»eWntae ▼ dr#evl SHS i>avšallrana. " tfhročnlna Ustu: Celo leto K 120"—, pol Jela It 60’—, četrt leta K 30’—. Izven jugosiavfje: Celo leto K ISO"—. Inserali ali oznanila se za-računajo po dogovora ; pri večkratnem inseriranju primeren popust, Upravniatvo sprejema naročnino, Inserate lili reklamacije. — — Telefon št. 220. TRAŽA Reodvissn psliffeti listja siarasko ljudstvo itovtttie liane I kron' .Straža* izhaja v pondeljek, sredo tn petek. Uredništvo fn upravnlštvo je v Mariboru, Koroška cesta št 5. — Z uredništvom se more govoric vsak dan samo od 11 do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezapne reklam so poštnine proste.-----------Telefon št 2» 119, MsorvUlKSh Mavlbop,:oiie si. oktobra 1991. T.mfenlte XIII. naročnikom „Slov. Gospodarja ! pošiljamo mesto zadnje številke „Slovenskega Gospodarja“ današnjo „Strafe. Io,“ Zakaj „Slov, Gospodar:“ ni mogel iziti, bodo oenj. naročniki izvedeli v najkrajšem času. Prosimo potrpljenja. Nil:do naj nam „Straže“ ne vrača, če tudi dobi morebiti dva izvoda, Stevn* fee, ki so Vam odveč, porabite za agitacijo za naš tisk, ki se poteguje' za resnico in pravico terj ima vsied tega w današnji dobi težko stališče. fflpravništVo „Slovenskega G os p o d a r j a“ i n „S l r a -ž e.“ Maš parlamentarizem. Prvi člen vidovdanske ustave se .glasi: „Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je ustavna, parlamentarna in dedna monarhija,“ Da živimo v o-Sftavni državi, torej v neki skupnost, fel je zajamčena v državni ustav,, še rađevobe verujemo. Ce so ustavo!vor-Si zapisali, da je država SHS dedna monarhija, bo najbrže tudi to gola res aica, Tam pa, kjer govorijo o parlamentarni državi, so vrinili iataJLo neresnico. Jugoslovanski parlamentarizem je tako slabotna stvar, da smo o njegovi življenjski moči pričeli že resno «vomiti. V demokratičnih (ne poiicaj-đemokratskih, op. ur ) državah je parlamentarizem institucija, ki jo postav-ija narod za/ kontrolo vsakokratnih ka binetov- Pri nas je seveda obratuj -TJstavotvorna skupščina ni bila verno zrcalo volj e troimenega naroda, marveč glasovalna mašina, za katere — brezhibno 1 funkcioniranje je v >" rvi trsti skrbel') g. Pašič, Bila je navaden avtomat Ko je bila ustava izglaso* a-ea, se je konstituanta prelevila v us-tavotvorno skupščino. Z ustavo je bil položen fundament države. Narod je mislil, da se bopar-tement z vso vnemo polotil zakonodajnega dela, To'se ni zgodilo. V,a dno lasopisje je pred sprejetjem ustave San za dnevom povdarjalo nujnoo» tega sprejetja ki naj bi čimprej oniogo-lilo začetek državne konsolidacije, V, trenutku pa, ko smo dobili reakcijo-«arno ustavo g. Pašiča, ni bilo več «lišati zahtev po nujnem zakonodaj -lem delu, G. PašiČ je dosegel, vso — kar je nameraval. Njegove dolgoletne »spira cije so se uresničile, Velika Srbija je postala dejstvo. Ker se o našem parlamentarizmu izražamo v popolnoma omaJovažujo -Hem tonu, hočemo to omalovaževanje Г[krepiti z argumenti, ki bodo širo-jayhosti dokaz, da trditev o našem „lažiparlamentarizmu“ ni zloba opozi-»iionalnega glasila, temveč bridke in falostna resnica. Videli smo, da nas Џ sodanji režim porival iz one kr/e y drugo. Zunanjepolitični neuspeh! in katastrofalno padanje dinarja, mili -jardni deficit v letošnjem proračunu , skrajno nezadovoljstvo^ Hrvatov in Slovencev s prvimi poizkusi upravno cau tralizaoije, korupcijske afere Ud. - z ' #no besedo: vsestransko mizerijo je povzročila Pašičeva koalicija, ki ie o-Jčividno pogazila vsa zapadno-evT,ops-ta parlamentarna načela. Kriva pa je He v večji meri zakonodajna skupščina in njene večinske stranke, ki so so vodoma postavile na stališče, da je se-Папја konstelacija potrebna radi „ogroženega edinstva“ med Srbi, Hrvati in Slovenci. Parlament, kateremu primanjkuje opozicije, ni parlament: to je navadna skupščina večinskega bloka, ki podeljuje kahinetu za vsak odlok svoj preračunjen absolutorii. Narodna skupščina, ki no zahteva energičnega nastopa napram para/itom ljudstva, ni mogoča v nobeni dem' -kratični državi, samo pri nas se do-. gaja. nečuvena sramota, da afera Om- nium Serbe v političnih krogih ne naj de niti toliko odziva, kolikor bi ga zadostovalo za kabinetno krizo. 4 Priznavamo, da ministri s svoji * mi reakcionarnimi odredbami mso izvor vsega hudega v naši državi Današnje stanje v državi so zakrivi'a — s ranke, v katerih odločujejo ljudje cincarsko-čaršijSkih manir. In u ljudje — s patrijotičnimi frazami na ustnih in osebno-špekulativnimi nameni najogabnejše vrste v srcih — so z nekim cinizmom skovali reakcionarno ustavo, o kateri so vedeli že vnaproj, da bo zajezila gospodarsko in socialno osvoboditev zatiranih in tepsanili. Narodni poslaneo! V državah, ajerje parlamentarizem nekaj uglednega ie zastopnik ljudstva nadvse vzvišena, o-beba. Predvsem zato, ker je nepoštenost v parlamentih zares demokratičnih držav nekaj — .nemogočega. V, Daši „konstituanti“ žalostnega spomi na so razpravljali n. pr. o vprašanju, da-li je dovoljeno aktivnim ministrom sodelovanje v upravnih svetih bank in velekapitalističnih podjetij, Ali mislite, da je skupščina v tej delikatni zadevi prišla do konkretnega sklopa? Ne. — Morala večinskih strank je padla na jako nizko stopinjo, Ker so voditelji teh strank doznali, da Hi tozadevna prepoved' 0!d strani skupščino neprijetno uplivala na Špekulativne težnje aktivnih ministrov, se o tem — sploh ni več razpravljalo. Demokratski minister Draškovič je bil duša Izvozne banke, dr, Kukovec bi, se le ne- rad ločil iz upravnega sveta Narodne banke SHS itd. Da bi svojini ministrom omogočile kapitalistična ude>-stvovanja, so večinske stranke opustile svojo pnokleto dolžnost, dvigniti parlamentarno moralo s sklepi, ki bi naj onemogočali članom kabineta vsako igračkanje z bančnimi transakcijami. Jugoslovanski parlamentarizem, Ki je v Protič-Koroščevi eri bil glede poštenosti kljub vsem klevetam takra*ne opozicija vendar le na višku, je pod egido demokratov in radikalov postal žalostna figura. Ali se poslancem večinskih strank res ne oglaša v e st, ko gledajo vse to in tirajo narod in državo s svojo brezvestno toleranco v brezdno gospodarskega poloma? Vse ihizerno stanje v naši državi je ooost-rihy suša, ta elementarna nezgod r, ki e zadela brezizjemno vse pokra')ne. Ali ne čuti ta „narodna skupščina“, da jo postala nepotrebna in da jo kon-sultacija naroda, to so volitve, d -nes edini izhod, ki naj to nesrečno jlclo privede v urejene razmere? Nad poštenostjo vladnih strank smo obupali , ker vemo, da jih bo ie brutalna vin dogodkov porinila v opozicijonaino o-zadje. Pozni umik sedanjih „državo -tvornežev“ iz političnega pozorišču bo strašna krivda; gorje tistim, ri bodo ljudstvu za svojo brezprimerno step -Ijivost napram balkanskemu laži-parlamentarizmu polagali umazane 'ra -eune! Državnim poslancem. Nikjer drugod ne igra parlament tako žalostne uloge, kakor ravno v na Si državi. Mandati narodnih poslancev se kupoma anulirajo, parlament ne zboruje, akoravno je država v težki krizi, ker ga ne skličejo, O naši vnanji politiki, o naša’ upravi ne ve parlament ničesar, ker ga enostavno zato no vprašajo, v finačnem ministrstvu vlada obupen nered, da .iinanč ni minister sam ne ve, koliko je država dolžna, in kako se dolg odplačuje, davčni sistem,je tako zmeden, da se niti najboljši davčni upravitelji v njem ne spoznajo, ena korupcija podi drugo, Zaradi tega naslovimo sledeče predloge na adreso narodnih, poslancev, da rešijo, kar se še rešiti da, ker le naša zmedena državna uprava je vzrok grozečega finančnega polomite Ti predlogi se glase : lv Parlamet naj zboruje trajno, in se ne sme, dokler ni vseh tekočih poslov rešenih, odgoditi. O tem, če so ti posli rešeni ali ne, odloči parlament-sam z večino glasov. 2, Izvoli naj se iz srede parlamenta ustavni odsek, ki ima nalogo-čuvati nad ustavo in biti vez med ministrstvi in parlamentom. Zaradi lega naj ima pravico in dolžnost prisostvovati pri vseh sejah ministrstva in o teh poročati parlamentu, Tao dsek naj ima tudi pravico, sl* stirati sklepe ministrstva,, če za to glasuje dve tretini članov tega odseka. V tem slučaju se mora sistirani sklep predložili parlamentu v odloči’ t9Vs 0. Izvoli naj se iz srede £>arla-menta parlamentarna kontrolna komisija državnih dolgov; ta naj dožene, koliko imamo državnega dolga in pod katerimi pogoji, ker naš finančni minister ne more dat' potrebnih podatkov' Nedopustno je, da finančni minister potuje v zadevi državnega posojili', saj ga v to ni pooblastil parlament, ki ima edini pravico o tem sklepati. ! 4. Izvoli naj se iz srede parlameu ta odsek za reformo davkov v državi, sedanje davčne razmere so neznosno in pravi škandal za državo. o. Izvoli naj se iz srede parlamenta odsek, kateremu se odkažejo vsi slučaji korupcije v javnem življen ju in javni upravi,! ki o teh poroča kakor hitro mogoče parlamentu. Ö, Parlament naj z 'vso energijo nastopi in protestira proti omalovaževanju, katerega mora vedno doživeti,-Zahteva naj odločno, da ga pripozna-* jo kot suverenega faktorja v državni upravi, od katerega so odvisni tudi ministri. • Poslanci, uvažujte te predlogo in skrbite sami, da vas bodo v javnosti upoštevali. Zahtevajte takoj, da se izključeni poslanci nazaj pokličejo, ker so sicer seje in sklepi take pristrižene zbornice neveljavni, Po ustavi sme zbornica izročiti le tiste poslance, katere opravičeno zahteva sodnija in le tisti izgubi mandat, ki je bil pravilno obsojen, vse drugo je protipostavno in nevarno. № in Albanci. Albansko vprašanje je zelo važno, važnejše kol si naša vlada misli in* predstavlja. Albancem so naši „za* vezniki“ dali Skader in naša diplomacija, če jo smemo tako imenovati, ki izhaja iz visokih beograjskih velesrbskih in profitarskih krogov lahko s tem neuspehom likvidira svoje delovanje. Poprej, je popuščala v drugih vprašanjih, ki se tičejo „prečanske-i ga“sveta Slovencev in Hrvatov, češ, ; da ji je s tem osigurana tradicijonal-! na srbska interesna sfera in sedaj, ko je žela tudi tu svoje končne neuspehe, bi lahko prišla do treznega razmišljanja, ki v javnosti že kolikor toliko prevladuje. Naša politika se giblje v nazadnjaški smeri, jugoslovanska ideologija je potisnjena v ozadje in leer smo po svojem političnem vodstvu na zunaj in znotraj konservativci, ne smemo pozabiti, kako se gleda na Balkan in skrbeti moramo za dobre odiiošaje z drugimi balkanskimi so-sodi, da ne postanemo vsi skupaj plen in teren tujega vsestranskega izkoriščanja.* Arnavt ni prijeten, sosed, to je reg, pa tudi z njim je treba priti na Čisto. Pravd našle dosedanje poetike napram Albaniji so pa jako nevaren eksperiment, ki nam lahko še mnogo škoduje. Naš generalni štab zahteva v enomer nekake korekture albanske meje in tako stojimo že tri leta hudo oboroženi ob tej meji ter trošimo težke milijarde.. Smeri te oborožene politike se skrbno prikrivajo v vojnem ministrstvu, z diplomatske strani se pa naše zahteve po mejni „korekturi“ niso niti najmanj razpravljale in pri« previjale'. Ob albanski meji trpijo že leto *a letom naši vojaki. Formalne vojne napovedi ni ne od ene ne od druge strani, vojskuje se pa vendarle, kar tudi vladna poročila razglašajo. Mi se torej vojskujemo z državo, bi še nima svojih mej in razne „korekture“, ki jih izvajamo z orožjem, so za malo Albanijo velikega, za nas pa prav neznatnega pomena. Pri vseh sporih — važnih in neznatnih, naš zunanjfe-po-lilioni aparat sploh ni stopili v akcijo.. Poskušal ni stvar urediti potom diplomatskega sporazuma z albansko vlado in ne s konkretno zahtevo oz. željo pri zvezi narodov, temveč je pripuščal, da govori orožje z ene in dru ge strani. Lansko leto je bila napetost na albanski meji skoraj enaka ieiošnli in kaj jh bilo v stvari? Nekaj hajduških napadov od albanske in nekaj represalij od naše strani in to je bil povod da se je začela velika vojaška akcija ob meji, ki nam je uničila dovolj vojnega, pa tuli Človeškega materijaia^ Naši polki, bataljoni in razni obmejni oddelki, so zasedli svoje postojanke v divjih krajih brez pravih taborišč iji brez organiziranega aprovizaiajškega aparata'. To akcijo so. izzvali razni civilni funkcionarji ob meji, eni ia ambicije, drugi pa iz nekake zmagoslavne opojenosti in osvete do Arnavs tov. Na zahtevo sreskih načelnikov so. prihajali večji in manjši vojaški oddelki, da vzdržujejo red in da izvršujejo protiodredbe za razna hajduška dela. To je bilo povod vodnih izgredov na albanski meji, vojnemu ministru pa dobra pretveza, da poveča svoj aparat in utrdi militarizem v naši državi. Vojaški oddelki na meji so bili v pomanjkanju organiziranih etapnih i» prehranjevalnih postaj navezam na rekvizicijo in to jo bilo tudi povod raznih nemirov , na naši in na albanski strani. Meja se ni upoštevala, kep. je albanski divjaški atavizem ni po” znal in ker so se naši v svojih uda» eih in revanšah po njemu ravnali. V času lanskih obmejnih bojev m izgredov se je samodržec naše zunanje politike pokojni dr, Vesnič pogajal m razgovarjal v Parizu o vsem “drugem, samo ne o določitvi definition* meje med nami in med APianoU Njegova pogajanja so se vrtela celo krog tega, da vdini našo vojsko v neko akcijo proti Rusiji. Francozi so zahtevali 200,000 mož in Vesnič je na svojo roko po stari navadi tajne diplomacijo to tudi obljubil. Da niso Francozi vsled položaja med Poljaki; in Rusi od tega namena odstopili, bi prišlo pri nas do mobilizacije in pretveza zato bi bili albanski napadi. Antanta je obmejno vprašanje med Albam jo in, našo državo odlašala in odlaša še danes. Mejo je tvorila ves Čas veriga krvavih izgredov In-vojnih pohodov od ene in druge strani. Albanci so zbirali podatke raznih vojnih grozot in s tem materijalom so stopili pred Zvezo narodov. Imperij a-ližem velesil je takoj spoznal, da, se bo iz teh sporov dalo kovati precej kapitala tn tako so tudi Arnavt. dobili svojo protekoijo. Naši zunanji politiki se za vse to niso brigali, vse intrige so šle mimo njih in še le sedaj se jo PašiČ odločil, da bo pri svojih posetib sprožil tudi albansko vprašanje. v koliko bo to storil, se. seveda ne v«, ker zagonetne politike pri nas še с*х»шккШ' '■1хатлипиб*-**+‘ dolgo «e ho konec, vsekakor je pa pretresanje tega vprašanja že prepo-ZR’M v. dosedanjih odnošajih do albanskih soseaov in v vseh svojih meto-Meh so jo naša politika toliko kompromitirala, da ue more več računati na odkrito zaslombo, v zapadni Evropi. Zopet „diplomatski“ kovčki. Dunajska policija je 18* t. jn. na enem kolodvoru zaplenila tri kovčke, ki so bili opremljeni a pečati jugosh konzulata na Dunaju. Policiji se je zazdela ta prtljaga sumljiva in, povpraševala je po lastnikih in ker se ti, niso javil h je kovčke odprla, V, njih se je našlo za 150 milijonov kron valut in deviz. Na, vprašanje, kako so prišli službeni pečati konzulata na kovček, je SHS konzul odgovoril, da ne ve in da ni v nobeni zvezi s to zadevo. Pozneje so je izsledil neki urad sik dunajske podružnice neke srbske banke, ki pravi, da je milijonska prtljaga njegova. , .1 a zadeva je zbudila veliko senzacijo, Značilno ge,'da je uadta^ v času naše vladne odredbe gleda prometa diviz in valut z inozemstvom in v času, ko nas na Dunaju zastopa konzul Savič, ki se je proslavil na znan način v Newyorku, ter zapustil v spomin svoj akt pri amerikanski, sodniji. Pravijo, da bo nastala preiskava, ki naj dožene, v koliko so prizadeti posamezni uradniki glede zlorabo službenih pečatov 'in podpisov, lahko se pa pripravimo in zanesemo, da ne bomo nikdar zvedeli ne za ime odpo-šiljatelja, ne za ime adresata, še manj pa za imena raznih posredovalcev, FolitiCni pregled. KRALJEVINA SHS* Ministrski svet je a k i e* nil, da se sklice prihodnja parlamcn tarna seja v pondeljek. Na tej soji gride v, debato zakon o centralni v -pravi. Ministrski predsednik jo naenkrat zapustil kralja m ‘o krenil iz Pariza v družbi Kumanudija v London. Sedaj še le ve m o, da se T o pečal finančni minister v Londona z odplačilom 20 milijard K, katere dol- Kije Srbija Angliji kot vojni dolg * okler Kumanudi ne' uredi povrnitve tega vojnega dolga, ne bo nič z na-: šim novim kreditom v Angliji. P. a S i ö p a s e b o r a z g o v a r. j a 1 z angleškimi lordi glede Baros ’ ki je* že pod raško oblasto, o aluans-kem vprašanju, ki je že rešeno z izgubo Skadra in glede monarhisaeni lestavracije, v Podonavju, ki jo formirajo in podpirajo ravno Angleži najbolj. O b n I b a n s k i meji je prišlo zopet do prask med četami tiranske vlade in našimi predštražami, Albanci, nahujskani od italijanskih agentov, so napadli selo Taimaši in ga upe -pelffi- I ta 1 i j a n i so p r i p e 1 j a. 1 i za bojaželjne Albance v Drač za 20 milijonov lir orožja. MADŽARSKA. O d k a r s o s e p o b r a t i 1 i na beneški konferenci Italijani in Madžari, so postali Madžari skrajno pro, drzni nap ram Celroslovaški in tudi naši kraljevini, Madžari^ so vrgli močne čete ob čehoslovaško in jugoslovansko mejo iu povrh še imajo črno na be -lem italijansko obljubo pomoči 40.000 mož. Madžarska bo skoro gotovo nastopila čisto oči to za ustoličenje — Habsburžanov. GRŠKA. G r š k e e e t e s o tako z ni a -g ovit e, da se je preselil grški generalni štab od bližine Angore, kjer je še pred kratkim tako zmagovito delovni, zopet v Smirno, odkoder je začel vojne operacije napram Turkom, Iz Smirne se preseli grško vrhovno vojno vodstvo nazaj v Atene, kjer bo na najbolj varnih — domačih tleh. Kij delajo ministri? Beneš -j Pašič. Cehoslovaski ministrski predseduj kV- Beneš je otvoril i»« h- nk m». sojQ ikupščiubi pri loj prilito je povedal poslancem tudi vlad no izjavo. Zagotovil je zbornico, da so odnojšaji Gehoslotvaške do velikih zaveznikov iskreni in prijateljski. Paši ie bi moral izjaviti, da nimamo niti finega „milega“ velikega zaveznika. , Cel oslovaško razmerje do Jugoslavije in Rumunije je izražena v ustanovitvi malo entente, odnošaji do Nemčijo so stabilizirani. Z Avstrijo in Madžarsko se je Cehoslovaška zadnji čas veliko in uspešno pogajala. Monarhisitič ne reakcije v Cehoslovaški ni. Ceho-Slovaki se nimajo glede države ničesar bati ne na znotraj, ne na zunaj. Radi verjamemo, da je tako jederna-temu in odkritosrčnemu ekspozeju dr, Benosa skupščin^ pritrjevala! m ga poslušala z zadovoljeni. Tak« je sip-pil pred parlament dr. Beneš — kaj pa naš Pašič, ki bo moral, če bo, izpovedati, da nas je na znotraj dovedel v finančno-gospodarskem ozira skoro na kant, na zunaj pa nam pridobil pri ,gnilih“ — velikih zaveznikih tak ugled, da veljajo v njih očeh več Albanci in pritlikava Reka kot pa Pa šič s svojo radikalno demokratsko ministrsko familijo. Pašičeva darežljivost. Darežljivo-sli im račun vseh davkoplačevalcev ne izvaja samo g. Svetozar Pribiöe-vič, ampak tudi tata Pašič, ki ne ka-• žo očetovske dobrotljivosti napram } svojcem, ampak tudi zunanjim sosedom, če tudi so naši zakleti sovražniki kot n. pr. Italijani Časopisje je zna 10 svojčas poročati, da pride da sestanka med Pašičem in italijanskim zunanjim ministrom Bella Torret.tom. Gospod Della Torretta pa izjavlja,- da nima nikakega povoda za razgovor s Pašičem, ker se je beograjska vlada že davno izjavila, da pripade Inka Baroš Reki, ker za našo kraljevino nima pomena in bi dajala povod neprestanim zapetljajem ter konfliktom. Tako je pokazal g. Pašič in njegova ministrska dieca danežljjijvost njapram Italiji in samostojni Reki, katero si treba nakloniti s prezontom Baroša. Baroš in Skader sta dve lepi darili za Italijo in Albanijo, ki ste si v žla-hti in nam nič kaj naklonjeni. „Omnium Serbe“ in ministrski svet. Umazano zadevo Omnium Serbe rešuje ministrski svet pro forma skoro na vsaki seji. Se ni dolgo tega, ko je pisalo časopisje, da so se škandalu Omnium Serba uprli demokratski ministri, ki so zahtevali in dosegli, da bo o celi zadevi odločil parlament. No, parlament so sklicali, a glede Omnium Serba pa soi si demokratski ,'n radikalni ministri premisli. 11 in se odločili, da bodo zadevo rešili sami, a še le po vrndvi g. finančnega ministra iz Londona, Ž odlašanjem in prikrivanjem se pri nas vse doseže, osobito še, če je zadeva že rešena za ministrsko gospodo, a se mora prikrivati le pred javnostjo, ki bi znala biti drugačnega mnenja nego delniška družba Pašič iu drugovi. ' V znamenju korupcije! Ministrsko In uradniške plače. •Nujna potreba vsake hpravne države to dejstvo, da se da državna upri,.-a v roke ljudem, ki so najboljši med — najboljšimi in prednjačijo pred vsemi s svojim rodoljub jem. Ljudje v službi uprave ne smejo napraviti niti enoga Koraka, o katerem ibi se lahko durr -nevalo, da je bolj v njihovem oseb -nem, kot pa v državnem interesu. Ta naša sedanja vlada pa kaže pred celim svetom znake najostudnejšega o-sebnega egoizma. Od tisoč primerov navedemo samo par. Sedanja plača srednješolskega profesorja je z vsemi dokladami trikrat večja kot pred vojno; plača univerzitetnih profesorjev to dvakrat povečana; mesečna plača ostalih uradnikov je povečana dva do trikrat — a plača sedanjih ministrov . pa je 12krat večja kot je bila v Sr -tuji pred vojno. Napredujemo od zgoraj navzdol! Vojna odškodnina. Beograjski po-rouičarji, špekulanti in i kapitalisti pridno prihajajo po vojno od&Kodiimo. .Osnovalo se je neko. sodišče, ki priznava in ueli vojno odškodnino ter ima dovolj vojnih „revežev“ in prašnikov iz višjih beograjskih krogov, katere je na vsak način treba ,.spa-siti“. Beograjskemu juvelirju Petkoviču se je izplačalo za odškodnino — 50.000 dinarjev in „Politika“ pravi, da iQ XS2 1q £e malenkosti, ker. se najde- jo celo gospodične, ki za baje tzgu№ ; Ijenc dragocenosti zahtevajo velikanske svote kot odškodnino. Ena ne zahteva za svoj nakit nič manj kot 224 isoč d majev, čeravno se ni bavila z juve; iškim poslom in se tudi njeni znanci ne morejo prav spominjati, da bi videli na njej kedaj posebnih dragocenosti. Tisoče in tisoče vojnih sirot in invalidov strada in umira, v Beogradu se pa delijc/ odškodnine za v vojski Izgubljene dragocenosti in vse hlepi za tem, kako bi se z lažjo in špekulacijo obogatelo. Vlada molze i/. naroda denar,* hvali se, da skrbi za sirote, vojno gorje hoče ublažit,!, vojno škodo hoče popraviti — začenja pa vse to pri nakita beograjskih dam in pri „odškodninah“ za razne beograjske kap tali’ ste in špekulante, ki ne poznajo pomanjkanja, M so med vojsko trgovali, kakor trgujejo z največjim profitom tudi danes. Oškodovati treba najdraž-j,e in to je za metrese raznih visokih činovnikov lišp in nakit in od tega, kar bo pri torn „oškodovanju“ ostMo, naj se odškodujejo vojnim vdovam padli možje, sirotam pomrli stariši in invalidom uničeno zdravje in v vojni razmesarjeni in uničeni udje. Bogatin mora ostati bogatin, lišpava žena mora ostati pri svojem nakitu, revež pa pri svoji revščini, ki se ne jemlje tako. na tanko., to j'e socijaimi čut današnjega režima, ki se ne plaši največjih krivic ia največje sramote. Položaj na vladi jim vse dovoljuje, Belgrajska „Republika“ piše; „Km Srpska pooblaščena Izvozna banica o glašuje V „Trgovinskem Glasniku“ , ua bo svoja skladišča na ObrenovuU (to so ogromni prostori, op. ur.) data zakup, ker. se ne namerava bavid z žitno izvozno trgovino!!! Kakor So vidi, je to prepuščanje v zakup prišlo po smrti pokojnega Draškoviča, ki jo dolga leta stal na čelu Izvozne banke in napravil iz nje to, kar je danes,« Ase skupaj pa je nov dokaz, da za-visi premoč posameznih podjetij v tov Sovini in produkciji pred vsem od 1 o-tičnih zvez in upliva, ki ga ima;; njih politični predstavitelji . r Prlhičcvičeva policija. V Kopnv-niči na Hrvatskem je služboval neki Djordje Purič-Dragojevič kot komosar železniške policije. Na podlagi silno obtežilnih pritožb, ki so prihajale ,v Beograd, ga je ministrstvo za notranjo zadevo navsezadnje moralo ougus-tiii iz državne službe. Preiskava proti Fariču je odkrila strašne zlorabo.' — Kmalu nato je izšel v „Službenih No vinah“ ukaz, s katerim se omenjenega „komesarja“ odlikuje z ordenom bv . Save. Nazadnje se je ta sramota zaključila tako, da je vlada imenovala Puriea za J— okrajnega glavarja v Prokuplju, ker je poprej podpisal iz -javo, da prestopi v demokratsko Stran ko. Lepe razmere v naši policiji, kaj ne? ‘Pribičevičeva, danežljivost. Prosvetno ministrstvo, odnosno g. Svetozar Pribičevič, je podaril „Sokolskemu i Glasniku“ ,j’ Zagrebu podporo 2000 D. Najbrž je ta v prosvetne s vrhe podar_ jena svota še malo večja, a policajde7 mokratsko časopisje poroča, da je darežljiva roka gosp. Svetozarja podarila samo 2000, Kakor vidimo, demokrati ne pozabljajo svojcev, ker je državni denar pod sedanjim režimom samo za poltoajdemokrate. Dvojna mera. Pred par dnevi, se to v Belgradu vršila seja prvega odseka v zakonodajnem odboru. Pretre-savali so predloge finančnega ministrstva.'V tej seji se je pri 'razpravi o dveh interesantnih vprašanjih v-o -kazalo, kako pojmuje centralistični Beograd svoje dolžnosti napram vsem delom države. Stavil se je predlog, da li se misli oprostiti beogradsko uradniško zadrugo, od piačanja carine is trošarine. Odbor je sklenil, da se zadrugo razreši te dolžnosti, Nato se je razvnela diskusija o vprašanju, сш-и bi se oprostilo morske ribiče od pla -če van j a trošarine na karbid, Po daljši razpravi so usvojili stališče mo -renta, M m je predlogu protivil rudi tega, da se ne bi kršil „splošni princip.“ iTorejn kadar gre za beogradsko uradniško zadrugo,'je dovoljeno Kršenje „splošnega principa“, ko se pa govori o siromašnih ribičih', pa to hi dovoljeno, ker iffi slučajno v Srbiji ni -majo. Ali ni to eklatanten do.kaz, da Beograd deli svoje „dobrote“ z dvojno merol ... ...... ............ Sako izvajajo demokrati v Vojvodini agrarno reformo? Srbski list „Dunav“ piše: „Zo 'dve leti grihajftfr v Vojvodino nenavadni gostje** Vcuko skupine Ličanov, Banovincev, Hercegovcev, Bosancev in Zagorcev piiha-mjO v Novi Sad, Subotico, Vršac ir» Bečkerek, kjter jim agrarne oblasti de-toio zemljo, Ti ljudje dobivajo zemljo v* začasni zakup, a ne plačajo ткаке zakupnine. To plačevanje prepušča.« mirnih src naši ljubi „otadžbini.“ — iTajništva demokratske stranke v Zagrebu in drugih mestih pošiljajo te ljudi vVojvodlno, da jim tam naj izplačajo nagrade za pripadništvo «c de mokratski stranki. Lanskega leta 'Q policajdemokratski minister Krumu® samo v Banatu razdelil med demokr volilce Gl.000 oralov zemlje. Тако sa demokrati nagradili preko 7000 s«oj h somišhenikovj Kako dolgo še bo naša država podpirala lenobo? Kako dolgo še bo Vojvodina plačevala Križman-1'ribičevičoviim privržencem nagraae ua pripadništvo k ppUcaj&mokraviu 2 Stranke na delu. Hrv. pučlca stranka je zborovala dne 17, in 18, t, m, v Sarajevu* .O po* Mičnem položaju sta poročala poslanca dr. Simrak in dr. Dežeiič. Poro -čevalca sta zahtevala revizijo ustava m sta nastopila proti hegemoniji ene-» ga plemena nad "drugim. Vsi zuoro-valci so enoglasno obsodili kulturno-Lojno vladno tendenco v Vojvodini ia so se izrekli za versko enakoprav* nost Pozno so pricapljall za nami! — Na zboru zaupnikov faliEne J DS 4ne TV. oktobra t. L so sprejeli na pred -log urednika Špindlerja resolucijo, v, kateri se z ozirom na veliko draginjo '.:> stanje naše valute zahteva sledeče n / „Novi direktni davki naj se ne uva -,ajo, dokler se ne izvrši izenačenj* starih. A' kolikor so vslod raznoličnosti davčnih sistemov izenačenje ne da naglo provesti, naj so postavke sorodnih davkov izravnajo, tako da boi m bremena povsod enaka.“ (Glej „Jui-ro“ od đne 18. t. m.) To je prvi odstavek liberalne resolucije. Priznan moramo, da so liberalci zelo. pozno pricapljali za nami. Nekoliko pozno so prišli do spoznanja, da plačujeta Slovenec in Hrvat po krivici današnjega režima več davkov nego Srbijamn -..To glavno rakcano na našem davč« nem gospodarstvu šo" spoznali preklicani „klerikalci“ že na zborovanja —» „Jugoslovanske kmetske zveze“ dne 27. avgusta 1* L, torej pred približna poldragim letom, Takratni poslanec Aesenjak je kot referent o državnem proračunu in finančnem stanju stavil resolucijo, v kateri se dobesedno zahteva: a) da se obstoječi zakoni o obdavčenju izenačijo za vso kraljevi up po principu: med brati odgovarjajo e» nakim pravicam tudi enake dolžnosti, a dokler se zahtevano izenačenje davčne zakonodaje he izvrši, se zvišajo davki v vseh pokrajinah tako, ffa ba svota vseh direktnih davkov v lzvon-slovenskih pokrajinah enaka svoti, ki se plaču.e na glavo pri nas. (Glej št< 84 „Slov. Gospodarja“ od 26. avgusta. 1920.) - - Slovenski liberalci so s svo jo stilizacijo opičje posneli pametno za hfevo naših mož. Kaj hočete? Skisani možgani pridejo šele po poldrugem letu na kako pametno misel. Naša javnost pa naj si fo liberalno lumparije dobro zapomni! Domete vesti. Izobraževalni tečaji za naše društvene in politične ter gospodarske organizatorje se ..bodo vršili tudi letošnjo zimo. V župnijah ozir. okrajih, kjer želijo takih tečajev, naj takoj sporočijo Tajništvu SLS v Mariboru. Posvetimo zimski čas izobrazbi naših ljudskih vo* diteljev in organizaciji! Za kmeta se bodo pulili in kosali med seboj demokrati in samostojneži. Tako je sklenil zbor zaupnikov demokratske stranke v Ljubljani 16. oktobra. Sprejela se je namreč ta resolucija: »Zbor zaupnikov naroča načelstvu, da se tudi demokratska stranka bavi z organiziranjem kmetskega stanu. Mnenja je, da vsled cepljenja moči rastejo iz-gledi klerikalizna na deželi.« V smislu te resolucije se je sklenilo, da se naj_ poživi strankina organizacija na deželi s tem, da se osnuje v vsaki občini krajevna organizacija ali vsaj poverjeništvo. Tako bo torej živinozdravnik Dolfe Ris» »nikar na đežeii delal konkurenco mesarju Puclju. Ker pa je zbor zaupnikov ©bsodil cepljenje liberalnih moči na deželi» bo vse delovanje demokratov. urav-aano na to, da se Pucelj zopet tudi na zunaj pritegne k demokratski stranki, koje predsednik je bil. Liberalna gliha vkup štriha 1 Financarji imajo povelje od sedanje vlade, da morajo po kmetskih kleteh poizvedovati o količini vina, Naredba zahteva, da more imeti vsak kmetski vinogradnik vino za prodaj v posebni kleti in zopet v drugi kleti vino, ki ga potrebuje za dom. Take nasilne naredbe izdaja vlada v času, ko so »samostojni« poslanci v vladi. Kje pa more vsak vinogradnik kar na enkrat napraviti dve kleti ? Na živinske sejme hodijo Memo lja. Kirbiš, Drofenik, Ur$k, Dobnik, Lipov Tuna j n enaki slabostojni generali farbat naše živinorejce. Če se zopet kateri teh ljudi pojavi, naženite ga z bičem, Mermoljevci si sami pri vladnem koritu polnijo lastne žepe, kmetom pa prinašajo nepopisno gospodarsko nesrečo, -• • < Huda obsodba. Od kmeta z Drav- j s koga polja, ki Je bil dosedaj odločen pristaš Samostojne kmetijske stranke, je dobilo Tajništvo SLS v Mariboru zanimiv dopis, iz katerega priobčujemo te-Ie sCavke: „S to stranko (samostojno' ne maram imet! več nobenega stika. Bil sem hudo zapeljan. NaDro- j fenikovem shodu v Cirkovcah sem sli- 1 žal, kako bo ta stranka delala za nase kmetsko ljudstvo, kako bodo ooslan-ei Samostojne znižali davke, odpravili vojaštvo, kako bodo 'dvignili cene ži- j vini in kmetskim pridelkom ter odpravili draginjo pcedmetom, ki jih kupujemo, Postal sem naravnost zagrizen agitator z*a Samostojno. Ob volitvah dne 2S novembra som skoro pol naše občine pridobil ’ za samostojno fisto . Z& „Kmetijski list“ sem nabral 32 novih naročnikov. |A 'danes sem-prišel 9o prepričanja, da nas samostojni voditelji samo za nos vodijo, N a mesto , da bi znižali davke, so pripomogli, da bomo kmetje poginili pod težo novih davkov. Colo na koleslje so nam napilili davek 800 K. Kam bomo prišli? Na 1000 milijonov K so vrgli Tur -kom, da so glasovali za'prodajo Slovenije beograjskemu centralizmu. Samostojni sami so dobili tudi nad 200 milijonov za to, da so nas Slovence izdali in prodali našo avtonomijo. Le »oglejte, kaki hodijo okoli Mermolja , Kirbiš in Breki O Mermolji pišejo listi, da si je kupil za pol milijona K gospodsko posestvo. Kje si je pridobil ra pol milijona? Urek je živel, pred-no ni bil poslanec Samostojne, v siromašnih razmerah» Imel je polpodrena poslopja iti še dolgove na posestvu . Poznam g^a. Bil sem deij časa v Bre- ; žicah, ln danes hodi Urek prešerno j m prevzetno okoli kot bankir in se de j la, kakor da bi se cel svet sukal sa- j mo okoli njega. Zidal si je novo hišo I In to v času največje draginje. Odkod je vzel stotisočake? In prepoljski Kirbiš? Reven mešetar je bil. Svojo me-Strijo, ki se je je v mladosti naučil, je pustil v nemar. Pred volitvami je posedoval malo njivico. Rodila ga je njegova tašča, In poglejte ga danes! tisočake meče okoli kakor so igra veter z jesenskim listjem, To vse sem o-pazoval trezno, mirno. In vse skupaj sem spoznal za veliko larbarijo. Povem vam: Kar počenja Samostojna , j» povoljno razpoloženje, ker se ga tel -mači kot preteči bankerot. Zakaj je vlada dovolila velikim trgovcem tako nesmiselno uvažanje velikih količin luksusnega blaga, s katerim zaslužijo sami ogromne 'milijone, državo na v Inozemstvu zadolžujejo? Kako dolgo se bodo gg. ministri brigali samo za interese velikih špekulantov?! Zavarovanje zoper ogenj je danes, ko so stavbe tako grozno drage in se požari dan za dnevom 'širijo, velika važnosti. Ljudje imajo svoje hiše in premičnino zavarovano za skrajno nizke s vote. Pozivamo vse našinee, da takoj povišajo zavarovano svolo. Povišek zavarovanja je zakonito dovoljen tudi pri drugi zavarovalnici. Kdor je torej zavarovan Še pri kakih tujih zavarovalnih družbah, naj se takoj zavaruje pri edini slovenski in najmočnejši zavarovalnici na našem jugu, t. j. pri „Vzajemni zavarovalnici zoper ogenj v Ljubljani“, iTa edina domača zavarovalnica ima svoje zastopnike že skoro po vseh’ župnijah. Za take, ki ne vedo, kje je zastopnik Vzajemne“, pa oskrbi iz prijaznosti vse potrebno glede zvišanja zavarovalne svote ali novega zavarovanja: i/j'ajuištvo Slovenske ljudske stranke v Mariboru, Cirilova tiskarna, I, nad stropje“, Vpošljite staro zavarovalno polico ali knjigo, mero poslopja (dolžino in širino) ter navedite, za katero svote zavarujete,^ Povejte to tudi svojim prijateljem» Vinski moit letos jako naglo vre. Naglo vrenje povzroča velika gorkota. Ker je bilo le malo gnilega grozdja, bo letos tudi malo drožja. Važno za živinorejce. Italija je prepovedala uvoz naše živine baje radi parkljevke. Na naše sejme ne bo ved italjanskih kupcev, ki so našemu kmetu dobro plačevali živino. Samostojni so se tako lažnjivo hvalisali, da so pripeljali oni italjanske kupce na naša sejmišča. Italija je sedaj prepovedala uvoz; naše živine, ne tolikaj radi kužne bolezni, kot pa radi nezaupanja, ki ga goji do naše sedanje beograjske vlade, v kateri se šopiri tudi samostojni mesar Pucelj. Smo radovedni, ali se bodo samostojni zganili, da se odpre italjan-ska meja uvozu naše živine, ker naši poslanci so se že. Samostojni modrijani vedno capljajo mesece prepozno za poslanci Jugoslovanskega kluba. Da, da, če ima enkrat človek toliko tisočakov na račun davkoplačevalcev v žepu kot slabostojni poslanci, potem se ne briga, ako vzdihuje v pomanjkanju, davkih in bedi njegov stanovski sobrat. Nad 700 vagonov goveje živine stoji na progi od Zagreba, Zidanega mosta do Logatca. Italija je prepove dala izvoz živine, ker je baje jugoslovanska živina okužena po slinovki in parkljevki. Živina gladuje in trpi žejo. Sedaj skušajo živino v zaklanem stanju pošiljati čez mejo. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo seje 11. okt. 1921: 207 volov, 482 krav, 9 konjev, 14 bikov, 6 telet, skupaj 718 komadov. Povprečne “cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 14 do 20 K, poldebeli voli 12—15 K, plemenski voli 11 —14 K, biki za klanje 10—12 K, klavne krave debele 14 do 18 K, plemenske krave 10—14 K, molzne krave 11 13 K, breje krave 12 do 18 K, mlada živina 10—14 K, teleta 12—14 K, krave za klobasarje 1 kg žive teže 6 —8 K. Mesne cene. Volovsko meso I. vrste 1 kg 24 K, II. vrste 22 K, III. vrste 18—20 K, meso od bikov, krav, telic 16 K, telečje meso I. vrste 18 K, II. vrste 16 K, svinjsko meso sveže 1 kg 32 K. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 14. okt. 1921 seje pripeljalo 473 prašičev in 5 koz. Cene so bile: 5—6 tednov stari, komad 60 do 100 K, 7—8 tednov stari 170--200 K» 4 mesce stari 600—650 K, 6 mescev stari 800 -880 K, 7 — 8 mescev stari 900—1000 K, 9 mescev stari 1000 do 1200 K, 1 leto stari 2400—3000 K, I1/. leta stari 3000—3500 K, plemenske svinje 1 kg žive teže 28—32 K, pol pitane 24 - 26 K, koze komad od 250 Kmetijska podružnica Maribor in okoliš naznanja svojim udom, da oddaja v trgovini Klajnšek in Penič, Vetrinjska ulica, bučne prge po 8 K 1 kg, ribjo maslo po 16 K 1 kg, apneni dušik po 350 K 1 q in kajnit po 165 K 1 q. Sortiranje tobačnih listov po raznih razredih z navedbo vrednosti. Mo-opolska direkcija za Slovenijo raz-‘glasa: V prvovrstno ali »izvanredno klaso« se prišteva one tobakove osrednje liste, ki so popolnoma zreli, enake barve, nepoškodovani, veliki, fine kakovosti. (Fina je kakovost takrat, ako je 11 ;t tanek in jako prožen.) Ta tobak se prevzema po ceni 56 K. — I. klasa: osrednji listi, zreli, zdravi, malo oškodovani, srednje velikosti, enake barve, cena 40 K. — II. klasa: osrednji listi, zreli, zdravi, nekoliko poškodovani Tu sem spadajo tudi najodličnejši vrhovni in prizemni listi, cena 24 K. — HI. klasa: Osrednji, raztrgani listi pisane barve in z drugimi napakami; poškodovani, a zdravi vrhovni in prizemni listi, cena 16 K. — IV. klasa: vsi vrhovni, osrednji in prizemni listi, ki se po kakovosti nikakor ne morejo uvr-stit: — cena 12 K. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bil ‘promet s hmeljem nekoliko bolj miren. Cene so se gibale med 6500 do 7000 čehosl. kron za 50 kg, dočim so bile cene na deželi nekoliko nižje, kajti predajali so ga po 6200—6800 čehosl. Vrednost denarja. Ameriški dolan stane 278 -283 naših K, za 100 avstrijskih’ kron je plačati 10—11 našilf „ 1 laška lira stane 11 naših K, franc* irank stane 20% naših K, za 100 če-hoslovaSkih kron je plačati 30Q do 30f, j00 nemških mark stane 190 do 20» naših "K. \ I Somišljeniki darujte za sklad KL Dopisi. S'?. Jekch v Slov. gor. Z veseljem smo sprejeli vest, daje gnezdo tem blizu sole, ki je bilo prava Scdcma in Gomora vendar enkrat razgnano. Starihi, ki hočemo, da se naša deca vzgaja v poštenem m krščanskem duhu, se iskreno zahvaljujemo okraj. Šolskemu svetu* da je napravil konec nesreči, ki je zgdela nsšo šolo po osebah, ki so nravstveni vzgoji nedolžne mladine s svojim življenjem in delovanjem strašno škodovale. Sedaj -vidimo vsi jasno, da je v liberalni in sokolski vzgoji sama nesreča za naše ljudstvo, cscbito za nedolžno deco. Griže pri Celju. Da nas ne,bo kdo napačno Taziirei, povnro že v naprej, da nismo nasprotniki požarne brambe, ne.; mi celo želimo, da bi bilo v Grižah dobro organizirano gasilno društvo, pa tako, ki je nadstrankaisko. Da pa griž-ko gasilno društvo pod vcdstvem in po zaslugah naprednih šolnikov Razpotnika in Voglarja ni nadstrankarske in da plava v demckratsko-slahcstojnih vodah, o tem že davno čivkajo vsi vrabci na strehi. Imenovana gospoda sta s tem društvom zasledovala politične cilje in ako se jih danes zasledujeta, ne vemo, ker sta doživela pri volitvah — poraz. Pa raj to taker koli hoče, a dejstvo je, da ima 'to društvo smolo. Poročali smo že, da je letos v juniju, in sicer tri dni pred slovesnim blago-slovljenjem brizgalne nastal požar v bližnjih Megojric ah. Razpotnik in Voglar sta takrat stala pred grozovitim požarom z brizgalno brez cevi. Nek napreden časopis je potem pisal, da je dopisnik „Stražo“ kriv, da so cevi ves čas, odkar obstoji društvo, to je nad eno leto, ležale na carinami. Sedaj pa imajo cevi, toda o smola, teden dni že gorijo gozdovi ra grižkem Gozdniku, ljudstvo na cbzncžju Gozdnika vpije na pomoč, toda Razpotnika in Voglarja z brizgalno in s čermi ni cd nikoder. Tokret primanjkuje vede in je tudi vsaka pomoč na strmem svetu orjaškega Gozdnika nemogoča. Mi ugotovimo samo to le: Na vrhovih Gozdnika bo požar uničil na stotine oralov gozda, grižko gasilno društvo je brez moči nasproti temu požaru, pač pa je pripravljeno, da pri drugi bolj ugodni priliki in pri zadostni množini vode nudi svojo pemoč. pa samo pod pogojem, če se ne bo držala smola sta re lakirane Škatlje in pa novih cevi, ki so pri prvem poskusu izpuščale vodo. Za vsak slučaj pa prosimo Boga, da po priprošnji sv. Florjana obvaruje Griža-ne — cgrja. Sv. Jcšt na Kozjaku. Smrtna koso kosi neusmiljeno. Pobrala nam je dne 3. t. m. Valentnovega Poldeta, pridnega in tihega mladeniča, ki je srečno prestal vse grozote svetovne vojske in se zdrav vrnil, pri dtvarjenju pa smrtna ponesrečil. Drevo ga je podrlo in pretrgalo nit življenja, da je kmalu izdihnil. Bil je pokopan v Sv. Florjanu. Svetila mu večna luč 1 • Še ni bila žalost naša potolažena, že se ji je pridružila druga. Spremili smo k zadnjemu počitku dne 14. oktobra občesppštovanega Jožefa KrSjnc, pd. Purgarja, ki je v nedeljo še Sv. Katarina pri Reg. Slatini. Dne 14. zvečer so pri posestniku A. Otorepcu, ki je znan szmostojnež. obhajali god njegove žene Terezije. Na godo-vanje je prišlo kar sedem godcev, iz treh župnij oz. iz osem vasi se je zbralo veliko število fantov-samestojnežev, ki so bili oboroženi z gorjačami in same kiesi. Ker ima Otorepec pet deklet, je prišlo med fanti do ljubosumnosti, kateri so dali duška s streljanjem iz samokresov. Ki ogle so kar žvižgale po zraku in le razsodnosti nekaterih naših fantov je pripisati, da ni prišlo do žalostnih posle dre. Gospodar samostojnež, fantje — pretepači sami samostojneži — gliha pač kup štriha! Čestitamo sa-mestojnežem, ki imajo v svojih vrstah tako junaške pristaše-pretepače! Električno Inč z 10— 40 žarnicami dobi vsaka hiša, trgovina iri goatilna s pre-nesljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je 6500 din. Več pove Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.6- 536 Plačam za srebrne krone 2 kronske srebrne krone, 5 kronske srebrne krone, goldinarje precej višje cene. fivgust Wapper, zlatar ir $arltmra, Stolna ulica 1 iĐomgasst). Na pismena vprašanja se naj priloži znamka za odgovor. t - 3___________2S5 «Neue freie Presse» poroča, da se Anglo bamka popolnoma preosnovi. Z premestitvijo sedeža v London se bo popolnoma preosnovala in bo na novo financirana, ker se bodo delnice glasile na Pfunde in h© izdanih prioritetnih delnic za 400.000 Pfundov iz čistega angleškega kapitala. S tem da je v parlamentu že sprejet tozadevni zakon je dan predpogoj da se anglizacija do konca novembra 1.1. izvrši. Kino aparatu eeijia sostiii» z z vsem javentanem v Drome popolno: s kompletni se proda za ceno K 1 o.ooo K. Ogleda se pri oglasnem zavodu I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica št. I5. 1-3 688 Hiša Ptuju se proda, Divjačino fazane, jerebice i. t. d. kupi vsako število Ivan Roy, Maribor, Glavni trg št. 3. 1-'8 593 400 K nagrade! Dne 3. oktobra (921 je izginil ГШ® volčje pasme, 6 mesecev P 85 star, že precej velik z lepimi pokoncu stoječimi ušesi, ravnim repom ter sliši na ime «čuvaj». Kdor sporoči, kje se nahaja, dobi 400 K nsgrade pri Peter Zorko, pos. v Pekrah pri Mariboru. . 594 Gospodična se sprejme na stanovanje in hrano. Gospojna ulica 2, Maribor. ______ 596 Proda se trgovino. Vpraša se v Gregorčičevi ulici 12/11 levo. Maribor. 595 la gospodinjo it £ želo na srednje posestvo pridna oseba, ki razume na poljska in j hišna dela ter je tudi kuharica, Vpraša se Ruška cesta 7/II. vrata 10, Maribor. ¥ r&uju 3 nadstr., vodovod, plinova luč, velik vrt, ob kolodvoru. Cena 1,200.000 K. Upravitelj prof. dr. Kotnik, Ljutomerska cesta 20, Ptuj. 590 z vsem inventarjem v promet !nera kraju se vzame v najem t Ponudbe pod šiffo: «Savina37»; j na upravo «Straže». 1—2 58? Boljša sobarica vešča v serviranju in posprar-banju se sprejme pod sprejemljivimi pogoji in proti pcvitoitvi potnih stroškov. Ponudb* »a Mary Gatti, Veliki Beikerek Sokolski trg 15. 1—2 5£t Otvoritev delavnica. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem dne 15. oktobra otvoril čevljarsko delavnica ¥ Maribor, Slovenska ulica št. 10 ter bodem Sprejemal in po najboljšem okus» izdeloval po meri in naročilu vse vrste čevljev in popravila. Imel bom vedno v zalogi izgotovljene čevlje. Cene zmerne! Točna postrežba Za obilen obisk se priporoča 587 Rudolf Maniac. R «ZG AAS. Dne 2. novembra 1921 ob 9. uri dopoldne začele se bode razprodajati zemljišča pok. zdravnika g, Feliksa Ferk pri Sv. Barbari in sicer v 16 skupinah. Natančnejša pojasnila daje dr. Franjo Rosina, odvetnik .v Mariboru in g, nadsvetnik Ernest Ferk pri Sv. Bar-ibari ' 1t~2* 592 Vabilo na sabskriociio delnic. Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družba katera bi se pečala ± vskladiščenjem blaga, izvrševala carin- sko manipulacijo in špedicijo na vse I nosti, katerih danes pri raznih zasebnih j vajoč to občekoristnd željo, so sestavili strani ter vzdrževala carinsko transitno j špediterjih in Carinskih posrednikih ne pripravljalni odbor, kateri je imel nah>-skladišče (smetišče) in na ta način nu- uživajo, temveč le ti blago ^strahovito go, vse potrebno ukreniti ter pripraviti dila vsem stanovskim tovarišem ugod- ' podražujejo. Trgovci Slovenije upošte- 1 za ustanovitev % OR NT 4 mednarodne, trgovsko-špedicijske in skladiščne delniške družbe v Ma ritem z delniško glavnico Din. 1.000,000— katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z od* lokrm od 15. avgusta 1921 VI. štev. 3905, |§ >}j,f • kore. listina z dne 3. oktobra, štev. 7008, i*: p oddelka ministrstva za trgovino in« In* ШШЖ dustrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja si daje v podpis delniške glavnice, bi je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 1G0-— za komad, glasečih se na prinosca. Ш _ Š&- ; Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako delnico. Nominalni znesek po Din. 100’— in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. Podpisovanje se vrši od 15. oktobra do 6, novembra 1921. jfcv-, Odbor si pridržuje pravico svobodne Bratje Tavčar, industrijski v Maribcru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru Ivan Koražija, trgo-,?ec v Mariboru, Peter Majdič, industrijalec. v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. 'Ivan Ko-etevč. trgovec v Lj bljani. "Vilko Weixl, trgovec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bernhard, trgovec v Mariboru. dodelitve delnic do 15. novembra 1921. Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe «Orient». Kot subskrfpcijska mesta funs.M?: Centralna banka v Zagrebu in nje- ne podružnice; Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijačije; Mariborska es-komptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijsko Zagrebuln nje- družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. Družba ustanovi podružnice v i-j*-bljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu. Organizirajmo se, ker edinole V organizaciji je moč. Podpisujte torej delnice naše „ORIENT“, mednarodne, trgovsko-špedielj-*ke in skladiščno delniške družbe vMariöore ■ ЦЧ j. : i \M ari bor, dne 14. oktobra 1921 m J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. Ska-berne,' veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru. Anton Топдс in dr, import in el.sport v Mariboru Alojz Žnidarič, trgovec v Mariboru Ekspertno društvo M Stheis, Suppanz ir. drug V Mariboru. Jos Serec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, industrijalec v Ptuju «Drava», lesna industrijska d. d. v Mariboru. Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Lininger, veletrgovec v Ljubljani. Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju. Alois Senčar, trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Stančič, trgove: v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Ma iboru Karl Haber, trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru. Kobi Drago, industrij v Mariboru. Viljem Freund, tovarnar v 1 boru. Jakob Zadravec, industrijalec v Strni Karl Pertinač, industrijalec v Celju. Dav Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, t vec Ptuju. M. E. cepec, trgovec v Maribor