IZ STAREJŠE DOBE LEKARNIŠTVA V SLOVENIJI ■ T ; ■ ■ ; ' 7 Iz predavanja na 3. kongresu slovanskih lekarnarjev dne 5. oktobra 1934. v Zagrebu Mr. Franc Minarik, Maribor s%yt / 4 " Iz starejše dobe lekarništva v Sloveniji Poleg samostanov in nekaterih mest so si po naših krajih pridobili neven- ljive zasluge za procvit farmacije nekdanji deželni stanovi (kranjski, štajerski in koroški), ki so kazali v 16. in 17. in še začekom 18. stoletja toliko skrb za zdravstvo dežel in za ugoden razvoj medicine in farma¬ cije, da smemo farmacijo te dobe imenovati po teh avtonomnih deželnih oblastih. Ker je ta del naše zgodovine še malo znan in v domači in tuji strokovni zgodovini še malo obdelan, mislim, da je na mestu, če poro¬ čam o tej dobi. 1 ) Prvi članek, ki je bil napisan o kranjski farmaciji, je izšel v praškem časopisu »Hygiea« leta 1889. iz peresa kranjskega zgo¬ dovinarja P. Radicsa, o štajerski deželni farmaciji pa je izčrpno poročal pred kratkim lekarnar N. Schniderschitsch, docent za zgodovino farma¬ cije v Gradcu. Že leta 1518. so predlagali zastopniki plemstva in meščanstva alpskih dežel (torej tudi Kranjci, Štajerci in Korošci) na zboru v Inomostu, da se naj lekarne nadzorujejo ter da se jim naj predpišejo cene. Leta 1530. pa so sklenili kranjski stanovi, da sprejmejo še drugega zdravnika v službo, (prvega so nastavili že 1516) ter da bodo nadzorovali lekarne. Da bi mogli bolniki dobiti zanesljiva zdravila, so najeli tudi izkušene lekarnarje z letno plačo ali »provizijo« 50—52 goldinarjev. Približno v isti višini je bila tudi plača štajerskih deželnih lekarnarjev. V Novem mestu omenjajo prvega deželnega lekarnarja Petra Klaus-a leta 1569. in 1570. Deželni stanovi so mu bili dovolili plačo in pa posojilo, da je mogel ustanoviti lekarno v kraju, ki je bil tedaj važno središče vojaških priprav proti Turkom. Njegove plače pa mu niso izplačevali, ampak so mu jo odračunali od dolga. Leta 1571. je že zaprosil za povišanje plače, leta 1575. pa si je dovolil opozoriti na to, da je njegov dolg pri deželi že plačan ter prosil, da mu od sedaj naprej dežela plačuje celo zasluženo provizijo. Ta slučaj nam kaže, da so, kakor na Štajerskem, tako tudi na Kranjskem deželni stanovi razumevali težke prilike začetnika, ter ustanavljanje lekarn gmotno podpirali, če je bilo treba. Že leta 1553. so deželani na desnem bregu Drave in v celjski grofiji prosili za letno »provizijo« kot podporo za doktorja in lekarnarja. Tokrat so bili še zavr¬ njeni. Leta 1587. pa je dobil celjski lekarnar vendar deželno provizijo in sicer na taj način, da so za lekarnarja odtegnili 50 gold. letno od plače deželnega fizika v Celju. Leta 1587. so deželni stanovi najeli S. Gruebner-ja za deželnega lekar¬ narja v Ptuju »ali pa katerem drugem kraju, ki je blizu meje«. Nave- i) Literatura: Peter pl. Radics: Geschichte des Apothekenwesens in Krain. Hygiea. Praga. 1889. Norbert Schniderschitsch: Die Geschichte der Pharmazie in Steiermark. (Oba dela). Fran Minarik: črtice iz zgodovine kranjske farmacije. Apotekarski Vjesnik. Zagreb. 1930—1934. 1 dena opazka nam kaže da je nova lekarna bila namenjena meji, oziroma vojaštvu, ki je branilo mejo proti Turkom, ne pa ravno ptujskemu mestu- Vendar je Gruebner smatral Ptuj za najprimernejši kraj, ker je tam ustanovil svojo lekarno. Ko pa je radi svoje vere moral Ptuj zapustiti, se je preselil po želji deželnih stanov v Varaždin, kjer je še tudi naprej ostal v štajerski deželni službi ter prejemal svojo plačo. Radgona je do¬ bila 1599. deželnega lekarnarja, ki je imel od vlade navodilo, da naj bo pripravljen s svojo lekarno v slučaju vojne. V Ljubljani so bili deželni lekarnarji: leta 1592. Vincencij Agnelati, leta 1607. Janes Verbec (slika 1.), 1619. Horacij Carminelli, 1655. Ludovik Zltrbez Slika 1. Grb Janeza Verbeca (po Valvazorju) Hauenstein, 1670. Dominik Amadory, 1691. Janez Grafenhueber, Jan. Tosch, Jakob Frey, 1719. Josip Frey (sliki 2 in 3). Ker to niso bili po¬ sestniki ene in iste, ampak raznih lekarn, je jasno, da dohodki in čast deželnega lekarnarja niso bili trajno vezani na isto lekarno, ampak Slika 2. Možnar deželnega lekarnar¬ ja Ferdinanda Josipa Frey-a plem. Freudenfeldt. Spredaj je Frey-ev grb s Eskulapovo palico in kačo. Na zadnji strani roža. Iz leta 1719. Slika 3. Možnar deželnega lekarnarja Ferd. Jos. Frey-a iz leta 1719. (glej sli¬ ko 2.) 2 so stanovi to službo podelili pač tistemu lekarnarju, kojega zanesljivo strokovno delovanje so hoteli nagraditi ali gmotno podpirati. Leta 1691. so bili pa že vsi ljubljanski lekarnarji »deželni«, leta 1710. tudi oba novomeška. Ob tem času so torej vsi »meščanski« lekarnarji na Kranjskem prejemali »deželno provizijo«. Ob času upravnih spre¬ memb cesarice Marije Terezije pa je seveda odpadla služba in plača deželnega fizika in lekarnarja. Služ¬ bo deželnega zdravnika je prevzel okrožni fizik pri okrožnih uradih (Ljubljana, Novo mesto in Postoj¬ na). Od deželnega lekarnarja je o- stal le naslov. Tako se je še leta 1821. podpisoval Janez Nepomuk VVondraschek v Ljubljani kot »de¬ želni« lekarnar. Levstek-ova lekar¬ na v Ljublani se še danes zove »de¬ želna«. (Slika 4, 4-a in 4-b). Iz navedenega nam je jasno, da de¬ želne lekarne, vsaj po naših krajih niso bile nikoli last dežele ali dežel¬ nih stanov, deželni lekarnarji tudi niso bili najemniki deželnih lekarn, ampak zasebni posestniki svojih lekarn ter so uživali plačo dežele po¬ leg dohodkov iz svoje lekarne, da so mogli lažje izhajati. Predno so stanovi vzeli farmacevta v deželno službo, so navadno prej poizvedova¬ li o strokovni izkušenosti kandidata ter o razmerah v njegovi lekarni. Na Štajerskem se je še ohranilo ne¬ kaj listin, ki vsebujejo dolžnosti in pravice deželnega lekarnarja. Na Kranjskem se je ohranil zanimiv novomeški dokument iz leta 1598. V tem letu je lekarnar Janez Leykaufft zaprosil pri deželni oblasti za službo in plačo deželnega lekarnarja, katero je imel tudi njegov prednik. Deželna oblast je naročila svojemu fiziku v Novem mestu, dr. B. Scho- ber-ju, naj se o prosilcu in o njegovi prošnji izjavi. Doktor je rešil za¬ devo na poseben način. Sestavil je sam »navodila ter pravi in potreben poduk, kako se naj lekarnar vede, kaj naj stori in kaj naj opusti«. Ta pravila je predložil lekarnarju, ki jih je prečital ter z lastnoročnim pod¬ pisom potrdil, da se jih hoče natanko držati, sicer naj zgubi svojo službo (slika 5). Ta pismena obljuba nadomestuje prisego, ki se je pozneje udomačila (slika 6). V omenjenih pravilih zahteva dr. Schober od lekar¬ narja pobožnost, treznost, radodarnost, zmernost, pokorščino proti zdrav¬ stveni oblasti; naj ne izdaja zdravil brez receptov; naj ne pusti lekarne brez vednosti zdravnikove same; če ga pošlje doktor k bolniku, naj svoje delo točno izvrši, naj o pravem času vsako leto zbira droge, jih dobro po¬ suši in hrani; komposita naj pravilno pripravlja po Cordovem dispenza- Slika 4. Levstekova deželna lekarna v Ljubljani Tehtnica s Eskulapom in možnar (1784). 3 toriju ali po augustani; naj ne jemlje strdi mesto sladkorja, ne loja me¬ sto surovega masla ali na robe; naj zdravila letno pregleda in stara za¬ vrže; naj da enkrat na leto lekarno prostovoljno pregledati po zdravniku, naj pred pripravljanjem sestavljenih zdravil posamezne sestavine prej zdravniku pokaže; strupe naj da samo zanesljivim osebam; naj rabi pra¬ vilne uteži; naj ima lekarno na pripravnem kraju in snažno; naj ne ra¬ čuni zdravil predrago ter naj ne od¬ daja »quid pro quo«. Te rokopisne zapovedi so bile name¬ njene le enemu mestu in enemu le- Slika 4-b. Kip Eskulapov na Slika 4-a. Kip Higijeje na stebru tehtnice tehtnici (Levstek-ova deželna (Levstekova deželna lekarna v Ljubljani). lekarna v Ljubljani). . / * / '(-***■ , L . 'j#u& ., J * Slika 5. Pismena obljuba lekarnarja Leyhkauffa Besedilo: »Diese artickel alle will ich treu und fleissig als Einen Erbarn Apodeeker in alweg geburt gewisslich nachleben und die selben fest halten. Bei Verlihrung alle Zeit meines Dinst. Und des zu Uhrkundt mein aigene Handtschrift.« 4 karnarju. Leta 1710. še le je izšel v Ljubljani tiskan lekamarski red s takso za celo deželo (slika 7), medtem ko sosedna Štajerska ni prišla nikoli do slične deželne ureditve lekarnarjevega delokroga. Že leta 1518., kakor sem že v uvodu omenil, so predlagali deželni zastopniki kranjski, da se naj lekarnarjem predpišejo cene, pa še le okoli 200 let pozneje so izdali omenjeno takso in red. V tem času pa, to je v 16. in 17. stoletju, srečamo večkrat, posebno o priliki lekarniških pregledov, željo po zakoniti ureditvi lekarnarjevih dolžnosti in pravic. Leta 1530. so sklenili stanovi kranjski, da bodo lekarne nadzorovali, leta 1548. pred¬ laga deželni zdravnik, da se uvede taksa. Istega leta so dali nalog neke¬ mu Kranjcu, ki je bil po opravkih na Dunaju, naj prinese zanesljiv pre¬ pis dunajskega lekarnarskega reda in takse. Že prej omenjena lekar- narska pravila doktorja Schober-ja za Novo mesto nam kažejo, da ob koncu 16. stoletja še ni bilo lekarnarskega reda. Da tudi takse ni bilo, kaže nasvet Schoberjov, da naj da lekarnar ljudem zdravila »po znosni ceni« in če se s stranko radi cene ne more poravnati, da naj doktor določi ceno. Izrazi kakor »pravilna ce¬ na«, »znosna cena«, »zmerna cena«, »dovo¬ ljen dobiček« ali »skromen dobiček«, ki jih beremo večkrat v teku 16. in 17. stoletja, so seveda preveč splošni izrazi, kot da bi mogli dovesti do jednakih cen po lekarnah. Že nazi- ranje posameznih ljudih o tem, kaj je zmer¬ no, je jako različno in je mnogokrat odvisno od osebnih razmer in navad tako kupca ka¬ kor prodajalca. Leta 1691. zopet predlagajo ljubljanski pregledniki lekarn, da naj lekar¬ narji taksirajo recepte v »znosni višini« ter da naj predstojniki lekarn sami določijo ceno in tega ne prepuščajo pomočnikom in učen¬ cem. Vse svoje predloge so pregledniki tega leta sestavili v devetih točkih, ki vsebujejo skoraj vse, kar prinese pozneje ljubljanski lekamarski red (1710.) v svojih pravilih (sli¬ ka 8), tako da smemo smatrati uvod lekar¬ narskega reda za prvo tiskano izdajo netiskanih pravil, katera so bila že dvajset do trideset let prej pri nas v navadi. Najvažnejše pa so bile za postanek našega ljubljanskega lekarnarskega reda revizije ljubljanskih lekarn leta 1707. Tokrat so pregledniki stavili v glavnem zopet iste predloge ko komisija leta 1691., razen tega pa so še pridejali željo, da se naj uvede stalen in reden cenik. To so utemeljili z dejstvom, da dela vsak lekarnar drugo in poljubno ceno, tako računi Frey v Ljubljani zdravila po deželni, Sartory in Spatt pa v nemški vrednosti (»in Teutschen Werth«), Kot zanimivost naj omenim tudi predlog vizitatorjev, da naj lekarniški pomočniki, ko nastopijo službo, obljubijo, da ne bodo pri prodaji tobaka in drugih reči iskali zasebnega dobička. Torej so Ljubljančani ob tem času menda že pridno kadili in če tobaka ni bilo — so ga iskali po stranskih potih. Stalen reden cenik, torej taksa, ki jo je želela komisija leta 1707., je JUR AMEKTUM Pl fARUACOPAE1 JuraW$, i nr c l^caSati Medic* debijam obtdicr.tiam e*> ■ kibituntra, & fctram refpooSft»!em pro orani, tu* eiroeibus, tul In ph»macop*a fubdici fcthlcs cor tniucrfnt ■ S^ Tc on nia Kacultatis ..'Stat«*, & gcr.eis- Jia, ad jliMUKCjreos omni cera Me & cbfcivatuum & txecuuirm Slika 6. Prva stran prisege (Lekarna Sušnikova, Ljubljana) 5 izšla tri leta pozneje v lekamarskem redu. V kataloge, ki so jih vizita- torji v Ljubljani in Novem mestu sestavili zadnja leta, so vpisali tudi cene, po katerih so tedaj lekarnarji zdravila prodajali. Verjetno je, da so služili ti katalogi za sestavljanje takse v lekarnarskem redu. Avtorji ijMJidjcn §g&tfo§ff>um6S Utam S8en atijfgerirMc @tfcrucf{/burdj3^V- in: '@ ‘ M tttsiri/ S3nthb:uft<»; *J(nna i~-o- Slika 7. Lekarnarski red kranjski 1710 (naslovna stran) reda so bili menda deželni zdravniki, ki so v tistih letih pregledavali le¬ karne. To so bili dokorji: Janez De Coppini, Marko Grbec, Janez Rherschiner. Deželni glavar kranjski pa je bil ob tem času Janez Anton, vojvoda Chrumlovski knez Egenberški. Knjiga nosi naslov: »Des Loblichen Hortzogthumbs Krain neu auffge- richte Apothecker-Ordnung. Laybach... Anno 1710.« (slika 7). Prve štiri strani so pravila, devetinpetdeset strani pa vsebuje takso, ki je torej glavni del apotekarskega reda. Dvajset strani, torej tretjino takse, napolnjujejo »simplicia« kot prvo poglavje, v ostalih poglavjih najdemo preparata in sestavljena zdravila. Dvajseto poglavje prinaša kemična zdravila v širokem pomenu besede (slika 9). Tu srečamo poleg kemič¬ nih preparatov balsame, eleosacchara, elixiria, essentiae, faeculae, magi- steria, olea destillata, salia, spiritus destillati in tincturae. Edenindva j- seto ter poslednje poglavje je taxa pro laboribus. Cen za steklenice, lon¬ čke in škatljice pa še ne najdemo v tej taksi. Lekarnarski red je višek naše avtonomne deželne farmacevtske zakono¬ daje, pa tudi njen poslednji važnejši dokument. In že v tem dokumentu 6 opažamo upliv centralne vlade, ki je nekaj desetletij pozneje prevzela vso skrb za narodno zdravje, saj avtorji v uvodu sami priznavajo, da so »večkratni premilostljivi cesarski in deželnoknežji opomini« pospešili izdajo knjige (slika 8). Ufir f)trnacf)fwanbfe ®0(kitm Ufatt# ju pramati / unb ju ^:ggoi 6 crg tcf; Kttcjis (jkfBrfttr ©raffju©raWf(i*.tmD©r«ffiu9Wftwr«/Ji>frt auf'ptttaii / Siaiftrfpurg/SBctttrafdb / ©jfcnfjatifcit / ©traft/ SffiU&oio @d|Wng/ 2BnR>ffcin / unb ©tuMiig/ £H'rM£ri>!l'cmbt3Rmfcf)aU mtDtjltmid)/ Uutcr unti Ob btr ®itnp / Obet Srlkffaiittrct in ©tcur / Oba€tb!3Rmit>f4«icf tll&ain i mtb bet SBintifcfau 3J?(*rd)/ ber 5Xotn. jfMffttl. JSajfli 8BtirctiiraMmamt iti i£rattt. JpMnglintMu ^raffoon tmt> Paradigajfsnp •ptrnuifftriMnfkuif:/ S)m ju Ktufftubcrg/ Ql!lppatb/ wnt> taumfitiip (ittitijutti/ Ctb<9Sunbfcf)ciicf £>er Sut(ll. ©raffAafft ©otlj / ter Kom- Sanferl. ■ !SRajt|t. 3BiiKlH (£amctcr / mtb MiiMfeSSitt.gHmt in &ain. Unt M* dno: Sgd&U š®ii6fj?j!fft Ker 2f(icrj»ibfic erfefjaffen / itmfc mtflt fofKn PrtpP Mrfautff ttcrbtn/ uttb fafl cm jeter aup fjmeti ifirn feflfi Mleti* ge 0atumgut® Varmadjc/alfo wor/ bag flMertbffMt ter ttrimSJann/ Ote ttttfcftr mif) SJiaiigrt ter hjttftl fcefitgfe Mcdicamenta |i> tfmer 31ibe- jahlcn tticfcr btrmat) / bcrfclbm mcfcremjfeiie (n Obl btr ?iwf) tmratfitn nuji/ »eleffed ber (jhriftlicben Kfebunt^IlflgfeitallertmgejmMbfrtaifft. ©iinti baitri fi>!il*sfffttm itmggiKrfiatttt rjerbcnfan/mKb mufi / foiitmi in Srafft mtf)rm,ib>ll(ictt alkrguitfgftat Kapferlid). m® Cant^garfit ©er* maltmmgeti ju cfnrfibtmbcr politnj.Orbnuttg/ miter itKldjer alte maSJil tef Sitiiftben grjfaltung ndtjitg ifi / billig ten IVrjiii) (at/ tajim atbatjit ttertm muf; / taji ali |oleurtmgni g4ni?(if& ilMMlet / mit ^fttgeg« tu allm unb (ften efn ©Octiieiente ©!rtif)ti((tgrj)alttti/unt5u7?iiljrn tef; gntKiittn Sttfmel aditHJaittjif ®ol» fai!fritcitij}tfi'ibr[ (atrbtn; ?Uu)if;ti> 33 ir bcmiiatji (Mrmfi unt iw)flm/bag tifcrgfntrSdbl. žattbftfiafft Sippotnftm fo »oil fnžattat^d* Kutafff* totrbt / allt unt frbe p mol! Simplicia, ate Compofita Mcdicamcnta in tm (fitrtimm auggouprfftum Projp / unt 2 af /tbcmtiirinlalirj) tAta i»t ttrfauffm ftCIto, ©aitmatrr. a a atibfffm« Slika 8. Lekarnarski red 1710 (prva stran uvoda) Poleg do sedaj omenjenih listin pa so važen vir za spoznavanje naše sta¬ novske preteklosti tudi inventarji ali katalogi lekarn, kojih jeden se je ohranil iz Maribora (1671.), štirje iz Novega mesta (1640., 1659., 1708.) in štirje iz Ljubljane (1658., 1678.). Po večini nam povedo, kakšne so bile zaloge naših lekarn ob tem času. Inventar Novega mesta (1640.) pa nam tudi poroča, da je bilo v lekarni 517 lesenih pušic, 230 lesenih škatljic, ki so bile prepleskane z živo rdečo in zeleno barvo, ter 237 po- 7 sod iz modro-bele majolike. Inventarji nam nudijo tudi možnost, da za¬ sledujemo razvoj zdravilnih vrst in počasno napredovanje kemičnih ali spagiričnih sredstev. Leta 1640. srečamo prve mineralne kisline (spiri- tus salis, vitrioli, sulphuris); leta 1658. prva magisteria, salia volatilia in tincturae; leta 1659. prvokrat elixirium proprietatis Paracelsi, leta 1708. prve essentiae in spir. salis armoniaci volatilis. Prvi paracelsist na Kranjskem je bil, kolikor je meni do danes znano, dr. Krištof Homelius. Leta 1585. so ga sprejeli v deželno službo z letno ©rtesiag. r Ctrul*. Gsrat. D« A mmoniaco V 1 PcBcthonica Capiule De GratiaDEl HcrnioTi Major. - Miner. Santalin. CcrjeAunlabror. - • . Arborcsc š$potf>etfer'llrDtiungč Igtpangigfict ©Kil/ 33on unterf&iblicfc« bur$ bit ®unft bttCKymiz: prspartrmi CbymicJ. Antimon. Diapho ret Gnabm Antimonij AntiKcčtid Poten • 1 Antimonij Flor. - Vitri Arcani Duplica« - Bd/finna Stntplkia. Balf. Angelica: Anifi Anthos Aurant. Caryophii!or. Cinamomi Gtri LavenduL-c Ligni Rbod. (SrattS&gdfca < ^omorant^n Stmmt * gftroam » il Bal£ Slika 9. Lekarnarski red 1710. (Dvajseto poglavje takse) plačo 175 gold. On je, kakor sam poroča, poslušal dolga leta stare in nove pristaše galenske metode v Nemčiji in v Italiji; ker pa so Paracelsus in drugi iznašli mnogo lepih preparatov proti novim boleznim je poskusil doznati tudi uporabo teh. Obljubil je, da bo v slogi deloval s tovariši, ki mogoče Paracelsovih preparatov ne uporabljajo, in da bo iznajdbe obeh, Galena in Paracelsa uporabljal, kakor bo bolezen zahte¬ vala. Dr. Homelius je deloval v Novem mestu le do leta 1587. Tudi v Ma¬ riboru imenujejo leta 1537. nekega doktorja Hamelij-a. Do danes še ni¬ sem mogel doznati, ali je to mogoče sorodnik novomeškega zdravnika. 8 Poseben odtis iz kongresnega almanaha. Tiskarna Dragutin Spuller, Samobor. Schniderschitsch Norbert, Die Geschichte der Pharmazie in Steiermark bis zum Jahre 1850. I. Allgeraeiner Teil. II. Die einzelnen Apotheken. Tiskal in založil Artur N e m a y e r v Mittenwaldu (Bavarsko). B. 1. 4°. 140 + 148 str. Prvi del knjige se bavi s splošnimi zadevami lekarništva od ustanovitve prvih štajerskih javnih lekarn v začetku 16. stoletja do srede 19. stoletja, ko so se razmere radi osrednje zakonodaje v vseh avstrijskih deželah izenačile. Kakor po drugih alpskih deželah tako so tudi na Štajerskem deželni stanovi v korist javnega zdravja podpirali in ščitili delovanje lekarn, ki je bilo mnogokrat otežkočeno po raznih okoliščinah. Nameščali so tudi »deželne lekarnarje«, ki so prejemali plačo kakor zdravniki in drugi deželni uradniki. Leta 1587. najdemo take lekarnarje že v Celju in Ptuju. Dolžnosti in pravice deželnih kakor tudi dvornih lekarnarjev in razvoj teh ustanov nam opisuje avtor v prvih dveh poglavjih. Nadalje poroča o nadzorovanju lekarn potom komisijskih pregledov (vizitacij), katerih namen je bil (in je še danes), da se oblast prepriča, ali so zaloge zdravil v lekarnah zadostne, dobre in nepokvarjene, potem o sestavi teh komisij, o času, načinu in uspehu njihovega delovanja. V četrtem in petem poglavju preiskuje pisatelj cene zdravil in poroča o poskusih, da bi se te cene za celo deželo izenačile, ter o predpisih za sestavljanje zdravil, ki so bila v prejšnjih stoletjih po naših lekarnah v rabi. Ti predpisi so bili po raznih knjigah (dispen- satoria, autidotaria) različni, kar je, ko je število zdravnikov in lekarnarjev naraščalo, po¬ sebno otežkočalo enakomerno sestavljanje zdravil, dokler se ni uvedla za celo deželo avgs- burška (1660), končno pa dunajska farmakopeja (1737). Šesto poglavje opisuje poskuse za uvedbo lekarniškega reda, ki naj bi uredil vsa vprašanja, ki se nanašajo na lekarništvo, enotno za celo deželo, kar pa se je uresničilo šele leta 1770. z uvedbo »inštrukcije za lekar¬ narje«, ki je veljala za vse avstrijske dežele, medtem ko so kranjski deželni stanovi že leta 1710. izdali »lekarniški red za vojvodinjo Kranjsko«. Sedmo poglavje govori o pomočniških letih učenja in potovanja, o prostovoljnih in predpisanih študijah lekarnarjev na univerzah, o izpitih, končno o predizobrazbi in izobraženosti, ki se je šele začetkom 19. stoletja po vseh avstrijskih deželah izenačila. Izmed znanstvenih delavcev naj omenim lekarnarja J. G. S u e s s-a v Gradcu, ki je izdal leta 1803. knjigo o lastnih preiskovanjih Rogaškega vrelca, in Franca B a u m b a c h a, ki je bil 1815—1828 lekarnar v Celju (pozneje pa v Mariboru) ter je napisal delo o mineralnih vrelcih v Rimskih toplicah, v Laškem, v Dobrni in v Stubici. Za tem razpravlja pisatelj o domovini in številu štajerskih lekarnarjev, o splošnem položaju lekarnarja kot meščanskega obrtnika, o njegovih dolžnostih in pravicah ter o konkurenci, ki so mu jo delali ranocelniki (padarji) in brivci, potujoči kramarji in materijalisti, ponekod tudi menihi. Zanimivo pa je, da se niso lekarnarji, ampak ranocelniki v Celju in po celjski okolici pritožili radi hišne lekarne frančiškanov v Nazarju in domini¬ kancev v Novemkloštru, češ da jim škodujeta, ter poskusili doseči, da bi jima oblast pre¬ povedala oddajanje zdravil izven samostana. Jednajsto in dvanajsto poglavje preiskuje do¬ hodke in promet lekarn .v raznih dobah, imovinske rzmere in družabni položaj lekarnarjev. V trinajstem članku, ki obravnava razmerje lekarnarjev med sabo ter njihovo združitev v lekarniške gremije, nas zanima bivša podružnica lekarniškega gremija v Slovenski Bistrici ter bivši sreski gremij v Mariboru. Sledeča poglavja prinašajo podatke o razmerju med zdravniki in lekarnarji — med njimi zanimiv mariborski zdravniško-lekarniški spor iz sedemnajstega stole!ja — ter o notranji ureditvi in zalogah lekarn na podlagi ohranjenih 5631/Pril. k zu. 4 - \ računov ter inventarjev, kojih najstarejši je iz Fontanove lekarne v Mariboru (1671), ki je bila tudi z dragocenimi zdravili dobro založena. Zadnja poglavja prvega dela poročajo o dobrih in slabih razmerah po lekarnah, o brezplačnih zdravilih za reveže ter o delovanju lekarnarjev v vojski, ki je branila deželo proti Turkom. V nekdanjih središčih vojnih priprav na meji, v Ptuju in Radgoni, sta se iz teh vojnih lekarn razvili stalni javni lekarni. Drugi del vsebuje zgodovino štajerskih javnih lekarn od najstarejših poročil do leta 1850. ter abecedni seznam vseh v tem času na Štajerskem imenovanih lekarnarjev. Nas zanimajo posebno lekarne, ki so danes v Dravski banovini. V Marenbergu na primer je nastala leta 1785. iz samostanske hišne lekarne javna lekarna, katero so po kratkem času, menda radi pomanjkanja prometa, zopet opustili. Kakor marnberški in žički samostan, tako so uredili hišno lekarno tudi minoriti v Slovenski Bistrici. Ta je imela pravico oddajati zdravila tudi bolnikom izven samostana, dokler se ne bi tam ustanovila javna lekarna; ta pa se je otvorila šele proti koncu 18. stoletja. (Mogočni bronasti možnar iz lekarne v Slov. Bistrici z letnico 1614, katerega je kupil letos mariborski muzej, je torej še iz samostanske dobe te lekarne.) Leta 1587. so deželni stanovi poslali v Ptuj, ki je bil tedaj središče vojnih priprav proti Turkom, deželnega lekarnarja Sebastijana Gruebnerja, da naj ustanovi lekarno ali v Ptuju ali v kakem drugem kraju blizu meje. Vidimo torej, da prva ptujska lekarna ni bila namenjena mestu samemu, ampak meji, oziroma vojaštvu. Pozneje se je Gruebner, ker je bil protestant, moral preseliti v Varaždin, kjer je ostal v službi štajerskih deželnih stanov. Okoli 1640 sta bili v Ptuju že dve lekarni, ki obstojita še danes. Najstarejše poročilo o lekarnah v nekdanjem mariborskem okrožju je iz Celja (1577). Leta 1589. je postal tu deželni lekarnar Filip Jakob llein, ki pa se je še istega leta vrnil na Kranjsko. Tudi Horacija Carminellija, ki je bil od 1603—1622, in Hauensteina. ki je bil od 1638—1643 celjski deželni lekarnar, najdemo pozneje v Ljubljani. Druga lekarna v Celju je bila otvorje- na 1642. Lekarnar Jožef Feriantschitsch (1745—1781) je kupil tudi »ius« druge lekarue od lekarnarja Janeza Tuschcka, tako da je bila od tedaj zopet le eua lekarna v Celju. Prvi lekarnar v Mariboru, čigar ime je ohranjeno, je bil Janez Pgullus. Leta 1670. pa sta bili že dve lekarni v mestu, starejša Skolarjeva (»pri orlu«) in mlajša Fontanova (»pri zamorcu«). Obe sta menda imeli le slab promet, ker sta često menjavali posestnika. Le¬ karnar Herzer (»pri orlu«) je kupil 1686 od vdove Fontanove tudi drugo lekarno. V tem času je bila Herzerjeva lekarna menda že na Glavnem trgu v hiši poleg sedanje lekarne. Hiša, v kateri je lekarna danes, je bila sezidana 1835. Leta 1719. je dovolila oblast lekar¬ narju Pluembu, da otvori zopet drugo lekarno v mestu, pod pogojem, da odškoduje dediče He rzerja, ki je bil pied leti kupil drugo lekarno. Lekarna »pri zamorcu« je bila v Gosposki ulici, dokler se ni preselila v drugi polovici 18. stoletja na Glavni trg, od tam pa 19J8 spet v Gosposko ulico. V Slovenjem Gradcu slišimo 1. 1705. prvokrat o lekarni, 1. 1775. pa je ni več bilo. Nekaj let pozneje je ustanovil okrožni zdravnik svojo hišno lekarno, iz katere se je razvila današnja javna lekarna. — V Brežicah je bila lekarna ustanovljena 1787, v Podčetrtku pa 1835. Navedel sem nekaj kratkih podatkov iz bogate vsebine knjige, katero je napisal avtor — - lekarnar in docent za zgodovino farmacije na graški univerzi — na podlagi večletnih arhivalnih študij. Zaslugo, ki si jo je pridobil s t*»m delom za zgodovino farmacije in kulturno zgodovino v obče, je priznalo tudi društvo za pospeševanje farmacevtske zgodovine s tem, da mu je podelilo Schelenzovo kolajno za izredne zasluge na polju zgodovine lekarn. F. M i n a r i k. 099809297 Ponatis iz „Ca6opisa za zgodovino in naiodopisje‘\ Letnik XXVII, snopič 1. /fJZ-. u čitalnico i