone, but astro logy ia here. The more it changes, the more it's the aame foolishness. Chicago National Tea Workers Win Strike One hundred and forty-nine work-era vvho lost their jobs fourteen montha ago because of a strike against the National Tea Co. in Chicago seored a avveeping victory on June 28 vvhen the Washington office of the National I^abor Board upheld ita regional office's decision order-ing reinstatement of strikers to their jobs. Besides gaining reinstatement to their former job.*, the vktimrzed em-nloyees received compen*ation for lost pay totaling $51,000, and on top of that the company waa ordered 'o aSolish its company union and honor the seniority righU of rein-•■»ted vvorkers from the time of their original cmployment. Fansteal Čase The vvorat abuae of the l»bor in-junetiona ia illustrated by vvhat ia now taking plače in the Fansteel caae. Ihiring the strike against the Fan-ateel Company in 1937, Judge Forby issued an injunetion order againat the ait-dovvners. Subaequently 39 union men vvere tried for contempt before^the judge vvho issued the in-junenon vvho imposed sentences of nearly a year and fines amounting to thousands of dollars. None of the •trikeTs vvho later returned to work and gaVe up their rights under the WagneiksAc'tHkHJt vvho had taken an equal part vvith th« others in the con-duct of the strike,N^ere prosecuted. Hence it ia plain f^at the injune- tion was used for the šole purpose of punishing the workers who attempted to exerciae their rights under the Wagner Act. More Labor Laws Needad The answer to the charge that general labor law ia now onesided is true, but it ia one-sided in favor of the employera. The Wagner Act has only made a beginning in givinc labor equality before the law. What is needed are not amend-menta to the Wagner Act but further labor legislation outlawing injunc-tions, repealing obaolete eriminal lavvs, curbing police terrorism, an4 the use of the National tiuard—ia btief legislation establishing a complete code of induatrial liberties for the vvorkera of this country. Neorly Elcven Million Women Employces in U. S. The important contribution made by vvorking vvomen to the industria' life of the United States is not generally realized by the public, which frequently lacks adequate statiatical information regarding Amerirti's women toilers There are nearly eleven million vvomen vvorkers out of a total gain-i'ully employed population of 48,829,-900, the U. S. Department of Labor reporta. No Hurry to Fill Vacancy of Card( President Roosevelt it i.<\expected vvill defer until congress cojlvenes in January the appoin^.ment of a justice to the supreme court for th\ vacancy cauaed by the death of Justice Benjamin Nailian Cardoao,"kUr ihird »ucn appointment. TWO YEARS OF WAR IN SPAIN While the Spanish rehellion began in Morocco on July 17, 1936, July 19 ha* become a national memorial day, since i» vvas two days after the outbreak of the insurrection that the Spanish people vvere also to repreaa the nrmy revolt in Barcelona and Madrid. Meetings commemorating the two years of struggle by the Spanish peo ple against the invading armies of International fasci.un vvere held throughout the country, the large.U one in Madison Squarc Garden, Nevv York, where Povvers Hapgood, Socialist, president of the United Shoe Workers Union, spoke. Your English Common, General, Unireraal — "Common," as here compared, sug-gests primarily that in which many share and, hence, that vvhich ia usual or often met vvith. "General" denotes that vvhich pertatns to ali or almost ali. "Univeraal" refers to aH vvithout cxception, of the individuals or ele-ments concerned. Compare with, to—Thing.* of the same nature are "compared vvith" each other; things of unlike nature ore "compared to" each other. Consent, Assent—rTo "consent" it to agree to a pro posal; to "assent" is to agree vvith a proposition. Auto Accidents Four out of five moter vehicle ac-cidenta occur on dry roads in clear vveather. IT TAKES A LONG TIME TO FORGET THE VVOUNDS OF WAR Germs Poor dishvvashing in many public placcs leaves from four to 11 million potentially harmfull bacteria per drinking glass. Chlorine in the rins-ing water vvould help .. . Average housefly carries more than a million germs. BIG FISH EATS LITTLE FISH "What did you teli that man just now?" "I told him to hurry." "What right have you to teli him to hurry?" "I pay him to hurry." "Hovv much do you pay him?" "Four dollars a day." "Where do you get the money?M "I seli the produets.' "Who makes the produets?" "He does." "Hovv many produets does he make in a da.v?" "Ton dollars' vvorth." "Ten, instead of you paying him. he pays you $6 a day to stand around and teli him to hurry?" "Well, but I ovvn the machinea. "Hovv did you get the machines? "Sold produets and bought them. "Who made the produets?" "Shut up! He might hear you." Soft vvords do best vvith strong ar guments.—Jean Daille. MY WORD "What's vvorse than raining eats and dogs?" "I don't knovv, unleas it's hailing a atreet car." We Welcome your Letters Write to u.*. The editor invites letters from readers. Length shou'4 not exceed 250 vvords. Growing General Electric novv has 41 foreign subsidiaries, controls 12 light and povver companies in British Isles. BRANCH ACTIVITIES The follovving activities are uled for the summer season by JSr Brancihea, Fraternal and Cultural Groups affiliated vvith the Educatio®-al Bureau, JSF: AUGUST Cleveland, O. — Picnic sponsored hy Branch 49, JSF, Sunday, August 7, at Joe Petrich's Farm. Everyone vvelconie. SEPTEMBER Prosto, P«. — JSF Conference and picnic in Presto Park, Sunday, September 11 th. OCTOBER Oiiaago, III. — "SavaV Conc*< Sunday, October 30th at the W Hali. NOVEMBER Cleveland, O. — "ZarjaV Coneert in the main auditorium of the Slovene National Home on Thankagivlil Day, November 2 i th. Ckicafo, III. — Dramatic Preseat ation of Branch No. I. JSF, Surniaj, November 27th at the SNPJ Hali. DECEMBER Ckieato, III. — Nevv Year's Celebration of Branch No. 1, Saturdav, December 31, at the 9 Hali, 2657 So. Lawndale Avenue. Collinwood, O. — Veselica aored by Branch 49, JSF, Dece«H* 26, at the Slovene Home.