NOVI TEDNIK
ŠT. 42  LETO XLVII  CELJE 21.10.93
Prva violina zavaja javnost
Od vseh
pozablieni
Oelavcm libojske Kemike so povedali, da gre tovarna Ksfeča/,
nepa,kakof^lpf^lvllo.Stran7.
Še ena mlekarna
v Savinjski? \
Andrej Čulk:"Če ne bo dogovora s CeklOfbomo gradiv
IntervjunaslranlS. I
Kje je
dvanajsta
števirka
KrajanlLokovca trdijo, dasojlm riblčlvkradll telefonski priključek.
Ha Ponikvi pa se občan, tvdlzaradl telefona, borlzmllnlna veter.
StranS.
Če rečeš a,
povej še b
ktekelseje roka prijBvo Mi gradenj. Mm kSjub iteM nI
prijavSanobene.Stran6.
IZ
VSEBINE:
Intervju
DomlnlkMlavc:
Potrebna je strpnostStranS.
Reportaža
Llpaznajslovenskonatakarlco-
Jesensklklopotcl razdeljeni.
Stran20-21.
Glasba
lggyPop.Stran26.
Kozerija
Čmacona.Stran15.
Šport
PretspvRogašldSlaM
•Hitreceljskesmučlne.
StranimJ.
2
Varuhi slovenskega jezika v Celju
Zborovanje slavistov — Predsednik Kučan podelil državna odlikovanja sodelavcem SSKJ
Konec minulega tedna se
je v Celju zbralo preko 600
slavistov, ki so tridnevno
srečanje od četrtka do sobote
izkoristili za delovne razgo-
vore, okrogle mize, druženje
ter izmenjavo izkušenj, ki jih
nabirajo s svojim delom.
V petek pa je predsednik
Slovenije Milan Kučan sode-
lavcem Slovarja slovenskega
knjižnega jezika podelil tudi
visoka državna odlikovanja.
Velika dvorana Narodne-
ga doma skupaj s stransko in
kotički na balkonu je komaj
zadoščala za veliko število
slavistov, ki so letos izbrali
za kraj svojega srečanja me-
sto ob Savinji. Vsebinski
koncept srečanja slavistov je
temeljil na posebnem preda-
vanju Marije Pirjevec ob 80-
letnici pisatelja Borisa Pa-
horja ter Kocbekovem po-
gledu na Pahorjev roman,
razprave na temo Mladinska
književnost so pripravili
Marjana Kobe, Igor Saksida,
Alenka Glazer in Darja Tan-
cer-Kajnih, izhodišča za
okrogli mizi o Slovenski je-
zikovni politiki in načrtova-
nju ter Slovenščini v šolstvu
pa sta pripravili Breda Po-
gorelec in Milena Ivšek.
Slavisti so drugi dan sre-
čanja v Celju namenili raz-
pravam o Skladnji (uvodni-
čarske teme so pripravili Jo-
že Toporišič, Ada Vidovič-
Muha, Zinka Zor ko, Irena
Orel-Pogačnik in Breda Po-
gorelec) in Didaktiki (Marti-
na Križaj-Ortar, Metka Kor-
digel, Boža Krakar-Vogel,
Vinko Cuderman in Marija
Stanonik), v soboto pa so
zborovanje zaključili z ek-
skurzijo v Vitanje, Sladko
Goro in Ponikvo.
Predsednik Slovenije Mi-
lan Kučan se je zborovanja
slavistov udeležil v petek, ko
je štirim sodelavcem Slovar-
ja slovenskega knjižnega je-
zika podelil visoka državna
odlikovanja. Srebrni častni
znak Republike Slovenije je
prejel akademik France Ja-
kopin, ki je vodil projekt
SSKJ, za neposredno delo
pri nastajanju slovarja pa je
s častnimi znaki svobode od-'
likoval še Mileno Hajnšek-
Holz, Marijo Janežič in Ja-
koba Miillerja. V nagovoru je
Kučan med drugim opozoril
na veliko delo jezikoslovcev
in slavistov, ki so desetletja
in stoletja negovali in ohra-
njali slovenski jezik, s tem
pa v precejšnji meri prispe-
vali k suverenosti in samo-
stojnosti Slovenije.
I. STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Kozlansko na Bavarskem
v bavarskem mestu Regens-
burg poteka velika državna
predstavitev »Slovenija da-
nes«, s poudarkom na Kozjan-
skem in Vipavski dolini. Pred-
stavitev se je začela pretekli
četrtek, v petek pa je bila
uradna otvoritev, na državni
ravni, kjer so bili navzoči tudi
predstavniki šmarske občine.
V mestnem Donavskem na-
kupovalnem centru so na
ogled številne stojnice, kjer je
tudi Spominski park Trebče.
Kozjanski park predstavljajo
z domačo obrtjo in to s plete-
njem košar ter predico iz Bi-
strice ob Sotli, izdelovanjem
papirnatih rož s Ponikve ter
citrarko iz Zibike. Stojnica
vzbuja precejšnje zanimanje,
prav tako obe obsoteljski
zdravilišči, ki sta predstavlje-
ni posebej. Sicer pa je že mo-
goče slišati pripombe, da je
slovensko gospodarstvo doslej
premalo izkoristilo možnost
brezplačne predstavitve v tej
dvorani.
Preteklo nedeljo se je na
promenadnem koncertu pred-
stavila tudi šmarska Godba na
pihala Adama Bicskeya,
v Škofijskem muzeju pa so od-
prU razstavo Sakralne umet-
nosti Kozjanskega parka, ki jo
je predstavil dr. Ivan Stopar.
Zvečer so v prijateljskem kra-
ju WoLfsegg pripravili srečanje
s predstavniki Podsrede, kjer
je nastopil Ljubljanski oktet
ter podsredški mešani pevski
zbor.
Enajstdnevno predstavitev
bodo zaključili prihodnjo ne-
deljo.
BRANE JERANKO
RK praznuje
V petek zvečer so v Nazar-
jah pripravili proslavo ob 40-
letnici krvodajalstva v občini
Mozirje. Ob tej priložnosti so
podelili priznanja vsem krvo-
dajalcem, ki so darovali kri
več kot 40-krat, zaslužnim ak-
tivistom RK in organizacijam
sindikatov v podjetjih ter šo-
lah, kjer nudijo prostore za
odvzem krvi.
Dražji vrtci
Po sklepu mozirskega izvrš-
nega sveta bodo poslej cene
v Vzgojno — varstvenih zavodih
za petino višje. Dražje storitve
opravičujejo s povišanjem
vzgojnine, ki so jo zadnjič
spremenili novembra lani. Po-
višanje cen bo vplivalo tudi na
občinski proračun, saj bo po-
trebno povečati tudi subvenci-
je za plačilo storitev v Vzgoj-
no-varstvenih zavodih.
O Iculturi in proračunu
Občinski odbor Združene liste socialnih demokratov Celje
pripravlja v ponedeljek, 25. oktobra, pogovor z ministrom za
kulturo Sergijem Pelhanom na temo Kultura in proračun RSl
- (ne)kultumi proračun. |
Razgovor pripravljajo ob 17. uri v Spodnji stranski dvorani]
Narodnega doma, gre pa za prvo v vrsti aktualno-političruh^-
razprav, ki so jih v ZLSD pripravili za letošnjo jesen. ^
IS]
Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za četrtek, dne
28. oktobra 1993 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma
v Celju, Trg Celjskih knezov 9, nadaljevanje 35. skupne seje zborov
Občinske skupščine Celje, na kateri bodo poslanci obravnavali
predlog odloka o ustanovitvi JZ Celjske lekarne; predlog odloka
o lokacijskem načrtu za zgraditev centralne čistilne naprave Celja,
za rekonstrukcijo lokalne ceste štev. 2357 ter za zgraditev brvi čez
Savinjo v Tremerju in Košnici; predlog odloka o spremembah in
dopolnitvah odloka o ZN stanovanjska cona XII-Xni - Spodnja
Hudinja po hitrem postopku; predlog odloka o spremembah in
dopolnitvah odloka o ZN Ostrožno po hitrem postopku; osnutek
odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Glazija; sklep
o prioritetni pripravi dokumentacije za ureditev I. faze Parka
spomina Teharje; zahtevo krajanov Vojnika za imenovanje zdrav-
nika ter vprašanja in pobude poslancev.
Po zaključeni 35. seji bo 36. skupna seja zborov Občinske skupš-
čine z dnevnim redom: aktualna informacija - Sedež družbe za
izgradnjo avtocest v Celju; predlog Komisije za volitve, imenova-
nja in kadrovske zadeve za ponovno imenovanje namestnice Javne
pravobranilke v Celju; statusno preoblikovanje Zdravilišča
Dobrna; predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin družbenega plana občine Celje za obdobje 1986-90 po
hitrem postopku; predlog odloka o lokacijskem načrtu za zgradi- '
tev magistralnega plinovoda Štore-Laško, za odsek na območju
občine Celje po hitrem postopku; predlog odloka o povprečni
gradbeni ceni stanovanjske površine, povprečnih stroških komu-
nalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti m^ stavbnega,
zemljišča v občini Celje po hitrem postopku; osnutek odloka o pro-
storskih ureditvenih pogojih za del ureditvenega območja Gaberje
in za območje na sotočju Voglajne s Savinjo; predlog sklepa
o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi ter vprašanja in pobude
poslancev. .1
Slovenski geografi v Celju
številnim strokovnim sreča-
njem, ki se zadnje dni vrstijo
v Celju, so svojega dodali še
slovenski geografi. Ta konec
tedna bodo namreč zasedali
v celjskem Narodnem domu,
kjer bodo obdelali več aktual-
nih problemov prostorskega
razvoja, njegove preobrazbe in
ogroženosti okolja.
Slovesni začetek zborovanja
bo v četrtek, 21. oktobra ob
10. uri, ko bodo udeležence
pozdravili Darka Domitrovi-
č-Uranjek, ki je predsednica
organizacijskega odbora v Ce-
lju, celjski župan Anton Roječ
in predsednik slovenske Zveze
geografskih društev Andrej
Ceme.
Med temami prvega dne
zborovanja velja omeniti razi-
skovalni projekt Razvojne
možnosti regionalnega in pro-
storskega razvoja Savinjske
doline avtorja Stanka Pelca in
razpravo o pripadnosti celjske
kotline slovenskim makroregi-
jam dr. Ivana Gamsa. Več av-
torjev se je lotilo teme o degra-
daciji, ogroženosti in ranljivo-
sti okolja, medtem ko bo dr.I-.
gor Vrišer govoril o oblikova-
nju upravnih okrajev. Savinj-
ske doline se loteva tudi raz-
prava o regionalni razsežnosti
njenega geografskega položa-
ja. Geografi bodo prvi dan
zborovanja govorili tudi o tu-
rizmu in drobnem gospodar-
stvu ter o socialno geografskih
vidikih preobrazbe pokrajine.
Za zaključek prvega dne zbo-
rovanja si bodo udeleženci
ogledali Laško.
V petek bosta posebej zase-
dali šolska in znanstveno razi-
skovalna sekcija Zveze geo-
grafskih društev Slovenije.
Govorili pa bodo tudi o vzro-
kih in posledicah vodne ujme
v Savinjski dolini, o geograf-
skih vidikih upadanja rodno-
sti v Sloveniji, o položaju geo-
grafije v ginmazijskem pro-
gramu ob uvedbi mature,
o zemljepisnih ekskurzij cih
v osnovni šoli in o okoljski
vzgoji. V petek ob 17.30 uri
bodo pripravili še okroglo mi-
zo na temo Geografija od os-
novne šole do fakultete.
V soboto, zadnji dan sreča-
nja slovenskih geografov, si
bodo na strokovni ekskurziji
ogledali Savinjsko dolino od
Žalca do Radmirja.
TC
Šentjurski poštni načrti
Konec tedna so v mestu
Šentjur dogradili digitalni del
vozliščne telefonske centrale.
Stara, dosedanja centrala ima
zmogljivost 1400 priključkov,
zdaj pa se pojavlja možnost
novih 1440 priključkov. S to
naložbo se približuje tudi po-
sodobitev za druge kraje šent-
jurske občine.
Naložba v šentjursko cen-
tralo je vredna približno dva
milijona DEM, poleg centrale
pa so zagotoviU digitalni op-
tični kabel med Celjem in
Šentjurjem (za povezavo
s centralo v Celju), prenovili
šentjurske prostore ter omogo-
čili rezervno napajanje z agre-
gatom. Več kot polovico de-
narja je zagotovila občina (s
pomočjo proračtma, vnaprejš-
njo prodajo telefonskih prik-
ljučkov ter demografskim de-
narjem), preostalo pa celjsko
PTT podjetje. Pogodbo so pod-
pisali pred letom dni ter jo
v glavnem zaključujejo v pred-
videnem roku.
Direktor celjskega PTT po-
djetja Jože Palčnik je povedal,
da bodo na digitalni del do
konca meseca priključevali
predvsem naročnike z najviš-
jim številom porabljenih im-
pulzov, podjetja in obrtnike.
Nato bodo omogočili priključ-
ke tudi za nove naročnike,
v zvezi z akcijo izgradnje na
širšem območju mesta, ki pa še
poteka. Sklenili jo bodo konec
prihodnjega   leta,   ko   bodo
priključili približno 400 novih
naročnikov. V mestu Šentjur
bodo zaradi omenjene investi-
cije ta mesec zamenjali pri-
bližno dvesto telefonskih šte-
vilk dosedanjih naročnikov,
zato pa bodo v telefonskem
prometu manjše motnje.
Šentjurska občina je po šte-
vilu telefonskih naročnikov na
prebivalca pri dnu slovenske
lestvice, zato je direktor Palč-
nik povedal, da nameravajo
prihodnje leto zamenjati tele-
fonske centrale v Dramljah, na
Grobelnem, na Ponikvi ter na
Kalobju, 1.1995 pa še v Gorici
pri Slivnici, Dobju, na Planini
ter v Loki pri Žusmu.
BRANE JERANKO
Je zaplet res
končan?
LJUBLJANA, 19. okto-
bra (Delo) - Hrvaške obla-
sti so prek slovenskega ve-
leposlanika na Hrvaškem
sporočile, da so predstav-
niki njihove vojske ustavili
vse dejavnosti v turistič-
nem naselju Pineta. Novi-
narji pa so lahko poročali,
da so vojaki še vedno v na-
selju in da naj bi tja prispe-
la prva skupina tisoč hrva-
ških begtmcev iz Bosne. Na
zunanjem ministrstvu
v Ljubljani so medtem pre-
jeli opravičilo iz Zagreba,
češ da je vsega skupaj kriva
slaba koordinacija med mi-
nistrstvi Hrvaške.
Spomin na
padlega
teritorlalca
RIGONCE, 19. oktobra
(Delo) - V tem kraju ob hr-
vaški meji so na mestu, kjer
je prvega dne boja za sa-
mostojno Slovenijo padel
domačin Jernej Molan, od-
krili spomenik v njegov
spomin.
Sindikati proU
memorandumu
LJUBLJANA, 19. okto-
bra (Delo) - Sindikati so
z ogorčenjem sprejeli vlad-
no odločitev, da bo prora-
čunski memorandimi za
naslednje leto dala
v skupščinsko proceduro
brez posvetovanja z njimi.
Predvsem jih je prizadelo,
da je vlada določila višino
izhodiščne plače v nego-
spodarstvu, ki naj bi bila
predmet posebnih poga-
janj.
Nato na
referendumu?
LJUBLJANA, 15. okto-
bra (Delo) - Poslanci držav-
nega zbora so obravnavali
predlog resolucije o izho-
diščih zasnove nacionalne
varnosti Slovenije. Precej
burna razprava se je razvi-
la ob predlogu, da bi se od-
ločili o vstopu Slovenije
v NATO. O tem naj bi se
državljani odločali na refe-
rendumu.
Ilegalci na moli
LJUBLJANA, 15. okto-
bra (Delo) - V prvih sedmih
mesecih so obmejni polici-
sti zabeležili 5.315 ilegal-
nih prehodov meje, od tega
največ na meji s Hrvaško.
V času posebne akcije med
18. avgustom ki 8. septem-
brom pa so prijeli kar 513
ilegalcev.
■NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo:   Marjela   Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja  Intihar,  Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič,   Željko   Zule.   Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 42 - 21. oktober 1993
3
Pomembna
je strpnost
Dominik Mlklavc o mozirski občini
v začetku aprila je odstopil mozirski
župan Andrej Presečnik. Kasneje so po-
slanci občinske skupščine večkrat po-
skušali izvoliti novega župana, vendar
jim to zaradi različnih vzrokov ni uspelo.
Sele v začetku oktobra so pooblastili Do-
minika Miklavca, predsednika zbora
združenega dela, da opravlja vse dolžno-
sti župana.
»Skupščina brez predsednika ne more
delati. Vsi vemo, da smo v čudnih časih,
gospodarstvo peša, prihaja do obračuna-
vanj ... Skratka, ni avtoritete, ki bi lahko
uspešno vodila skupščinsko delo. Pred-
vsem si želim, da bi dostojno opravljali
poslanstvo še ta čas, ki nam ostane. To so
vzroki, da sem se odločil za kandidaturo,
nimam pa političnih ambicij ali želje po
karieri,« je takrat razložil Miklavc, ki je
hkrati direktor podjetja Smreka v Gor-
njem Gradu.
V manj kot mesecu dni so se poslanci
že dvakrat zbrali, obakrat pa so zaseda-
nje zaradi nesklepčnosti prekinili. Jutri
naj bi skupščina ponovno zasedala, v po-
nedeljek se obeta razprava o lokalni sa-
moupravi... Skratka, kar precej doka-
zov, da skupščina poskuša delati in do-
volj vzrokov, da smo se o nekaterih teža-
vah v mozirski občini pogovarjali z Do-
minikom Miklavcem.
Se lahko kljub nekaterim posameznim
poskusom v občini bojimo popolne
skupščinske krize?
Žal se ta skupščina preveč ukvarja
s sabo in z občinsko vlado, preveč energi-
je izgubimo za razne očitke. Zanemarjajo
pa se problemi, ki so naravnani v prihod-
nost. Doreči bo treba lokalno samoupra-
vo, bodočo organiziranost državne upra-
ve, čaka nas kopica pomembnih odlo-
čitev.
Kljub temu pa je nekako videti, da
nekateri v mozirski občini poskušajo ne-
kaj premakniti na bolje. V ta sklop sodi
najbrž tudi pooblastilo za opravljanje
dolžnosti župana?
Ne pričakujem, da bomo lahko kaj ve-
likega spremenili, tega niti ne obljub-
ljam. Včasih se mi zdi, da tudi nekateri
v občinskem parlamentu pričakujejo ge-
neralne spremembe. Vendar parlament
na žalost ni dovolj zagret, razen ko gre za
obračimavanje. Takrat se posamezniki
angažirajo. Čutim, da je že dosti članov
pasivnih, ne udeležujejo se sej, nekateri
so se naveličali. Upam, da bo bolje po
spremenjeni lokalni samoupravi, ko bo
prišlo do menjav.
V Mozirju je kar naprej slišati obtožbe.
Menite, da bi se karkoli spremenilo, če bi
že prej zamenjali vlado?
Moje nmenje pri teh obtožbah je, da
moramo biti strpni. Treba je preprosto
počakati na preverjene podatke in infor-
macije iz ustreznih institucij, potem pa
bo parlament odločal. Do takrat bi pri-
poročal, da se ne bi ukvarjali z vlado,
bolje bi bilo, če bi se poslanci lotili dela
in reševah tisto, kar je v naši pristojnosti.
Mogoče bi ob tem omenil še en problem,
ob katerem smo se ustavili na zadnjem
petkovem zasedanju, namreč plače
upravnih organov. Ne toliko plače, am-
pak že zaradi celotne problematike se
čuti pomanjkanje prave oblasti v občini,
s tem pa upada kakovost dela upravnih
služb in izvršnega sveta.
Za jutri, petek, ponovno sklicujete po-
slance, v ponedeljek zvečer pa boste pri-
pravili razpravo o lokalni samoupravi,
na kateri naj bi sodelovali pomembni
gostje iz državnega sveta in vlade...
Za jutri sem prepričan, da bo skupšči-
na sklepčna in da bomo pripeljali do
konca vse, kar nas še čaka na dnevnem
redu. Za posvet o lokalni samoupravi je
koordinator svetnik dr. Jože Zupančič, ki
je tudi organiziral posvet in privabil go-
ste. Po mojem mnenju je treba pri lokalni
samoupravi predvsem doreči financira-
nje in pristojnosti državne uprave, o bo-
doči organiziranosti pa naj se izrečejo
ljudje na referendumu. Moja čisto oseb-
na želja pa je, da bi bilo čim manj držav-
nih fimkcij koncentriranih v večjih kra-
jih, ker bo s tem samo padla kakovost
življenja v manjših krajih.
Zaenkrat, zaradi nedorečene lokalne
samouprave, ni povsem jasno, kako dol-
go boste še opravljali funkcijo, ki ste jo
prevzeli v začetku meseca. Je v tem
ozračju sploh možno načrtovati kakšne
posebne aktivnosti?
Zaposlen sem na dovolj odgovornem
položaju, nikakor ne bom dopustil, da bi
zaradi opravljanja fimkcij župana trpelo
moje delo. Gledal pa bom, da bo delo
občinskega parlamenta v okviru progra-
ma dela, ki smo ga sprejeli ter seveda ob
tem poskrbel tudi za druge obveznosti, ki
gredo v korak s tem mestom. Vendar pa
se včasih sprašujem, če bom sploh zdržal
do novih volitev.
URŠKA SELIŠNIK
Črno-bela
nagrada
za mir
Piše: Erika Repovž
Nobelovo nagrado za
mir (6,7 milijona švedskih
kron ali 837.500 ameriških
dolarjev) so letos podelili
petinsedemdesetletnemu
voditelju Afriškega naci-
onalnega kongresa Nelso-
nu Mandeli in sedeminpet-
desetletnemu južnoafriške-
mu predsedniku Frederiku
Willemu de Klerku.
V obrazložitvi Nobelovega
odbora je zapisano, da na-
grajujejo njima prizadeva-
nja za mimo odpravo reži-
ma apartheida in za obli-
kovanje demokratične Juž-
ne Afrike. Z različnih poli-
tičnih izhodišč naj bi se
oba politika uspešno borila
za dosego sporazuma o na-
čelih prehoda v nov politič-
ni sistem, ki naj bi temeljil
na principu en človek en
glas.
Iz Južne Afrike so med-
tem sporočili, da je v državi
zaracfi političnega nasilja
že lunrlo več tisoč ljudi, od-
kar je de Klerk legaliziral
ANC. Tako izzvan je pred-
sednik norveškega Nobelo-
vega odbora priznal, da je
letošnja izbira tvegana in
pri tem verjetno mislil na
podobne izkušnje iz prete-
klosti, ki se niso izkazale za
najbolj modre odločitve
norveškega odbora. Danes
je že jasno, da so se prena-
glili pred dvajsetimi leti,
ko so nagrado podelili
ameriškemu državnemu
sekretarju Kissingerju in
sevemovijetnamskemu po-
gajalcu Le Duc Thoju za
vzpostavitev miru v Vijet-
namu. Ena stran je nato
post festvim Kissingerju
očitala, da je vojno vodil,
druge pa, da jo je izgubil.
Prav tako je s časovno di-
stanco postal sporen tudi
dobitnik Nobelove nagrade
za mir leta 1978 izraelski
premier Menehem Begin,
pa Anvar El Sadat, nekate-
ri očitki letijo celo na Gor-
bačova.
Nelson Mandela, ki je
zaradi jpozivanja na oboro-
žen bci] proti belcem v JAR
27 let presedel v ječi in ga
je pred tremi leti na svobo-
do izpustil šele de Klerk, je
tretji, ki mu je nagrada pri-
padla zaradi njegovega bo-
ja proti apartheidu. Pred
njim sta to nagrado že do-
bila anglikanski škof De-
smond Tutu leta 1984 in
zulujski poglavar Albert
John Luthuli, Mandelin
predhodnik na čelu ANC
leta 1960.
Gotovo je, da de Klerku
brez Mandele ta edinstveni
vzpon v svetovni »politični
show bussines« ne bi nik-
dar uspel. Njegove zasluge
za mir na skrajnem jugu
črne celine sicer niso zane-
marljive, gotovo pa ni ose-
ba, ki bi lahko enako bleš-
čeče stala ob karizmatič-
nem Mandeli, ki se ga je
v dolgih treh desetletjih že
oprijela avreola večnosti.
Pravzaprav sta se poUtike
lotila s popolnoma drugih
začetnih izhodišč. De
Klerk je pravzaprav politik
»evropskega kalupa«, ki
sta ga uspešna kariera in
sistem ustoličila za pred-
sednika. PoUtična kariera
mu je bila namenjena že ob
rojstvu, saj je bil že njegov
oče minister, predsedbtiik
senata in časopisni mag-
nat. Če ne bi minuli teden
prejel Nobelove nagrade,
bi se ga že čez dvajset let
spomnil le še redko kdo.
Mandela pa je revoluci-
onar, politik tipa Che Gu-
evara, Mahatme Gandija,
Mao Ce Timga, in kar je še
bUo takih, ki so življenje
posvetili »stvari«. Postane-
jo nacionalni jimaki, o njih
govorijo legende, pojejo
pesmi, otroci se jih učijo
v šolah, skozi čas postanejo
idealizirani prototipi hero-
jev ... vsi vemo kako gre to.
Zgodovina si jih zapomni
in se jim s tem odkupi za
breme, ki jim ga je naložila
v življenju. Zato je Mande-
la tako bleščeč in veliča-
sten, ne glede na to, kako
so ga politične okoliščine
v zadnjih treh letih kom-
promitirale in kaj se bo še
zgodilo do njegove »upoko-
jitve«.
Odprta vrata vojašnice
Pred dvema letoma je zad-
nji tuji vojak zapustil Slove-
nijo in to obletnico so v po-
nedeljek proslavili v celjski
vojašnici. Ob tej priložnosti
so pripravili tudi dan odpr-
tih vrat vojašnice.
Na slovesnosti, ki so se je
udeležili predstavniki občin,
ki jih zajema 8. pokrajinski
štab TO in številni učenci os-
novnih in srednjih šol, je
udeležence pozdravil pol-
kovnik Viki Krajne, povelj-
nik TO za Zahodno Štajer-
sko. Obudil je spomin na do-
godke pred dvema letoma,
povezane s celjsko vojašnico
in opozoril na njeno sedanjo
urejenost. V njej se usposab-
lja že peta generacija sloven-
ske vojske, v njej so našli
mnogi svoja nova delovna
mesta. Poudaril je velik raz-
voj, ki ga je TO napravila
v zadnjih dveh letih in menil,
da bo treba tudi v prihodnje
varnosti in obrambi posve-
čati veliko pozornosti, saj
soseščina še dolgo ne bo var-
no območje. Ob tem pa se bo
treba zavedati, da smo še
Vedno premalo bogata druž-
ba, da bi lahko zadovoljili
vse potrebe po obrambi. Tu-
di zato bo odločitev o prik-
ljučitvi Natu ena najtežjih
po osamosvojitvi in prav je.
da bo to odločitev vseh, je
menil Viki Krajne.
Po proslavi so si udeležen-
ci ogledali razstavo orožja in
opreme v celjski vojašnici
(na fotografiji) ter razmere,
v katerih bivajo in se uspo-
sabljajo slovenski vojaki.
TC
Foto: EDI MASNEC
Potrebna bo pomoč država
Kako naj Gorenje poveča
prodajo na 1,6 milijonov kosov
bele tehnike in s tem doseže
Pol milijarde mark fakturira-
ne realizacije? S tem proble-
mom so se ukvarjali direktorji
»tujih« Gorenjevih podjetij ter
Vodilni domači predstavniki
koncema v zdravilišču Raden-
ci na dvodnevni zunanjetrgo-
vinski konferenci.
S podobnimi vprašanji so se
v Gorenju ukvarjali že lani,.
vendar so njihove načrte one-
mogočili padec nekaterih
evropskih valut in nestabilni
trgi v Vzhodni Evropi. Po
mnenju direktorja koncema
Gorenje Jožeta Staniča bi mo-
rala za velikimi izvozniki trd-
neje stati država. Gorenje že
sedaj izvozi kar 95 odstotkov
svoje proizvodnje, zato so v ce-
loti izpostavljeni neusmiljene-
mu svetovnemu trgu in konku-
renci držav, ki imajo zaradi
manjše obremenjenosti boljše
možnosti poslovanja. V Gore-
nju so lani izvozili za 178 mili-
jonov ameriških dolarjev, kar
je takrat pomenilo 2,67 odstot-
kov celotnega slovenskega iz-
voza. V letošnjih prvih sedmih
mesecih so v Gorenju v celot-
nem slovenskem izvozu udele-
ženi s 5 odstotki, kar številčno
pomeni za 170 milijonov do-
larjev izvoženih izdelkov.
US
Center za
multiplo sklerozo
v Zdravilišču Terme Topol-
šica so v petek uradno odprli
Center za multiplo sklerozo.
V ta namen so prenovili hotel
Mladika, kjer so prostore pri-
lagodili težje gibljivim gostom
in uredili 50 ležišč. V centru so
tudi sodobno opremljena
zdravniška ordinacija, prostor
za delovno terapijo in poveza-
va s hotelom, vrednost oprav-
ljenih del pa je 100 milijonov
tolarjev.
V Sloveniji je približno dva
tisoč obolelih z multiplo skle-
rozo, od teh jih je le približno
sto imelo možnost celovite in
sistematične rehabilitacije.
V Centm na Topolšici bo mož-
na fizikalna in delovna terapi-
ja ter psihoterapija, namenjen
pa bo dvema skupinama go-
stov. V prvi bodo bolniki, ki
potrebujejo nastanitev, popol-
no nego in rehabilitacijo ter
nimajo svojcev. V dmgi skupi-
ni pa bodo bolniki, ki vsaj
dvakrat letno potrebujejo po
21 dni rehabilitacijske obdela-
ve za ohranitev svojega
zdravja.
Slavnostni govornik ob od-
prtju Centra za multiplo skle-
rozo na Topolšici je bil pred-
sednik državnega zbora Her-
man Rigelnik, ki je med dru-
gim omenil, da nova pridobi-
tev potrjuje, da je mogoče tudi
z majhnimi, toda premišljeni-
mi odločitvami dosegati lepe
uspehe.
US
Jubilej mladih raziskovalcev
v sekretariatu za družbene dejavnosti občine Celje so
v torek dopoldne pripravili novinarsko konferenco ob 15-
letnici mladinskega raziskovalnega dela v občini.
Akcija Mladi za napredek Celja, v kateri so sodelovaU
številni celjski osnovnošolci in srednješolci, je v poldru-
gem desetletju prinesla veliko raziskovalnih nalog, ki so
jih predvsem zadnja leta znali uporabiti tudi v praksi.
Tako zdaj v Celju že beležijo prve primere, ko posamezno
podjetje ali ustanova pri mladih raziskovalcih preprosto
»naroči« raziskavo za svoje potrebe.
V občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti so ob
15-letnici mladinskega raziskovalnega dela v občini izdaU
tudi poseben jubilejni bilten. IS
Št. 42 - 21. Oktober 1993

Dan odprtih
vrat
v šoštanjski termoelek-
trarni bodo v soboto,
23. oktobra, ob 10. uri
pripravili ekološki dan,
na katerem bodo kraja-
nom Šaleške doline pred-
stavili ekološka prizade-
vanja in celoten projekt
sanacije šoštanjske ter-
moelektrarne. Na vpraša-
nja obiskovalcev bodo
odgovarjali strokovnjaki,
opozorili pa bodo pred-
vsem na dosedanja sana-
cijska dela in vpliv TEŠ
na okolje.
US
Laščani bi kupili Izolirko
Poleg TIM-a se za nakup zanimajo iutll Avstrijci
Koržetov sklad se je odločil
za prodajo ljubljanskega po-
djetja Izolirka, za nakup po-
djetja pa se resno zanimajo
v laški Tovarni izolacijskega
materiala.
Izolirka ima namreč tri pro-
izvodne programe, kakršne
ima tudi TIM, to so programi
hidroizolacij, termoizolacij in
embalaže. Laščani so ponudbo
za nakup Izolirke že vložili,
zdaj čakajo na odgovor, eno-
mesečni rok za zbiranje po-
nudb pa se izteče 27. oktobra.
Pojavlja se še nekaj interesen-
tov za delni odkup podjetja, za
celoten odkup Izolirke pa se
poleg TIM-a potegujejo še
v avstrijskem podjetju Hera-
klit.
Direktor TIM-a Jože Pušnik
je povedal, da so z Izolirko so-
delovali že v preteklosti, na-
kup bi pomenil samo dopolni-
tev njihove sedanje proizvod-
nje. Podjetje bi kupih, ga sani-
rali, pri tem pa ohranili pred-
vsem zdrave dele proizvodnje.
Pušnik še dodaja, da vodstvo
laškega podjetja na pogovorih
ne skriva, da bi bilo treba raci-
onalizirati tudi število zapo-
slenih, v Izolirki je na seznamu
183 delavcev. Pri tem pa bi
zagotovo poskušali ubrati
takšno pot, da bi ljudem zago-
tovili socialno varnost in da
morebitni viški ne bi ostali na
cesti, s takšno politiko so se
konec koncev že dokazali
v svoji lastni firmi.
Pušnik meni, da prodaje
Izolirke ne bi smeli enačiti
s prodajo Tobačne tovarne ali
Zlatoroga, zato bo morala biti
vlada zelo previdna pri proda-
ji. Morebitna prodaja tujcem
bi namreč lahko ogrozila nor-
malno poslovanje laškega ko-
lektiva. »Z nakupom Izohrke
si ne želimo ustvariti mono-
polnega položaja,« dodaja
Pušnik. »Konec koncev so vra-
ta tujim prodajalcem in proiz-
vajalcem razmeroma na široko
odprta, trgovci lahko kupujejo
blago, ki ni atestirano, med-
tem ko moramo mi imeti ateste
za vse izolacijske materiale.«
Kako se bo odločil Sklad, pa
seveda ostaja odprto vpra-
šanje.
IB
Zaupanje v kakovost
Gorenje Sidex bo letos pro-
dal v Franciji več kot 200 tisoč
velikih gospodinjskih apara-
tov. Med pomembnimi kupci
je sistem Gitem, ki združuje
specializirane trgovce bele in
rjave tehnike.
Pretekli teden je približno
sto trgovcev sistema Gitem
obiskalo velenjsko podjetje.
Člani uprave francoskega tr-
govinskega sistema so na novi-
narski konferenci omeniU, da
Gorenjevi veliki gospodinjski
aparati predstavljajo 8 odstot-
kov celotne prodaja bele teh-
nike in da so kupci z izdelki
zadovoljni. Zelo redke so pri-
pombe na kakovost, nekateri
izdelki pa so boljši od konku-
renčnih. Kupci so zadovoljni
tudi z dobavo rezervnih delov
in tehnično pomočjo. Franco-
ski predstavniki so kljub rece-
siji napovedali nadaljnje po-
večanje prodaje, tudi na račun
svojih izdelkov bele tehnike.
Gitem v okviru regionalnih
kooperativ povezuje 800 spe-
cializiranih trgovin, ki bodo
letos ustvarile približno 800
milijonov mark skupnega pro-
meta. Sistem Gitem sodeluje
z Gorenjem že 5 let, zadnji dve
leti pa so sodelovanje še poglo-
bili. Na francoskem tržišču se
velenjski izdelki pojavljajo
z blagovno znamko Internati-
onal by Gk)renje. Letos so pro-
dajo obogatili s sušilniki peri-
la, kar se je že po nekaj mese-
cih pokazalo kot dobra po-
slovna poteza.
Predstavniki uprave sistema
Gitem so na novinarski konfe-
renci še omeniU, da so bogatej-
ši za nova spoznanja o Slove-
niji. Tako bodo francoskim
partnerjem sporočili, da lahko
z zaupanjem sprejemajo CJore-
njeve vehke gospodinjske apa-
rate in tudi državo Slovenijo,
v kateri so bih aparati izde-
_ MT.
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
-Litostroj -Tovarna preobli-
kovalne opreme - nudi stroje
za izsekovanje, odsekovanje in
pribijanje pločevine, stroje za
krivljenje cevi in profilov ter
brusilne stroje za kovino. In-
formacije: tel. 061/193-001 in
fax 061/558-982 (Marjan
Žele).
- Italijansko podjetje Magini
SNC Di Žandonella G. e Stefa-
nel G. nudi črpalke vseh vrst
za osebno, industrijsko in upo-
rabo v kmetijstvu, protipožar-
ne materiale, ventile, elektro-
motorje, predmete za obdelavo
lesa, stroje in opremo za vrta-
nje vodnih odprtin, stroje za
odstranjevanje snega in potre-
sanje s soljo. Iščejo tudi po-
djetja za prodajo in instalka-
nje njihovih izdelkov. Infor-
macije: tel. in fax 0039/0432-
750-722 (Stefanel Gianluca).
- Italijansko podjetje Inter-
trade S.A.S. nudi blago - Jer-
sey z mešanim bombažem in
poliestrom. Informacije:
tel. 0039/40-381-556 in fax
0039/40-381-376 (Federico
Cardarelli).
Povpraševanje:
- Ameriški proizvajalec no-
tranjih in zunanjih vrat, stop-
nišč, kaminskih napuščev, dr-
sečih steklenih vrat ipd., išče
partnerja v Sloveniji za skup-
na vlaganja oz. licenčno poslo-
vanje. Informacije: Informa-
cijska pisarna CIS GZS,
tel. 061/150-122 in fax 061/
219-536.
-Ameriški proizvajalec je-
klenih in aluminijastih kalu-
pov za vlivanje velikih plastič-
nih izdelkov (stoli, ohišja ipd.)
išče v Sloveniji partnerja za
skupna vlaganja oz. licenčno
poslovanje. Informacije: In-
formacijska pisarna CIS GZS,
tel. 061/150-122 in fax 061/
219-536.
- Ameriški proizvajalec
transportnih trakov in kovin-
skih transmisijskih jermenov
išče v Sloveniji partnerja za
skupno vlaganje oz. licenčno
poslovanje. Informacije: In-
formacijska pisarna CIS GZS,
tel. 061/150-122 in fax 061/
219-536.
-CIS GZS išče poslovnega
partnerja za distribucijo izdel-
kov za dom (porcelan, steklo,
krtače ipd.) ter za čiščenje in
oskrbo hotelov. Informacije:
Informacijska pisarna CIS
GZS, tel. 061/150-122 in fax
061/219-536.
-Romunska tovarna Elec-
tromotor želi sodelovati s slo-
venskimi podjetji. Tovarna iz-
deluje vse vrste motorjev, ge-"
neratorjev, elektroopremo za
kmetijstvo, gospodinjstvo in
drugo. Nudijo vse storitve na
tem področju. Informacije: In-
formacijska pisarna CIS GZS,
tel. 061/150-122 in fax 061/
219-536.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Stovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ah direktno 215-631.
Kakšne bodo
direktorske plače?
Gospodarska zbornica
Slovenije ter združenje
Manager sta pripravila in
uskladila kriterije ter pri-
poročila za individualne
pogodbe o zaposlitvi poslo-
vodnih delavcev ter delav-
cev s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi v gospo-
darstvu. Direktor majhne-
ga podjetja naj bi prejel
približno 120 tisoč tolarjev,
srednjega 160 in veUkega
približno 200 tisoč tolarjev.
Na te izhodiščne plače se
potem vežejo vsi dodatki in
ugodnosti pri opravljanju
dela in udeležba pri po-
slovnem izidu. Ohranjeno
je določilo, da ob razrešitvi
dolžnosti in prekinitvi de-
lovnega razmerja pred po-
tekom pogodbenega ob-
dobja pripada poslovodne-
mu delavcu plača še za šest
mesecev.
Celjski
gospodarski forum
v celjskem Narodnem
domu bo jutri, v' petek,
ustanovni zbor celjskega
regijskega gospodarskega
fonima. Ta povezuje po-
djetnike, obrtnike, mened-
žerje in gospodarske stro-
kovnjake, ki se zavzemajo
za čimprejšnjo in korenito
uveljavitev socialno tržne-
ga gospodarstva v Sloveni-
ji. Iniciativni odbor celj-
skega gospodarskega foru-
ma vodi Lojze Oset.
Dražba Topra
Devetnajstega novembra
bo na celjskem sodišču pr-
va javna dražba za prodajo
prostorov bivšega Topra.
Izklicna cena je 7 milijonov
288 tisoč nemških mark.
V podjetju zaenkrat še ni-
majo znanega kupca, oce-
njujejo pa, da bodo prosto-
re Topra prodajah po posa-
meznih delih. V kratkem
bo razpisana tudi prodaja
treh izpraznjenih Toprovih
stanovanj v Celju.
30 let žalske
Komunale
Komunalno podjetje Ža-
lec praznuje letos 30-letni-
co svojega delovanja. Ob
tej priložnosti bodo danes,
v četrtek, pripravili tiskov-
no konferenco in spregovo-
rili o rezultatih dela ter nji-
hovih prizadevanjih za
boljše življenje občanov
v žalski občini.
Avstrijci Iščejo
zastopnika
Avstrijsko podjetje ING-
. HANSJORG GASSLER
išče zastopnika za svoje
proizvode v Sloveniji. Pro-
izvodni program obsega
tesnilne mase, okrasne tek-
stilne trakove, UV in CA
lepila ter suho zasteklitev
za lesena okna, fasade in
steklene strehe. Vse po-
drobnejše informacije do-
bijo interesenti v območni
gospodarski zbornici Celje.
IB
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 42 - 21. oktober 1993
5
Se Savinjski dolini
obeta še ena mlekarna?
AC Marketing namerava trgovino razširiti še s proizvodnjo — Dogovor s Celelo ali lastna mlekarna?
Zasebno podjetje AC Mar-
keting iz Braslovč se je v sla-
bih treh letih povzpelo na dru-
go mesto med slovenskimi gro-
sisti, ki se ukvarjajo s prodajo
mlečnih izdelkov. Trgovsko
dejavnost nameravajo dopol-
niti s proizvodnjo, pri tem pa
v sodelovanju s tujimi part-
nerji ponujajo sodelovanje
mlekarni v Arji vasi. Če ne bo-
do našli skupnega jezika, bodo
zgradili lastno mlekarno, raz-
mišlja pomočnik direktorja in
solastnik AC Marketing An-
drej Čulk.
Zasebno podjetje AC Mar-
keting se ukvarja s trgova-
njem, predvsem na veliko,
z mlekom in mlečnimi proiz-
vodi, poleg tega imajo dve pro-
dajalni, ki sta nekakšen baro-
meter za ocenjevanje primer-
nosti oziroma neprimernosti
njihovih proizvodov. Andrej
Čulk pravi, da so prodajo raz-
širili po vsej Sloveniji. Prodaja
poteka iz predstavništva
v Ljubljani, iz hladilnice, ki jo
imajo v najemu pri Mercatorju
Slovenija sadju, obvladujejo
del Slovenije do Trojan, iz
Hmezadove hladilnice v Celju
in iz predstavništva v Novem
Celju pa preostali del Sloveni-
je. Letos so podpisali tudi po-
godbo o ekskluzivnem zastop-
stvu za trgovino za sladolede
in zamrznjeni program nem-
ške firme SchoUer. Poleg tega
trgujejo z nekaterimi drugimi
■ «1
izdelki, predvsem takrat, ko je
to potrebno zaradi kompen-
zacij.
Kakšen tržni delež dosegate
na slovenskem tržišču?
Na to vprašanje je težko od-
govoriti. Primerjamo se z mle-
karnami, ki oskrbujejo matič-
na področja s konzumnim
mlekom, mi pa matičnih ob-
močij s konzumnim mlekom
ne oskrbujemo. Če odštejemo
delež, ki ga imajo mlekarne pri
konzimmem mleku, smo v Slo-
veniji praktično drugi grosist,
takoj za Ljubljanskimi mle-
karnami. Ocenjujemo, da je
naša dejavnost tudi za državo
koristna, saj je v vseh izdelkih
slovensko mileko, izdelki so
dodelani v slovenskih mlekar-
nah, določene izdelke pa je
treba dokončati zunaj, ker pač
nimamo potrebne opreme. Dr-
žimo se poUtike, da na tistih
področjih, kjer imajo sloven-
ske mlekarne dobre izdelke,
mi podobnih izdelkov ne pro-
izvajamo.
Koliko ljudi zaposluje po-
djetje?
AC Marketing redno zapo-
sluje 14 ljudi. Šoferji delajo za
nas pogodbeno, redno razvaža
naše mlečne izdelke 14 šofer-
jev, na dovozni strani pa so
redno angažirani trije ljudje.
Naj povem še to, da smo tre-
nutno v obdobju selitve, kupili
smo poslovne prostore v sre-
dišču Žalca, kamor se bomo
v kratkem preselili.
Kaj pa podjetje Mleko, ki ga
je soustanovila firma AC Mar-
keting?
Firma Mleko je trenutno za-
mrznjena.
V AC Marketing se namera-
vate v prihodnje ukvarjati tudi
s proizvodnjo. Kakšni so vaši
načrti?
Izhajamo predvsem iz inte-
resov naše firme AC Marke-
ting. Veliko sodelujemo s tuji-
mi partnerji in tujimi mlekar-
nami, v vseh pogodbah o dode-
lavnih poslih imamo določila,
da bomo vzpostavili ustrezno
proizvodnjo v Sloveniji, ko bo-
do razmere primerne. K lastni;
proizvodnji nas vzpodbujata
dve stvari: uvedba prelevman-
ske zaščite, ki je podražila do-
ločene proizvode na našem tr-
žišču, drugo je vstop Avstrije
in nekaterih dru^ držav
v Evropsko gospodarsko skup-
nost, kar lahko pričakujemo že
leta 1995. To bo močno vphva-
lo na naše medsebojne odnose.
Zato razmišljamo o proizvod-
nji mlečnih izdelkov doma. Ne
trdim, da želimo proizvodnjo
organizirati v mlekarni Celeia.
Mi smo tej mlekarni že v za-
četku leta ponudili sanacijski
program in program sodelova-
nja, takrat se za sodelovanje
niso odločili, je pa po moji oce-
ni to še vedno aktualno, pro-
gram bi bilo treba dopolniti in
prilagoditi novim okolišči-
nam. Če se bomo uspeli dogo-
voriti z mlekarno Celeia, bomo
veseli, sicer pa bomo ubrali
svojo pot.
Kaj konkretno to pomeni - bi
AC Marketing v sodelovanju
s tujim partnerjem vzel mle-
karno v najem, jo morda od-
kupil?
Odprte so vse opcije. Nam je
pravzaprav zelo nevarno pose-
gati direktno v lastnino, ker je
bilo obtožb v preteklosti že ve-
liko. Poudarjam, da nam niko-
li ni šlo za lastnino, naš cilj je
bil edino ta, da bi bU proces
proizvodnje in odkupa organi-
ziran tako, da bi se na našem
območju razvijal, ne pa stag-
niral. Trenutno imamo vse
možnosti, še boljše, kot smo jih
imeli, da vzpostavimo takšen
razvoj na tem območju. Nor-
malno, da bi sodelovali tuji
partnerji, ker sami niti tehno-
loško niti kapitalsko nismo
dovolj močni. Prepričan sem,
da imamo dovolj močan argu-
ment, ker obvladujemo celot-
no slovensko tržišče, in v tem
vidim tudi največjo vlogo ter
prednost firme AC Marketing.
Ste se o tem že pogovarjali
z vodstvom mlekarne in rejci?
Zaenkrat še ne, smo pa na
pogovor pripravljeni. Uresni-
čevali bomo interese naše fir-
me, če bodo s tem zadovoljeni
širši interesi in interesi ostalih
partnerjev, pa sem prepričan,
da bo do dogovora tudi prišlo.
Poznate trenutne razmere
v mlekarni Celeia?
Podrobnosti ne poznam, bi-
stveno pa je po mojem vpraša-
nje nadaljnje investicije in
usposobitve mlekarne za so-
dobno proizvodnjo. Obeh
vprašanj se je treba lotiti isto-
časno. Imeti mlekarno in ne
vzpostaviti vizije nadaljnjega
razvoja pomeni samo prevze-
mati težave. Če nekdo odkupi
delnice Sklada in postane so-
lastnik mlekarne, s tem ni na-
redil še ničesar. V mlekarno je
treba pripeljati novo moderno
tehnologijo in vzpostaviti do-
datno rentabilno proizvodnjo,
kar seveda zahteva sredstva.
Denimo, da bodo dogovori
uspešni - kaj nameravate po-
nuditi rejcem?
Mi bi v tem primeru zagoto-
vili, da bi odkupili vse količine
mleka, upoštevane bi seveda
morale biti vse zahteve o kva-
liteti mleka po pravilniku
o kakovosti mleka, zagotavlja-
mo tudi plačilo po cenah, do-
ločenih v slovenskem prosto-
ru. Nadalje bi zagotovili dolo-
čeno perspektivo, predvsem
razvoj mlekarske proizvodnje
tudi v prihodnje.
V mlekarni Celeia imajo tre-
nutno zadruge 45-odstotni de-
lež, svoj delež ima preko Skla-
da država. Bi te deleže potem
odkupili?
To, da so zadruge ah kmetje
solastniki, nas sploh ne moti.
Možni sta verjetno dve obliki.
Prva je ta, da bi najprej šlo za
dokapitalizacijo in za kasnejšo
investicijo, na preliminarnih
pogovorih s tujimi partnerji je
bilo rečeno, da bi v tem prime-
ru tujci zahtevali verjetno 51-
odstotni delež. Druga možnost
je, da ostanejo lastniška raz-
merja takšna, kot so, da se
sklene pogodba o najemu in
vzpostavi proizvodnja z opre-
mo v lasti tujega partnerja.
Od kod bi prišli ti tuji part-
nerji?
Pretežno so to Nemci. Inte-
resenti so tudi Avstrijci, ven-
dar ocenjujem, da imajo real-
no moč vendarle samo nemški
partnerji.
V AC Marketing torej name-
ravate poleg trgovine v pri-
hodnje razvijati tudi proiz-
vodnjo, v sodelovanju z mle-
karno Celeia v Arji vasi ali pa
v lastni mlekarni. Se lahko
zgodi, da bo Savinjska dolina
imela dve mlekarni?
Tudi to je mogoče. Smo na
začetku, iščemo razhčne vari-
ante. Dejstvo je, da želimo
vzpostaviti določeno proiz-
vodnjo v Sloveniji, in to name-
ravamo tudi uresničiti. Raz-
mere v mlečni trgovini so te-
žavne, vendar je treba upošte-
vati nekaj stvari. Povečuje se
prodaja mlečnih izdelkov, na-
dalje ocenjujem, da so nekate-
re mlekarne, s katerimi sode-
lujemo, naredile velik premik
v kvaliteti izdelkov. Če gleda-
mo dolgoročno perspektivo, pa
se je treba zavedati, da je slo-
vensko tržišče premajhno.
Slovensko mlekarstvo bo tre-
ba razvijati v sodelovanju
z drugimi, pri nas bo treba
proizvajati tudi izdelke za
kakšne druge države, dolgo-
ročno pa po drugi strani uva-
žati določene vrste mlečnih iz-
delkov oziroma jih izmenjeva-
ti. Firma, ki se nam zdi najpri-
mernejša, je že postavila to-
varne v nekdanji Vzhodni
Nemčiji, na Poljskem, Češkem,
po opravljenih pogovorih na-
črtujejo določene kapacitete
tudi za območje nekdanje Ju-
goslavije. Vedeti je treba, da je
cenejše, če to tržišče oskrbuje-
jo iz Slovenije kot, denimo, iz
Nemčije.
Glede na to, da ste pred leti
že bili direktor mlekarne Cele-
ia - kakšen odziv pričakujete
na ponudbo firme AC Marke-
ting?
Osebno ocenjujem, da sem
imel s kmetovalci vedno dobre
odnose. Dejstvo je, da je potem
prišlo do različnih gledanj
v zvezi z lastninjenjem in poU-
tiko mlekarne, zato smo se ta-
krat razšh. Prepričan sem, da
bodo kmetje resno presodili
našo ponudbo, v kolikor bo do
nje prišlo, odločaU se bodo ta-
ko, kot jim bo dolgoročno naj-
bolj ustrezalo. Nič ne predpo-
stavljam, ali se bodo odločiU
za ali proti. Vsak ščiti svoj in-
teres. Če bo naša ponudba do-
bra, pa ne vidim razloga, zakaj
je ne bi sprejeh.
IRENA BAŠA
novo na borzi
Prednostne delnice
banke UBK d.d.
Na borzi se bo najkasneje do
5. novembra pojavila nova
delnica. Odbor za sprejem
vrednostnih papirjev in članov
na Ljubljansko borzo je dne 4.
10. 1993 obravnaval dopolnje-
no zahtevo za kotacijo pred-
nostnih delnic UBK d.d. in
sprejel sklep o uvrstitvi delnic
v prosti trg. Točen datimi uvr-
stitve na borzo bo borza spo-
ročila najkasneje tri dni pred
kotacijo. UBK banka je izdala
12.400 prednostnih (ugodnih)
delnic brez pravice upravlja-
nja. Nominalna vrednost del-
nice znaša 6.000,00 SIT in za-
gotavlja imetniku prednost pri
izplačilu dividende v višini 12
odstotkov od nominalne vred-
nosti.
Imetnikom teh delnic pripa-
da tudi razlika do višine divi-
dende, ki se izplača lastnikom
navadnih delnic v skladu
z vsakoletnim sklepom Zbora
banke o razdelitvi dobička.
Prednostne delnice so na
prinosnika in kdor jo ima, lah-
ko uveljavlja pravico, ki iz nje
izhaja. Natančna proučitev
prospekta teh delnic je pred-
pogoj, da se investitorji sploh
lahko pogovarjajo o nakupu.
V naši borzni hiši imamo pro-
spekt za izdajo delnic in si ga
lahko   investitorji   ogledajo.
V prospektu je predstavljen iz-
dajatelj, njegova organizacija,
kadrovski potencial, poslovna
dejavnost, poslovanje v letih
1991-1992, revizijsko mnenje
SDK, poslovna politika v letu
1993 in dolgoročne poslovne
Usmeritve in vsebina razpisa
druge emisije.
I Trenutna cena delnic je oko-
U 32.000,00 SIT. V mesecu ali
dveh se bo videlo ali tisti, ki
kupujejo pred uradno kotacijo
kupujejo poceni ali drago.
Torkovega sestanka na borzi
ni bilo. Borzni posredniki so
opravljali le aplikacijske po-
sle. To pomeni, da so povezo-
vali med sabo kupce in proda-
jalce vrednostnih papirjev in
posel prijavili borzi. Največ je
poslov z republiškima obvez-
nicama. Tečaji pri obveznicah
so se umirili. Bolj zanimiv je
delniški trg. Še posebej bi opo-
zoril na delnico delniške druž-
be DADAS, ki zadnje čase ra-
ste maksimalno možno. Še
pred nekaj tedni je tečaj padal
maksimalno. 19. 10. 1993 je
zopet dosegla 30 odstotno rast
glede na tečaj, ko so objavili
podatke v medijih. Dne 20. ok-
tobra se trgovanje z njo preki-
nja do objave ustreznih obve-
stil v sredstvih javnega obveš-
čanja.
Vse bolj se kaže, da admini-
strativni ukrepi tudi na tem
področju delajo samo zmedo.
Moje osebno mnenje je, da bi
moral omejitve o 10 odstotnem
možnem porastu ali padcu VP
ukiniti.
SVETUJEJO BROKERJI
CELJSKE BORZNE HIŠE
Cestarski dnevi na Bogli
Prihodnje leto devet novih gradbišč?
Konec minulega tedna je bi-
lo na Rogli strokovno srečanje
slovenskih cestnih strokov-
njakov.
Minister za promet in zveze
Igor Umek je ocenil program
izgradnje avtocest kot naci-
onalni program, izgradnja cest
po njegovem odpira Slovenijo
v svet in jo hkrati notranje po-
vezuje, obenem pa bo oživila
tudi druge gospodarske pano-
ge. Program izgradnje avto-
cest je podrobneje predstavil
svetovalec vlade Lado Prah.
Izgradnja avtoceste Koper-
Lendava s kraki je po zbranih
ocenah vredna 119 milijard to-
larjev oziroma milijardo do-
larjev. Še ne zgrajeni odseki
merijo skupaj 318 kilometrov,
kilometer avtoceste pa naj bi
v povprečju stal 370 milijonov
tolarjev. Prah je napovedal, da
naj bi prihodnje leto odprli de-
vet gradbišč, med njimi tudi
odseka Arja vas-Vransko ter
Hoče-Arja vas. Razložil je še
finančni projekt zbiranja de-
narja. V petih letih naj bi
z bencinskim tolarjem zbrali
600 milijonov dolarjev, s cest-
ninami 138 milijonov, 450 mi-
lijonov dolarjev predstavljajo
tuja posojila.
Na Rogli so udeleženci raz-
glasili še kodeks cestnih stro-
kovnjakov   ter   razpravljali
o racionalizaciji pri načrtova-
nju in gradnji cest, kjer so
strokovnjaki sicer zagovarjali
racionalno gradnjo, vendar ta
racionalizacija po njihovi oce-
ni ne sme vplivati na slabšo
kakovost. Poceni grajene ceste
namreč lahko kasneje povzro-
čijo bistveno višje stroške.
Po končanih cestarskih dne-
vih je minister za promet in
zveze Igor Umek na Rogli
sprejel še nekaj tujih diploma-
tov in jih seznanil s progra-
mom izgradnje cest. Ta je za-
nimiv tudi za tujce. Prihodnje
leto se bodo slovenski cestarji
sestali na kongresu v Porto-
rožu. IB
Zakonsko omejili
stavke
LJUBLJANA, 13. okto-
bra (Delo) - Na izredni seji
državnega zbora so poslan-
ci sprejeh spremembe za-
konov o notranjih zadevah,
zračni plovbi, izvrševanju
kazenskih sankcij in carin-
ski službi. S tem so v ome-
njenih javnih službah ome-
jili pravico do stavke. Po-
slanci opozicijskih strank
pri odločanju niso sodelo-
vali.
Koalicija
o bodočem
proračunu
LJUBLJANA, 13. okto-
bra (Republika) - Predstav-
niki koahcijskih strank so
se sestali s predsednikom
vlade dr. Janezom Drnov-
škom in obravnavali pred-
videne ukrej>e ekonomske
politike v prihodnjem ob-
dobju. Po Drnovškovem
mnenju se je na sestanku
pokazalo, da je predloženi
proračunski memorandum
sprejemljivo izhodišče za
nadaljnje koalicijsko us-
klajevanje.
Sindikati na
okopih
LJUBLJANA, 13. okto-
bra (Delo) - Večina sloven-
skih sindikatov tudi ob po-
licijski stavki ni posebej
reagirala. Odzvali so se še-
le, ko se je vlada odločila
z izrednimi ukrepi omejiti
pravico do stavke tudi ne-
katerim drugim pooblašče-
nim delavcem. Neodvisni
sindikati tako ugotavljajo,
da je oblast potisnila indu-
strijske delavce v hlapčev-
ski odnos, Neodvisnost-
KNSS pa, da daje vlada
nenehno povode za neza-
dovoljstvo in izbruhe
stavk.
Razgrnitev odseka
avtoceste
LJUBLJANA, 14. okto-
bra (Delo) - Vlada je obrav-
navala besedilo predloga
zakona o razmerjih plač
v javnih zavodih in držav-
nih organih, s katerim naj
bi uredili tudi vprašanje
plač policistov. O predlogu
pa se ni izrekala, pač pa bo
to storila na prihodnji seji.
Vlada je sprejela sklep
o javni razgrnitvi lokacij-
skega načrta za odsek av-
toceste Arja vas-Ločica pri
Vranskem.
Višje pokojnine
LJUBLJANA, 18. okto-
bra (Delo) - Pokojnine in
druga denarna nadomesti-
la, ki jih izplačuje pokoj-
ninski zavod, se bodo ta
mesec zvišali za 1,8 od-
stotka.
Najboljša
kopališča
ROGLA, 18. oktobra (Re-
publika) - Sekcija kopahšč
pri Združenju za gostin-
stvo in turizem Gospodar-
ske zbornice Slovenije je
na letnem posvetu na Rogli
razglasila letošnja najbolj-
ša poletna kopališča. Med
17 termalnimi sta med naj-
boljšimi kopališči v Atom-
skih toplicah in Termah
Zreče, med 39 celinskimi
pa je med najboljšimi tudi
celjski bazen.
Št. 42 - 21. Oktober 1993
6
Ko rečeš a, povej še b
z zakonom o črnih graHnlah le narolen zgoll pnfl korak k večlemu redu ¥ prostoru - Odziv meti občani
precejšen, tiržava pa očitno ne spoštule lastnih zakonov
Minuli ponedeljek je potekel
za tri mesece podaljšan rok,
v katerem so lahko slovenski
črnograditelji ob plačilu depo-
zita vložili zahtevke za more-
bitno legalizacijo svodih nedo-
voljenih posegov v prostor.
Kakšen je bil odziv, kako v ob-
činah ocenjujejo možnosti za
izdajanje lokacijskih oziroma
gradbenih dovoljenj, ki si jih
(črno)graditelji niso pridobili
pravočasno? Predvsem pa nas
je zanimalo, kateri so nasled-
nji koraki, ki jih bo država
ubrala v zagotavljanju večjega
reda v prostoru.
Pravzaprav je še najkrajši in
najbolj natančen odgovor na
vsa vprašanja, ki se postavlja-
jo v zvezi z omogočeno legali-
zacijo čmograditeljstva na
Slovenskem ta, da je država
zaenkrat rekla le a, vse nasled-
nje črke abecede pa si je za
nekaj časa še prihranila.
Tako je bolj ali manj tudi
razumljivo, da se je republiška
vlada lotila le priprave ukre-
pov, kako v kar najkrajšem ča-
su izpeljati načrtovano legali-
zacijo nedovoljenih posegov
v prostor vsepovsod tam, kjer
je to mogoče. Gre torej za po-
zitivistično naravnane ukrepe
- v javnost pa ni prišlo skoraj
nič o tem, kaj čaka tiste, ki
določil zakona tudi tokrat niso
spoštovali (odšteli depozita in
zaprosili za legalizacijo). In
tako ostajamo že kar na začet-
ku z malo mešanimi občutki
ob tem, da zakoni za ene velja-
jo, za druge - v tem primeru žal
tudi za državo samo - pa ne!
Občine podaljšana
roka države
Občine so bile tiste, ki so že
doslej - tako pa bo tudi v pri-
hodnjih devetih, desetih mese-
cih - na svojih plečih nosile
najtežje breme uveljavljanja
zakona o črnih gradnjah. Po
svoje jim kar prav bodi, saj so
v veliki meri same krive, da se
sirom Slovenije bohoti kakš-
nih 30 tisoč takšnih za zako-
nodajo in predvsem ohranja-
nje prostora več kot črnih
pack.
Občine so bile za del črnih
gradenj »krive« zaradi počas-
nega usklajevanja in novelira-
nja zazidalnih načrtov, čmo-
graditeljem pa je šla na roko
tudi država, saj za brez dovo-
ljenj postavljen objekt nikoli
ni bilo težav s pridobitvijo hiš-
ne številke, prijavo stalnega
bivališča in podobno. Zdaj naj
bi bUo vse drugače, a četudi
verjamemo v dosledno spošto-
vanje nastajajočih zakonov in
predpisov, je do reševanja po-
sameznih primerov iz prete-
klosti vseeno treba ostati
skeptičen.
Vlada Republike Slovenije
in zakonodajalec namreč osta-
jata dosledna le do tistih, ki so
zaprosili (in plačali) za more-
bitno legalizacijo črnih gra-
denj. O vseh ostalih - tistih, ki
so se tokrat znova požvižgali
na zakone - pa nič. V prvih
dneh oktobra je Vlada Repu-
blike Slovenije objavila Ured-
bo o postopku priprave in
sprejemanja prostorskih ure-
ditvenih pogojev (PUP) za sa-
nacijo degradiranega okolja,
v kateri so občinam določeni
postopki in roki za izdelavo
prostorske dokumentacije, nič
pa ni rečenega o tem, kaj bo
s črnograditelji, ki ponujene
možnosti za legalizacijo pose-
gov v prostor niso izkoristili.
Tako bodo zdaj zavihali ro-
kave v občinskih Zavodih za
planiranje in izgradnjo oziro-
ma ustreznih upravnih orga-
nih ter organizacijah, v in-
špektoratih pa še vedno čakajo
na navodila, kako ravnati
z neprijavljenimi črnimi grad-
njami, ki }ih imajo v svoji evi-
denci. Republiški urbanistični
inšpektor doslej svojim podre-
jenim še ni posredoval nobe-
nih navodil. Po črki zakona si-
cer ni ovir za okrepljene urba-
nistične inšpekcijske oglede in
izdajanje odločb za rušenje
- a vemo, kakšni so bili rezul-
tati tovrstnega dela v prete-
klosti.
In nenazadnje, kaj bo s črni-
mi gradnjami, ki jih gre pripi-
sati na dušo države, občin ozi-
roma podjetij v družbeni ali
državni lasti? Prav pravne ose-
be so bile namreč tiste, ki so po
prvih ocenah najbolj zatajile
pri uveljavljanju možnosti za
morebitno legalizacijo svojih
nedovoljenih posegov v pro-
stor.
Na Celjskem prej
črno kot rožnato
Pri zbiranju podatkov
o tem, kako je s čmograditelj-
stvom na Celjskem, smo imeli
največ težav z ugotavljanjem
dejanskega števila črnih gra-
denj po občinah. Podatkov
o tem v inšpektoratih oziroma
sekretariatih za urejanje pro-
stora in varstvo okolja nimajo,
obstojajo le bolj ali manj na-
tančne evidence prijavljenih
nedovoljenih posegov v pro-
stor.
Ocene o tem, koliko črnih
gradenj naj bi bilo v občini, se
v Celju gibljejo precej preko
tisoč nedovoljenih posegov
v prostor, v podaljšanem roku
pa je bilo do 11. oktobra vlože-
nih skupaj 276 zahtevkov za
legalizacijo. V zadnjih treh
mesecih so v občini prejeli 115
zahtevkov, na žiro račim Sta-
novanjskega sklada Republike
Slovenije pa so Celjani doslej
nakazali slabih 32 milijonov
tolarjev. Do 9. julija so črno-
graditelji vplačali 25 milijo-
nov tolarjev, dotok denarja
v zadnjih treh mesecih pa je
bil zaradi možnosti plačila 25-
odstotnega pologa in kasnejše-
ga polletnega obročnega od-
plačevanja precej skromnejši.
Sicer pa sekretar za urejanje
prostora in varstvo okolja
Damjan Vrečko pojasnjuje, da
so imeli kar precej prošenj so-
cialno ogroženih občanov za
odlog plačila. »V okviru mož-
nosti, ki jih imamo v občini,
smo jim šli na roke v toliko, da
smo za 60 dni zamaknili plači-
lo četrtinskega pologa, celoten
znesek pa morajo po črki za-
kona vsi črnograditelji plačati
v roku šestih mesecev,« pravi
Vrečko.
V šentjurski občini so prejeli
vsega skupaj 93 vlog čmogra-
diteljev, od tega 43 v podaljša-
nem roku. Depozit jUi je pla-
čalo 80 (v podaljšanem roku
30). Upravni organ bo tistim,
ki depozita niso plačali, poslal
zahtevek za dopolnitev vloge
ter jim sporočil rok plačila
oziroma čas za predložitev
morebitnih manjkajočih listin.
Evidentiranih imajo še pri-
bližno 20 črnih gradenj, za ka-
tere lastniki niso poslali vlog
za odložitev morebitnega ru-
šenja, neevidentiranih pa je
gotovo še več. V občini so ome-
njenih 20 čmograditeljev tudi
osebno obvestili o možnosti le-
galizacije, v javnih občilih pa
je šentjurska občina objavljala
posebne pozive.
V žalski občini so črnogra-
ditelji prijavili skupno 178 ne-
dovoljenih posegov v prostor,
kar je približno dobra tretjina
vseh evidentiranih črnih gra-
denj. Do izteka prvega roka,
torej 9. julija, je depozit v celo-
ti plačalo 124 čmograditeljev.
Ostalih 50 nedovoljenih pose-
gov v prostor so občani prija-
vili v podaljšanem roku, veči-
na teh pa depozit plačuje na
obroke. V žalski občini ugo-
tavljajo, da so v podaljšanem
roku na obroke plačevali de-
pozit tudi tisti, ki po zakonu
do tega mso upravičem. Kako
bodo ukrepali v teh primerih
in kakšna bo usoda tistih, ki
niso prijavili črnih gradenj, pa
v občini zaenkrat še ne vedo.
Do zaključka podaljšanega
roka so v Slovenskih Konjicah
prejeU skupaj 46 vlog čmogra-
diteljev, od tega 31 popolnih,
15 pa je nepopolnih oziroma
takšnih z neplačanim depo-
zitom.
V mozirski občini je bil po-
ložaj pred iztekom drugega
moratorija malce kritičen, saj
je urbanistični inšpektor Mar-
ko Virtič šele pred mesecem
prevzel dolžnosti. Vsem, ki so
imeli v zadnjih 30 letih nedo-
končane inšpekcijske postop-
ke, so minuli petek poslali ob-
vestilo o črnih gradnjah. »Ta-
ko sem dobil najboljši pregled.
Ne gre za pikolovstvo, dejan-
sko gre za preprečevanje seda-
nje, zlasti pa bodoče uzurpaci-
je prostora. Povsod bomo pre-
gledali, ali je gradnje mogoče
legalizirati ali pa dejansko od-
stopa v prostoru,« je ob tem
omenil Virtič. Sicer pa ocenju-
jejo, da je bil odziv čmogradi-
teljev dokaj dober.
Seznam graditeljev brez
ustreznih dovoljenj so naredili
že pred časom na zahtevo re-
publike. Pred začetkom prve-
ga roka moratorija so zabele-
žili 146 črnih gradenj. V prvem
roku je 39 čmograditeljev pla-
čalo depozit. V dmgem roku
jih je 36 pridobilo ali lokacij-
sko dovoljenje ali dovoljenje
o priglasitvi del, 2 čmogradi-
telja pa sta objekt sama od-
stranila. V tem roku je depozit
plačalo 42 občanov, vendar so
v tem času spremenili način
plačevanja. Za gospodarske in
stanovanjske objekte, zgrajene
brez ustreznih dovoljenj, je bi-
lo ob vlogi treba plačati četrti-
no, preostanek pa v pol leta.
Na sklepe se je na republiško
urbanistično inšpekcijo ali vr-
hovno sodišče pritožilo 10 ob-
čanov, nekaj primerov pa je še
nerešenih zaradi denacionali-
zacijskega postopka.
Na inšpektoratu v Mozirju
pravijo, da številke niso po-
vsem natančne, ker nekaj zah-
tev še obdelujejo upravni or-
gani. Ko bodo imeli popolne
podatke, bodo tudi na urbani-
stičnem inšpektoratu naredili
povzetek ter ugotavljali kritič-
ne primere. Doslej so s plači-
lom depozita zaradi nedovo-
ljenih gradenj zbrali preko
3 milijone tolarjev, vendar za-
radi možnosti obročnega od-
plačevanja tudi ta številka ni
dokončna.
V velenjski občini niso imeli
večjih težav, razen seveda obi-
lice dela, pravijo v občinskih
upravnih organih. Postopke je
vodila urbanistična inšpekto-
rica Milena Kukovec-Bajc, ki
je bila v času zbiranja podat-
kov odsotna. V občini je pri-
bližno 150 čmograditeljev
plačalo depozit, več črnih gra-
denj pa nimajo evidentiranih.
Tudi v tej občini so v podaljša-
nem roku omogočili plačilo
v več obrokih, seveda le za sta-
novanjske hiše in gospodarske
objekte, ki so dejansko name-
njeni kmetijstvu. Čmogradite-
Ije so obveščali tudi preko lo-
kalnih medijev.
V pristojnem upravnem or-
ganu šmarske občine so v času
moratorija prejeli 140 vlog za
odložitev mšenja, v podaljša-
nem roku pa še približno 110.
V torek dopoldan so vloge še
preštevali, pri tem pa je znano,
da je v prvem roku plačalo de-
pozit 109 čmograditeljev, ne-
kateri med njimi naknadno.
Znano je, da jih precej ni uspe-
lo plačati predvsem zaradi pe-
rečega socialnega položaja
- mnogi občani so brez zaposli-
tve, na čakanju in podobno.
V šmarski občini ocenjujejo,
da se ni prijavilo približno sto
lastnikov različnih prizidkov,
gospodarskih poslopij, silosov
in podobnega. V občini so raz-
meroma zadovoljni, nadejajo
pa se normalnejšega prostor-
skega načrtovanja.
V laški občini natančne šte-
vilke čmograditeljev tako kot
v večini sosednjih ne poznajo.
Ocenjujejo, da je evidentiranih
kakšnih 80 odstotkov nedovo-
ljenih posegov v prostor, za
morebitno legalizacijo pa so
dobili 60 vlog občanov, od ka-
terih je večina tudi plačala de-
pozit.
In kaj zdaj?
Roki za postopke morebitne
legahzacije prijavljenih črnih
gradenj so že začeli teči, repu-
bliška vlada pa z uredbo zave-
zuje občine, da do 5. decembra
predložijo Ministrstvu za oko-
lje in prostor natančne eviden-
ce popisanih črnih gradenj.
Do 25.febmarja morajo ob-
činski IS sprejeti sklepe za
javno razgmitev predloga pro-
storsko ureditvenih pogojev za
območja z evidentiranimi čr-
nimi gradnjami, do 10. julija
1994 pa morajo biti sprejeti vsi
PUP za območja seveda, kjer
jih pristojni skladno z obstoje-
čo zakonodajo lahko pripra-
vijo.
Na te datume je vezana tudi
dinamika vračanja denarja, ki
so ga z depoziti občani naka-
zali v Republiški stanovanjski
sklad. Prvi, 30-odstotni delež
naj bi se v občine vrnil decem-
bra, 40-odstotni februarja in
zadnjih 30 odstotkov sredi po-
letja - pod pogojem seveda, da
bodo posamezne občine pri-
pravljale vso dokumentacijo
in spoštovale roke, določene
v vladni Uredbi. Če bodo v ob-
činah kasnili oziroma priprav-
ljali dokumentacijo v neskla-
dju z določili Uredbe, pa bo
vso stvar z morebitnimi legali-
zacijami čmih gradenj po Slo-
veniji prevzel v svoje roke Re-
publiški zavod za prostorsko
planiranje.
In kaj čaka tiste, ki so se na
obstoječo zakonodajo tudi
v drugič požvižgaU? Na odgo-
vore bo treba počakati še ne-
kaj mesecev, vprašanje pa je,
kako bodo - v primeru, da bo
država resnično podprla re-
striktiven pristop rušenja čr-
nih gradenj - v občinah postav-
IjaU prioritete ustvarjanja re-
da v prostoru. Bodo začeli pri
kumikih in drvarnicah ali res-
nično pri tistih čmogradite-
Ijih, ki so s svojimi objekti naj-
bolj trdo posegli v prostor?
Že če ostanemo samo pri ne-
kaj skromnih primerih iz celj-
ske občine, ni slika nič bolj
jasna. V Celju se govori o ne-
kaj večjih čmih gradnjah, ki
naj bi jih imela na vesti drža-
va. Pa v uradnih evidencah
o tem ni zabeleženega ničesar.
Od občinskega urbanističnega
inšpektorja Vilija Golouha
smo izvedeli, da je evidentira-
na »spoma« čma gradnja, ki jo
ima na vesti občina le pločnik
ob Grevenbroichski cesti
v Novi vasi, ki vodi do cerkve
Svetega Duha. Zanjo zahtevka
za legalizacijo ni vložil nihče,
sta se pa po besedah sekretarja
za urejanje prostora in varstvo
okolja Damjana Vrečka na za-
kon o čmih gradnjah odzvali
dve pravni osebi. Lovska dru-
žina Vojnik za legalizacijo
svojega na črno postavljenega
lovskega doma in podjetje Eko
Term iz Jesenic za garažo, ki
na čmo stoji na Hudinji.
O ostaUh čmih gradnjah, ki
naj jih ne bi bilo tako malo, pa
se zaenkrat le molči.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Tednikovo darilo
naročnikom
Popravki najnižjih
plač?
LJUBLJANA, 14. okto-
bra (Večer) - Predsednik
slovenske vlade dr. Janez
Drnovšek se je sestal
s predstavniki policijskega
sindikata Slovenije. Izrazil
je pripravljenost, da bodo
v okviru materialnih mož-
nosti skušali popraviti naj-
nižje koeficiente plač de-
lavcev organov za notranje
zadeve. Predstavniki poli-
cijskega sindikata pa so
povedali, da bodo spošto-
vali spremembo zakona
o omejitvi stavke, razmisli-
li pa bodo o drugih obUkah
uveljavljanja svojih zahtev.
Predlagali več
Olajšav
LJUBLJANA, 14.okto-
'bra (Delo) - Državni zbor je
obravnaval spremembe za-
kona o dohodnini, s kateri-
mi naj bi obremenili boga-
tejše in razbremenili gmot-
no ogrožene. Poslanci so
končali tudi prvo branje
novel zakona o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju.
Predlog za nižjo
stopnjo
LJUBLJANA, 14. okto-
bra (Delo) - Skupščina
ZPIZ je državnemu zboru
predlagala, naj s 1. decem-
brom zniža prispevno stop-
njo za obvezno zavarovanje
za 0,4 odstotka, torej na 13
odstotkov.
Sejem medicinske
opreme
LJUBLJANA, 18. okto-
bra (Delo) - Na letošnjem,
prvič samostojnem sejmu
medicinske laboratorijske
opreme Medilab se pred-
stavlja 320 domačih in tu-
jih razstavljalcev. Na ogled
do še danes, v četrtek,
21.oktobra.
Krajši odpovedni
roki
LJUBLJANA, 19. okto-
bra (Dnevnik) - Med no-
vostmi, ki jih prinaša pred-
lagani zakon o delovnih
razmerjih, je pomembno
skrajšanje odpovednega
roka presežnim delavcem.
Ta naj bi znašal najmanj
štiri mesece in največ pol
leta. Predlagajo tudi omeji-
tev nadumega dela na naj-
več 200 ur letno.
Podpora v prvi
razpravi
LJUBLJANA, 19. okto-
bra (Dnevnik) - Parlamen-
tarni odbor za finance in
monetarno politiko je
obravnaval proračunski
memorandum za prihodnje
leto. Poslanci so bili dokaj
enotni v podpori dokumen-
tu, vendar je bila to šele
prva obravnava.
Spomin na
kongres SPŽZ
DOBBNIČ, 17. oktobra
(Delo) - Več kot tisoč ljudi
se je zbralo v Dobmiču
v Suhi krajini ob 50-letnici
prvega kongresa Slovenske
protifašistične ženske zve-
ze. Slavnostni govorniki je
bil podpredsednik držav-
nega zbora dr. Vladimir
Topler.
Št. 42 - 21. Oktober 1993
a
Ocvirk zavaja Javnost
Tako tmi ¥ pismu skupina sodelavcev štorske železarne
Direktor koncema Slovenskih železarn
dr. Andrej Ocvirk je pred tednom dni vendarle
prišel na pogovore s štorskimi železarji. Name-
sto v Štorah, kot so zahtevali delavci, je bil
pogovor pri celjskem županu Antonu Rojcu.
Drugo plat medalje pa v obširnem pismu po-
jasnjujejo tako imenovani sodelavci Železarne
Store.
Dr. Ocvirk je v Celju pojasnil splošna izho-
dišča za možno sanacijo slovenskega železar-
stva ter osnovno delitev med vsemi tremi loka-
cijami. Medtem ko ploščati program ostaja na
Jesenicah, naj bi na Ravnah in v Štorah nare-
dili en program, do leta 2000 pa prešli na eno
elektro peč. V Štorah naj bi se usmerili v izde-
lovanje izdelkov za izgradnjo infrastrukture,
za cestni in železniški program, v načrtih je
tudi obstoj vseh sedanjih izdelkov, ki so v Što-
rah že razviti in po katerih je dovolj povpraše-
vanja na tržišču. Za uresničitev teh načrtov je
po direktorjevi oceni nujna državna zaščita
pred konkurenco vzhodnUi držav. Za najnuj-
nejše investicije bi v slovenskem železarstvu
potrebovali približno 100 milijonov nemških
mark. Tudi v Štorah po Ocvirkovi oceni potre-
bujejo posodobitev, med drugim napravo za
ulivanje v obratu Valji. V Jeklu naj bi namesto
petih bih v prihodnje le trije obrati, število
delavcev naj bi se z 850 zmanjšalo na 630. Za
naložbe pa bi v Štorah potrebovali blizu 15
mihjonov nemških mark. V zvezi z usodo Li-
varne je bilo slišati, da naj bi jo vzela v najem
ena od firm koncema, podrobneje bo o tem
razpravljal upravni odbor, v nobenem primeru
pa Livarna nima prihodnosti, če ne bodo pri-
tegnili sposobnih kadrov, je prepričan dr. O-
cvirk.
Ocvirk in Gubenšek hočeta
Livarno
v ponedeljek so se z obširnim pismom ogla-
sili sodelavci Železarne Štore. V pismu trdijo,
da je na upravnem odboru 29. septembra prišlo
do divje privatizacije oziroma grabeža Livarne
d.o.o. s strani direktorja koncema Ocvirka, za
vsem pa da stoji pomočnik sekretarja za indu-
strijo Jože Gubenšek. Po njihovi oceni je Li-
varna izvozno usmerjena, ima uveljavljeno tr-
žišče, dobre izdelke, ustrezno tehnologijo in
svoj imidž, nima pa denarja za trajna obratna
sredstva. V prejšnjih letih je Livama naredila
7500 ton ulitkov, mesečno približno 700 ton,
v letošnjih osmih mesecih so naredih samo
1900 ton oziroma mesečno komaj 240 ton.
Ocvirk je na upravnem odboru, kot piše v pi-
smu, dosegel sprejem lastnega koncepta reši-
tve Livame, ki ga je pripravil skupaj z Guben-
škom kot lastnikom firme Saneko. Za koncept
ni vedel vnaprej nobeden izmed članov uprav-
nega odbora, niti vodstva Livame, poznala ga
nista niti vršilec dolžnosti direktorja Livame
Kočar, niti Boris Marolt kot programski direk-
tor za področje livarstva v koncemu. Ocvirkov
koncept rešitve je predvideval takojšen stečaj
Livame, prestavitev delavcev v Izobraževalni
center, oddajo Livame v šestmesečni najem
firmi Top Marketing, ki naj bi postavila za
direktorja svojega človeka. V Livarno naj bi
postopoma sprejemali delavce iz Izobraževal-
nega centra, predvidoma 140.
Takšen način, so prepričani avtorji pisma, bi
pripeljal do zasebnega grabeža oziroma tatvi-
ne Livame za nikakršno ceno. Firma Saneko
naj bi namreč takoj dobila 500 tisoč mark
kredita za trajna obratna sredstva od Ocvirka
in denar plasirala v Livamo, da bi Top Marke-
ting lahko začel z delom, firmi Saneko in Top
Marketing pa sta med seboj po njihovem pre-
pričanju čvrsto povezani. V nadaljevcmju bi se
z največjo hitrostjo ustanovila olastninjena
nova firma Livama Celje d.o.o. s 70 odstotki
zasebnega kapitala in 30 odstotki kapitala
koncema. Ustanovni kapital bi znašal 100 ti-
soč mark. Novi firmi bi se oprostih dolgovi
Jivame do koncema v višini 200 milijonov to-
larjev ter 300 milijonov tolarjev do dmgih
dnižb Železame Štore. Kot čisto neimmost
ocenjujejo avtorji pisma tudi Ocvirkove ocene,
da je Livama vredna 250 milijonov tolarjev
oziroma 3 in pol milijone mark. Pred tremi do
štirimi leti so samo v novo avtomatsko formar-
sko linijo vložili 6 milijonov mark.
Svoje sporočilo avtorji zaključujejo z ugoto-
vitvami, da so Livamo zgradili ljudje z lastni-
mi sredstvi, sedaj pa bi jo radi pokradli ljudje,
ki nimajo v železami niti enega delovnega dne.
Opozarjajo tudi na možnost, da bi novi najem-
nik v šestih mesecih izkoristil vse končne in
medfazne zaloge odhtkov, nadalje terjatve in
vložne materiale, jih finaliziral, pobral milijon
in pol do dva milijona mark, potem pa vse
skupaj pustil in odšel. Ne strinjajo se z očitki
Ocvirka, da železama nima dobrega strokov-
nega kadra, prepričani so, da kader je in da bi
lahko ustanovih skupino, ki bi prevzela Livar-
no. Vendar se znotraj Livame in Železame
menda sploh ni vedelo, da se Livama daje
v najem. Direktorju koncema očitajo še en
poskus prisvajanja in sicer to, da je za svojega
sina vzel v najem železarski dom na Teharjah.
Dogovorjena je bila mesečna najemnina 4 tisoč
mark, polovica v gotovini, polovica v obhki
vlaganj v dom, kar se ne uresni
Od vseh pozabljeni
Delavcem Keramike so povedali, da bo podjetje šlo v stečaj, še nihče pa Jih nI
vprašal, kako bodo preživeli
Stoletje in pol so živeli lju-
dje v Libojah v tesnem sožitju
s svojo tovarno. Ta jim je daja-
la vsakdanji kruh, z njenim
denarjem se je razvijal kraj in
nenazadnje celotna žalska ob-
čina. Danes je vse to le spomin
na dobre, stare čase.
Šestnajstega oktobra 1991
je šla v stečaj Keramična indu-
strija Liboje, za svoj dmgi
rojstni dan je podobno darilo
dobila njena naslednica, druž-
ba Keramika. Odločitev o ste-
čaju so minuli teden sprejeh
v skupščini podjetja, za 360
zaposlenih to pomeni že drugi
odhod na zavod za zaposlo-
vanje.
Na delo za tisoč
tolarjev
žalostno, toda resnično bo
zavod začasno boljša rešitev.
Ljudje bodo vsaj nekaj mese-
cev redno dobivali par tolar-
jev. Da bodo poravnah polož-
nice, ki se kopičijo, račvme
v šolah, ki po začetku šolskega
leta še vedno niso poravnani.
Kaj pa potem? Ljudi v Libojah
tega nihče ni vprašal. Pa zago-
tovo ne samo v Libojah. Ljudje
so prepuščeni sebi in svojim
stiskam. Kje so danes gospo-
dje, ki so pred volitvami pri-
hajali v tovamo in obljubljali,
da jim bodo vedno stali ob
strani, kot denimo sam zima-
nji minister Peterle, se sprašu-
jejo? Volitve so pač mimo in
stolčki razdeljeni.
Pred dnevi smo se v tovarni
zapletli v pogovor s peščico
delavcev. Predsednik stavkov-
nega odbora Miran Vaš je po-
vedal, da v Libojah stečaja ni-
so pričakovali, sprejeli pa so
ga z velikim ogorčenjem.
»Lastniki in država niso storili
ničesar, da bi zaščitili pravice
delavcev, za vse se moramo
boriti sami. Podpira nas edino
sindikat,« je pojasnjeval sogo-
vornik. In dodal: »Lastniki so
dali firmi približno 2 milijona
in pol nemških mark kreditov
z visokimi obrestmi, od tega
jih je več kot polovica zavaro-
vanih s hipoteko, nihče pa ni
Zagotovil svežega denarja.
Zdaj valijo krivdo na nas de-
lavce, ki s svojim delom odpla-
čujemo njihove kredite. Od
nas zahtevajo, naj se vmemo
Za stroje, obljubljajo, da bodo
potem izplačane avgustovske
in septembi^e plače. Veliko^
papirjev smo podpisali, pa so
vsi dogovori padli v vodo. Tudi
če bi hoteli delati, ne moremo,
še za plin ni več denarja, gro-
zijo nam z izklopom elektrike.
Tudi to lastniki vedo, pa osta-
jajo gluhi.«
Predsednica sindikata Vla-
sta Dolenc je prepričana: »Vse
je bilo pripravljeno in zrežira-
no. Ljudje so delali od jutra do
večera, ob sobotah in nedeljah,
očitajo nam, da nismo naredili
dovolj, nikoli pa niso vložili
tolarja v posodobitev zastarele
opreme. Nobene možnosti nam
niso dali, da bi naredili toliko,
kolikor so zahtevali. Za vsako
plačo smo morali prositi, potr-
pežljivosti je bilo več kot pre-
več. Ob zadnjem štrajku smo
zahtevali samo avgustovsko
plačo, če bi jo dobili, bi šli
nazaj za stroje.« Stečaj bo za-
prl'tovamo, od katere so de-
lavci močno odvisni, je prepri-
čana Dolenčeva. »Veliko je
ljudi, ki nimajo pogojev za za-
vod. Delavci so delali pogod-
beno, denar z borze smo puš-
čali v firmi in kdor temu opo-
reka, krepko laže. Podpisati
smo morali pogodbo o zaposli-
tvi v Keramiki, kjer je bilo do-
ločeno, da vsota, ki bi jo mora-
li dobiti z zavoda, ostane v po-
djetju, mi smo dobivali samo
razliko. Če je čistilka mesečno
zaslužila 12 tisoč tolarjev,
z borze je dobila 11 tisoč tolar-
jev, je na plačilni listi dobila
samo tisoč tolarjev in nič več.
Če bi sedela doma, bi jih dobi-
la 12 tisoč. Tako smo delali pol
leta, do 1. aprila 1992.«
Predsednica sindikata je še
povedala, da je povprečna pla-
ča znašala 63 odstotkov kolek-
tivne pogodbe, 80-odstotno
plačo so dobili samo za julij,
ob tem pa ukinili potne stro-
ške. »Lastnik nam je odločno
povedal,« dodaja Dolenčeva,
»naj se ne vtikamo v njihovo
delo in da smo samo najeta
delovna sila. Če sem najeta de-
lovna sila, če delam, potem
imam pravico zžihtevati plačo,
mar ne?«
Denar direktorju,
delavci pa...
Brez denarja bodo ostali tu-
di otroci, ki so v Libojah delali
med počitnicami. Vlasta Do-
lenc je razlagala: »Sedemnajst
otrok, starih 15 in 16 let, je
delalo med počitnicami, da bi
si prislužih kakšen tolar. Še
njim niso izplačali avgustov-
skih plač, skupno je to zneslo
200 tisoč tolarjev. Otroci so
delali po 12 ur. Je pa bilo do-
volj denarja za odpravnino di-
rektorju. Bivši direktor Mar-
jan Drev je po pogodbi dobil
6 bmto mesečnih plač. Mihjon
700 tisoč tolarjev so mu izpla-
čali ob julijski plači,« je ogor-
čena predsednica sindikata.«
Kradel bom, kaj mi
preostane drugega
Kako bodo poslej živeli lju-
dje, če v tovarni za njih ne bo
dela? Odgovori so si podobni.
Vesna Mlinaric: »Oba z možem
sva zaposlena v Keramiki,
prav tako možev oče. Kako bo-
mo živeli? Ne vem. Delo bo
treba najti, toda kje, če bo toli-
ko stečajev, delavcev pa pre-
več. Delala sem za 17 tisoča-
kov, otrok je v vrtcu, otroške-
ga dodatka nimam. Ne vem,
samo to lahko rečem.« Barica
Jakovljevič: »V stari firmi sem
delala 8 let za nedoločen čas,
v novi 1 leto za določen čas.
Tri otroke imam, mož je dobil
službo pred mesecem dni. Ka-
ko bomo živeli- ne znam vam
odgovoriti.«   Marica   Veber:
»Oba z možem delava v Libo-
jah, imava dva šoloobvezna
otroka, zdaj bova oba ostala
brez službe. Že doslej je bilo
težko, 14 let sem pustila v fir-
mi, mož 12, otroških dodatkov
nimamo. Grozno je vse sku-
paj.« Nevenka Debelec: »De-
lam pri peči na tri izmene. Po
40 nadur sem imela, denarja
pa od nikoder. Če ostanem
brez službe, ne vem, kaj bo.
Otroka imam...« Štefka Kaj-
nih: »Šest let imam do upoko-
jitve, mož je invalidski upoko-
jenec. Dva otroka hodita v šo-
lo. Kje bom dobila službo pred
upokojitvijo in kako bomo ži-
veli? Niti razmišljati ne moreš,
sploh si ne moreš predstavlja-
ti, kaj se bo zgodilo. Očitno
bomo samo še socialni pro-
blem.« Dušica Neohol: »Oba
z možem sva zaposlena v Ke-
ramiki, otrok je v srednji šoli,
stanujemo v bloku. Položnice
se nabirajo, nihče nas ne vpra-
ša, ali lahko plačamo račune.
25 let delovne dobe imam, mo-
goče me bo kdo vzel za čistil-
ko.«'Štefan Toplak: »Kako si
predstavljam, da bom živel?
Verjetno bo treba krasti, druge
možnosti ne vidim. Tri mesece
nismo dobili plače. Morda
nam bosta Dmovšek ali Peter-
le povedala, od česa naj živi-
mo. Žena in sin sta prav tako
zaposlena tukaj, sin je bil prej
v vojski, tri mesece že dela
v Libojah, pa ni dobil niti to-
larja. Prej sem ga sam preživ-
ljal, kdo ga bo poslej, ko še
sam sebe ne bom mogel več?«
Nismo krivi
še bi najbrž slišali takšne in
podobne odgovore. V Kerami-
ki je problem resnično v tem,
da so tam zaposlene celotne
družine.
»Nihče nas nič ne vpraša,
nihče nam nič ne pove,« so
ogorčeni ljudje. Miran Vaš do-
daja: »Po prvem stečaju sta
prišla dva kupca iz Italije, ta-
koj bi vložila denar v firmo, pa
zaradi stečajnega postopka ni-
sta smela. Do zaključka steča-
ja sta kupila firmo na Češkem,
drugi jo je ustanovil doma.
Keramiki sta se odpovedala.
Dmge rešitve lastniki tudi ni-
so našh. Če bi ukrepali na za-
četku, bi še danes imeli delo.«
Vlasta Dolenc pa: »Če v dveh
letih tukaj niso znali dela or-
ganizirati..tako, da bi normal-
no živeli, potem so sami krivi,
mi smo svoje naredili. Mi lah-
ko rešujemo firmo z delom, to
smo storili, za ostalo naj po-
skrbijo lastniki in ljudje, ki so
jih dobili. Če so si izbrah ne-
sposoben kader, je to stvar
lastnika, ne nas delavcev. Ne
počutimo se krive in nihče naj
nam ne reče, da smo krivi.«
Sredi oktobra so delavci po-
šiljali pisma žalskemu izvršni-
ku, območni in republiški go-
spodarski zbornici, ministrici
za delo, ministru za gospodar-
ske dejavnosti, pa ministru za
znanost in tehnologijo, SDK
ter sindikatu. Odgovorov ni,
zganil se je edino območni sin-
(hkat, menda bo v Liboje pri-
šel tudi predsednik slovenske-
ga sindikata. Delavci pripove-
dujejo še o marsičem dmgem:
73 traktorskih prikolicah bla-
ga so pred kratkim po navodi-
lih vodstva razbili in zvozili
v bližnje odlagahšče, namesto
da bi ga prodali. Niti vijakov,
da bi stroji delah, v podjetju ni
mogoče dobiti. So pa kupili
modeme regale, ki bodo slvižUi
Lastniki Keramike, to so Fil-
ba, v manjšem delu pa še žal-
ska občina in zavarovalnica
Triglav, nameravajo nadalje-
vati s proizvodnjo, oživitev po
posameznih delih pa naj bi do-
segli bodisi z oddajo v najem,
lizingom ali prodajo, povsem
pa ne izključujejo možnosti,
da bi podjetje prevzel en sam
partner. Izguba je v treh mese-
cih narasla od 55 na preko 100
milijonov tolarjev, firma nima
denarja za plače, niti za plači-
lo stroškov elektrike in plina.
Zaradi neredne dobave gUne
iz Nemčije so pretekli mesec
namesto 180 naredili le 143
ton izdelkov. To je bilo med
drugim slišati na tiskovni kon-
ferenci, ki so jo v Libojah skli-
cali pred tednom dni.
kdove komu. Je bolje, da bodo
izgubih tržišča in naročila, kot
pa da bi ljudem dali avgustov-
sko plačo, se sprašujejo ljudje?
Nič manj jih ne zanima, kje je
denar od prodaje vrtca za 55
tisoč mark, skladišča v Dreši-
nji vasi za 33 tisoč mark, dveh
rezervoarjev za plin propan
butan za 54 tisoč mark, dveh
izparilcev za 4 tisoč mark?
Ljudje so prepričani, da so izi-
grani in da se tudi v Libojah
stečaj odvija po pripravljenem
scenariju. Ali kot je dejal eden
izmed delavcev: »Tudi če bi
dali v peči 100 skodelic in po-
tegnili iz njih 110 dobrih, bi
Keramika šla v stečaj.«
IRENA BAŠA
»Nihče nas ne vpraša, kako bomo preživeli?*
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 42 - 21. oktober 1993
8
Kje Je dvanajsta številka?
Krajani Lokovca so prepričani. Ha so Jim telefonski priključek ukraiJIl ribiči
Laški ribiči so v Lokavcu
skrili telefonski kabel v vodo-
vodno cev in napeljali telefon
svojemu zastopniku. »Ribiška
družina bo izigrala vse, ki smo
plačali po 4500 nemških mark
za priključek, povrhu pa še
podpisali darilno pogodbo
s PTT. Tega ne dovolimo,« sta
povzela jezo, ki je zavladala
v Lokavcu, Jože Bele j in Ivan
Pavlic.
V kraju, ki tako kot Brodni-
ce, o katerih smo zaradi neso-
jenih telefonskih naročnikov
že pisali, spada v krajevno
skupnost Rimske Toplice, so
imeli obljubljenih dvanajst te-
lefonskih številk. Temu so tudi
prilagodili kabel. Potem so do-
bili 10 samostojnih številk in
enega dvojčka, ko pa je hotela
tudi Lokavčanka Martina Ze-
lič telefon, so ji s PTT Celje
pisno sporočili, da za Lokavec
ni več prostih številk. Po raču-
nih Lokavčanov 11 še ni 12 in
torej številka mora nekje biti.
Kje, jim niso vedeli povedati
ne v krajevni skupnosti ne na
PTT. Ampak prejšnji teden se
je skrivnost menda razkrila.
Skriti kabel
Laški ribiči so se lotili kopa-
nja vodovoda za ribogojnico.
Ko so hoteli prekopati cesto,
so Lokavčani planili v zrak in
se pritožili tudi na laško obči-
no, češ da ribiči nimajo dovo-
ljenja. V Lokavec je odšla ob-
činska komisija. Gradbena in
cestna inšpektorica Olga Šola
je ugotovila, da bo po cestni
plati mogoče vse urediti (ure-
janje ceste sodi h Komunali
Laško): »Dela so morali začas-
no ustaviti, vendar so ribiči
imeli soglasje glede ceste. Kra-
jani so bili napačno obveščeni,
da bodo razkopali cesto, v res-
nici delajo ob cesti, v bankini.«
Urbanistična inšpektorica An-
dreja Gobec pa je ugotovUa
poseg v prostor, za katerega je
potrebno dovoljenje: »Tega
dovoljenja Ribiška družina
Laško nima. Dokler ne dobijo
odločbe o priglasitvi del, ne
morejo nadaljevati.«
Toda vzporedno s tem vodo-
vodom menda ribiči napeljuje-
jo tudi telefonski kabel brez
vednosti krajanov ali vsaj kra-
jevne skupnosti in ne da bi kaj
prispevali. Predsednik Ribiške
družine Laško Anton Bačič je
najprej pojasnil, da tisto, kar
napeljujejo, ni telefonski ka-
bel, ampak čisto nekaj druge-
ga. »Za telefon smo sicer dali
vlogo, a to se jih nič ne tiče.
Telefonska centrala je naspro-
ti nas in neodvisna od napelja-
ve, ki so jo oni delali. Prav nič
jih ne briga, kakšne kable na-
peljujemo, saj telefonskih
priključkov ne bo, dokler ne
bo začela delati ribogojnica.«
Na neposredno vprašanje, če
vendarle niso Lokavčani prav
videli telefonskega kabla in
omarice na hiši, je bil bolj ja-
sen: »Seveda vlečemo kabel.
Menda ne bomo potem še en-
krat prekopavali ceste? A če
vlečemo kabel, še ne pomeni,
da bomo telefon tudi priklju-
čili. «
So krive greznice?
če nič drugega, eno drži:
krajani Lokavca in Ribiška
družina Laško so sprti. Ampak
zakaj? Zato, ker ribiči mislijo,
da lahko delajo, kar hočejo, da
jim lahko prekopavajo cesto
brez dovoljenj, da jim lahko
ukradejo telefon, kot pravijo
krajani, ali je krivo kaj dru-
gega?
Anton Bačič: »Spor je že
star. Potok Lokavščica teče po
celi dolini. Ribiška družina je
dala na laški izvršni svet proš-
njo, da vsaka hiša v Lokavcu
uredi triprekatno greznico. To
so potem tudi morali narediti.
Veste, Lokavec je zaostal kraj,
brez možnosti za napredek.
Z ribogojnico pa bi se vendarle
lahko kaj premaknilo. Zapo-
slili bi dva delavca, pa proiz-
vodnja hrane tudi ni kar tako.
Ampak tega, da so morali na-
rediti greznice, nam ne odpu-
stijo, čeprav to ni bilo samo
zaradi nas. Tudi sami črpajo
vodo iz Lokavščice.«
Krajani seveda zanikajo je-
zo zaradi greznic. Zdaj gre za
vodovod in za telefon. Sami so
morali krepko poseči v žepe,
drugi pa naj bi kar tako zlahka
prišli do priključkov? Seveda
jim ne gre v glavo, da bi lahko
bila pravila igre za ene taka,
za druge drugačna. Ampak
Bačič je odločen: »Dovod je bil
že prej, preden je Lokavec do-
bil telefone. Tega dela, kamor
se mi priključujemo, niso po-
sebej financirali. Koliko so ko-
pali, zakaj so plačevali, pa je
njihova stvar. Mi smo že asfalt
plačevali, zakaj bi še za tele-
fon? Res je, da so nas v krajev-
ni skupnosti vabili zraven,
a finančno nismo bili sposob-
ni, vsaj zaenkrat ne. Vedeli
smo, da ribogojnice s prosto-
voljnim delom ne bomo mogli
tako hitro urediti, stroški so
pa ogromni. Telefonska števil-
ka bo ali ne bo, kar imamo
med seboj, pa naj jih ne boli.
Vem, da so jezni zaradi grez-
nic, da so jezni, ker nočemo
prispevati za telefon. Še bolj
pa bodo, ko si bodo morali
urediti hleve in še kaj, da ne
bodo več ogrožali vode.«
Številke Izginjajo...
Kako je pravzaprav s tele-
fonskimi priključki? So tiste-
ga, dvanajstega, res ribiči
ukradli krajanom Lokavca ali
pa je kriv PTT?
V krajevni skupnosti Rim-
ske Toplice s PTT nimajo naj-
boljših izkušenj. »Sklep, ki
smo ga sprejeli skupaj s PTT,
je bil, da bodo telefone pri-
klapljali preko krajevne skup-
nosti, pa se tega niso držali.
Verjetno je tudi v Lokavcu ta-
ko,« sumi član sveta krajevne
skupnosti in bivši predsednik
Jakob Podpečan, ki je Lokav-
čanom pomagal pri izgradnji
telefonije. »Rečeno je bilo, da
je kapaciteta kabla 12 številk.
Kje je 12. številka, mora odgo-
voriti PTT. Pa odgovora ne bo,
ker so vedno skrivnostni (pre-
ko ene žice lahko teče več im-
pulzov). Ko smo sklepali po-
godbe, nikoli nismo vedeli, za
koliko številk gre. Pri mono-
polistih je vse vprašljivo. Saj
vemo, da se po zaključku še
vedno kje kaj priklopi. Stri-
njam se s krajani, da to ni
prav. Drugod po Sloveniji sta-
nejo telefonsld priključki pol
manj. Pri taki ceni pa ti res ne
more biti vseeno.«
Tajnik krajevne skupnosti
Rudi Vrečar potrjuje, da to,
kar se sedaj dogaja v Lokavcu,
v krajevni skupnosti ni nič no-
vega: »Še ko smo imeli staro
centralo, smo zaprosili PTT
Celje za nekaj številk, da bi
vzpostavili zvezo z odmaknje-
nimi kraji, kot so Brodnice,
Lokavec, Šmiklavž... Zatrdili
so, da nikakor ni mogoče dobi-
ti več kot štiri številke. Potem
pa smo ugotovili, da so mimo
krajevne skupnosti, brez vsa-
kega prispevka, razdelili še tri
telefonske številke ljudem
z zvezami. Take stvari so se
dogajale, ko je bil direktor
Slamnik, ko je bil Gril, in se še
sedaj. PTT ima pač monopol.«
Pn Jih toži
Ker krajevno skupnost Rim-
ske Toplice PTT toži zaradi po
njihovem premalo plačanega
denarja, so jim morda po kri-
vici gorki.
Rudi Vrečar: »Po izračunih
PTT naj bi bila krajevna skup-
nost še ogromno dolžna, po
našem izračunu pa smo plačali
še preveč.« Da res ni vse čisto
jasno, potrjuje tudi Jakob
Podpečan: »Ko je PTT postavil
ceno, smo v krajevni skupnosti
našli izvajalca za polovičen
denar. Pa so rekli, da nam po-
tem ne bodo telefonov priklju-
čili. Torej so prevzeli v celoti.
Denarja, ki so ga zahtevali,
menda res niso dobili. Toda
terjatev je prišla šele po letu in
pol. Ob primopredaji o njej ni
bilo govora. Pa ne vem, so tako
pozno izračunali, ali je bilo kaj
drugega. Zaradi pretirane ce-
ne za priključek je po mojem
terjatev v vsakem primeru
dvomljiva.«
Dovolijo ali ne
Po vsem skupaj sodeč, imajo
krajani Lokavca bolj skromne
možnosti, da bi našli in sami
uporabili izgubljeno telefon-
sko številko. Za to številko na-
mreč tudi odgovorni na PTT
Celje ne vedo (tako so vsaj za-
gotovili Lokavčanom). Če pa
bo danes ali jutri telefon zaz-
vonil pri katerem izmed sose-
dov, bodo v malem kraju seve-
da hitro vedeli. Samo koristilo
jim bo bolj malo. Tako kot
marsikje drugod se bodo lahko
le jezili nad krivičnim svetom,
v katerem ne veljajo za vse
enaka pravila, kjer vedno zno-
va eni živijo na račun drugih.
In se bodo pridružili množici
tako ali drugače izigranih.
Ampak vsaj upirajo se temu.
MILENA B. POKLIC
Ponkovljan in njegova pravica
Ali gre za borbo z milni na veter? - Poskus Hokazovanja umazanega ozatija krajevne telefonije
V klopeh šentjurske občin-
ske skupščine se je pred časom
govorilo o pritožbi krajana, ki
je opozarjal na domnevne ne-
pra\ilnosti pri razdeljevanju
telefonov na Ponikvi pri Gro-
belnem in čudnem odnosu
krajevne skupnosti. Gre pred-
vsem za rezultate sporne kra-
jevne akcije za Hotunje in
Spodnje Selce, iz leta 1989, ko
naj bi bil inženir Anton Kuko-
vič med dvajsetimi srečneži
celo na pr\'em mestu, vendar je
brez telefona še danes. V Celju
in na uglednih ljubljanskih
naslovih niso ugoto\ili nič
spornega, pri tem pa je gotovo
marsikaj čudnega.
Kukovič je začel vztrajneje
in bolj nevsakdanje vrtati šele
letos, ko je izšel novi telefon-
ski imenik. Ko se je namreč
akcija leta 1989 končala, je
povprašal takratnega pred-
sednika KS Antona Vrečka, ali
je med tistimi, ki bodo dobili
telefon. »Predsednik mi je re-
kel, da nisem, in s tem sem se
sprijaznil. Je pač tako, sem si
mislil.« Čez nekaj tednov je
Kukovič odšel po drva k Ivanu
Borštniku, članu sveta KS in
sodnemu porotniku. Le-ta ga
je povprašal, kako je zadovo-
ljen z novim telefonom, Kuko-
vič pa ga je le začudeno pogle-
dal. Pri tajniku KS Silvu Gra-
dišniku se je pozanimal o za-
devi, želel je tudi videti sez-
nam, vendar je odšel z dolgim
nosom. Letos, po izidu telefon-
skega imenika z imeni novih
naročnikov, je napisal Boršt-
nik celo pisno izjavo, da ga je
leta 1989 videl na seznamu ti-
stih, ki naj bi dobili telefon.
Niti posebno pisno priporočilo
železnice, kjer je Kukovič za-
poslen in mora biti pol meseca
v pripravljenosti, odgovornih
vse do danes ni prepričalo. Pa
še to razburja Kukoviča: ta-
krat je stal telefonski priklju-
ček 1500 DEM, zdaj vsaj dva-
krat več.
Od Poncila do Pilata
Svet KS je naredil en spisek,
drugega pa so sestavili štirje
ponkovški veljaki, je zapisal
Kukovič letos spomladi v pi-
smu, ki ga je naslovil na gene-
ralnega direktoi-ja PTT Slove-
nije, Celjana Janeza Grila.
V novem telefonskem imeniku
je prizadeti krajan pozorno
preštudiral seznam dodatnih
36 novih ponkovskih naročni-
kov, pri tem pa je ugotovil
marsikaj čudnega, nenavadne-
ga, spornega.
Konec aprila se je prvič
oglasil v celjskem PTT podjet-
ju, kjer je direktor njegov so-
krajan Jože Palčnik. V pisar-
nah, kjer urejajo naročniška
razmerja, je zaprosil za tisti
spisek dvajsetih kandidatov iz
leta 1989, pa za podatek, koli-
ko jih čaka pred njim ter za
njim. Naletel pa je na nepri-
jaznost in nadiranje, je zapisal
v pismu generalnemu direk-
torju. Piše tudi o tem, da se je
projekt telefonije za Hotunje
in Spodnje Selce porazgubil
v korist naročnikov iz drugih
zaselkov. V Ljubljani so se od-
ločili ter Kukovičevo vlogo po-
slali v reševanje celjskemu
PTT, kjer pa niso ugotovili no-
benih nepravilnosti. Usluž-
benca Stjepan Krčmar in
Cvetka Loi^er sta nezadovolj-
nemu Ponkovljanu junija od-
govorila, da je akcija nespor-
na, »zato bi vam nekatere od
želenih podatkov vsekakor po-
sredovali pri vaših obiskih
v službi marketing, pa smo jih
zaradi vašega obnašanja in
odnosa do delavcev raje za-
molčali.« In kaj še piše? Da mu
posredujejo tudi kopijo spiska
akcije KS Ponikva z dvajseti-
mi naročniki. Kukovič zatrju-
je, da omenjenega spiska v pi-
smu ni bilo, pisni odgovor pa
je na koncu dejansko brez obi-
čajnega omenjanja morebitne
priloge. »Prioritete za vključe-
vanje telefonskih priključkov
na ATC Ponikva vam v tem
trenutku ne moremo posredo-
vati, vsekakor pa so pred vami
firme, obrti in eventuelne pre-
selitve naročnikov,« sta odgo-
vorila uslužbenca.
Nekaj dni pozneje se je ne-
zadovoljni Kukovič pritožil še
republiškemu prometnemu in-
špektoratu. V dolgem pismu je
inšpektorja opozoril (spet po-
imensko) na številne nejasno-
sti, in to v mnogih podrobno-
stih - na primer, kako lahko
Marina K. prevzame telefon
od Jožice B., če ima zadnja še
vedno telefon, in podobno.
V KS Ponikva in PTT Celje se
dogaja veliko nepravilnosti, je
v svojem dopisu opozoril
Ljubljano.
Republiški inšpektor Franc
Virant   je   odgovoril   julija.
V celjskem PTT so opravili in-
špekcijo glede dodeljevanja
telefonskih številk na območju
Ponikve, pri tem pa niso od-
krili nobenih nepravilnosti, je
sporočil. Prvi novi telefoni naj
bi bili Ponkovljanom doseglji-
vi šele konec leta 1994, s širi-
tvijo telefonske centrale, je za-
pisano v odgovoru (Anton Ku-
kovič trdi, da lahko dokaže, da
imajo zadnji čas na Ponikvi
spet nova priključka). Z odgo-
vorom ni bil zadovoljen, zato
je prejšnji mesec poslal ugovor
zoper inšpektorjevo delo repu-
bliškemu ministru za promet
Igorju Umeku. Po dveh tednih
je prejel odgovor državnega
sekretarja Stanka Perparja, da
je inšpektor Virant v zvezi
z razpoložljivo dokvunentacijo
postopal zakonito, če meni, da
so njegove pravice s strani
celjskega PTT kršene, pa mu je
svetoval sodno pot.
DrŽava v državi?
Zelo čuden odnos pa je ned-
vomno med krajanom Kukovi-
čem in ponkovsko krajevno
skupnostjo. Pri tem je zgovor-
no dejstvo, da je moral večkrat
pisno posredovati celo šent-
jurski župan Jurij Malovrh,
kar pa v kraju niso upoštevali.
»V krajevni skupnosti sem
brez pravic,« trdi Kukovič.
Resnici je skušal priti do
dna najprej v domačem kraju.
Ustno ni uspel, zato je pisal.
»Trditev, da ste bili na spisku
prvi, je neresnična. F*rošnjo za
telefon ste vložili 12.5.1989,
skoraj eno leto pozneje kot
ostali,« je letos spomladi odpi-
sal tajnik KS Silvo Gradišnik.
Gre za tajnikov odgovor z dne
1. julija, ki pa je čuden. Kuko-
vič dokazuje, da je poslal svojo
zahtevo 26. aprila, predstav-
nik KS pa jo je prejel 29. apri-
la. »Tajnik je zakonski rok za-
mudil ter mi je zato odpisal, da
so prejeli moj dopis šele 4. ma-
ja.« S tajnikovim odgovorom
je v prilogi prejel sporni pri-
oritetni seznam iz leta 1989,
kjer so Kukoviča za dvajsetimi
srečneži uvrstili na 26. mesto.
»Torej bi moral imeti danes te-
lefonski priključek tudi že po
tem seznamu«.
Nekaj dni pozneje je Kuko-
vič pisno zahteval od sveta KS
še seznam članov sveta KS iz
leta 1989 ter krajevni statut,
česar pa ni dobil. Tajnik ga na
njegovo izrecno željo prav ta-
ko ni povabil na sejo sveta KS.
In zakaj seznam članov sveta
KS? »Poleg Borštnikove sem
želel pridobiti še več izjav, od
vsakega člana posebej, s čimer
bi lahko argumentiral svoje tr-
ditve, iz statuta pa bi se sezna-
nil o svojih pravicah.« O dom-
nevnih nepravilnostih pri raz-
deljevanju ponkovskih telefo-
nov je obvestil tudi šentjursko
občinsko skupščino.
Z vsem skupaj pa zadeva
gotovo ni zaključena, saj pri-
zadeti Ponkovljan pravi, da bo
iskal svojo pravico še naprej.
V pogovoru z njim se kaže, da
krajevne razmere dobro poz-
na. O tem je govoril tudi pred
dnevi, ko se je oglasil v našem
uredništvu, z zajetno mapo in
s številnimi podatki o dom-
nevnih nepravilnostih.
Ali je mogoče, da se Kukovič
vendarle moti ter gre za splet
čudnih naključij ter uradne
malomarnosti? Za sicer čisto
zadevo? Presodite. Konec kon-
cev je narobe že to, da moraš
v sodobni državi milo prositi
za telefonski priključek celo^
vrsto let. V sosednjih državah
jih ponujajo z reklamami.
BRANE JERANKO |
Št. 42 - 21. oktober 1993
Obnovljeni prostori
Minuli petek so v Laškem
uradno odprli obnovljeno
ekspozituro Ljubljanske
banke Splošne banke Celje.
Prostori so bili dotrajani, saj
je banka v Laškem začela
delovati pred dobrima dve-
ma desetletjema. Ekspozitu-
ro so obnovili in sodobno
opremili v mesecu in pol,
z obnovo pa so bistveno iz-
boljšali kvaliteto svojih
uslug. Prostor so v Splošni
banki Celje racionalno opre-
mili, tako da je vsem komi-
tentom zagotovljena zaseb-
nost pri opravljanju bančnih
storitev, poleg tega pa so
uredili posebne prostore za
finančno svetovanje in
opravljanje zahtevnejših
bančnih poslov. Kljub obno-
vi so v Splošni banki Lašča-
nom omogočili normalno po-
slovanje, približno mesec dni
je njihova ekspozitura delo-
vala na začasni lokaciji
v tamkajšnji šoli.
lE
Foto: EDI MASNEC
Gasilska vaja
Gori gospodarsko poslopje
na 180 metrih višinske razlike,
od zajetja vode pa je oddaljeno
tisoč 200 metrov.
To so osnovni podatki, s ka-
terimi so se v nedeljo popoldne
srečali gasilci gasilskih dru-
štev Šmartno ob Paki, Paska
vas, Mozirje in Letuš na skup-
ni vaji v mesecu požarne var-
nosti. »Zagorelo« je v Podgor-
ju pri Letušu na kmetiji Fran-
ca Moguja. Gasilci so vodo
pripeljali v 18 minutah, letu-
ško cisterno pa so na kraj po-
žara po zahtevnem terenu pri-
peljali že v šestih minutah. Se-
veda so gasilci požar uspešno
pogasili ter z vajo dokazah, da
so pripravljeni tudi za prave
požare. US
Republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Izvršni svet
Izvršni svet Skupščine občine Velenje
razpisuje
na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega
razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93)
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje lokalnih in
regionalnih medijev v letu 1993
Skupščina občine Velenje je v letošnjem proračunu namenila
4,000.000,00 SIT za sofinanciranje informativnih programov, ta
sredstva pa bo podelila za dejavnosti lokalnih in regionalnih
medijev:
1. PREDMET RAZPISA
1.1. Zagotavljanje objektivnega poročanja o političnem, gospo-
darskem in kulturnem dogajanju v ot)čini;
1.2. Zadovoljevanje potreb prebivalcev občine po profesionalno
korektnem informiranju o lokalnih zadevah, ki so v javnem
interesu;
1.3. Zagotavljanje programske odprtosti medijev za uveljavlja-
nje interesov in pobud civilne družbe;
1.4. Objavljanje obvestil občinske oblasti o zadevah, ki so po-
membne za širšo lokalno javnost.
2. POGOJI ZA RAZPIS
2.1. Na razpis se lahko prijavijo lokalna ali regionalna sredstva
javnega informiranja, ki so politično neodvisna in najmanj 30%
deleža v svojem celotnem programu namenjajo lastni produkciji
nekomercialnega politično - informativnega, gospodarskega in
kulturnega programa.
2.2. Sredstva javnega informiranja morajo redno in sistematič-
no spremljati dogajanja v velenjski ot)čini.
2.3. Na razpis se lahko prijavijo vse pravne osebe in posamez-
niki, ki imajo registrirano informativno dejavnost in kontinuirano
producirajo program na lastnem tiskanem ali elektronskem me-
diju.
3. PONUDBA ZA RAZPIS MORA VSEBOVATI:
3.1. Firmo oziroma ime ponudnika.
3.2. Dokazljive podatke o nakladi in prodaji oziroma o številu
poslušalcev in gledalcev medija. To naj bo dopolnjeno tudi
s podatki o razširjenosti in odmevnosti medija med prebivalci
velenjske občine.
3.3. Razmerje med komercialnim in nekomercialnim deležem
v programu medija.
3.4. Število redno zaposlenih v mediju in število novinarjev.
3.5. Načrti v zvezi s poklicnim izobraževanjem novinarjev.
3.6. Program konkretnih storitev na področju javnega informira-
nja prebivalcev velenjske občine, ki so jih ponudniki pripravljeni
opraviti za sredstva iz razpisa.
3.7. Druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik.
4. MERILA ZA IZBIRO PONUDB
4.1. Razširjenost in odmevnost medija nasploh, posebej pa
med prebivalci velenjske občine.
4.2. Profesionalna kakovostna raven medija.
4.3. Obseg in kakovost dosedanjega novinarskega poročanja
o dogajanju v velenjski občini.
4.4. Kakovost ponujenega programa storitev na področju javne-
ga informiranja prebivalcev velenjske ob)čine.
Prijave pošljite na naslov: Izvršni svet Skupščine občine Velenje,
Titov trg 1, 63320 Velenje z vidno oznako »PRIJAVA NA RAZ-
PIS - LOKALNI MEDIJI - NE ODPIRAJ«.
Rok prijave na razpis je 14 dni po objavi razpisa.
Odpiranje ponudb bo v prostorih sobe št. 21/1 dne 12. 11. 1993
ob 12. uri.
V roku 8 dni po poteku prijavnega roka bodo ponudniki obvešče-
ni o izbiri izvajalca. Izvršni svet Skupščine občine Velenje bo
z izbranim izvajalcem sklenil pogodtx) o sofinanciranju.
Za icondicijo reševalcev
v Velenju so bogatejši za
atletsko tartan stezo, ki so jo
v soboto prvi preizkusili
jamski reševalci.
Reševalci iz velenjskega
rudnika morajo vsako leto
opraviti preizkus telesne
pripravljenosti v tako ime-
novanem Cooperjevem testu.
Test sestavljajo 12-minutm
tek, met članske krogle, letos
pa so skok v daljavo zame-
njali s tekom na 60 metrov.
Pravijo, da so rezultati zelo
spodbudni, mogoče tudi za-
to, ker so se preizkusih na
novi stezi. Vendar se reševal-
ci sami zavedajo, kako po-
membna je dobra telesna
pripravljenost. Nič namreč
ne pomagajo dobra oprema
in veliko znanja, če ni kondi-
cije. Samo v tem času je na
primer v jami odprtih pri-
bližno 97 kilometrov pohod-
nih rovov, ki jih je treba del-
no prehoditi. Poleg tega je
potrebno poznati vse po-
drobnosti jame. Lahko bi re-
kli, da morajo imeti reševalci
jamo v mezincu. Na prenov-
ljenem štadionu Rudarja
v Velenju je Cooperjev test
opravilo 180 jamskih reše-
valcev v treh starostnih sku-
pinah. LOJZE OJSTERŠEK
Novosti šmarske šole
v osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah
bodo jutri, v petek 22. oktobra, sloves-
no odprli novo pridobljene prostore,
med njimi knjižnico, ki sodi med naj-
sodobnejše v državi. Ta meri približno
dvesto kvadratnih metrov, bogatejši
pa so tudi za sodobno računalniško
učilnico s petnajstimi računalniki ter
urejeno zbornico. Nove prostore so
pridobili s povišanjem zgradbe.
BJ
Srebrni NSQ vabi
Današnji četrtek, 21. oktobra je vehk dan za
New Swing Quartet in njihove ljubitelje.
V cerkvi sv. Duha v Celju pripravljajo člani
kvarteta' za vse svoje prijatelje koncert, ki se
bo začel ob 19.30 uri. Predprodaja vstopnic je
v celjskem Kompasu, sedeži v cerkvi pa so
oštevilčeni. Hkrati se v kvartetu zahvaljujejo
vsem, ki so jim omogočili današnji nastop.
Novemu tedniku. Radiu Celje, Zavarovalnici
Triglav Celje, LB Splošni banki Celje, Kovin-
trade Celje, Eurodasu Phihps Celje, Celjskim
sejmom, Cetisu Celje in Centru interesnih de-
javnosti Celje.
Radio za ves svet
Urednik Radia Vatikan za
Dalnji vzhod Joseph Tran
Duch An.
Tisti, ki so bili še do nedav-
nega prikrajšani za informaci-
je o delu in življenju rimsko-
katoliške cerkve, o drugih do-
gajanjih v svetu, o vatikanski
politiki in še o čem, so z zani-
manjem prisluhnili radiu Va-
tikan. Tako je še dandanes, če-
prav je res, da ima sedaj ver-
ske oddaje domala že vsaka
slovenska radijska postaja,
ogledati si jih je mogoče na
televiziji, informacij pa je ved-
no več tudi v časopisih.
Še bolje bo seveda z ustano-
vitvijo Radia Družina in še
kakšne druge radijske postaje,
vendar ostaja še vedno eno
- Radio Vatikan je Radio Vati-
kan in Radio Vatikan bo večno
obstajal. Programi potekajo
seveda vsak dan in to skoraj
v vseh svetovnih jezikih. Ra-
zume se, da tudi v slovenščini.
Programu v slovenskem jeziku
lahko prisluhnete vsak dan ob
3.45 m 17.45. Gre za 15-mi-
nutno oddaje, ki jih našim
bralcem seveda ni treba pose-
bej predstavljati. Program Ra-
dia Vatikan za Evropo se prič-
ne ob pol štirih zjutraj najprej
v albanskem jeziku, potem
v slovenščini, hrvaščini, češči-
ni,   slovaščini,   madžarščini.
poljščini, nemščini... Hkrati
poteka drugi program, ki je
v glavnem namenjen novona-
stalim državam bivše Sovjet-
ske zveze in skandinavskim
državam. Oddaje na prvem
programu lahko poslušate na
srednjevalovni frekvenci 1530
kHz. Dobršen del oddaj v slo-
venskem jeziku ustvarjajo
Alenka Arko, Milan Žust,
Darja Krhin in Pavel Lesko-
vec. Darja Krhin je bila pred
kratkim izvoljena za provinci-
alno predstojnico Slovenske
province šolskih sester Notre
Dame in tako se bo izteklo nje-
no 14-letno sourejanje sloven-
skih oddaj Radia Vatikan.
Radio Vatikan pa seveda
pripravlja oddaje tudi za dru-
ge celine, ne samo za Evropo.
Prijeten je bU sprejem pri
uredniku oddaj za Vietnam,
Filipine in še nekaj drugih dr-
žav Daljnega vzhoda. To je Vi-
etnamec Joseph Tran Duch
Anh. Teologijo je končal na
univerzi v Bologni, potem pa
se je nameraval vrniti v svojo
državo, vendar je bila, kot sam
pravi, božja volja pač takšna,
da je sedaj v Rimu. Ne le, da
ureja radijski program, je tudi
predavatelj na papeški univer-
zi Angelicum. V Vietnamu je,
pravi, dobrih 12 odstotkov
prebivalcev kristjanov. Večina
duhovnikov pa je pod strogim
nadzorom ckžave in država
odloči, kdo lahko gre študirat
teologijo. Razume se, da ima
vietnamska oblast tako pod
nadzorom-.tudi krščeinske du-
hovnike. "Neposredno jih sicer
ne preganja, s takšnimi meto-
dami pa jih ima bolj kot ne
v šahu.
Katoliških duhovnikov res
ni dovolj za vse potrebe, ven-
dar jih ne primanjkuje tako
kot marsikje drugod v svetu,
kjer še vedno vladajo totali-
tarni režimi. Kristjani se razu-
mejo s pripadniki drugih ver
in bistvenih nesporazumov ali
celo kakšnih spopadov z njimi
ni. Skuša pa seveda država,
kolikor se le da, omejiti vphv
rimskokatoliške cerkve. Lju-.
dem, predvsem katoličanom,
manjka informacij, zato je po-
slušanje radia Vatikan v viet-
namskem jeziku pravzaprav
edina možnost, da kaj izvedo.
Do povratnih informacij,
kakšna je poslušanost teh od-
daj, pravi Joseph Tran Duc
Anh, je težko priti. Že zgolj
zato, ker je pisem poslušalcev
malo. Samo znamka za pismo
v Evropo stane v Vietnamu ce-
lo premoženje. Ve pa, da je po-
slušalcev sorazmerno veliko,
saj mu to povedo tisti redki
ljudje iz njegove domovine, ki
pridejo v Evropo.
Radio Vatikan je seveda in-
stitucija, kakršnih je v svetu le
še malo. Zahteva ogromno
tehničnih zmogljivosti in vse
to stane. Denarja za pripravo
oddaj in oddajanje pravzaprav
nikdar ni dovolj. Z zavzetostjo
množice tistih, ki sodelujejo
pri soustvarjanju oddaj, s po-
močjo raznih dobrotnikov
z vsega sveta in še mnogih
drugih pa bo ta radio vedno
živ. Četudi se tako kot marsik-
je drugod ukvarja tudi z mno-
gimi tehničnimi težavami. Tu-
di napredek v radiodifuziji je
vedno hitrejši in temu mora
hočeš nočeš slediti tudi Radio
Vatikan. To pa seveda vehko
stane.
JANEZ VEDENIK
Foto: IVAN ARZENŠEK
Prihodnjič:   Videti   Rim   in
umreti
Št. 42 - 21. oktober 1993
10
Od Savinška in Lavrenčiča
do Klimta in Picassa
Zavod za kulturne prireditve napoveduje živahno sezono
že utečeni ponudbi koncert-
nega abonmaja, galerije so-
dobne umetnosti, likovnega
salona, predavanj in strokov-
nega izpopolnjevanja, so se
pridružile novosti s sobotnimi
matinejami, specializirane
oblike dela z mladimi in naj-
mlajšimi, največja novost pa je
klub Odeon.
Klub Odeon: Celje je v zad-
njih letih ostalo brez kluba
kulturnih delavcev, vse bolj
razgibano dogajanje v vseh vr-
stah kulture pa zajema že za-
nimiv krog posameznikov, ki
si želijo neformalnega klub-
skega združevanja na prilož-
nostnih klubskih srečanjih,
sobotnih matinejah, koncer-
tih, otvoritvah razstav, preda-
vanjih ... S člansko kartico
bodo odeonaši deležni tudi ra-
zličnih popustov pri obisku
prireditev v organizaciji Za-
voda.
Koncertni abonma ponuja
šest nastopov, in sicer bodo
21. oktobra koncertirali slo-
venski filharmoniki, 16. no-
vembra bo Griegov večer,
15. januarja prihodnje leto bo
nastopil Zagrebški kvartet
saksofonov, 9. marca bo v Ce-
lju Jess trio Wien, 12. aprila
Mariborski pihalni kvintet, se-
zono pa bodo 24. maja zaklju-
čili Ljubljanski madrigalisti.
Sobotne matineje so novost
in bodo na vrsti praviloma
dvakrat mesečno ob sobotah
ob 11. uri na različnih lokaci-
jah, kjer bodo sodelujoči ob
dopoldanski kavici spoznavali
glasbene in likovne imietnike,
igralce, pesnike, iluzioniste in
pantomimike, doživljali pro-
mocije knjig, jutra poezije in
poslušali krajše koncerte.
Galerija sodobne umetnosti
ponuja do konca januarja pri-
hodnjega leta še ogled razsta-
ve stalne zbirke, v tem času
bodo v istem prostoru tudi di-
daktične ure za otroke vrtcev
in osnovnih šol z urami risanja
in tematiko kako gledati sliko.
V februarju bodo odprli pre-
gledno razstavo Emerika Ber-
narda, sledila pa ji bo razstava
Generacija 82 z deli diploman-
tov ljubljanske likovne akade-
mije iz leta 1982 z uveljavlje-
nimi imeni doma in v tujini.
Proti koncu leta bo na ogled
pregledna razstava slikarja
Avgusta Lavrenčiča.
Se dve razstavi napoveduje-
jo za prihodnje leto in to pravi
poslastici: akvarele in risbe
znanih dunajskih slikarjev
Gustava Klimta in Egona
Schieleja iz grafičnega kabi-
neta dunajske Albertine in
razstavo Moderno sUkarstvo
po letu 1945 iz stalne zbirke
Muzeja moderne umetnosti na
Dunaju, ki bo predstavila sve-
tovno znane umetnike Anzi-
gerja, Bacona, Emsta, Hamil-
tona, Hartunga, Johnsa, Lic-
hensteina, Magrittea, Mother-
wella, Picassa, Rauschenber-
ga, Warhola in Zakanitcha.
Likovni salon bo do konca
leta gostil razstavo Oblikova-
nje za sožitje s prostorom, raz-
stava Moda ali umetnost pa bo
hkrati potekala v Špitalski ka-
peli, Stropni dvorani Pokra-
jinskega muzeja v Celju, v Ga-
leriji sodobne imietnosti in
v Likovnem salonu. Letošnje-
ga decembra bo kot običajno
tudi prodajna razstava Darilo
za darilo.
V letu 1994 bodo razstave
v Likovnem salonu z zname-
nju figuraUke, videli pa bomo
dela naslednjih avtorjev: slike
Maksima Sedeja st., Metke
Krašovec, Marka Jakšeta,
Zdenka Huzjana (tudi grafike
in skulpture) in Tadeja Poga-
čarja. Pp dolgem času se bomo
spet srečali s kiparstvom Ja-
koba Savinška, mlado kipar-
sko generacijo pa bo zastopal
Jože Barši. Grafike bo raz-
stavljala Zora Stančič, z no-
vejšimi deli pa se bo predstavil
tudi član celjskega DSLU
Želj ko Opačak. V Likovnem
salonu bosta dve razstavi tudi
gostovali, in sicer mednarodna
razstava fotografij FIAP, Po-
krajinski muzej pa bo predsta-
vil slike pokojnega Miroslava
Modica.
V programu je tudi že uteče-
no strokovno izpopolnjevanje
v obliki seminarja z devetimi
predavanji in preverjanjem
znanja, namenjen pa je peda-
gogom višjih letnikov srednjih
šol. Tokrat je na vrsti tema Li-
kovno mišljenje in znakovnost
v likovni produkciji, predaval
pa bo doc. dr. Milan Butina.
Na rednih predavanjih pa
bodo sodelovaU: akad. kipar
Marko Pogačnik, dr. Špelca
Čopič, akad. slikar. Sergej Ka-
pus, dr. Milček Komelj, dr-
.Rastko Močnik in prof. Iztok
Saksida.   DRAGO MEDVED
Skozi gledališko živllenje
Predstavitev knjige Branka Gomhača
Skozi življenje je svoj knji-
ževni prvenec poimenoval
Branko Gombač, znani gleda-
liški ustvarjalec iz Maribora.
Delo, ki ga je založil, sponzori-
ral in v 2 tisoč izvodih natisnil
celjski Cetis, so predstavili
pred dnevi v Slovenskem ljud-
skem gledališču v Celju. Šte-
vilno občinstvo je bilo v dokaz,
da je Branko Gombač za ljubi-
telje gledališč stari znanec.
Branko Gombač je v življe-
nju prehodil pot od igralca do
režiserja in ravnatelja mari-
borske Dreime ter uspešnega
vodje Borštnikovih srečanj.
Knjigo si je najprej zamislil
kot kroniko omenjenega doga-
janja, vendar je presegel pr-
votni namen. Mariborsko do-
gajanje je namreč le okvir za
oris razmer vsega takratnega
slovenskega gledaUšča, knjiga
pa je hkrati tudi galerija por-
tretov slovenskih igralcev.
Kot je zapisala književnica
in gledališka kritičarka Rapa
Šuklje, bo bralca pri Gomba-
čevem delu najprej presenetil
njegov obseg. Avtor je dal spo-
minu prosto pot, pri tem pa
bralca najbolj prevzame nje-
gova iskrena in ustvarjalna
prizadetost. Gre za življenje
gledališča, ki ga je krmaril
skozi vzpone in padce, uspehe
in neuspehe z enim samim ci-
ljem pred očmi: ustvariti gle-
dališče, ki bo ljudsko v najbolj
žlahtnem pomenu besede. Pri
tem je seveda trčil na odpore
in nerazumevanje, vendar da-
našnji položaj gledališča in
pomen Borštnikovih srečsinj
dokazujeta, da je mogoče ures-
ničiti Gombačevo vodilo knji-
ge, ki pravi: Spremeni velike
težave v majhne in majhne
v nikakršne.
Po besedah Poldeta Bibiča
pa je Gombačevo delo natan-
čen dokviment o gledališču, ki
ga popestri cela vrsta anekdot
iz gledališkega življenja. Gre
za sociološko analizo Gomba-
čevega obdobja mariborskega
gledališča, ki pa je po Bibiče-
vem mnenju bralcu najbližja
takrat, ko besedilo zajame tu-
di psihologijo gledališča, ko
zajame tudi dušo taetra, ki ga
Gombač dobro pozna.
Na predstavitvi v Celju je
v kulturnem programu nasto-
pil Marko Cvahte. Avtor, ki je
svoje avtobiografsko delo po-
svetil svojima vnukoma, pa je
ob tem že napovedal drugo
knjigo.
TC
Marinkovičeva Glorija v Celju
Slovensko ljudsko gledališče v Celju je ob rednem abonmaj-
skem sporedu oktobra meseca pripravilo še dve zanimivi pred-
stavi. V soboto, 23. oktobra bo ob 19.30 uri gostovalo Primorsko
dramsko gledališče iz Nove gorice (na poti na Borštnikovo
srečanje) z dramo hrvaškega književnika Ranka Marinkoviča
Glorija. Režiral jo je Janez Pipan, katerega delo Kakor me ti
hočeš gledamo to sezono na celjskem odru, v naslovni vlogi pa
nastopa Lučka Počkaj iz SSG Trst.
V četrtek, 28. oktobra pa bo ob 19. uri na celjskem poklicnem
gledališkem odru tekmovalna predstava Odrska utvara,
s katero bodo Celjani nastopih v Mariboru. Torej kanček Boršt-
nikovega srečanja tudi v Celju. Na sliki prizor iz Glorije z Lučko
Počkaj in Stanetom Lebanom.
Koncertna
ponudba
Celjski godalni orkester raz-
pisuje za letošnjo sezono kon-
certni abonma, v katerem bo
kot gost februarja nastopil tu-
di Društveni orkestar hrvat-
skoga glazbenog zavoda Za-
greb. Z vpisom abonmaja (za
2 tisoč tolarjev) so v tajništvu
Zveze kulturnih oi^anizacij
v Gregorčičevi ulici začeli
v ponedeljek, zaključili pa bo-
do v ponedeljek, 8. novembra.
Prvi štirje koncerti bodo
v dvorani Narodnega doma,
letošnjo abonmajsko ponudbo
pa bodo člani Celjskega godal-
nega orkestra zaključili
17.maja z deli J.S.Bacha in
W. A. Mozarta v Pokrajinskem
muzeju. Sezono bodo začeli
z deli P. Ramovša, K. Stamitza
in E.W. Ferrari j a v torek,
9. novembra. Novoletni kon-
cert pod vodstvom Nenada
Firšta je napovedan za 26. de-
cember, februarja bodo v Ce-
lju gostovali zagrebški glasbe-
niki, sredi marca pa se Celja-
nom obeta koncertiranje Bac-
ha, Haydna in Griega.
IS
NI prireditve
brez afere
Piše: Tadej Čater
Priznajte! Kadarkoli pomi-
slite na kakšen pomembnejši
filmski festival, denimo tiste-
ga v Cannesu, kadarkoli pomi-
slite na kakšno eminentnejšo
kulturno manifestacijo, v res-
nici pomišljate na škandale in
škandalčke. Praktično nobena
pomembnejša prireditev ne bi
mogla brez afer. Naj bodo te
takšne ali drugačne, afere,
škandali, so pravzaprav tisti,
• ki prireditev šele naredijo po-
membno. Podelitev Nobelovih
nagrad je od nekdaj pomemb-
na. Nobelova nagrada za mir,
recimo, je nemara še najbolj
ilustrativen primer pomemb-
nosti za nagrade. Mnenja se
krešejo, v kuhinji se kuha, na
koncu pa nagrado dobi ven-
darle tisti, ki je bil v najrazlič-
nejših kombinacijah omenjan
in zamišljan že večkrat in od
vsega začetka. Podobno je
z Nobelovo nagrado za litera-
turo; prahu je vedno veliko,
zaključki pa so si bolj ali manj
podobni. Sta pa obe, tako tista
za mir kot tista za literaturo še
najbolj glasni. Jasno, ko pa
dvigata največ prahu, ko pa so
v ozadju vedno večji ali manjši
škandali in afere.
Letošnjo bi naj menda dobil
celo eden od slovenskih pisa-
teljev; švedska akademija zna-
nosti in umetnosti, ki to na-
grado že vrsto let podeljuje, je
celo prosila Slovensko akade-
mijo znanosti in umetnosti,
naj pošlje svoj predlog. In ga
je. Seveda potem, ko je tega
pesniškega kandidata sprejela
po »hitrem postopku« v svoje
vrste. S tem je pa tako; če Šve-
di sami prosijo katero od naci-
onalnih akademij, da naj ne-
koga iz svojih vrst predlaga in
sploh, potem jo v večini prime-
rov isti predlagani dobi. Seve-
da, če se ravno v tistem ne po-
javi kakšen zanimivejši pred-
stavnik. Letos konkretno Toni
Morrisonova. Črnka iz Ameri-
ke. Oziroma drugače; ženska.
črna ženska, črna ženska iz
Amerike. Več kot dovolj razlo-
gov, da si nagrado tudi zasluži.
Skratka, namesto v Slovenijo,
je nagrada imenovana po izu-
mitelju dinamita romala
v Ameriko. Po mojem skrom-
nem mnenju, povsem upravi-
čeno, če ne verjamete, si pre-
berite njen roman Beloved.
V kratkem izide tudi v slo-
venščini.
Da pa pomembnejše in emi-
nentnejše kulturne manifesta-
cije niso le last »belega sveta«,
marveč tudi podalpskih doli-
nic, skrbi Borštnikovo sreča-
nje v Mariboru. Nedvomno
najbolj škandalozen festival
na slovenskem. Bodisi, da gre
za politične »mucke« bodisi,
da gre za lokalne ambicije.
Medtem, ko so predlanskim
podelili domačim gledališčni-
kom domala vse nagrade, kar
se jih podeliti da, ker so pač
imeli po svoji volji izbrano ži-
rijo, so si lansko leto, potem ko
jih je žirija pustila na cedilu,
celo izmislili novo nagrado.
Dobil jo je kajpak tamkajšnji
gledališki prvak. Volk sit in
koza cela oziroma še več,
Borštnikovo srečanje v Mari-
boru vedno znova dokazuje,
da ni pomembno narediti do-
ber program, ga zapolniti
z raznimi spremnimi priredi-
tvami, okroglimi mizami, itd.,
pač je pomembno imeti slab
program, slabo organizacijo in
dobre škandale. Brez teh očit-
no ni festivala. In Mariborčani
to dobro vedo. In, ker to dobro
vedo, si lastijo nedvonmo naj-
pomembnejši in najeminent-
nejši slovenski kulturni festi-
val. Ne pa seveda tudi najbolj-
šega. Kar pa - kot že rečeno
- sploh ni pomembno.
Napotnik posmrtno v LJubljani
v galeriji Ilirija v Ljubljani
so prejšnji četrtek odprli prvo
posmrtno razstavo izbranih
del akademskega kiparja Iva-
na Napotnika iz Šoštanja. Ki-
parjevo delo predstavljajo s 16
deli iz zbirke stalne Napotni-
kove galerije v Šoštanju.
Ljubljansko razstavo je pri-
pravil Kulturni center Ivan
Napotnik iz Velenja, v prisot-
nosti številnih ljubiteljev pa jo
je odprla umetnostna zgodovi-
narka Milena Koren-Božiček.
Po Napotnikovi retrospektivni
razstavi leta 1959 v Narodni
galeriji, je to po več kot treh
desetletjih prva posmrtna raz-
stava v Ljubljani. »Ivan Na-
potnik v svoji skromnosti in
zaprtosti ni izstopal v času
življenja, vendar pa sedaj vse
bolj vstopa v zgodovino svoje-
ga in sedanjega časa,« je zapi-
sala Milena Koren-Božiček
v katalogu.
Ivan Napotnik se je rodil de-
cembra 1888 v Zavodnjah nad
Šoštanjem, vmirl pa je jimija
1960 v Šoštanju. Svojo kipar-
sko pot je pričel v Celju pri
podobarju Ignaciju Oblaku.
Pozneje je obiskoval Umetno
obrtno šolo v Ljubljani ter
Akademijo likovne umetnosti
na Dvmaju, kjer je opravil tudi
specialko. Svoje znanje je iz-
popolnjeval v Budimpešti. Na-
potnik je malo intimno plasti-
ko upodabljal predvsem v lesu
in glini. Pred drugo svetovno
vojno je večkrat sodeloval na
razstavah na takratnih kultur-
nih tednih v Celju. Po vojni je
v mestu ob Savinji izdelal spo-
menik padlim poštarjem, ki
stoji pred celjsko pošto. Precej
Napotnikovih del je najti tudi
med zasebnimi občudovalci
kiparja, dve veliki leseni žen-
ski skulpturi sta v preddverju
študijske knjižnice, nekaj del
pa hrani tudi Pokrajinski mu-
zej Celje.       VIKTOR KOJC
Ljubiteljski kulturni abonma
Zveza kulturnih organizacij
občine Celje je letos drugič za-
pored razpisala Ljubiteljski
kulturni abonma, v katerega
želi z osmimi predstavami do
konca maja vključiti kar naj-
več ljubiteljev kulture. Abon-
ma pomeni popestritev in raz-
širitev obstoječe kulturne po-
nudbe v občini, po drugi strani
pa daje kulturnim društvom
možnosti vključevanja v orga-
nizirano ponudbo.
Strokovni sodelavec Zveze
kulturnih organizacij občine
Celje Živko Beškovnik pravi,
da so s prvim odzivom obča-
nov na letošnji 2. ljubiteljski
kulturni abonma zadovoljni,
sinoči pa so si Celjani že lahko
ogledali prvo od osmih pred-
stav. V dvorani Narodnega do-
ma ie bil pod vodstvom Matia-
ža Breznika koncert Revijske-
ga tamburaškega orkestra
Akord.
Na novinarski konferenci,
ki so jo v Zvezi kulturnih or-
ganizacij Celje pripravili ne-
kaj dni pred zaključkom vpisa
v 2. ljubiteljski kulturni abon-
ma, menijo da je njihova po-
buda za kulturno popestritev
Celja naletela na dober odziv
tudi v profesionalnih kultur-
nih ustanovah. Tako so jim de-
nimo v Slovenskem ljudskem
gledališču (velja tudi za dvo-
rano Narodnega doma) ponu-
dili najem dvorane zgolj za
plačilo materialnih stroškov.
V abonmajski program so ob
sinočnjem koncertu Revijske-
ga tamburaškega orkestra
Akord vključeni še: Celjska
folklorna skupina France Pre-
šeren, ki se bo v dvorani SLG
predstavila novembra, Aka-
demski pevski zbor Celje z de-
cembrskim koncertom v Mari-
jini cerkvi, Amaterski gledali-
ški ansambel KUD Zarja Tr-
novlje s predstavo Zojkino
stanovanje januarja v dvorani
SLG, Celjski plesni orkester
Žabe s februarskim koncertom
v dvorani Narodnega doma,
Celjsko pevsko društvo s kon-
certom v Narodnem domu
marca. Skupina Igen Studia za
ples Celje s plesno gledališko
predstavo Smeško med črkami
ali plesna abeceda aprila
v SLG ter Pihalni orkester j
štorskih železarjev z majskim
koncertom v dvorani Narod-
nega doma.
I. STAMEJČI<5|
Št. 42 - 21. oktober 1993
11
Muzeji so vse boij odprti
BoUša povezanost tuill z ilogajanjem v svetu
Zborovanje slovenskih mu-
zealcev prejšnji četrtek in pe-
tek na Dobrni, ki ga vsaki dve
leti organizira Društvo sloven-
skih muzealcev, je tokrat potr-
dilo nova spoznanja o spre-
oiembah v večini slovenskih
muzejev.
Tokrat so govorili o štirih
vsebinskih sklopih, in sicer
o vlogi muzeja jutri, o kulturni
dediščini zunaj muzejev, o pe-
dagoškem delu in o varovanju
tekstilne dediščine v sloven-
skih muzejih.
Zavzeli so se za odprtost
muzejev k občinstvu. Nekateri
muzeji že nekaj časa poznajo
nove metode dela, predvsem
pa pospešujejo svoje sodelova-
nje z mladino. Vse bolj se uve-
ljavlja sodelovanje različnih
strok pri izvajanju posamez-
nih razstavnih projektov.
Ugotovitev, da je več dediščine
zunaj kot znotraj muzejev, so
opremili s predlogom, da mora
nova zakonodaja ščititi in
spodbujati tudi zbirateljstvo,
Id je pomemben segment varo-
vanja dediščine in da je treba
najti ustrezno obliko sodelo-
vanja z vsemi subjekti, pri ka-
terih se kulturna dediščina na-
haja.
Aktualna vprašanja lastni-
njenja in denacionalizacije ne
morejo mimo slovenskih mu-
zealcev, zato so se zavzeli za
tvorno strokovno sodelovanje,
pravno raven pa naj rešuje dr-
žava, kajti če je komu kaj vze-
la, mu naj tudi vrne. Na po-
dročju trženja z dediščino so
se zavzeli za predlog Zavoda
Slovenije za varstvo naravne
in kulturne dediščine, zahte--
vali, da morajo tisti, ki se uk-
varjajo s tovrstno trgovino,
imeti ustrezne licence.
Področje muzejske pedago-
gike je zelo razvejano, zato so
predlagali, da bi morali to de-
javnost na novo opredeliti in
zanjo najti tudi ustreznejši
izraz. Ni tudi ustrezno finan-
cirana, zato bodo muzejski pe-
dagogi s svojo problematiko
seznanili muzeje in ministr-
stvo za kulturo, na katerega bo
sicer s tega zborovanja naslov-
ljeno še več informacij in pozi-
vov k urejanju obstoječega
stanja.
Na Dobrni so slovenski mu-
zealci imeli tudi svoj občni
zbor, kjer so še za dve leti po-
daljšali mandat vodstvu na če-
lu s Stanetom Mrvičem. Sez-
nanili so se z mednarodno de-
javnostjo v okviru ICOM-a,
CIDOC-a in z delovanjem.
Zveze muzejev Slovenije in
z odobravanjem sprejeli vsa
poročila. Zveza muzejev Slo-
venije bo imela svojo skupšči-
no 27. oktobra, dogovori z zbo-
rovanja na Dobrni pa bodo
lahko tehtno prispevali tudi
k njenemu zasedanju, saj gre
za vprašanje nove zakonodaje
na področju varstva naravne
in kulturne dediščine, norma-
tivov in standardov ter muzej-
ske mreže.
Ob letošnjem zborovanju so
izdali tudi zbornik z 39 refera-
ti na omenjene teme. Uredile
so ga Taja Cepič, Andreja Rih-
ter in Marija Počivavšek. Od-
slej naj bi ob zborovanjih red-
no izhajal v Celju.
Ob samem društvu, je bil le-
tošnji gostitelj zborovanja
Muzej novejše zgodovine v Ce-
lju, ki letos praznuje 30-letni-
co obstoja in je svojo vlogo od-
hčno opravil.
DRAGO MEDVED
Ikone na razstavi
Nedavno so v cerkvi sv. Vida
v Dravogradu odprli razstavo
ikon slikarja Goceta Kalajdži-
skega iz Šentjurja v organiza-
ciji Zveze kulturnih organiza-
cij Dravograd. Navzoč je bil
tudi makedonski veleposlanik
v Sloveniji dr. Dimitar Mirčev.
Bil je to večer makedonske
kulture, saj je skupina glasbe-
nikov Makedonski zbor iz
Ljubljane izvedla glasbeni
program in predstavila sodob-
no makedonsko poezijo.
D. M.
Ekspreslonlstlčni portreti
v galeriji Kulturnega centra
Ivana Napotnika v Velenju so
od srede tega meseca pa do
11. novembra razstavljena li-
kovna dela akademskega sli-
karja Gregorja Kokalja.
Shkar je študiral na Akade-
miji za likovno vmietnost
v Ljubljani, kjer je leta 1991
tudi diplomiral pri profesorju
Janezu Bemiku, nakar je spe-
cialko nadaljeval pri Lojzetu
Logarju. Sodeloval je na več-
jem številu razstav, je pa tudi
eden dobitnikov študentske
Prešernove nagrade. Najmlaj-
ša generacija v katero se uvrš-
ča Kokalj, rojen je leta 1967,
seveda še ni povsem profilira-
na v svojem umetniškem izra-
zu in ima pred sabo še več
ustvarjalnih obdobij, ki bodo
dala dodatno težo v njegovem
opusu. Je pa Kokalj eden iz-
med tistih likovnikov, pri ka-
terem se že zelo zgodaj mani-
festira visoka stopnja likovne
zrelosti. Privlači ga lik člove-
škega telesa skozi katerega
ambiciozno projecira svoj od-
nos do soljudi ali celo do sa-
mega sebe npr. v avtoportre-
tih. Iz Kokalj evih kompozicij
veje izrazita sugestivnost,
pravzaprav pravi ekspresioni-
zem, ki ga vizualizira s težki-
mi, debelimi potezami z nadv-
se širokim izborom barv, s ka-
terimi stopnjuje kontraste in
obUke oziroma dviguje nape-
tost soodvisnih likovnih ele-
mentov. Slikarski jezik, ki ga
uporablja, je predvsem sodo-
ben, izraža duh časa, kot tudi
avtorjevo mladost. Všeč mu je
poigravanje in prirejanje kon-
vencionalnih (hrižbenih sim-
bolov in ritualov, v svojih pri-
redbah jih rad postavlja na
glavo, pri čemer mu ne zmanj-
ka občutka za humor ali celo
sarkazem.
Na osnovi razstavljenih slik
v Velenju, lahko rečemo, da
gre za avtorja, ki uspešno
združuje mladostni vitalizem
kot tudi zrelost in izkušnje
pridobljene na akademiji, s če-
mer ima postavljene dobre te-
melje za ustvarjanje v pri-
hodnje.
BORIS GORUPIČ
naceuskih Platnih
Sommersbv, ZDA, 1992
Režija: Jon Amiel; igrajo: Richard Gere, Jodie Foster, BiH
Pullman, James Earl Jones.
Zgodba se pričenja nekaj
let po koncu ameriške dr-
žavljanske vojne. Na do-
mačo plantažo se vrne mo-
ški, ki so ga šteli za mrtve-
ga. S trdim delom in novi-
mi zamislimi postavi na
noge zamrlo podeželsko
mestece, svoj propadli za-
kon pa oživi v strastno ro-
manco. Kljub njegovim od-
likam se začnejo nekaterim
porajati dvomi, ali je Jack
Sommersbv v resnici člo-
vek, za katerega se iz-
daja ...
Jodie Foster in Richard
Gere sta v tem rahločutno
narejenem filmu o povrat-
niku iz ameriške držav-
ljanske vojne, ki je veljal za
mrtvega, tako po mnenju
strogih kritikov kot gledal-
cev ustvarila izjemni vlogi.
Film poleg njiju odhkujejo
še odlična režija, fotografi-
ja in scenarij.
Richard Gere šteje med
svoje izjemne igralske
stvaritve vloge v filmih
Čedno dekle. Iskanje g. Go-
odbara,  Ameriški žigolo,
Častnik in gentleman in
drugih. Gostoval je tudi
v Kurosawovem filmu
Rhapsody in avgust in bil
izvršni producent treh no-
vitet: V zadnjem trenutku,
Mr. Jones in Sommersby.
Jodie Foster je vrhunska
režiserka in igralka, za
pretresljivi lik žrtve posil-
stva v filmu Obtožena in za
vlogo Clarice Sterling v Ko
jagenjčki obmolknejo je
dvakrat prejela oskarja za
najboljšo glavno vlogo. Kot
režiserka je debitirala s to-
plo sprejetim Little man
tate, v katerem je tudi na-
stopila. Igrala je še v filmih
Taksist, Bugsy Malone,
Hotel New Hampshire, Tri-
je ubežniki in Polja sanj.
James Earl Jones je
v svoji pestri igralski kari-
eri prejel več priznanj za
filmske, TV in odrske vlo-
ge, nastopil je - med drugim
- v filmih Patriotske igre.
Lov na rdeči oktober, Špic-
Iji, Princ odkriva Ameriko,
Trije ubežniki in Polja
sanj.
Fotografije
Valentina Benediicta
še do jutri si je v razstav-
nem salonu zdravilišča v Ro-
gaški Slatini mogoče ogledati
razstavo fotografij Valentina
Benedika.
Fotografiji se je Benedik
resno posvetil že pred približ-
no dvajsetimi leti, v času štu-
dija na Filozofski fakulteti. Od
leta 1980 je član fotokluba
ŠOLT, svoje posnetke objavlja
v različnih revijah, fotografije
pa predstavlja javnosti tudi na
samostojnih razstavah, sicer
pa je iz Ljubljane.
Kreativna fotografija pozna
cel niz tehničnih postopkov, ki
so jih razni mojstri izumljali
ter z njimi bogatili estetiko in
atraktivnost tega dobrih sto-
petdeset let starega likovnega
medija. Mnogo teh izumov je
s časom zamrlo in so danes le
še muzejske zanimivosti, mno-
go pa so jih s pridom uporab-
ljali njihovi nasledniki in pre-
nekateri je tudi danes v rabi.
Tudi Benedik je fotograf, ki se
rad oddalji od osnovne, stan-
dardne fotografije in se nagiba
k iskanju neobičajnega ter rad
preseneča gledalce s fotomon-
tažami,z efekti, ki nastajajo
z rabo različnih filtrov, z in-
frardečo in ultravijolično svet-
lobo ter drugimi postopki.
S takim odnosom do fotografi-
je, ki je po svoji naravi konsti-
tuirana kot sredstvo veristične
preslikave stvarnosti, Benedik
ustvarja fotografije, ki so po-
gosto vse kaj drugega. S pri-
dom uporablja prvine kon-
struktivistične ali celo nadre-
alne umetnosti, ko motive iz
vsakdanjega okolja, npr. arhi-
tekturo krajine, pretvarja v li-
kovne podobe. Na oseben, pre-
poznaven način mu je uspelo
nadgraditi obrtniško poznava-
nje fotografije ter vanjo vnesti
potencial, ki ponekod bolj, po-
nekod manj prepričljivo vzpo-
stavlja Benedika kot liričnega
esteta, ki brezhibno uporablja
množico med sabo tudi po-
vsem različnih prijemov, ki jih
komponira v skladne celote.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
LEDALiŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek ob ]
11.30 za abonma 8. mladinski uprizorili predstavo Kot me ti hočeš, i
v režiji Janeza Pipana. Jutri, v petek ob 19. uri bodo isto predstavo
uprizorih za abonma študentski večerni in izven. V soboto pa bo'
v Celju gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice
s predstavo iz 28. Borštnikovega srečanja z naslovom Gloria. Pred-
stava bo za izven. V sredo bodo ob 12. uri za Vrtnarsko šolo Celje
uprizorili Odrsko utvaro. V četrtek, 28. oktobra pa bo v okviru
28. Borštnikovega srečanja v SLG Celje ob 19. uri za izven ponovno
predstava Pierra Comeilla Odrska utvara, ki jo je režiral Bojan j
Jablanovec. '<
ONCERTI
V Narodnem domu v Celju bo danes, v četrtek 21. oktobra ob 19.30
Griegov večer s sopranistko Ireno Baar, violinistom Tomažem
Lorenzom, violončelistom Andrejem Petračem in pianistko Alenko
Šček-Lorenz.
V cerkvi Sv. duha v Novi vasi pri Celju bo danes, v četrtek ob 19.30
jubilejni koncert New swing quarteta.
V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v torek ob
20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Crescendo iz Nizozemske.
V celjskem KLjUBU bo v soboto ob 21. uri koncert skupine The
Rattleheads.
V Zdravilišču Rimske Toplice bodo jutri, v petek ob 19. uri koncert
ansambla Slovenija, ki ga prireja Kulturno društvo Slavko Avsenik
iz Rimskih Toplic. i

V Likovnem salonu bo do sobote, 30. oktobra odprta razstava del
krajinskih arhitektov in Arabele Križ-Mrdakovič, Darje Marinček,
Alenke Kocuvan-Polutnik, Irene Rozman-Fatori in Radovana Ro-
miha.
V podjetju Lišanin Limit v Štorah bo do 1. novembra na ogled
razstava del 25 slikarjev in učencev iz 12 šol, ki so dela ustvarjali na
likovnih delavnicah.
V Cafe galeriji v Celju si lahko ogledate razstavo risb in grafik
Jožeta Božička.
V razstavnem salonu Alposa v Šentjurju so na ogled likovna dela
učencev osnovnih šol šentjurske občine.
V Zdravstvenem domu v Celju bo do 31. oktobra na ogled razstava
del Janka Kastelica iz Sežane.
V Termah Čatež razstavlja v mesecu oktobru olja in akvarele
Miljanka Fritce iz Švice.
V galeriji Mozirje je za organizirane skupine na ogled razstava
likovnih del likovne kolonije učencev osnovnih šol občine Mozirje,
ki je bila v Lučah ob Savinji letos spomladi.
V Osrednji knjižnici je do konca oktobra na ogled izbor del
s 5. bienala otroške grafike z naslovom Človek, ena je zemlja pod
tabo.
V Laškem zdravilišču so še vedno na ogled fotografije z utrinki iz
Laškega in okolice.
V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo hkovnih del akadem-
skega slikarja Milana Todiča iz Celja.
V galeriji Uroš v Ulici 8. črnogorske brigade 10 v Celju si lahko do
konca oktobra ogledate razstavo izbranih likovnih del, ustvarjenih
na 1. mednarodnem slikarskem Ex-tempore v Celju.
V avli Razvojnega centra v Celju bo do konca tega meseca odprta
razstava Akt 93, kjer razstavlja osem članov Društva šaleških likov-
nikov, skupina 83.
V Zdravstvenem domu v Sevnici je odprta razstava slikarskih del
Irene Plevnik, članice Likovne sekcije Polzela.
V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled razstava iz izbora slovenskega slikarstva in
kiparstva. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 12. ure,
popoldan pa od 16. do 18. ure.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je do 29. novembra
na ogled razstava Mrtvaški ples, originalnih lesorezov iz 15. stoletja.
V Razstavnem salonu pivnice v Rogaški Slatini bodo v soboto
22. oktobra odprli razstavo kiparskih shk in objektov avtorice Tanje
Špenko iz Ljubljane. Razstava njenih del bo na ogled do 12. no-
vembra.
V knjižnici v Šentjurju bo do konca oktobra na ogled razstava
likovnih del Jožija Ipavca iz Šentjurja.
I     M    O
Celje: Union od 22.10 ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški film Som-
mersby; Mali Union do 25.10. ob 19. uri Boter 3 - ameriški film, od
26.10 ob 19. uri Rt strahu - ameriški film; Metropol do 25.10 ob 16.,
18. in 20. uri Pesjan in Glorija - ameriški film, od 26.10 dalje ob
16. uri Beethoven - ameriški film, ob 18. in 20. uri pa Red ročk west
- ameriški film.
Kino Dobrna 24.10. ob 17. uri ameriški thriller Nina.
Kino Žalec od 21. do 24. oktobra ob 18. in 20. uri ameriški film Jurski
park.
STALO
V knjižnici Šentjur bo jutri, v petek ob 16. uri gost pisatelj Bogdan
Novak.
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bo jutri, v petek ob
17. uri gost znani svetovni popotnik dr. Borut Korun, ki bo ob
diapozitivih spregovoril tudi o svoji zadnji knjigi z naslovom Kača
in jaguar.
V centru interesnih dejavnosti v Celju organizira danes, v četrtek ob
18. uri Društvo za zdravo življenje in osebnostno rast Ariel iz Celja
predavanje na temo: Sprememba sveta je sprememba mišljenja,
Danijela Bedrača. Jutri, v petek ob 19. uri pa bodo poznavalci
Manter predavali o frekvencah zvokov in njihovem vplivu.
V Zdravilišču Laško bo drevi ob 20. uri folklorna skupina iz Kompol
predstavila folklorne pesmi, plese in običaje.
Št. 42 - 21. Oktober 1993
12
Velenjska
zasebna
ordinacija
Zdravniki specialisti se
zaenkrat še redko odloča-
jo za zasebno prakso, gi-
nekoloških zasebnih or-
dinacij je na primer v celi
Sloveniji samo pet. Ena
med njimi je v Velenju,
saj se je za zasebno prak-
-;o odločila magistra Du-
-iica Glušič, specialistka
'.a ginekologijo in porod-
•ličarstvo.
Ordinacija, ki je name-
njena pregledom v gine-
kologiji, porodništvu in
pregledom dojk, sodi med
dobro oprertiljene, saj
ima poleg drugih potreb-
nih aparatur tudi svoj ul-
trazvok. Na Stanetovi 27
v Velenju je odprta od
1. septembra, pacientke
pa sprejemajo vsak dan
dopoldne in popoldne,
razen ob sredah in pet-
kih. Takrat namreč dr-
.Glušičeva še vedno po-
maga na Ginekološkem
oddelku celjske bolnišni-
ce, kar je eden od doka-
zov dobrega sodelovanje
z oddelkom in bolnišnico.
Zasebna ordinacija dr-
. Glušičeve je zaenkrat
namenjena pacientkam,
ki obisk same plačajo.
Zaradi lokalnih interesov
in nedodelanih normati-
vov drugačna rešitev ni
bUa mogoča, prihodnje
leto pa naj bi se po podpi-
su pogodbe z zdravstveno
zavarovalnico tudi to
spremenilo.
TC
Obnovljena cerkev na Kuretnem
S¥, Katarina ¥ no¥l potlobi kot krat tihega spomina
V nedeljo, 24. oktobra bo
mariborski pomožni škof Jožef
Smej na Kuretnem nad La-
škim blagoslovil obnovljeno
cerkev sv. Katarine. Z obnovo
tega svetega hrama in kultur-
no-zgodovinskega spomenika,
pa je simbolno nagrajen tudi
lep jubilej laškega dekana Jo-
žeta Horvata, ker mu letos mi-
neva že petindvajseto leto
službovanja v Laškem.
V čem je simbolika? Prav
gotovo že v sami misli, ki jo
ravno letos dekan Jože Horvat
rad večkrat na glas izreče: to
leto moramo malo več delati.
Kdor ga pozna, ve, da to zanj
velja vsako leto. Sicer mu ne bi
doslej uspelo v sodelovanju
strokovnjakov Zavoda za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine iz Celja, mariborske
škofije, največ pa seveda s po-
močjo ljudi, ki mu zaupajo,
obnoviti zunanjost cerkve
sv. Martina v Laškem, pa v ce-
loti Marij agraške cerkve,
sv. Mihaela in zdaj sv. Katari-
ne. Poseben obnovitveni pro-
jekt pa že vrsto let izvaja na
mogočni stavbi sedeža najsta-
rejše slovenske pražupnije
v Laškem. Če bi bilo še kaj
življa na Šmohorju, kjer stoji
najstarejša od omenjenih
cerkva, bi tudi tam že stekla
obnova. Sv. Krištof pa je neka-
ko preskrbljen in se mu zaen-
krat še ni treba bati, da bi ga
zob časa prehudo načel.
A vrnimo se k sv. Katarini,
ki ji mnogi tudi pravijo ženska
cerkev, saj so v njej domala
same svetnice in to device ra-
zen sv. Elizabete in seveda
sv. Marka, ki je edini moški
svetnik med njimi. Na glav-
nem oltarju, ki je delo Ferdi-
nanda Galla in Antona Ivška
ob sv. Katarini lahko vidino še
sv. Apolonijo, sv. Lucijo,
sv. Barbaro, sv. Sholastiko in
sv. Marijo s prizorom vnebov-
zetja in že omenjeno sv. Eliza-
beto, svoj oltar pa imata
sv. Doroteja in sv. Marko, sled-
nji tudi lepo slikarijo na pre-
deli iz prve polovice 17. stolet-
ja s prizorom poklona treh
kraljev.
Sv. Katarina ima za seboj
zanimivo zgodovino. Najprej
so postavili ladjo, verjetno
malo pred letom 1500, kajti od
9. aprila tega leta obstaja bula
iz časov razvpitega papeža
Aleksandra VI. Borgie, kjer je
zapisano, da bo dal odpustke
vsem, ki bodo poslej hodili
k maši v to cerkev za praznike
na dan sv. Katarine, sv. Doro-
teje, sv. Marka in Tomaža.
Leta 1617 so ji prizidali zvo-
nik, 1843 še zakristijo in šele
koncem 19. stoletja tudi prez-
biterij. Zadnja leta so v njej
opravljali bogoslužje le za
Markovo procesijo in na Kata-
rinino nedeljo, zadnjo nedeljo
v novembru. Okoli cerkve je
bilo pokopališče in vse do da-
nes so tu redno opravljali tudi
maše za rajne. V prejšnjih ča-
sih celo tudi zadnjo nedeljo
pred 1. novembrom, saj so na
omenjeno pokopališče poko-
pavali pokojne iz najbližjih
krajev, torej iz Šmihela, Reči-
ce, Krištofa, Šmohorja in Sliv-
nega, torej razen Laškega iz
vseh krajev na desnem bregu
Savinje. To tudi ni nič nena-
vadnega, saj je na tej strani
bila kuga, na levi pa ne. Zani-
mivo je tudi, da cerkve nikoli
niso opustošili Turki, saj se za
razliko od drugih sestra ni vi-
dela iz doline. So pa verjetno
v njeni bližini kurili kresove in
najbrž je to tudi vzrok za ime
kraja: kurišče - Kuretno. Leta
1798 so jo hoteh že ukiniti.
Včasih je cerkev imela celo
dva vinograda, kakor piše Ig-
nacij Orožen, in 38 krav ter 42
ovac.
Obnavljati so jo začeli letos
konec maja.
Spomeniškovarstvena izho-
dišča je izdelal Bogdan Bado-
vinac, veliko strokovnih izku-
šenj zlasti v gradbenih posegih
pa je vanjo vložil Ivo Gričar,
oba iz Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine
v Celju. Na jugozahodni steni
ladje pa je pritrjena nova ploš-
ča z napisom v latinščini:
MIserIs oCClsIs
hlC la CentIbVs
LVx sanCta LVCeat
IVbIleo arChlparChl
losephl
kar pomeni, da so verzalke
hkrati tudi rimska letnica
1993, torej leto obnove in
hkrati jubilej duhovnika Jože-
ta - Jožeta Horvata, ki je že 25
let v službi v Laškem, od za-
četkov, ko je bil kaplan, do
danes, ko je dekan. Besedilo se
sicer glasi takole: »Tukaj ubo-
gim pobitim naj sveti večna
luč. Ob jubileju župnika Jože-
ta.« V teh besedah je mnogo
simbolike in modrosti.
Že sam kraj, kjer stoji cer-
kev sv. Katarine, s svojo mir-
nostjo sili človeka k zbranosti
in meditaciji. Zato je duhovni
mož iz pietete do starega cerk-
venega in hkrati krajevnega
pokopališča, o čemer pričata
danes na zunaj le še križ pred
cerkvijo in staro obzidje, zdru-
žil v dokončnosti tudi vse tiste
žrtve iz te in one strani, ki jih
vsaka vojna izsili iz človeške
nature. In tudi lepše je tako,
da je spominska plošča na kra-
ju zbranosti in vzvišenosti, kot
pa kje v bližini rudniške Hude
jame.
In duhovni mož je s svojim
imenom to simboliko s plošče
podpisal z imenom svojega ju-
bileja, svoje človeške in osebne
drže, kajti toliko je moral in
tudi lahko storil. S tem je tudi
sveti hram obdržal na distanci
od interesov dnevne politike in
pokazal, kako se sprava ne le
deklarira, temveč tudi ude-
janja.
DRAGO MEDVED
Jesenske počitnice v Bohinju
Občinska zveza prijateljev
mladine Celje pripravlja za os-
novnošolce in srednješolce pe-
ster počitniški program. Eno-
tedenske jesenske počitnice, ki
jih šolski koledar letos prvič
uvaja v začetku novembra bo-
do celjski šolarji lahko preži-
veli v Bohinju, za tiste, ki bodo
ostali doma, pa so za prega-
njanje dolgega časa pripravili
dnevna počitnikovanja.
V času od 2. do 5. oziroma
7. novembra pripravlja Občin-
ska zveza prijateljev mladine
v penzionu Rožič v Bohinju
počitniške tabore - klub Van-
drovček, računalniški, umet-
nostno-zgodovinski ter biolo-
ški tabor. Ponudbo zadnjih
treh celjski osnovnošolci in
srednješolci, ki so že letovali
z Občinsko zvezo prijateljev
mladine, dobro poznajo, klub
Vandrovček pa ponuja krajše
Občinska zveza prijateljev
mladine Celje pripravlja pod
pokroviteljstvom šentjurskega
Alposa tudi dnevna počitniko-
vanja od 2. do 5. novembra.
Šolarji bodo med 9. in 14. uro
lahko izbirali med delavnico
ročnih del, likovno delavnico,
ogledi kinopredstav in obiski
otroške knjižnice, pripravljajo
pa tudi izlet na Stari grad in
zabavne igre.
ter daljše izlete oziroma spre-
hode. Tako naj bi se odpravili
ob severni strani jezera do
Zlat, po lovski poti, v Staro
Fužino po dolini Voje, do sla-
pov Mostnice in Savice, k pla-
ninski koči na Vogarju, na pla-
nino Uskovico, na Ru(iiici
obiskali planšarski muzej,
skozi Komarčo do Črnega je-
zera, na Komno ter z žičnico
na Vogel, s sedežnico do Orlo-
vih glav ter peš na Suho in
v Ribičev laz. Daljša izleta
z minibusom pa sta predvide-
na za Bled in Pokljuko.
Za 4-dnevne počitnice bo
treba odšteti 9, za 6-dnevne pa
15 tisoč tolarjev, plačilo za po-
čitnikovanje v penzionu I. ka-
tegorije s polnim penzionom
ter vso ostalo ponudbo pa lah-
ko starši plačajo v treh obro-
kih do 10. decembra.
Predvsem za mlajše šolarje
ponujajo v času jesenskih po-
čitnic v Občinski zvezi prijate-
ljev mladine tudi možnost le-
tovanja v Družinskem klubu,
ki bo prav tako gostoval v pen-
zionu Rožič v Bohinju. Za dru-
žine je pripravljen pester pro-
gram izletov in sprehodov,
otroci pa se lahko za doplačilo
3 tisoč tolarjev vključijo v vse
preostale aktivnosti Občinske
zveze prijateljev mladine. In še
cene - za odrasle bo treba za
polni penzion dnevno odšteti
2.400, za šolarje 2.100, za
predšolske otroke 880 tolarjev,
za malčke do 4. let pa je leto-
vanje brezplačno.
......,.l.STMmCl(L
Planinci so tekmovali
Ob 30-letnici mladinskega
odseka Planinskega društva
Zabukovica so piinulo soboto
na planinski postojanki Hom
organizirali orientacijsko tek-
movanje.
Tekmovalo je 16 ekip iz pla-
ninskih društev Slivnica pri
Celju, Braslovč, Gornje Rad-
gone, Šempetra, Zabukovice
ter taborniški odred Temni ro-
vi iz Griž. Organizatorji so
pričakovali tudi udeležence iz
drugih šol ter planinskih dru-
štev, jamarje, tekmovanja se
niso udeležili tudi planinci iz
Žalca in Prebolda, ki so bih
v preteklosti vedno med vodil-
nimi v orientaciji.
Med tremi članskimi ekipa-
mi so dosegli prvo mesto člani
Planinskega društva Dobrov-
Ije Braslovče, med petimi mla-
dinskimi ekipami pa so prvo
mesto dosegli domačini. Lepe
uspehe so dosegli tekmovalci
iz planinskega društva Slivni-
ca in Dobrovlje Braslovče, ki
so kljub neznanemu terenu
dosegli tretje in četrto mesto.
Med mladimi planinci so bili
prvi mladi planinci iz Gornje
Radgone, ki so edini našli vseh
pet kontrolnih točk. V katego-
riji mladih planincev je sicer
tekmovalo 8 ekip s 23 tekmo-
valci. Slivnica in Braslovče pa
sta bili edini društvi, ki sta
tekmovah v vseh treh katego-
rijah. FJ
Št. 42 - 21. oktober 1993
13
Krajani Rečice so
se znova srečali
Pred leti tradicionalno sre-
čanje starejših krajanov v Re-
čici pri Laškem so znova obu-
dili.
Tamkajšnja organizacija
Rdečega križa je v sodelovanju
s krajevno skupnostjo, Dru-
štvom upokojencev in Zvezo
borcev medse povabila vseh 42
krajanov, ki so dopolnili ča-
stitljivo starost nad 75 let in
jim v Sindikalnem domu pri-
pravili družabno srečanje
s kulturnim programom. Za
slednjega je poskrbelo domače
kulturno (hništvo, oziroma
Folklorna skupina Lipa Reči-
ca pod vodstvom Erike
Krašek.
Predsednik Sveta Krajevne
skupnosti Cveto Jeran in pred-
sednica Krajevne organizacije
Rdečega križa Mihaela Pušnik
sta se v priložnostnem nagovo-
ru dotaknila problematike nji-
hovih krajanov na jesen življe-
nja in najstarejši udeleženki
85 letni Frančiški Sanda in
najstarejšemu udeležencu 89
letnemu Štefanu Kaludru
izročila cvetje in simbolična
darila.
Ob tem naj še zapišemo, da
je z novim, pomlajenim vod-
stvom Rdečega križa v Rečici
opaziti veliko volje in elana za
delo, kar se odraža v uspešnem
izvajanju tudi številnih drugih
nalog, ki jih v kraju izvajajo.
V. M.
REKLI SO
Marina Bukovar, direktori-
ca Sadjarstva Mirosan:
»Tudi v Mirosanu smo pri-
stopili k SIPS, kar pomeni slo-
vensko integrirano pridelova-
nje sadja oziroma naravi pri-
jazno pridelovanje. S tem smo
se zavezali, da bomo uporabo
kemičnih sredstev pri pridela-
vi, pa naj gre za mineralna
gnojila aU pripravke za var-
stvo rastlin, zmanjšali na mi-
nimum in skrbno izbirali. Za
zatiranje škodljivcev pa v na-
sadih gojimo njihove naravne
sovražnike, kot so pikapoloni-
ce, tenčicarice, siničke, ujede,
podlasice in drugi. Zanimiva
je cela vrsta naravnih preda-
torjev, ki se hranijo z ušmi in
rdečo sadno pršico. Seveda
škropiva vsem tem naravnim
prijateljem ne smejo škoditi,
zato je takšno pridelovanje
strokovno zelo zahtevno, zanj
pa obstajajo natančno izdela-
na pravila. Za sestavo teh pra-
vil skrbi vrsta najboljših stro-
kovnjakov, ki večkrat letno
kontrolirajo delo vsakega pri-
delovalca sadja. Zato je takšno
sadje še boljše in bolj zdravo.«
T. TAVČAR
Prva zasebna šola za frizerje
Na PolzeU je podjetje Dalex
pretekli teden predčasno od-
prlo prvi zasebni center za na-
daljnje izobraževanje fizerjev
v Sloveniji. Zunanja ureditev
centra sicer še ni končana,
urejajo še parkirišče in proče-
lje stavbe, za otvoritev pa so se
odločili zaradi velikega zani-
manja, ki so ga že na Medna-
rodnem obrtnem sejmu in ta-
koj po njem pokazali v vsej
Sloveniji.
Zaenkrat so odprli le sodo-
ben frizerski salon, ki se neko-
liko razlikuje od ostalih, saj
v njem uporabljajo predvsem
izsledke švedske vede o laseh
- harologije, ki zagotavlja po-
polno spremljanje nege in
zdravja las strank (med dru-
gim tudi mikroskopski pregled
las, svetovanje modnega sti-
la ...). Tudi zato, vsaka stran-
ka bo namreč imela svojo kar-
toteko, sprejemajo stranke po
naročilu.
Tudi učni center z najsodob-
nejšo didaktično in frizersko
opremo je že nared, v prvi za-
sebni frizerski šoli pa bodo po-
leg harologije dali poudarek
frizerski šoli Pivot point, ute-
meljitelja Lea Pasagea, sicer
svetovnega frizerskega prva-
ka. Prve tečaje, ki jih bodo vo-
dili domači in tuji demonstra-
torji, bodo imeli že letos. Med
prvimi si je frizerski studio, ki
bo odprt vsak dan od torka do
sobote, ogledal Lars Jakobsen,
švedski frizerski prvak in vo-
dja švedske reprezentance, ki
je dejal, da je tudi v Evropi
malo tako sodobnih studiev.
T. T.
KonJerejskI center vabi
Takole je z množico radovednežev, članov Planinskega krožka iz OŠ Šmartno ob Dreti,
prejšnjo soboto utripal Konjerejski center Burger v Lačji vasi pri Nazarjah. Kočija, ki so jo
v center pripeljaU iz Luč, dela družbo drugim podobnim prevoznim sredstvom. V teh dneh pa se
v Konjerejskem centru pripravljajo na prvo šolo jahanja, ki se bo pričela v soboto. Šole jahanja
bodo poslej organizirali vsak konec tedna, poleg tega pa bodo pripravljali potepanje po Zgornji
Savinjski dolini na konjskem hrbtu, vožnjo s kavbojskimi vozovi, oglede malega muzeja vprežnih
kočij... Skratka, konjerejski center v Lačji vasi je zaživel s polno paro, vse podrobnejše
informacije pa nudijo kar v centru samem. Foto: EDI MASNEC
Akcija: mučenje psov
O mučenju, ubijanju in iz-
koriščanju psov smo pisali že
v prejšnjih dveh številkah
Novega tednika. Tudi primer
iz prejšnje sobote ni nobena
izjema. Posebej pa ga gre iz-
postaviti predvsem zato, ker
se je zgodil pred Zoo Ara - tr-
govinico z živalmi ob celjski
tržnici.
Na dvorišču pred to trgo-
vino je namreč celo dopoldne
stala prikolica (na fotografi-
ji!), v kateri sta bila dva ir-
ska setra, ki ju je lastnik po-
skusil prodati. S tem ne bi
bilo nič narobe, če ne bi bila
psa, ki jima je zmanjkalo vo-
de in sta se v umazani priko-
lici celo dopoldne cvrla na
soncu, vsa izmučena. Koli-
kor se je dalo skozi umazano
in razpraskano šipo prikoli-
ce (na katero nas je opozorila
neka bralka) videti, sta setra
ležala na tleh in se za ljudi,
ki so ju opazovali in se zgra-
žali nad stanjem, v katerem
sta bila, nista zmenila.
Prodajalec v trgovinici je
na vprašanje, kaj psa poče-
njata v prikolici, odgovoril
kratko: »Sef je tako ukazal!«
Če šef izreka takšne ukaze
tudi v zvezi z drugimi žival-
mi, se prebivalcem trgovini-
ce ob tržnici prav gotovo ne
godi ravno najlepše...
NINA M. SEDLAR
Velenlčani
v Angliji
Pretekli teden se je v Angliji
mudila velenjska delegacija.
Na srečanju mest je predstav-
ljala Slovenijo, predvsem pa
so se pogovarjali o problema-
tiki beguncev v Šaleški dolini.
Predstavniki velenjske obči-
ne so se vsem mestom, pred-
vsem Nethu, Vienni, Schieda-
nu in Esslingenu, zahvalili za
pomoč, ki so jo doslej prejeli.
Z naštetimi mesti občina goji
stike predvsem na kulturnem
in športnem področju, zaveda-
jo pa se, da so na gospodar-
skem področju še premalo na-
redili.
Predstavniki angleških mest
so obljubili, da bodo še naprej
pošiljaU pomoč za begunce,
zanimalo pa jih je predvsem,
kakšen je odnos med domačini
in begunci in kako je urejeno
vprašanje šolanja. Velenjski
delegaciji se je pridružil tudi
slovenski veleposlanik v An-
gliji Matjaž Šinkovec. Velenj-
čani ugotavljajo, da tudi v pri-
jateljskih mestih gospodarski
položaj ni lahek, povsod se so-
očajo z zmanjševanjem prora-
čunov, seveda pa si želijo stike
z njimi ohranjati tudi v bo-
doče. US
Pogovor
z Rebulo
v Šentjurju bo jutri, v petek
22. oktobra, pogovor s trža-
škim pisateljem in esejistom
Alojzem Rebulo. Pogovor, ki
bo v Kulturnem domu, ob
18. uri, pripravljajo celjski po-
dročni odbor Svetovnega slo-
venskega kongresa ter Skup-
nost katoliških pedagogov Ce-
lje. Pogovor na temo izražanja
slovenstva doma, v zamejstvu
in po svetu bo vodila prof. Bo-
žena Orožen.

Ivan Strmole s svojim fotoaparatom večkrat zabeleži kakšen
zanimiv dogodek v mestu ob Savinji. Oni dan, ko je bil na
obisku na celjski železniški postaji živalski vrt, je nastala foto-
grafija, ki smo ji sicer odvzeli nekaj vsebine. V ozadju je bil
namreč temnorjavi vagon, ki se je barvno prekril z opico. Da
smo izluščUi bistvo fotografije, smo vagon enostavno izrezali in
upamo, da se avtor ne bo ob tem jezil.
Št. 42 - 21. oktober 1993
14
800 gasilcev na tekmovanju
v mesecu požarne varnosti
je Občinska gasilska zveza Ce-
lje pripravila območno tekmo-
vanje gasilskih enot občin
Šmarje, Šentjur, Laško, Ko-
njice in Celje. Na poUgonu pri
Cinkarni je nastopilo 800 ga-
silcev v desetih kategorijah.
Najuspešnejši so bili predstav-
niki celjske občine, ki so osvo-
jili osem naslovov, medtem ko
sta dva odšla v šmarsko ob-
čino.
Med pionirji (10 enot) so bili
najboljši Vinski vrh (ObGZ
Šmarje), Nova cerkev in
Šmartno v Rožni dolini, med
pionirkami (10) Vojnik, Nova
cerkev in Stranice (ObGZ Ko-
njice), med mladinci (7) Dobr-
na, Šmarje in Socka ter mla-
dinkami (9) Prožinska vas. Lo-
pata in Stranice.
Med člani A (11) so slavili
gasilci Šmarja pred Škof jo
vasjo (udeleženci gasilske
olimpiade) in Novo cerkvijo,
med članicami A (4) Nova cer-
kev pt-ed Škofjo vasjo in Ste-
klarno Rogaška Slatina, med
člani B (10) Teharje pred Pro-
žinsko vasjo in Konusom
(ObGZ Konjice) ter članicami
B (7) Škofja vas pred Vojni-
kom in Pristavo. Dobra je bila
udeležba med veterani (11),
kjer so zmagali predstavniki
Teharij pred Vojnikom in Ko-
nusom. Med veterankami je
nastopila samo ekipa Lokrov-
ca, ki bi z doseženim rezulta-
tom med veterani osvojila še-
sto mesto.
Na območnem tekmovanju
so se predstavniki petih občin
poslovili od dolgoletnega po-
veljnika Ivana Pasera, ki je to
fimkcijo opravljal več kot
dvajset let. Ob slovesu so se
njegovega predanega dela ga-
V torek popoldne je predsed-
nik Izvršnega sveta občine Ce-
lje Jože Zimšek pripravil spre-
jem za vse udeležence celjske
občine na gasilski olimpiadi
v Berlinu letos poleti. Spreje-
ma so se udeležili gasilci Škof-
je vasi in Prožinske vasi, ki so
osvojili srebrno značko ter
Dobrne, ki so bili peti.
silski organizaciji spomnili
s priložnostnim darilom. Zdaj
je poveljnik Območne gasilske
zveze Celje Janko Tumšek.
T.VRABL
Mile Jereb
Boštjan Herega
Blaž Rančigaj
Številen podmladek gasilcev
Srečanja mladih gasilcev
Občinske gasilske zveze Žalec,
ki je bilo v soboto na Gomil-
skem, se je udeležilo kar 650
gasilcev, ki predstavljajo zares
bogat podmladek.
Srečanje je bilo nžmienjeno
predvsem zabavi in medseboj-
nem spoznavanju. Starejši
vrstniki so mladim pripravili
zakusko, igral je ansambel Ču-
dežna polja, predstavil se je
čarovnik Jani Jauševec, nasto-
pila je plesna šola iz Žalca,
program pa je povezovala Ma-
teja Koležnik. O tem, kako so
se imeli, pa so nam povedali
takole:
Mile Jereb iz Levca: »Da-
našnjega dne sem se že dolgo
veselil in prav zares nisem ra-
zočaran. Pripravili so nam lep
program. Čudežna polja pa so
postavila še piko na i. Prav bi
bilo, da bi se takole dobili vsa-
ko leto.«
Boštjan Herega iz Trnave:
»V gasilskih vrstah sem že tri
leta. V tem času sem bil na več
tekmovanjih in drugih gasil-
skih prireditvah, prvič pa sem
na prireditvi za gasilce, kakrš-
na je današnja. Mislim, da se
imamo vsi zelo lepo.«
Blaž Rančigaj iz Gomilske-
ga: »Sem član pionirske dese-
tine iz Gomilskega, ki je regij-
ski prvak. Danes smo tukaj vsi
in nam je zares super. Kot čla-
ni gasilskih društev moramo
kar precej vaditi in imamo do-
sti obveznosti, zato se nam ta-
ka zabava prileze.«
T.TAVČAR
65 let GD Parižlje-Topovlje
GD Parižlje-Topovlje je minulo soboto praznovalo 65-letnico
obstoja. Jubilej so proslavili s slavnostno sejo društva ter pre-
dajo nove motorne brizgalne. Na slovesnosti se je zbralo veliko i
gasilcev ter krajanov. O delu in razvoju društva je govoril-
predsednik GD Parižlje-Topovlje Vlado Božič in poudaril, da je
bilo društvo vse od začetka nosilec aktivnosti požarne varnosti
in dogajanja v kraju. Zahvalil se je vsem 33 botrom, ki so
prispevali sredstva za nabavo nove brizgalne ter sopokrovite-
Ijem Ob9inski gasilski zvezi, sekretariatu za požarno varnost ter
KS Braslovče. Po predaji ključev (na sliki jih poveljnik OGZ
Žalec Franci Naraks izroča Martinu Dernaču, poveljniku GD
Parižlje - Topovlje ) je braslovški župnik Jože Zidanšek novo
brizgalno še blagoslovil. T. TAVČAR J
90 let GD Gomilsko, novo vozilo
v soboto, 23. oktobra bo GD Gomilsko praznovalo 90-
letnico obstoja. Ta dan se bodo prireditve vrstile ves dan.
Ob 9. uri bo slavnostna seja GD Gomilsko, ob 15. uri
osrednja občinska vaja ob mesecu požarne varnosti, ob
16. uri parada gasilcev in tehnike skozi Gomilsko do
Doma krajanov, kjer bo ob 17. uri prevzem novega gasil-
skega vozila. Po prevzemu bo zabava, igral bo ansambel
Nočna izmena s pevko Ireno Vrčkovnik. T. T.
Ko vince dozori...
SkokovI Iz Konjic: s trsi, pojočim psom In Novim tednikom
»s Celjanom živimo že vse
življenje,« jedrnato povzame
dolgoletno zvestobo Novemu
tedniku Frida Skok iz vznožja
Škalc v Slovenskih Konjicah.
Že njena mama je bila naroč-
nica, ko pa sta se z Ivanom, ki
je prišel sem iz Zgornje Sa-
vinjske doline leta 1953, poro-
čila, se je naročila tudi sama. —
»Precej časopisov in revij
bereva, a ob četrtkih nestrpno
čakava še Novi tednik. Prebe-
reva v glavnem vse, saj je zani-
mivo vedeti, kaj se dogaja v re-
giji in primerjati s tem, kar se
dogaja v domači občini - pa
čeprav se zraven jeziš. Konji-
cam bomo morali krepko pre-
mishti, koga bomo volili na
prihodnjih volitvah. Kar se
dogaja, mi ni všeč. To je anar-
hija, ne pa demokracija. Res
V času, ko Novi tednik priča-
kuje svojega 10 tisočega na-
ročnika, nismo pozabili na na-
še zveste prijatelje. Z obiski in
spominskimi darili se želimo
oddolžiti vsem, ki so nam zve-
sti že desetletja. Če imate do-
ma še kakšen izvod prvih šte-
vilk Novega tednika oziroma
njegovih predhodnikov (Nova
pot, Na delo. Naše delo, Celj-
ski tednik. Savinjski vestnik)
ali pa dele teh časopisov oziro-
ma kakršno koli dokazilo, da
ste bili naročeni, se nam ogla-
site! Veselimo se obiska pri
vas.
me je občinska skupščina ra-
zočarala. Dobesedno stran
mečejo denar, pomagali pa ta-
ko niso še nikomur,« se razgre-
je Ivan. Ja, pa zakaj občina ne
pošilja podatkov o rojstvih,
o umrlih in podobno kot druge
občine, ga še zanima. Pa da je
akcija 100 žensk na morje do-
bra, se oba strinjata, še bolj
prav pa je, da smo se spomnili
starih, zvestih naročnikov.
Skokova sta že oba upokoje-
na. Ivan je delal leta v Cometu,
Frida v Konusu. Takrat je bilo
veliko dela, zdaj ga ni bistveno
manj. »Naredih smo si hiško
tu pod Škalcami. Sto trsov je
zasajenih okoh nje. Petkrat
več jih imamo v Križevcu. La-
ški rizling, muškat, silvanec,
modro frankinjo, portugal-
ko... Dela je več kot dovolj.
A človek, ki je dela navajen, ne
more brez njega. Pa saj pozna-
te tisto pesmico: >Ko metka
zazveni, nikogar blizu ni, ko
pa vince dozori, prijatli pride-
jo...< No, saj ne mislim nič sla-
bega. Res pa je, da imamo do-
bro vince in veliko prijate-
ljev,« se razgovori Ivan o svoji
strasti do vinogradnjištva.
O lovu in čebelarstvu, ki mu
tudi krajšata čas, je bolj jedr-
nat, le ženo na veliko pohvali,
češ, da tako dobre kuharice
zlepa ne bomo našli. »Pa kako
zna pripraviti divjačino...«
Še dobro, da imata toliko
dela, drugače bi jima bilo
v Konjicah kar dolg čas: »Živ-
ljenje je tukaj tako enohčno.
Greš po trgu gor in dol, pa
nimaš kaj videti. Včasih, ko je
šla še glavna cesta skozi, je
bilo bolj zanimivo. Saj je lepo,
ampak ko malo pogledaš trž-
nico in kakšno trgovino, je že
vsega konec«
Pa še eno veselje (pustimo
tokrat na strani vnuke) imajo
pri hiši. Prisrčnega kužka, sr-
ninega pinča, ki shši na ime
Luka. To sploh ni kakšen na-
vaden pes, ampak kuža-pevec.
Samo rečeš mu, katero naj za-
poje in že se postavi na zadnje
noge, ponosno dvigne glavico
in na ves glas zapoje. Čisto za-
res je tisto, kar je slišati, bolj
podobno petju kot pasjemu
zavijanju. Povrhu pa je še do-^^'
ber čuvaj. Pa kaj si naj še člo-'^
vek želi?
MILENA B. POKLIC
Srečali so se gasilski veterani
v žalski občini so tudi letos ob mesecu požarne varnosti
pripravili tradicionalno srečanje gasilskih veteranov občine
Žalec. Zbrali so se v hotelu Žalec, kjer je zbrane najprej pozdra-
vil predsednik komisije pri OGZ Žalec Viktor Drame, ki je vsem
izrekel zahvalo za njihovo dolgoletno in uspešno sodelovanje ter
jih poprosil, da tudi v bodoče pomagajo s svojimi bogatimi
izkušnjami, obenem pa jim je zaželel prijetno počutje na sreča-
nju. Tudi Franc Oset, predsednik OGZ Žalec, je vsem zaželel
toplo dobrodošlico, poudaril njihove velike zasluge za razvoj
gasilstva v občini, nato pa podelil najprizadevnejšim veteranom
posebna priznanja, ki so jih prejeli Kari Štiglic, Srečko Kurent,
Štefan Kotnik, Ivan Jeromel in Kari Horvat. Po uvodnem delu je
bilo družabno srečanje, ki je pokazalo, da so gasilski veterani,
čeprav nekateri že precej v letih, še vedno polni življenja,
iskrivosti in humorja. Ob tej priložnosti je nastal tudi tale
»gasilski« posnetek. T. TAVČAR
Št. 42 - 21. oktober 1993
15
Od viška do sprevodnice
Darja Mikša - prva sprevoiJnlca na rogaški progi
Potniki, ki potujejo na roga-
ški progi, so se v šestih letih
privadili vse številnejših vla-
kovnih odpravnic, zdaj pa
imajo še prvo sprevodnico.
Darja Mikša, iz Topol pri Ro-
gaški Slatini, je postala želez-
niški tehnološki višek, zato so
jo povabili med sprevodnike.
Njeni prvi vtisi so različni.
»Delo me veseli, le posamez-
ni potniki bi morali biti obzir-
nejši,« ugotavlja po treh mese-
cih oranja ledine. Pritožujejo
se celo moški sprevodniki, za
žensko je težje, pa čeprav je
prijazna Darja odločnega vi-
deza in govora. Največ si do-
volijo na šolskem vlaku, kjer
so najbolj razposajeni. »Sta-
rejši pa prav radi vidijo, da
potujejo s sprevodnico,« ugo-
tavlja. In tisti, ki pošiljajo žen-
ske k štedilniku so skoraj izu-
mrli, saj je slišala eno samo
pripombo te vrste.
Veliko razlik je gotovo med
posameznimi kraji. »Na sa-
vinjski progi je čisto drugače,
celo dijaki so vljudnejši, tu pa
pogosto ne obvelja reklo, da
lepa beseda lepo mesto najde«.
To ugotavljajo prav tako drugi
sprevodniki, čeprav so razlike
tudi med kraji ob rogaški pro-
gi. Med najbolj razposajenimi
so prav mladi iz okoUce Roga-
ške Slatine ter Rogatca, drugje
manj, ugotavlja.
Morda so tudi zato, ker je
domačinka, privlačno dekle.
Vsekakor je Darja Mikša žen-
ska, ki jo je železnica privlači-
la od malega. Sprevodnica je
želela postati že pred devetimi
leti, ko se je zaposlila, a ji ta-
krat ni uspelo. V Rogatcu je
nato z veseljem delala v želez-
niškem skladišču, ko je posta-
la tehnološki višek pa je zares
oblekla uniformo železniške
sprevodnice. Starejši Obso-
teljčani vedo, da ni prva v zgo-
dovini rogaške proge, saj so
z ženskami začeli že v letih
druge svetovne vojne. V zad-.
njih desetletjih pa je Darja
Mikša zares prva.
Njeno sprevodniško delo je
pestro, v prostem času pa se
posveča šivanju ali pletenju.
Rada je v dobri družbi, zato se
odpravijo v slatinski aU roga-
ški disko, velikokrat pa celo
v mariborski konec. Na Topo-
lah, pri Rodnah, živi s starši in
bratom, z mamo, ki dela
v zdravilišču ter očetom, za-
sebnikom. Njeni sestri sta se
že poročili ter odselili, vsi dru-
žinski člani pa so zaposleni.
Kljub temu, da z obnaša-
njem vseh bodočih obsotelj-
skih intelektualcev ni najbolj
zadovoljna, bo vztrajala. Del-
no zaradi vsakdanjega kruha,
veliko pa tudi zaradi ljubezni
do železnice. Če je to njena
edina velika ljubezen pa ni po-
vedala.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Proslavili 40-letnlco krvodajalstva
V soboto je bila v Domu II-
. slovenskega tabora v Žalcu
osrednja proslava ob 40-letni-
ci krvcNdajalstva v občini s po-
delitvijo priznanj, kulturnim
programom in krajšim dru-
žabnim srečanjem.
Zbrane je najprej pozdravi-
la predsednica OK Rdečega
križa Žalec Mihaela Jakop,
osrednji govornik pa je bil
predsednik IS občine Žalec
Boris Kranjc, ki je med drugim
dejal: »V občini Žalec se letno
odzove na odvzem krvi od
1600 do 1700 krvodajalcev,
kar pomeni več kot 600 litrov
krvi. Kateri koli podatek izbe-
remo, sleherni je vreden po-
sebne obravnave, vzbuja spo-
štovanje, saj nas uspehi na po-
dročju krvodajalstva uvrščajo
v sam evropski vrh. Pri krvo-
dajalstvu gre za mnogo več,
kot lahko ponazorimo s števil-
kami: podariti delček sebe.
Ponazarja globok medčloveški
odnos ter solidarnost s sočlo-
vekom, ki ostaja za darovalca
neznanec, ne pozna njegovega
imena ne starosti ali spola, ne
socialnega položaja in ne vere.
Ve le to, da njegova kri rešuje
življenje. Za to ne terja denar-
ne nagrade, kljub temu pa je
skupnost dolžna priznati in
pravilno vrednotiti ta izraz
človekoljubnosti...«
Posebna priznanja so pode-
lili tistim darovalcem, ki so
dali kri več kot petdesetkrat.
Priznanja so prejeli: Konrad
Ambrož, Ivanka Brinovšek,
Alojzij Centrih, Ivan Cestnik,
Jože Dravec, Franc Golavšek,
Ivan Lipovšek, Milan Lesjak,
Janko Petrin, Miran Ramšak,
Franc Rančigaj, Miroslav Ula-
ga, Mar^n Žagar, Edi Žličar
in Jože Znidarič. Priznanja za
uspešno delo v tej humani or-
ganizaciji so podelili še pet-
najstim aktivistom ter osmim
delovnim organizacijam in
Novemu tedniku. V kulturnem
programu so nastopili učenci
glasbene šole, OŠ Žalec, ples-
ne šole ter mešani pevski zbor
Žalec, ki ga je prvič vodila Va-
lerija Dolar. Ob koncu je spre-
govorila v imenu Republiške
organizacije RK Marta Šmavc.
TONE TAVČAR
Predsednica OO RK Žalec Mihaela Jakop podeljuje priznanja
Miroslavu Vlagi za 50-krat podarjeno kri.
Akcija na Planini
Na Planini pri Sevnici bo jutri, v petek 22. oktobra, krvoda-
jalska akcija, ki jo pripravljajo krajevna in občinska organiza-
cija Rdečega križa ter transfuzijski oddelek celjske bolnišnice.
Akcija bo v prostorih planinskega zdravstvenega doma in to od
7. do 12. ure. Zaradi pomanjkanja krvi poziva Rdeči križ vse
zdrave ljudi, ki cenijo zdravje, spoštujejo človeka in sebe, da se
akcije udeležijo. i
Ostrejši nadzor
vode
v žalski občini bodo
v kratkem pripravili odlok,
po katerem bodo morali vsi
uporabniki javnega vodo-
vodnega omrežja, torej
v vseh vodovodih, na kate-
re je priključenih vsaj pet
hiš, enkrat na leto zagoto-
viti kontrolo vode. S tem
naj bi dosegli boljšo kako-
vost, ki je ponekod že prav
kritična.
Na slabo kakovost pitne
vode je člane žalske vlade
minuli teden opozoril sani-
tarni inšpektor Srečko Še-
tina. Avgusta so namreč
v zajetjih pitne vode odvze-
li vzorce, analize pa so po-
kazale zaskrbljujoče rezul-
tate. Po zbranih podatkih
so imeli oporečno vodo
v vodovodih Griže, Letuš,
Tabor, Braslovče, Polzela,
Podvin in Tešova, kjer so
potem povečali kloriranje,
vendar to pomeni samo za-
časno rešitev. Po oceni sa-
nitarnega inšpektorja so
kritične razmere zlasti
v vodovodih, s katerimi
upravljajo krajevne skup-
nosti, na te vodovode, ki jih
v dolini ni malo, pa je po-
navadi priključeno od pet
do dvajset hiš. Ljudem se
zdi škoda denarja za redne
analize vode, inšpektor pa
opozarja, da v dolini kaj
lahko pride do epidemije
oziroma pojava črevesnih
obolenj, v skrajnem prime-
ru celo hepatitisa.
EB
Uspel drugi sejem
Hmezad, Kmetijska zadruga Tmava-Gomil-
sko, je v soboto in nedeljo v Trnavi pripravila
U. mednarodni sejem tehnike za hmeljarstvo.
Razstavljalo je 32 proizvajalcev hmeljarske
mehanizacije iz Italije, Avstrije, Nemčije in
Slovenije. Na letošnjem sejmu so predstavili
največ traktorjev, številne najsodobnejše prik-
ljučke za obdelavo hmelja, škropilnike, pri-
merne za različno obsežne hmeljne komplekse,
namakalne priprave in drugo mehanizacijo.
Namen sejma je bil seznaniti hmeljarje v za-
sebnem in družbenem sektorju z najsodobnej-
šimi pripravami za obdelovanje hmelja, za
vzdrževanje zdravja in primerne rasti rastline,
ki omogočajo optimalno škropljenje in s tem
seveda lahko bistveno zmanjšujejo stroške pri-
delave in naprave za spravilo hmelja. Nekaj
strojev so tudi demonstrirali. Hmeljarska
družba Slovenije pa je razstavila vzorce hme-
lja - letnik 1993. V času sejma je bila tudi
razširjena svečana seja Upravnega odbora
Hmeljarske družbe Slovenije. Na sUki: Pogled
na del sejemskega prostora.
T. TAVČAR
kozerija
Črna cona
Verjetno ste Celjani že opazili,
da je v strogem centru mesta na-
stopil nov prometni režim.. Na
vstopnih ulicah so mladi fantje
postavili stole, na katerih pridno
dežurajo, zraven pa stojijo velike
table z napisom MODRA CONA.
Kdor hoče z avtomobilom v cen-
ter, mora plačati in prav je tako.
Seveda pa je mesto ob nede-
ljah in praznikih še vedno pre-
puščeno sebi. In takrat si neka-
teri junaki z veliko začetnico,
dajo duška. Še posebno veselo je
bilo v času policijskega štrajka.
Opazoval sem neko nedeljo tri
mladeniče pred blagovnico Me-
tro. Fantje, v usnju kot se spodo-
bi, so postavili v vrsto svoje mo-
torje japonske izdelave. Saj ve-
ste. To so tiste mrcine, na katerih
opazite v glavnem luč, rezevoar,
sedež in ogromno mašino. Torej
vrli mladci so navili »gas do da-
ske« in jadrno zdrveli skozi cen-
ter mesta proti železniški posta-
ji. Bilo je prav veselo, vam re-
čem. Lahko bi rekel, da je pro-
met potekal tekoče. Tisti bedaki,
ki smo se sprehajaU brez motor-
jev, smo se bliskovito prilepih na
najbližje izložbe in uživali v hi-
trostnem tekmovanju razgretih
mladeničev.
Pa kaj bi to. Konec dober, vse
dobro. Sicer pa ni moj namen
pisati o modri coni. Predstavil bi
vam rad tudi ČRNO CONO. Za-
čenja se čisto na začetku Mari-
borske ceste in vodi proti Gaber-
ju. Torej od začetka, tam kjer
stoji na zelenici majhen kiosk,
v katerem vam sladoledarji pri-
pravijo tudi vročega psa in tja do
hotela Celeia, je Mariborska za-
prta za ves promet. Vsaj tako
opozarjata dva velika prometna
znaka. Ta kare so pred leti in
verjetno še danes poimenovali,
mestno jedro-srce. V tem srčecu
je majhen park s cerkvico, v ka-
teri se ob nedeljah zbirajo pra-
voslavci. Na nasprotni strani pa
ima v veliki poslovni stavbi med
drugim svoj sedež tudi Kompas
Herz. To je izposojevalnica avto-
mobilov, ki parkira svoj vozni
park, ne boste verjeli, na delu
Mariborske ceste, kjer naj bi bil
promet prepovedan. Seveda par-
kirajo tam tudi drugi. Komur se
pač zljubi. Ne bi sodil o promet-
nih predpisih. Rad bi pa povabil
tiste, ki skrbijo za varnost na
cesti, da si prometno žilico v tem
srcu ogledajo pobliže, še posebej
v slabem vremenu. Neverjetno
koliko aerobike in zabave si lah-
ko tukaj privoščijo pešci. Če gre-
ste po pločniku, boste verjetno
skakali čez živo mejo ob njem,
kajti po »bavbah« na pločniku
parkiranih avtomobilov le ne
kaže hoditi. Če pa greste po ce-
stišču, se ve. Cesta je vendar za
avtomobile. Toda če imate dober
odriv, se lahko odločite tudi za
to možnost.
Enkrat sem na tem odseku
opazoval žensko z otroškim vo-
zičkom. Revica je bila naivno
prepričana, da bo svoj dragoceni
tovor stiščala po pločniku mimo
parkiranih limuzin. Po dvajsetih
metrih je obupala in dala v »rik-
verc«. Odločila se je za ponoven
poizkus. Tokrat po cestišču. Šlo
je brez problemov skoraj polovi-
co poti. Potem pa je kar naen-
krat s pločnika skočila pločevi-
nasta dvotonska mrcina z BMW
značko na nosu. Nesrečna žen-
ska je še pravi čas potegnila
otroški voziček k sebi, vendar na
mlako v asfaltu ni računala. Ko
je BMW zapeljal vanjo, je ženski
naredil veliko uslugo. V trenut-
ku je imela kombiniran voziček.
Uporaben za vožnjo in otroško
banjo hkrati. Dete v njem je sicer
nekaj protestiralo, vendar to ne
šteje nič. Tudi nesrečna mati se
ni vozniku posebej zahvaljevala,
saj BMW-jev vendar ne kaže
ustavljati. Nikdar ne veš, kdo se-
di v njem.
Naslednja zanimivost črne co-
ne je križišče pri hotelu Celeia,
kjer se stikata Mariborska in
Aškerčeva ulica. Pred leti so kri-
žišče obnovili, ker ob robovih
v slabem vremenu vedno stoji
voda. Veliko zemlje so razkopali
in položili nove kanale. Le pra-
vilnega naklona in asfaltne pre-
vleke brez jam se še niso naučili
narediti. Tako je danes ob tem
križišču sicer nekoliko manj vo-
de vendar, kadar je zunaj mokro,
vam kakšni ribiški škomji vse-
kakor ne bodo škodovali.
Malo naprej po cesti je želez-
niški prehod. O njem ne bi pre-
več razglabljal. Vse je že bilo na-
pisano. Le tu in tam se pojavi
kakšna novica o tem, koga je to-
krat zmlela lokomotiva pod se-
boj.Promet pa teče veselo naprej.
Od železniškega prehoda dalje
se po Mariborski cesti vije reka
pločevine od ranega jutra pa do
poznega večera. Ob cesti so za
pešce pločniki in celo kolesarske
steze. Ampak, kdo bi jemal resno
te nesposobneže, ki se ne vozijo
z avtomobilom. Nekje je vendar
treba parkirati, mar ne? Posebej
moderno je to pred veznimi vrati
stanovanjskih hiš ali pa pred
vhodi v lokale in trgovine. Teh je
v zadnjem času vedno več, kar je
seveda zelo lepo. Posebno zani-
miv v tem predelu je Fitness Stu-
dio. Super stvar vam rečem. Na-
ša bodočnost, torej mladina, se
hodi tja razgibavat in nabirat
novih moči. Ker kolo ni primer-
no za rekreacijo, se večina pripe-
lje z avtomobili. Fitness studio
ima sicer parkirni prostor, am-
pak kaj, ko je preprosteje zape-
ljati kar na pločnik. Mladim se
vendar mudi v telovadnico! Časi
so takšni, da je treba krepiti telo.
No ja ? Res bi se še našla kakšna
gredica za obdelat, ali pa njivica
pri starem očetu. Vendar, bodi-
mo realni. Takšna telovadba se
za otroke današnje jare gospode
vendar ne spodobi.
Malo me je zaneslo. Saj veste,
urednik stalno stoka, da ima
premalo prostora. Torej bili smo
pri črni coni. Del ceste, ki sem ga
opisal, večkrat na dan tudi sam
prehodim. Kot sem dejal, pločni-
ki so nabiti s pločevino. Polici-
sta, mestno stražo ali celo pajka,
pa vseeno ne boste zasledili. Za-
to je hoja po tem predelu izredno
zanimiva. Opisal vam bom s pri-
merom.
Prejšnjo sredo je bilo ravno
trinajstega in slutil sem, da bo to
moj srečen dan. Zunaj je deževa-
lo in zato sem se odpravil na
sprehod. Rad hodim v dežju. Ta-
krat se narava umiva in iz tre-
nutka v trenutek je lepša. Torej
šel sem po opisanem predelu
Mariborske ceste in se držal ko-
lesarske steze. Pločnik je bil kot
ponavadi nabit s pločevino. Tudi
cesta je bila brez sprememb.
Vozniki so tiščali izpušne cevi
drug drugemu v nos in prekli-
njali. Ampak vsi niso tako potr-
pežljivi, da bi se cijazili v koloni.
Naenkrat mi je po kolesarski
stezi pridrvel nasproti nekdanji
jugo simbol »fičo«. Na vetro-
branskem steklu sem opazil dve
debeli glavi žarečih oči. Bila sta
mladeniča, ki se jima je že na
daleč videlo, da se počutita kot
voznika formule 1. Šofer je imel
v sebi verjetno tudi kakšno piv-
ce, pa saj vsi vemo, da morajo
imeti šoferji dobre živce. In pivo
baje najbolje pomaga. Ob tem
prizoru nisem veliko premišlje-
val. Izpustil sem dežnik in juna-
ško odskočil na blatnik za mojim
hrbtom parkiranega avtomobila.
Fičo je šavsnil mimo in s kotič-
kom očesa sem uspel prebrati re-
gistrsko številko. CE B5-553 je
pisalo. Zapomnil sem si jo, kajti
rad bi se zavalil vozniku za osve-
žilno prho. Nemudoma sem se
odpravil domov in izklopil boj-
ler. Kajti, da bi se človek v teh
kriznih časih kopal kar dvakrat
na dan, to vendar ne gre.
JANKO KOŠTOMAJ
Št. 42 - 21. oktober 1993
16
Ulovi in udari
Nogometni ilerbi ŠenUut-Unlor s pretepaškiml vložki — Vratarla Izključena
— Policisti mirili razburjene gledalce
Derbi jesenskega dela nogometnega
prvenstva MNZ Celje med Šentjurjem in
Uniorjem (3:1) je v Šmarju pred 200 gle-
dalci minil v dobri igri, ob štirih golih,
a tudi ob grobostih in nešportnih pote-
zah z obeh strani ter ob slabem sojenju
Baukoviča, ki je izključil oba vratarja.
Začetek je bil v znamenju Šentjurča-
nov, toda v 40. minuti je Perbil iz proti-
napada dosegel vodilni gol za goste. Tik
pred odmorom je Brečko izenačil, v na-
daljevanju pa je Koren s strelom nepo-
sredno iz komerja premagal slabo po-
stavljenega vratarja Videčnika.
Po vodstvu Šentjurja je prvič zavrelo,
glavni akterji pa so bih gledalci. Beseda
je dala besedo in vročekrvneži so si sko-
»Oprosti, izjav ne smem dajati. Vse sem
zapisal v uradno poročilo. V nedeljo sem
sodil v Piranu in sobotni derbi v Šmarju
je že zbledel,« je v ponedeljek dejal sod-
nik Raukovič.
čili v lase. Sodnik Raukovič je srečanje
prekinil, vse pa se je (še) končalo pri
besednih dvobojih in manjših preriva-
njih. A le do 85. minute, ko je gostujoči
vratar Videčnik pri pošiljanju žoge v po-
lje nepotrebno odrinil domačega napa-
dalca Korena in ga nato na tleh še udaril.
Za vse igralce je bil to povod za vses-
plošni pretep na vseh delih igrišča.
Udarci z rokami in nogami so padah na
vse strani, vmešali so se tudi rezervni
igralci, vročekrvneže pa sta ob pomoči
nekaterih funkcionarjev mnirila trenerja
Rado Jurjec in Anton Korošec.
Svoje je nato dodal še šentjurski vratar
Grajžl, ki ni hotel ostal dolžan kolegu-
z nasprotne strani. Po njegovem izletu
prek celega igrišča se je nadaljevalo te-
kanje v slogu »ulovi in udari«, trenerja
pa sta še v drugo z velikimi napori pomi-
rila svoje nogometaše.
Sodnik Zlatko Raukovič je le opazoval
pretepanje in po desetminutni prekinitvi.
izključil oba vratarja, čeprav bi lahko
pokazal še nekaj rdečih kartonov. Zmago
Šentjurja, ki še naprej ostaja edini nepo-
ražen in je praktično že jesenski prvak, je
v zadnji minuti potrdil Grobelšek, igralci
pa so si na koncu vendarle športno segh
v roke.
A vrag ni dal miru. Spet je zavrelo med
gledalci, tako da so morali posredovati
šmarski policisti, provokacije pa so se
nadaljevale v slačUniccih, ki so v šmarski
osnovni šoh oddaljene slabih deset me-
trov. Na srečo do novega incidenta ni
prišlo, čeprav so posamezni funkcionarji
zaostrovali položaj.
JANEZ TERBOVC
Foto: EDI MASNEC
Eden razburljivih prizorov iz prvega polčasa, ko še niso pele pesti. Z leve: Šajtegel,
Vrečko in Jošt, v ozadju sodnik Raukovič.
NA KRATKO
Mednarodna hokejska zveza
IIHF je za novo sezono predla-
gala ustanovitev Pokala Fede-
ration, v katerem bi igrali
evropski pokalni prvaki. Naci-
onalne zveze morajo svoja sta-
lišča posredovati do konca no-
vembra.
Atletska zveza Slovenije bo
financirala priprave 17 kandi-
datov za EP in MSP. Za EP
v Helsinkih so kandidati tudi
Kocuvan, Straškova (oba KI),
Bahtiri (Vel) in Javomikova,
za MSP v Lizboni pa Cankar
(KI) in Steblovnikova (Vel).
Na prvenstvu občinskih re-
prezentanc v krosu za pokale
Dela je v Slovenski Bistrici
zmagalo Celje, četrto pa je bilo
zastopstvo Velenja. V posa-
meznih konkurencah so zma-
gali tudi med pionirji Stropni-
kova (Šentjur), Videnšek, Pet-
kovičeva, mladinka Steblovni-
kova in med člani Bahtiri (vsi
Vel).
Na državnem prvenstvu ko-
lesarjev v vožnji na kronome-
ter je v Atomskih Toplicah
zmagal Preboldčan Sviben, ki
je letos prestopil k Rogu, kole-
sarja Celja Ugrenovič in Kra-
njec pa sta bila četrti oziroma
deveti.
Celjski dvigalec uteži Marko
Uranker je izboljšal tri držav-
ne rekorde: v potegu je zmogel
150 kg, v simku 180 kg, v se-
števku pa v olimpijskem biat-
lonu 330 kg. Sredi novembra
bo nastopil na SP v Avstraliji.
V Žalcu je bil finalni turir
DP mladink v rokometu. Do-
mačinke so osvojile srebro po
zmagah proti Olimpiji s 15:5
in Mlinotestu z 22:14 ter izgu-
bile odločilno tekmo za naslov
s Krimom z 12:17. Najboljša
strelka turnirja je bila Hudeje-
va s 26 goli, vratarka pa Jele-
nova (obe Žal).
V prvi četrtfinalni tekmi po-
kala za odboj karice je Abes
Trade v manj kot uri premagal
Gornji Grad s 3:0 (7,5,2). Za-
radi sodelovanja Kislingerjeve
in Šikmanove v reprezentanci
bo povratna tekma šele konec
meseca.
Hokejisti Celja so petkov
dvoboj 8. kola s Slavijo dobili
brez boja (gostov zaradi štraj-
ka igralcev ni bilo), v torek pa
so bili prosti.
V nadaljevanju II.SNTL je
Ingrad premagal Fužinar s 4:3
in za vodilnima Preserjem in
Slovanom še naprej zaostaja
za dve točki.
Na mastersu teniških igral-
cev do 18 let je v Ljubljani
zmagal Doberšek (Ce), ki je
poleti z mladinsko eldpo Pre-
rova osvojil 2. mesto v prven-
stvu Češke.
, Uvodno srečanje vaterpol-
skega pokala A-J je Neptun
v gosteh proti zagrebškemu
Medveščaku gladko izgubil
s 3:22 (1:2, 0:6, 2:6, 0:8).
Vrstni red ocenjevanja naj-
boljšega igralca Publikuma:
Zupan 60, Zilnik 45, Prelogar
43, Pevnik 38, Sešlar 24 itd;
strelci: Goršek, Pranjič, Prelo-
gar 4, Car 3.
Trener nogometnega drugo-
hgaša Dravinje Božičevič za-
radi slabega obiska treningov
ne računa več na brata Kokol,
Vasica in Janžekoviča.
Stezo za motokros v Lem-
bergu je zakupil podjetnik Jo-
že Zupin (do predlani jo je
imel v najemu AMD Šlander),
na nedeljski tekmi pred 3000
gledalci pa sta zmagal Gerstl
(Av) pred Kragljem (Banex) in
v lažji kategoriji Kern.
Novi trener košarkarskega
drugoligaša Prebolda je Brane
Stražar (tudi trener atletskega
reprezentanta Cankarja),
z igranjem pa sta sredi sezone
prenehala veterana Udrih in
Kuder.
Judoisti Kostroja se bodo po
nekajletnem premoru vključili
v 11. SJL, v soboto pa so s tro-
bojem obeležiU 20-letnico ju-
da v konjiški občini. Zmagal je
Impoi pred domačini in Bra-
nikom.
Napoved ie iz Šicofje vasi
I*redvsem zaradi remija v lokalnem nogo-
metnem derbiju v Rogaški Slatini je bUa
v 9. kolu med več kot sto kuponi le ena pravil-
na napoved. Vesna Brešan iz Škofje vasi je
tako dobitnica 5000 tolarjev, ki jih bo prejela
po pošti.
Pravilna napoved: Comet-Polzela 2, Celje-
Comet  1,  Naklo-Publikiun  1,  Steklar-Era
Šmartno O, Šentjur-Unior 1. V naslednjem ko-
lu bo nagradni sklad zaradi prenosa druge in
tretje nagrade 15.000 tolarjev.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarski tekmi tip O pomeni podaljšek) bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
23. oktobra, ali če bodo v soboto najkasneje do
12.ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo
stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
1. Rokomet (m): Slovenija-Norveška 1 O 2
2. Rokomet (ž): Burja-Žalec 1 O 2
3. Košarka (m): Šentjur-Rogla 1 O 2
4. Nogomet: Publikum - Maribor 1 O 2
5. Nogomet: Krka-Rudar (V) 1 O 2
Ime in priimek:
Naslov:_
Sezona na višku?
če se bo v naslednjih desetih
dneh izteklo tako, kot bi si že-
leli, potem je vrhunec sezone
le še daleč. Slovensko repre-
zentanco, ki se je v ponedeljek
začela pripravljati v Topolšici,
čaka tretja tekma v kvalifika-
cijah za EP 94, v nedeljo
z Norveško v Velenju.
Tiselj načrtuje začeti sreča-
nje s šestimi »pivovarji« - Puš-
nikom, Jeršičem, Levcem,
Šerbcem, Pungartnikom in
Tomšičem ter Likavcem. Vsi
razen krožnega napadalca, ki
zaradi vojaških obveznosti
v novi sezoni še ni imel težkih
tekem, so v vrhunski formi.
Tudi Strašek in Čater sta na
pripravah, pa tudi preostanek
celjske ekipe!
Sest dni kasneje bo Celje Pi-
vovarna Laško lovila čim višjo
razliko proti švicarski Borbi
v prvi tekmi 2. kola pokala
evropskih prvakov. »Pred po-
vratno tekmo v gosteh je lahko
že mala prednost zadostna, ali
pa tudi velika ne zadostuje«, je
že stara misel v evropskih po-
kalih izkušenega trenerja Josi-
pa Šojata, ki si zadovoljno ma-
ne roke. Po štirih zmagah v pr-
venstvu s povprečno 18 goli
razlike je »razpustil« ekipo,
namreč tudi Načinovič in
Ivandija sta sinoči igrala za
Hrvaško v kvalifikacijah za
EP.
»Fantje se bodo vrnili s tež-
kih reprezentančnih preizku-
šenj, potem pa sledi »špana-
nje« za moštvo trenerja To-
minca in zvezdnika Perkovca,
katerega nastop pa je še vpra-
šljiv,« pravi Sojat, ki si bo
Borbo ogledal v sobotnem
5. kolu na gostovanju v Saint
Gallnu.
DEAN ŠUSTER
Start drsalcev
Drsalna sezona se je začela s pregledno tekmo kratkih
programov v Celju. Uvrstitve domačih - mladinke: 6.
Eberlinc; pionirji A: 1. Špoljar; pionirke B: 5. Bratec, 9.
Kolar, 11. Vizjaic, 14. Grmadnik; pionirke B: 5. Bratec, 9.
Kolar, 11. Vizjak, 14. Germadnik; pionirji C: 1. Vizjak, 2.
Meža; pionirke C: 2. Soline, 10. Gorišek. Zaradi obnov-
ljene poškodbe ni nastopila Perčeva. Določene so tudi
reprezentance, v kateri sta Špoljar in Vizjak.
Štajerski deriii -
vrnitev navijačev?
Na nedeljskem štajerskem
nogometnem derbiju Publi-
kum - Maribor na Skalni kleti
pričakujejo precej boljši obisk
(letošnje povprečje je kljub
dobrim igram in visoki uvrsti-
tvi komaj 300 gledalcev) in vr-
nitev Celjskih grofov, ki naj bi
jim proti Violam na pomoč
priskočili še Hmelj boysi.
Gledalci so eden ključnih
problemov celjskega prvoliga-
ša, vrnili pa naj bi se tudi za-
radi nekaterih propagandnih
akcij. Ob polčasu bo izžrebana
peterica streljala 11-metrovke
domačemu rezervnemu vra-
tarju, s tekmo z vijoličastimi
pa se za ekipo končuje drugi
ciklus, ki je z rezultati nepo-
sredno povezan z višino
premij.
»Strokovno oceno bom p)o-
dal šele ob koncu sezone. Še
naprej je naš cilj uvrstitev do
6. mesta, večja pričakovanja
pa so nerealna,« je vzdušje
umirjal trener Zavrl, ki bo
z ekipo v Mursko Soboto od-
potoval že dan pred pokalno
tekmo osmine finala.
Clzel v ZDA
v novembrski prekinitvi do-
mačega prvenstva (kvalifika-
cije za EP, gostovanje mladih
v ZDA) bodo košarkarji Polze-
le brez kapetana Cizeja, ki bo
z vrstniki odpotoval v domovi-
no košarke. Ob Polzelanu je
v reprezentanci tudi Starovas-
mk, v člansko pa se je vrnil
Tovornik.
Štartala z zmago
Na odprtem prvenstvu av-
strijske Štajerske v squashu je
Petra Vihar (Velenje) gladko
zmagala in nasprotnicam od-
dala največ po tri točke. Po
nekaterih spremembah v do-
mači konkurenci že lahko ra-
čuna z vrhom, sezona pa se bo
začela v soboto s pozivnim
turnirjem v Ljubljani.
Št. 42 - 21. oktober 1993
17
Hitre celjsiie smučine
y zimi 1993/94 bo Imel SD Unior Celle štiri državne reprezentanta — Decembra na Rogli državno
prvenstvo smučark, Januarja evropski pokal
Najboljša celjska smučarka
Barbara Koštomaj se bo v zimi
1993/94 z državno reprezen-
tanco B udeležila večine tekem
evropskega pokala, potem ko
je bila sprva predvidena za
ekipo C, a je napredovala z do-
brimi časi na treningih. Poleg
nje so iz vrst SD Unior repre-
zentanti še pionirji Bernard
Vajdič, Uroš Zupan in Judita
Koštomaj.
»Barbara je v svojem letniku
po točkah FIS v slalomu na
17.mestu, opazno pa se je po-
pravila tudi v drugih discipli-
nah. V poletnih mesecih je
s statusom reprezentantke do-
bila popolno opremo: smuči
Mizuno, čevlje Nordica in vezi
Marker. Lani je smučala na
Atomicu, prehod pa je minil
brez težav, saj sta si smučki
zelo podobni,« je orisal napre-
dek Koštomajeve njen trener
Vinko Jovan, ki tudi skrbi za
najboljšo gamitm-o celjskih
smučarjev.
Na Rogli bo v bližnji zimi v or-
ganizaciji SD Unior vrsta veli-
kih tekem: 27. in 28. decembra
DP žensk v obeh tehničnih
disciplinah, 26. januarja tek-
ma FIS, 27. in 28. januarja tek-
mi evropskega pokala ter fe-
bruarja ali marca popolno DP
za obe konkurenci do 12 let.
V tekmovalni ekipi SD Uni-
or je 31 smučarjev in smučark,
za strokovni del pa ob Jovanu
skrbita še Janko Cesar ml. in
Rudi Medved. Do prvih tek-
movanj v začetku decembra bo
imela večina blizu trideset dni
snežnih treningov, precejšen
del obveznosti pa morajo tudi
reprezentanti opraviti v klu-
bih. Koštomajeva slabo četrti-
no vadbe na snegu, v nižjih
starostnih skupinah pa bistve-
no več.
Na starše še vedno odpade
največji del finančnega bre-
mena, ki je odvisen od uvrsti-
tev na tekmah in na slovenski
lestvici. Tridnevni trening na
ledeniku v tujini stane približ-
no 11 tisoč tolarjev, kljub viso-
kim izdatkom iz družinskih
proračunov pa v klubu še niso
zaznali bistvenega osipa član-
stva.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Bernard Vajdič (levo) in Judita Koštomaj sta v zimi 1993/94
člana pionirske državne reprezentance.
Nogomet;
Siovensica liga
9. kolo: Naklo-Publikum 2:1
(1:1); prvega poraza ni prepre-
čil niti vodilni gol Cara (17),
po odmoru pa je bil izključen
Blatnik. Rudar-Primorje 3:1
(2:1); domači so izgubljah
z 0:1, a končno zmagali z goli
Spasojeviča (13, 11-m), Ome-
roviča (29) in Vidoviča (82).
Vrstni red: Olimpija 16, Ko-
per, Naklo 15, Mura 14, Publi-
kum 13, Gorica 12, Maribor
11, Izola, Optimizem, Potroš-
nik 9, Ljubljana 5, Primorje,
Mavrica, Rudar 4, Istragas 3,
Krka 1.
n. siovensica liga
9. kolo: Steklar-Era Šmart-
no 2:2 (1:0); Slatinčani so do-
ma izgubili že četrto točko:
Zdovc (32) in Kukič (88, 11-m)
za domače ter Delameja (80) in
Irman (83) za goste. Beltrans-
Dravinja 0:2 (0:1); v zadnjih
štirih kolih so Konjičani osvo-
jili sedem točk. Strelca: Kuk
(18, 11-m) m Kraševec (90), ki
je z osmimi goli najboljši stre-
lec lige. Vrstni red: Avtobum,
Korotan 14, Piran 13, Nafta
12, Tumišče, Steklar 11, Vevče
10, Era Šmartno, Dravinja,
Domžale 9, Rudar (T) 8, Za-
gorje 7, Železničar 6, Beltrans,
Triglav 5, Medvode 1.
III. siovensica liga
8. kolo: Dravograd-Žalec
2:2 (1:2); Ahčan (12), Hodžar
(35). Papimičar-Rače 3:2 (3:2);
vsi goU so bili doseženi v prve
četrt vire: Lazar (3), Kačičnik
(11, 15). Vrstni red: Aluminij,
Kovinar (M) 11, Drava, Papir-
ničar, Žalec 10, Rače 9, SI.
Gradec, Svoboda, Pohorje 8,
Kungota, Dravograd 7, Impol
6, Ižakovci 4, Pobrežje 3.
MNZ Celje
7.kolo: Šentjur-Unior 3:1,
KIV Vransko-Tim Laško 1:0,
Hrastnik-Kovinar (Š) 1:0,
Ljubno-Elkroj 4:0, Usnjar
prost. Vrstni red: Šentjur 11,
Ljubno, Unior 8, Usnjar 7, Ko-
vinar 6, KIV Vransko, Hrast-
nik 5, Tim Laško, Elkroj 3.
Košarka
Siovensica liga
Moški - 6. kolo: Rogaška-Co-
met 95:78 (48:45); pri rezulta-
tu 81:78 gostje niso več dosegli
koša: Novakovič 35, Sušin 24,
Jurkovič 21, Tišma 7, Tabak 4,
Petrovič, Petovar 2 za domače;
Benič 26, Gole 21, Železnikar
11, Mijovič 10, Kožar 6, T.
Pučnik 4 za goste. Polzela-Ti-
nex 76:72 (31:38); domači so
prvič po vedli šele v 35. minuti:
Petranovič 21, Stegič 16, Sta-
vrov 14, Cizej 13, Urbani ja 5,
Rovšnik 4, Kuhar 2. 7. kolo:
Comet-Polzela 60:70 (20:31);
gostje so vseskozi vodili: Že-
leznikar 28, Šporar, Gole 8, T.
Pučnik 7, Benič 4, Mijovič 3,
Šrot 2 za domače; Petranovič
17, Stavrov, Stegič 12, Urba-
nija 11, Cizej 7, Goltnik 4,
Govc 3, Kobale, Rovšnik 2 za
goste. Ježica-Rogaška 59:65
(34:28); končni rezultat je celo
najvišja razhka izenačene tek-
me: Novakovič 26, Tišma 11,
Sušm 10, Tabak 8, Sedminek
4, Voh, Jurkovič 2. Vrstni red:
Rogaška 13, Hehos, Triglav,
Polzela 12, Slovan 11, Comet
9, Tmex 8, Jezica 7.
Ženske - 3. kolo: Celje-Co-
met 69:57 (34:31); edino izena-
čenje je bilo 34:34, vse drugo
pa v znamenju domačih: Haj-
dinjak 20, Jurak 16, Obrovnik
13, Polutnik 10, Škedelj 5, Vo-
dopivec 4, Mijač 1 za domače,
U. Groleger 17, Novak 11, Vi-
rant, Šporar 10, Skerbinjek 5,
Temnik 4 za gostje. Jezica ml-
Rogaška 79:85 (45:46); v der-
biju neporaženih Vidakovič
22, Čupahin 20, C. Jezovšek
17, Pešič 13, Kokolj 9, A. Je-
zovšek, Potočnik 1. Vrstni red:
Rogaška 6, Odeja, Jezica ml,
Slovan 5, Ilirija, Kranj, Celje
4, Comet 3.
II. Siovensica liga
Moški - 6. kolo: Celje-Slivni-
ca 74:99 (44:50); Strašek 24,
Herman 12; Starše-P. Laško
59:92 (28:32); Prelič 34, Vujo-
vič 19; Radgona-MIK Prebold
108:75 (45:26); Vasiljevič 21,
Širše 11; SI. Gradec-Elektra
57:112 (27:57); Tajnik 23, Ple-
šej 22. 7. kolo: Pivovarna La-
ško-Bistrica 100:62 (40:27);
Trobiš, Vujovič 19; Elektra-
Celje 117:98 (58:54); Rizman
33, Plešej 25, Tajnik 18 za do-
mače, Urankar, Strašek 20,
Kitek 20 za goste; MIK Pre-
bold-Starše 74:80 (27:42); Va-
siljevič 22, Benčan 16, Širše
15. Vrstni red: Pivovarna La-
ško, Slivnica 14, Elektra, Rad-
gona 12, Starše 11, SI. Gradec,
MIK Prebold, Ruše 9, Bistrica
8, Celje 7.
lil. siovensica iiga
Moški, vzhodn - 3. kolo: Ru-
dar-Comet ml. 95:74 (43:29),
Hrastnik-Šentjur 59:78
(35:33), Rogla-Feniks 113:109
(97:97, 84:84, 44:46). Vrstni
red: Šentjur 6, Rudar, Rogla 5,
Hrastnik 4, Feniks, BP, Podče-
trtek, Comet 3.
Rokomet
Slovenska iiga
Moški - 3. kolo: Fructal-Pi-
vovama Laško 11:30 (2:15);
prvaki (Pušnik) so prvi gol do-
bili šele v 18. minuti: Pimgart-
nik 9, Šafarič, Tomšič 4, Šer-
bec, Franc, Cater 3, Jeršič,
Leve 2. Drava-Gorenje 16:15
(6:6); gostje so zadnji gol dobi-
li 14 sekund pred koncem:
Plaskan 4, Rozman 3, Meolic,
Ocvirk 2, Krejan, German, Oj-
steršek, Cvetko 1. 4. kolo: Pi-
vovarna Laško-Drava 34:18
(17:9); Šerbec 7, Pvmgartnik 6,
Ivandija, Čater 5, Leve 4, Jer-
šič 3, Načinovič 2, Šafarič,
Franc 1. Gorenje-Ribnica
31:23 (15:10); sodnika sta na
vsaki strani pokazala po dva
rdeča kartona: Tome 8, Pla-
skan 6, Krejan, Cvetko 5, Me-
olic, Ocvirk, Rozman 2, Oštir
1. Vrstni red: Pivovarna La-
ško, Slovan 8, Gorenje 6, Ru-
dar, Jadran, Litija, Drava 4, V.
Nedelja 3, N. Oprema, Ribni-
ca, Fructal 2, Šešir 1.
Ženske: 2. kolo - modra sku-
pina: Mlinotest-Velenje 27:12
(13:5); Stevanovič 4, Topič 3,
Ibralič, Kranjc 2, Rodič 1.
Vrstni red: Krim 4, Olimpija 3,
Kočevje, Mlinotest 2, Branik 1,
Velenje 0. Bela skupina: Ža-
lec-Novo mesto 26:18 (14.10);
Vujovič 11, Hudej 7, Randl 3,
S. Sunek 2, Golob, Kučera,
Kline 1. Vrstni red: Kranj,
Burja, Žalec 4, Piran, N. me-
sto, Drava 2.
H.iovenska iiga
Moški,vzhod - 4. kolo: Celje-
Radgona 27:18, Radeče-Dobo-
va 16:27. Vrstni red: Dobova 8,
Krško 6, Pomurka, Celje, Sev-
nica, Zagorje, Ormož, Hrast-
nik 4, Krog 3, Polet 2, Radgona
1.
Kegljanje
Slovenska iiga
Moški - 4. kolo: MDL-Kon-
struktor 2:6 (5220:5428); zma-
gala: Sivka 882, Salobir 933,
izgubih: Brglez 851, Lešnik
850, Cene 875, Vodeb 829. Ža-
lec-Gradis 2:6 (5139:5221);
zmagala: Kompan 844, Kačič
860, izgubih: Krajšek 857, Do-
brajc 822, Podkrajšek 861, Ja-
kopovič 855. Vrstni red: Kon-
struktor 8, Gradiš 7, Tekstina
6, Triglav Donit, MDL Celje,
Brest 4, Žalec 2, Fvižinar 1,
Rudar 0.
Ženske — 4. kolo: Emo-Kon-
struktor 6:2 (2490:2396); zma-
gale: Tkalčič 406, Zupane 420,
Kardinar 425, Petak 428; izgu-
bih: Šeško 414, Grobelnik 397.
Vrstni red: Emo 8, Ljubljana,
Triglav 6, Adria 5, Konstruk-
tor, Gorica 4, Korotan 3, Ru-
dar, SI. Gardec 2, Fužinar 0.
11. Slovenska iiga
ženske - 4. kolo: Tekstina-
Emo n 3:5 (2233:2394); zma-
gale: Razlag 426, Kmeta 422,
Ledinek 429; izgubile: Zimšek
394, Grivič 370, Špoljar 370.
5. kolo: Emo II-Ljubljana II
2:6 (2362:2413); zmagah: Zun-
šek 398, Kmeta 407, izgubile:
Grivič 375, Lesjak 362, Razlag
401, Ledinek 419. Vrstni red:
MTT 10, Emo H, Ljubljana n,
Kočevje 8 itd.
Odbojka
Slovenska iiga
Moški - 1. kolo: Kamnik-To-
polšica 3:1 (11, -7, 6, 7). Vrstni
red: Pomuije, Ljutomer, Kam-
nik, Ohmpija, Granit 2, Fuži-
nar, Pionir, Topolšica, Žirov-
nica, Bled 0.
ženske - 1. kolo: TiUa-Gor-
nji Grad 0:3 (-8, - 7, - 6). Vrstni
red: Gornji Grad, Cimos, Hit
Casino, l6im. Bled 2, Novo
mesto, Tabor, Rogoza, Mish-
nja, Tilia 0.
11. slovenska iiga
Moški - 2. kolo: Mishnja-
BraslovčeO:3(-4,-l,-9),Izola-
Šempeter 1:3 (-3, -6, 9, -14).
Vrstni red: Braslovče, Šempe-
ter, Kovinar, Brezovica 4, Čr-
nuče, Izola, Pionir ml, Vileda
ml. 2, Mežica, Beltinci, Salonit
ml, Mislinja 0.
Ženske - 2. kolo: Topolšica-
Triglav 1:3 (13, -13, -5, -13).
Vrstni red: Vital, Prevalje, Tri-
glav 4, Cimos ml. Kropa, Ro-
goza ml. Tabor ml. 2, Ptuj, To-
polšica,.Mežica, Pomurje 0.
HI. slovenska iiga
Moški, vzhod - 2. kolo: Celje-
ViledaIII2:3(ll,4,-6,-10,-10),
Topolšica ml-Pomurje ml. 0:3
(- 8, - 8, -12) .Radenci-Šempete:
ml preloženo. Vrstni red: Vu-
zenica. Turbina 4, Šempeter
ml, Celje, Domžale, Fužinar
ml, Pomurje ml, Kranjc, Vile-
da III 2, Topolšica ml, Raden-
ci, Ptuj 0.
ženske, zahod - 2. kolo: Ce-
lje ml-Rogoza III 3:0 (O, 3, 13),
Vitanc-Ruše 0:3 (-8, -6, -10),
Šempeter-Ljutomer 1:3 (-13,
-8, 16, -13). Vrstni red: Ruše,
Ljutomer 4, Celje ml, Šempe-
ter 2, Črna, Vitanc, Rogoza III,
Pomurje ml 0.
Mali nogomet
Prvenstvo Celja
22. kolo: Eskimo-Umetniki
6:1, Miroteks-Ščurek Ilport
2:2, Marquise-Klateži 9:7,
Skavti-Triglav 2:2, Aškerče-
va-Pelikani 7:1, Penal Zvez-
daš-Mlekarčki 3:0 bb (5:6).
Končni vrstni red: PZ 33, Kla-
teži 28, Ščurek Ilport 26, Peli-
kani, Triglav 24, Miroteks 23,
Umetniki 22, Mlekarčki 19,
Skavti, Aškerčeva 18, Marqu-
ise, Eskimo 14.
Petek, 22.10.
Hokej na ledu
Maribor: Maribor-Celje (10.
kolo SHL, 18).
Sobota, 23.10,
KegHanJe
Maribor: Konstruktor-Žalec,
Trbovlje: Rudar-MDL (5. kolo
moške SKL, obe 16); Rudar-Emo
(5. kolo ženske SKL, 13.30); Ma-
ribor: MTT-Emo II (6. kolo II.
ženske SKL, 13).
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Triglav, Rogaška Slatina: Roga-
ška-Tinex (19), Ljubljana: Ježi-
ca-Polzela (9. kolo moške SKL,
20); Celje: Celje-Rogaška, Ljub-
ljana: Ilirija-Comet (5. kolo žen-
ske SKL); Celje: Celje-Ruše, La-
ško: Pivovarna Laško-MIK Pre-
bold (18.30), Radenci: Radgona-
Elektra (8. kolo U. moške SKL);
Slovenske Konjice: Comet-
Hrastnik (17), Šentjur: Šentjur-
Rogla (4. kolo III. moške SKL,
19).
Nogomet
Žalec: Žalec-Ižakovci, Mari-
bor: Pobrežje-Papimičar (9. ko-
lo m. SNL); Zreče: Unior-El-
kroj, Šoštanj: Usnjar-Ljubno,
Rečica: Tim Laško-Hrastnik,
Šmarje: Šentjur-KIV Vransko
(8. kolo MNZ Celje, vse 14).
Odbojka
Topolšica: Topolšica-Ljuto-
mer (2. kolo moške SOL); Gornji
Grad: Gornji Grad-Tabor (2. ko-
lo ženske SOL); Šempeter: Šem-
peter-Mežica; Braslovče: Bra-
slovče-Izola (2. kolo II. moške
SOL); Prevalje: Prevalje-Topol-
šica (2. kolo H. ženske SOL);
Šempeter: Šempeter-Tiurbina,
Domžale: Domžale-Celje, Mari-
bor: Vileda III-Topolšica ml (3.
kolo in. moške SOL); Ljutomer:
Ljutomer-Celje ml, Murska So-
bota: Pomurje ml-Vitanc (3. kolo
III. ženske SOL).
Rokomet
Velenje: Velenje-Ohmpija
(17), Škofije: Biuja-Zalec (3. ko-
lo ženske SRL, 18).
Nedelja, 24.10.
Košarka
Podčetrtek: Podčetrtek-Ru-
dar (4. kolo HI. moške SKL, 16).
Nogomet
Celje: Publikiun-Maribor,
Novo mesto: Krka-Rudar (10.
kolo SNL); Šmartno ob Paki:
Era Šmartno-Rudar, Prevalje:
Korotan-Steklar, Zagorje: Za-
gorje-Dravinja (10. kolo H. SNL,
vse 14).
Rokomet
Velenje: Slovenija-Norveška
(kvalifikacije za moško EP, 18).
Torek, 26.10.
Hokej na ledu
Celje: Celje-Triglav (11. kolo
SHL, 18).
Sreda, 27.10.
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Vallenciennes (prva tekma 3. ko-
la pokala Ronchetti, 19); Polze-
la: Polzela-Rogaška (19.30),
Domžale: Helios-Comet (12. ko-
lo moške SKL, 19); Prebold:
MIK Prebold-Bistrica, Šoštanj
Elektra-Ruše, Slovenj Gradec:
SI. Gradec-Celje, Maribor: Sliv-
nica-Pivovama Laško (9. kolo II.
moške SKL).
Nogomet
Velenje: Rudar-Maribor, Ro-
gaška Slatina: Steklar-Zagorje,
Murska Sobota: Mura-Publikum
(osmina-finala pokala, vse 14).
Št. 42 - 21. oktober 1993
18
• v nekdanjem družin-
skem gnezdecu na Kidriče-
vi je v ponedeljek, 11. okto-
bra popoldne, gazda Vid
obdeloval svojo bivšo. Ko
je zaslutil modro nevar-
nost, se je odstranil s prizo-
rišča.
• V ponedeljek popoldne
je klicala obupana mamica
iz Štor. Pretepal naj bi jo
njen lastni sinko Janko.
Kaj šele bo! Janko je na
svetu šele šestnajst let.
• Čez štiri ure je bil spet
klic s Kidričeve ulice. Bivši
Vid je bil zdaj še bolj hud,
saj si je njegova nekdanja
dovolila klicati na policijo.
Tokrat je bil na drugi stra-
ni žice obupan otroški glas.
Povedal je, da ata tepe ma-
mo. Spet je bila v hiši poli-
cijska patrulja, ki je pija-
nega Vida odpeljala na
treznitev, čaka pa ga sod-
nik za prekrške.
• Kaže, da se v naših dru-
žinah vse bolj pogovarjamo
s pestmi in tud& z noži.
V petek, 15. oktobra do-
poldne, so poklicali iz blo-
ka v Milčinskega ulici.
Očeta Ivico je z nožem na-
padel njegov sin, ki še ni
dovolj star za osebno iz-
kaznico.
• Boris, zapornik na krat-
kem dopustu, je te težko
pričakovane trenutke
vnovčil tako, da je v soboto
zjutraj prebutal svojo bivšo
soprogo. Zdaj bo svoje na-
drejene v arestu težko vno-
vič prepričal, da je goden
za dopust, saj ima bivša
v rokah zdravniško potrdi-
lo o lahki telesni poškodbi.
• V soboto popoldne je po-
šlo vodkinj a bifeja Solidar-
nost na Lavi sporočila, da
tam nekdo razbija kozarce.
Glažkometalec je bil Du-
šan L., ki je policistom ob-
ljubil, da se bo poboljšal.
Pa se ni. Čez slabe pol ure
so bili možje postave spet
v Solidarnosti, a se je Du-
šan še pravočasno odstra-
nil. Moral pa bo k sodniku
za prekrške, tako kot nata-
karica, ki je pretiravala
z dotakanjem alkohola na
alkohol.
• V soboto zvečer je na po-
licijsko postajo klicala go-
spa iz bloka v Iršičevi ulici,
ki so ji glasovi iz soseščine
krepko presedali. Policisti
pa so naleteli na očeta in
sina, ki sta si hrupno izme-
njavala začinjene misli.
• V soboto zvečer so za po-
licijsko intervencijo zapro-
sili tudi z avtobusne posta-
je v Celju. Tam naj bi neko-
ga grdo pretepli. Pretepeni
z zlomljenim nosom je bil
Franc A. iz Celja, agresiven
pa so na sledi.
• V bližini gostilne Podpe-
čan na Ljubečni naj bi se
ravsali dve ženski, so bili
policisti obveščeni v nede-
ljo zjutraj. Tista, ki je te-
pla, je bila Nevlida, tista,
ki je Nevlida očitno ne ma-
ra, pa je bila Saima.
M. A.
Popravek
v številki Novega tednika,
ki je izšla 6. oktobra, smo na
tej strani pod naslovom Načrti
v vodi pisali o celjskem obrtni-
ku, ki je »posloval« s KZ
Šmarje, kmetijsko kooperacijo
Astor. V nadaljevanju besedila
pa je iz Astorja pomotoma na-
stala Astra, zato se prizadeti
firmi Astra iz Celja iskreno
opravičujemo.
Uredništvo
Na prste mladim tatovom
Najmlajši storilec Ima komaj petnajst let\
Raziskanost kaznivih dejanj in s tem
odkrivanje storilcev se v UNZ Celje iz
leta v leto izboljšuje. Uspehi so, glede na
dejstvo, da so vlomilci, tatovi in drugi
storilci vse bolje izurjeni, opremljeni in
organizirani, toliko pomembnejši. Zad-
nje čase pa imajo policisti in kriminalisti
vse več opravka s skupinami mladih lju-
di, ki vlamljajo in kradejo na širših ob-
močjih, tako na Celjskem kot izven regi-
je. Koncem prejšnjega tedna so stopili na
prste dvema vlomilcema oziroma tatovo-
ma in skupini mladih fantov, starih od
petnajst do osemnajst let.
Prejšnji četrtek ponoči so policisti Po-
licijske postaje Slovenske Konjice prijeh
na »delu« 22-letnega Sinišo R. iz Vojnika
in enako starega Janeza Š. iz Višnje vasi.
Po prijetju se je v obravnavo vključila še
kriminalistična služba. Po prvih razgo-
vorih s storilcema obstaja utemeljeni
sum, da sta kriva za najmanj pet vlomov
v trgovine in gostinske lokale na širšem
celjskem območju, ker pa sta očitno
vlamljala in kradla tudi na območju ma-
riborske UNZ, so ju celjski kriminalisti
izročili v nadaljnjo obravnavo maribor-
skim kolegom.
V soboto pa so konjiški policisti prijeli
skupino storilcev, ki je tega dne vlamlja-
la v vozila, ki so bila parkirana na Rogli.
Da se na parkiriščih okoli avtomobilov
nekaj sumljivega dogaja, so dobili obve-
stilo po telefonski liniji 92. Storilce so
izsledili v bližini Peska, iz dosedanjih
policijskih preiskovalnih dejanj pa kaže,
da so bila v daljšem letošnjem obdobju
njihove tarče zlasti vozila in različni
predmeti turistov oziroma gostov na Ro-
gli. Gre za dobro izurjeno skupino, kate-
re člani so vsi iz Oplotnice.
MARJELA AGREŽ
Nezgodi pri deiu
Ko je 18-letni Matej Marguč
v sredo, 13. oktobra popoldne,
izdeloval šablono na miznem
rezkarju v d.o. LIP v Sloven-
skih Konjicah, mu je šablono
odbilo od rezkarja (pred tem je
odstranil zaščito stroja), z levo
roko pa je udaril po vrteči se
profilni rezkalni glavi. Utrpel
je hudo telesno poškodbo.
V gozdu v Vrhovem sta mi-
nulo soboto popoldne z motor-
no žago podirala drevesa 26-
letni Marko Centrih iz Sevnice
in 17-letni Tomaž Ž. iz Vrho-
vega. Med podiranjem je na
Tomaževo glavo padla debela
veja in ga hudo ranila.
M. A.
lie dajo se ustaviti
Prekrški, vratolomne vožnje In grožnje ubežnikov
Na naši cestah se vozi vse
več predrznežev, ki s svojimi
predrznimi početji spravljajo
v nevarnost in ob življenja
ostalih nedolžnih udeležencev
v prometu. Od prejšnjega če-
trtka do ponedeljka, 18. okto-
bra, so se policisti soočili
z dvema takšnima primeroma
oziroma storilcema.
V četrtek ponoči so promet-
ni policisti morali pridržati
55-letnega Borisa iz Petrovč,
ki je z osebnim avtomobilom
vozil po levi strani ceste in
s tem močno ogrožal prometno
patruljo, ki mu je pripeljala
nasproti. Zaradi tega sta bila
policista primorana zapeljati
izven vozišča, voznik pa se za
zvočne in svetlobne signale
policistov sploh ni zmenil.
Vožnjo je nadaljeval po sredini
vozišča in po levi strani tako,
da ga patrulja sploh ni mogla
prehiteti. Policista sta mu sle-
dila vse do njegovega doma,
kjer je izstopil iz vozila, v ro-
kah pa je držal daljšo palico in
jima pretil. Ukrotila sta ga
z uporabo fizične sile in ga od-
peljala na policijsko postajo,
kjer se je treznil do jutra. Se-
veda pa bo moral storilec svoja
dejanja opravičevati še kje
drugje.
Ponedeljkov podobni pri-
mer se je zgodil v večernih
urah, ko je 37-letni Žalčan Jo-
žef vozil osebni avto po magi-
stralni cesti iz smeri Žalca
proti Šempetru. Ker je ves čas
vozil cik-cak po cesti, ga je
patrulja celjske policijske po-
staje hotela ustaviti, vendar se
tudi Jožef zanje ni zmenil. Po-
licista sta ga prehitela in ga
prisilila, da je ustavil, ko pa je
eden od policistov pristopil
k njegovemu vozilu, je voznik
sunkovito odpel vrata in z nji-
mi močno udaril policista ter
ga zgrabil za površnik unifor-
me. Na pomoč je priskočil dru-
gi policist, preizkus z alkote-
stom pa je pokazal številko
2,44! Tudi Jožefa so pridržali
do iztreznitve, moral pa bo
stopiti še pred sodnika za pre-
krške in na sodišče.
mini KRIMICI
V avto po marke
Nekdo je, v torek, 12. okto-
bra popoldne, vlomil v osebni
avtomobil znamke opel kadet,
last Alojza Isteniča, ki živi
v Nemčiji. Vozilo je bilo parki-
rano pred gostilno Malus
v Šmartnem ob Paki, po vlomu
pa v njem ni bilo več nemških
mark in našega denarja
v skupni vrednosti okoli 70 ti-
soč tolarjev.
Iznakazll forda
Neznana oseba se je v torek,
12. oktobra dopoldne, grdo
znesla nad osebnim vozilom
znamke ford escort, ki je stalo
na parkirišču v Plešivcu (Vele-
nje). Z neznanim predmetom
je razbil stekla na levi strani in
popraskal levo vratno stran in
streho. Lepotni popravek bo
lastnika stal okoli 150 tisoč to-
larjev.
Cestni blokadarji
Svoj odnos do policijske
stavke je skupina domačinov
iz Laškega izrazila na precej
neokusen način. Okoli 21.20
ure so korenjaki v glavno kri-
žišče na magistralni cesti
v Laškem postavili traktor in
čakali, kako bodo na to reagi-
rali policisti. Pri sebi so imeli
motorno žago, s katero so ža-
gali veje in se z njo sprehajali
po bližnjem gostinskem loka-
lu. Skupina policistov je, kljub
stavki, prišla na prizorišče,
najbolj zagnani kršitelj, ki je
policistom dobro poznana ose-
ba, pa jo je pobrisal s kraja
dogajanja. Ostali so ubogali,
traktor odstranili in zapustili
prizorišče. Vsi pa bodo šli
k sodniku za prekrške.
Dolgoprsti gradbinec
Neznani storilec je v noči na
14. oktober kradel na nezava-
rovanem gradbišču d.o. Pri-
morje iz Ajdovščine na Ljub-
nem. Odpeljal je osem železnih
armaturnih mrež, dve beton-
ski cevi in dve plinski jeklenki.
Lastnika je oškodoval za okoli
85 tisoč tolarjev.
Odšel z Afiariio
v noči na 14. oktober je nez-
nani storilec vlomil v stano-
vanjsko hišo v Pletovarju na
Šentjurskem, last Kranjčanke
Milene Rozman. Po obhodu in
pregledu prostorov se je odlo-
čil za barvni televizijski spre-
jemnik ter večji nabožni kip
Marije, star okoli sto let.
Ukradeno je vredno okoli 100
tisoč tolarjev.
Drzna tatova
Jernej G. (78) iz Bukovžlaka
je prejšnjo sredo zvečer pešačil
proti domu in ob sebi potiskal
kolo. Pa sta ga cesti v bližini
Cinkarne presenetila dva nez-
nanca, ki sta se pripeljala na
motornem kolesu, se ob njem
ustavila in zahtevala, da jima
izroči ves denar. Ker se je Jer-
nej malce obotavljal, mu je
eden od neznancev segel v žep
suknjiča in smuknil denarni-
co, v njej pa je bilo preseneče-
nje: borih dva tisoč tolarjev.
Po tem podvigu sta se tatova
odpeljala v neznano.
Cene skrival
walter)a
Vincencu Š. iz Podloga na
Žalskem so žalski policisti
prejšnji četrtek zasegli pištolo
znamke walter, cal. 7,65 mm,
skupaj s sedmimi naboji za to
orožje. Ker Vincenc ni imel
nobenih papirjev za posedova-
nje tega orožja, bo moral
k sodniku za prekrške.
Tam, kjer so bili
čevlji
Prejšnji petek je neznani
storilec vlomil v stanovanje na
Jenkovi ulici v Velenju. Skozi
priprto pritlično okno je vsto-
pil v (iievno sobo in začel
iskati. Odprl je tudi regal in
tam našel kartonsko škatlo za
čevlje. Ko je dvignil pokrov, je
v njej zagledal več vrst zlatega
in srebrnega nakita (verižice,
prstani, uhani, zapestnice) in
nekaj kovancev. Ker je vse
skupaj pobral in odnesel, je
lastnika oškodoval za okoli
550 tisoč tolarjev.
M. A.
PODJETJE RADEČE PAPIR p.o.
PONOVNO RAZPISUJE
LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
1. Dvojna garaža v stanovanjskem objektu Pot na brod 4,
Radeče v izmeri 28,88 m^
- izklicna cena 655.653,98 sit
2. Garaža pri stanovanjskem objektu Pot na brod 5, Radeče
v izmeri 15,12m^
- izklicna cena 344.330,98
Licitacija bo dne 4. 11. 1993 ob 8.00 uri na kraju samem,
v Radečah. Sodelujoči na licitaciji morajo najkasneje do 2.
11. 1993 pri blagajni podjetja v Radečah plačati 10% polog
kot kavcijo za sodelovanje na licitaciji. Kavcija se kupcem, ki
bodo na licitaciji uspeli, vračuna v kupnino, ostalim pa se vrne
v gotovini na dan opravljene licitacije. Kupne pogodbe je
treba skleniti v 7 dneh po opravljeni licitaciji in plačati celotno
kupnino, sicer zapade kavcija v korist podjetja. Prometni
davek v višini 2% plača kupec. Ogled nepremičnin je mogoč
po predhodnem dogovoru.
POTREBUJETE STANOVANJE?
MIK TRADE d.o.o.
PREBOLD
OBJAVLJA MOŽNOST
nakupa novih stanovanj v stanovanjskem bloku MIK
Prebold in sicer:
1. dvosobno stanovanje 52
2. trisobno stanovanje 86
Cena: 1.250 DEM/m^ v tolarski protivrednosti po sred-
njem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Prometni
davek plača prodajalec.
Način plačila: možnost kredita z valutno klavzulo po
10% letni obrestni meri - 20% depozit.
Informacije po telefonu (063) 723-411.
HMEZAD DURI
lesno proizvodno trgovsko podjetje, d.o.o.
iz Šempetra v Savinjski dolini
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
kurjač centralne kurjave:
Pogoji:
1. da je državljan RS
2. da ima:
- poklic za strojnega ključavničarja
- strokovni izpit za kurjača centralne kurjave
- izpit za varstvo pri delu
3. poskusno delo bo trajalo 3 mesece.
Kandidati naj svoje pisne prijave z vsemi dokazili pošljejo
na naslov Hmezad Duri, d.o.o, 63311 Šempeter v Sa-
vinjski dolini v roku 8 dni od dneva objave v časopisu.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni. Dodatne
informacije lahko dobite na tel. (063) 701-113.
SPLOŠNA BOLNIŠNICA
CELJE
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Oblakova 5, 63000 CELJE
ponovno objavlja na podlagi sklepa Sveta bolnišnice
JAVNO DRAŽBO
za prodajo kmetijskega zemljišča skupaj z gospo-
darskim poslopjem in stanovanjsko zgradbo,
ki bo 3. 11. 1993 ob 9. uri v prostorih kadrovsko
splošnega sektorja SB Celje, Gregorčičeva 7/L
Predmet javne dražbe je kmetijsko zemljišče, ki ga sestavlja
19 zemljiških parcel različnih kultur skupne površine
57.168 m^, podkletne zasebne stanovanjske zgradbe, tlorisa
10,82x5,35 m ter gospodarsko poslopje, tlorisa
9,15 X 18,00 m. Objekta sta skupaj s kmetijskim zemljiščem
vpisana pod vložno številko 86. k.o. Rifengozd - občina
Laško, lastninska pravica pa glasi na podlagi pravnomočne-
ga sklepa o dedovanju na ime JZ OE Splošna lx)lnišnica
Celje, Oblakova 5.
Izklicna cena za gospodarsko in stanovanjsko poslopje je
664.228,50 SIT, za vse zemljiške parcele skupaj pa je izklic-
na cena 1,634.228,00 SIT.
Kupnino mora kupec plačati v 30 dneh po sklenitvi kupopro-
dajne pogodbe. Predkupno pravico ima mejaš katerekoli
zemljiške parcele, ki je predmet dražbe in sedanji najemnik
zemljiških parcel.
Pogoj za sodelovanje na javni dražbi je potrdilo o plačani
varščini v višini 10% od izklicne cene na žiro račun SB Celje:
50700-603-31871 ter potrdilo o državljanstvu R Slovenije, če
nepremičnino kupuje občan.
Kupec mora plačati stroške cenitve nepremičnine, oglas jav-
ne dražbe, stroške v zvezi s sklenitvijo kupoprodajne pogod-
t)e in vse druge javne dajatve, nastale zaradi prometa s to
nepremičnino.
Nastop posesti je mogoč takoj po plačilu kupnine. Za podrob-
nejše informacije in podatke pokličite po telefonu 063/441-
133 int. 2113.
Št. 42 - 21. oktober 1993
19
PROMETNE NfZGODE
Umrl med prevozom
Na regionalni cesti Mozirje-
Ljubno se je, v ponedeljek,
11. oktobra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je ena oseba
izgubila življenje.
Pantelije Mitrovič (62) iz
Nazarij je vozil kolo (brez
prižgcine luči) z bencinskega
servisa Nazarje in zavijal levo
na regionalno cesto v smeri
Ljubnega. Na levo stran ceste
je zapeljal v trenutku, ko je iz
smeri Ljubnega pripeljala
voznica osebnega avtomobila,
21-letna Bemardka Zagradiš-
nik iz Florjana. Takrat sta vo-
zili trčili, pri tem pa je kole-
sarja vrglo na streho avtomo-
bila in nazaj na cesto. Poškod-
bam je podlegel med prevozom
v celjsko bolnišnico.
Trčil v robnik
Na Mariborski cesti v Celju
se je, v petek, 15. oktobra zve-
čer, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli 140 tisoč to-
larjev.
llija Ivušič (27) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Ulice frankolovskih žrtev
proti Škof j i vasi. Ko je na Ma-
riborski cesti pripeljal v blagi
levi ovinek, je trčil v betonski
robnik. Po tem je zapeljal iz-
ven vozišča in trčil še v drog
električne razsvetljave. V nez-
godi se je hudo telesno poško-
doval sopotnik, 35-letni Dra-
giša Bunič iz Velenja.
Prevrnilo priklopnik
Na regionalni cesti v Prista-
vi pri Mestinju se je, v soboto,
16. oktobra dopoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri se je ena
oseba hudo telesno poškodo-
vala.
Matjaž Zbil (7) iz Pristave je
vozil neevidentirani traktor iz
smeri Pristave proti Podčetrt-
ku, na lahkem priklopniku pa
je stal njegov oče, 41-letni Ma-
tevž Zbil. Pri odcepu lokalne
ceste za Jerčin je Matraž Zbil
zavil v levo, zaradi precejšnje
hitrosti vozila pa se je priklop-
nik prevrnil na desni bok. Ma-
tevž Zbil je pri tam padel po
tleh in se hudo poškodoval.
V pešca na prehodu
Na Vodnikovi ulici v Celju
se je, minulo soboto dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila hudo poškodovana peška.
Jože Rajh (54) iz Laškega je
vozil osebni avtomobil po
Vodnikovi ulici v smeri Gre-
gorčičeve ulice. Na prehodu za
pešce je s sprednjim desnim
delom odbijača zadel v levo
nogo peško, Marijo Eadrič-
Umek (78) iz Celja.
Trčenje na avto
poligonu
Na avto poligonu v Ljubečni
se je, minulo soboto popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri sta
bili ena oseba hudo in ena laž-
je telesno poškodovani.
Aleksander K. (13) iz Celja
je vozil kolo z motorjem po
poligonu. Ko je pripeljal do
izhoda, je zapeljal na nasprot-
ni vozni pas, in to v trenutku,
ko mu je nasproti pripeljala
voznica motornega kolesa, 16-
letna Barbara K. iz Celja. V tr-
čenju se je Barbara hudo po-
škodovala, Aleksander pa
lažje.
Izsledili pobeglega
voznika
Na regionalni cesti, izven
naselja Mozirje, se je, v četr-
tek, 14. oktobra zvečer, pripe-
tila nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne po-
škodbe, voznik pa je po trče-
nju peljal dalje.
Štefan Bincl (50) iz Spodnje
Rečice je hodil po levem robu
ceste iz smeri Mozirja proti
Radmirju. V bližini stanovanj-
ske hiše Savinjska cesta 60,
mu je nasproti pripeljal voznik
osebnega avtomobila, ki je tr-
čil v pešca. Pri tem je pešca
vrglo na brežino Savinje, kjer
je obležal s hudimi poškod-
bami.
Policisti PP Mozirje so,
17. oktobra zjutraj, odkrili na
vozilu 56-letnega V. L. iz Mo-
zirja takšne poškodbe, ki bi
lahko nastale v opisanem tr-
čenju.
Srna na cesti
Na hitri cesti v Dramljah se
je, v torek, 12. oktobra zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude telesne
poškodbe, gmotna škoda na
vozilu in objektih pa znaša
okoli 750 tisoč tolarjev.
Janez Režabek (50) iz Celja
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Tepanja proti Dram-
Ijam. V Draniljah mu je z nje-
gove leve strani nenadoma
skočila pred vozilo srna, ki jo
je vozilo zadelo, nato pa je
voznik sunkovito zavil na des-
no. Začelo ga je zanašati proti
odstavnemu pasu, tam pa je
vozilo trčilo v odbojno ograjo.
Za tem je vozilo odbilo nazaj
na sredino vozišča, se prevrni-
lo na streho in potem spet na
kolesa. Voznik je utrpel hude
poškodbe.
Iz ovinka na travnik
Na regionalni cesti v kraju
Loška gora pri Zrečah se je,
v sredo, 13. oktobra dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana. Gmotna škoda
znaša pribUžno 150 tisoč to-
larjev.
Tatjana Zalokar (23) iz No-
vega mesta je vozila osebni av-
tomobil iz smeri Zreč proti
Rogli. V levem ostrem ovinku
je zapeljala desno z vozišča na
travnik, kjer je s sprednjim le-
vim delom vozila trčila v trav-
nato površino. Vozilo se je po-
tem obrnilo preko strehe in
obstalo na kolesih. V nezgodi
se je hudo telesno poškodovala
sopotnica, 23-letna Marjana
Urek iz Novega mesta.
Poškodovan pešec
Na magistralni cesti v nase-
lju Šmarje pri Jelšah se je,
v sredo, 13. oktobra dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
hude telesne poškodbe utrpel
pešec.
Drago Tepeš (30) iz Žahen-
berca je vozil osebni avto iz
smeri Šmarja proti Rogaški
Slatini. V naselju Šmarje,
v neposredni bližini bencin-
skega servisa, je trčil v pešca,
60-letnega Milana Straška iz
Šmarja, ki je takrat prečkal
vozišče.
Zapeljal v grmovje
Na lokalni cesti Čimemo-
Jelovo, v kraju Njivice, se je,
minuli četrtek opoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne po-
škodbe.
Jože Koritnik (52) iz Pod-
kraja pri Radečah je vozil kolo
z motorjem iz smeri Čimeme-
ga proti Njivicam. V Njivicah
je med vožnjo po klancu navz-
dol pred ostrim levim ovinkom
zapeljal s ceste v grmovje in
padel ter se hudo poškodoval.
Nezgoda s pobegom
Na Gregorčičevi ulici v Ce-
lju se je, minuli četrtek po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, voznik
osebnega avtomobila pa je po
nesreči peljal dalje.
Franc Felicijan (80) iz Voj-
nika je po prehodu za pešce
prečkal vozišče v smeri reše-
valne postaje ZC Celje. Takrat
je iz smeri Ljubljanske ceste
pripeljal neznani voznik oseb-
nega avtomobila IMV R-4 TL,
ki se pred prehodom za pešce
ni ustavil. Trčil je v pešca in ga
zbil po vozišču. Neposredno
pred križiščem s Kersnikovo
ulico je voznik sicer izstopil,
a je potem spet sedel v vozilo
in se odpeljal dalje po Levsti-
kovi ulici.
Pri preverjanju vozil (R-4)
so šentjurski policisti kmalu
za tem izsledili vozilo oziroma
pobeglega voznika. Gre za 22-
letnega M. H. iz Dolge gore.
Verižno trčenje
Na magistralni cesti v Rim-
skih Toplicah se je, v četrtek,
14. oktobra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je en ude-
leženec utrpel hude telesne
poškodbe, dva lažje, gmotna
škoda pa znaša okoli 1 milijon
tolarjev.
Hazim Džaferspahič (52) iz
Črnomlja je vozil osebni avto
iz smeri Zidanega Mosta proti
Laškem. V levem nepregled-
nem ovinku, pred naseljem
Rimske Toplice, ga je zaneslo
na levo polovico vozišča v tre-
nutku, ko je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 46-letni Uroš Groz-
nik iz Radeč. V vozili, ki sta
trčili, je nato trčil še voznik
Albert Račečič (57) iz Trbo-
velj, ki je z avtomobilom pri-
peljal za Groznikom. V trčenju
med vozili se je hudo poškodo-
vala Julijana Groznik (45) iz
Radeč, ki je bila sopotnica
v Groznikovem avtomobilu.
Lažje poškodovana sta bila
voznik Groznik in sopotnica
v Džaferspahičevem vozilu,
49-letna Bafra Džaferspahič.
Še ena smrtna žrtev
Smrtna prometna nesreča se
je pripetila v ponedeljek,
18. oktobra popoldne na Mari-
borski cesti v Celju.
Ivan Goleč (51) iz Petrovč je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Kidričeve proti Bežigrajski
ulici. Ko se je približal preho-
du za pešce (v bližini hiše Ma-
riborska cesta 66), je prepozno
opazil pešca, 82-letnega Fran-
ca Blagotinška iz Celja. Kljub
zaviranju je Goleč pešca zadel
in zbil po vozišču. Prepeljali so
ga v celjsko bolnišnico, kjer je,
kot petdeseta letošnja smrtna
žrtev prometa na Celjskem, ob
22.55 uri poškodbam podlegel.
M. A.
Policistl-nogometaši
Policisti celjske Policijske postaje so prejšnjo soboto na
igrišču Tehniške šole v Celju odigrali povratno tekmo (v
gosteh so izgubili z dvema goloma razlike) v malem nogo-
metu z moštvom Policijske postaje Kranj. Domač teren je
bil za Celjane očitno bolj ugoden, saj se je prijateljska
tekma končala z rezultatom 3 proti 1. Izid obeh tekem je
torej neodločen.
Št. 42 - 21. Oktober 1993
Lipa z naj
slovensko
natakarico
Ideja odlična, odziv izredno
dober, izvedba okorna. Tako
bi lahko najkrajše ocenili pri-
reditev za izbor naj slovenske
natakarice, ki je bila minulo
soboto v dvorani Golovec
v Celju. In kot je bilo od vsega
začetka pričakovati, je bila,
med devetindvajsetimi kandi-
datkami (ena je manjkala), te-
ga laskavega naziva deležna
udeleženka s celjskega območ-
ja. Ena od štirih Celjank, Irena
Zdolšek iz šentjurskega bi-
stroja Lipa, je postala naj slo-
venska natakarica za leto
1993.
Vsa zadeva je pred samim
začetkom prireditve veliko
obetala. Na parkirišče pred
dvorano Golovec so vozili šte-
vilni avtobusi in osebni avto-
mobili, polni navijaške publi-
ke z vseh koncev Slovenije.
Dvorana je bila hipoma nabito
polna, vzdušje je bilo razigra-
no, v pričakovanju velikega
spektakla, napetega tekmova-
nja in zabave. Nekateri navi-
jači so se opremili s transpa-
renti (»Rožmarin ima svoj duh,
naša Fani ni od muh«...) in
glasbenimi instrumenti ter so
na tak način izražali podporo
svoji izbranki oziroma tekmo-
valki. Sploh pa je po dvorani
zagrmelo takrat, ko se jih je
vseh devetindvajset deklet in
žena predstavilo, vsaka s svojo
tekmovalno številko in z rdečo
vrtnico v rokah. Potem pa se je
začel tekmovalni del, vrsta
preizkušenj, v katerih naj bi
naše natakarice dokazovale
svoje poklicne in osebnostne
vrline, potrebne za odličje, za
katerega so se potegovale.
Kako je do izbora za naj slo-
vensko natakarico sploh pri-
šlo? Sredi poletja se je ideja
porodila v dnevniku Sloven-
ske novice, k sodelovanju so
pritegnili Radio Slovenija ozi-
roma ustvarjalce oddaje Dej
nehi no, in akcija je v Sloven-
skih novicah stekla. Po vsako-
tedenskem predstavljanju pri-
javljenih natakaric jih je bilo
na koncu izbranih trideset za
tekmovanje v Celju. Poleg
obeh omenjenih organizator-
jev so zaključno prireditev
omogočili še generalna spon-
zorja Pivovarna Union iz
Ljubljane in gostilna Pečarič
z nočnim klubom Paradiž ter
številni drugi donatorji.
Tekmovalni del se je pričel
s predstavitvijo ene glavne in
ene »stranske« žirije (pred-
stavniki organizatorjev, glav-
nih pokroviteljev in sponzor-
jev) nakar se je pet predstavni-
kov prve posedlo za mizo na
odru. Ob tem pa sta voditelja
prireditve (Mojca Blažej-Cirej
in Črt Kanoni) povedala, da bo
imelo glavno besedo pri izboru
občinstvo.   Gledalci   naj   bi
v devetindvajset škatlic, pri-
pravljenih na odru, metali
svoje vstopnice z napisanim
imenom tiste, ki se jim je zdela
naj. Glede na to, da je bila
publika s celjskega območja
najštevilčnejša, je bilo le še
vprašanje, katera izmed štirih
zastopnic z našega območja bo
imela v dvorani največ svojih
navijačev in ostalih privr-
žencev.
Prva tekmovalna disciplina
je bila hitrost. Natakarice mo-
rajo biti ume, poskočne, ven-
dar ne smejo tekati med miza-
mi kot kakšne prestrašene
koklje. Na oder je prišla tek-
movalka s številko 1. V ustrez-
ne kozarce naj bi žiriji v čim
krajšem času na točila: en briz-
ganec, en sok, eno malo in eno
veliko pivo ter žgano pijačo.
Ko pa je tekmovalka že »star-
tala«, se je zgodilo, da na mizi
na odru ni bilo ne ustreznih
kozarcev ne naročenih pijač.
Precej neprijetno zadrego so
potem rešili tako, da so tekmo-
valke potem točile le brizga-
nec in pivo.
Naslednja preizkušnja je bi-
la točnost, natančnost. V neoz-
načeno poUitersko menzuro so
morale tekmovalke natočiti
poltretji deciliter vode. Vsak
manjko ali višek tekočine je
pomenil pribitek negativnih
točk.
Naslednja tekmovalna dis-
ciplina je bila spretnost. Na
tekmovanju za naj slovensko
natakarico je bila to spret-
nostna vožnja med prometni-
mi stebrički z rogovimi kolesi,
ta kolesarska dirka pa je pote-
kala pod budnim očesom sa-
mega inšpektorja za promet
pri ljubljanski UNZ. Če odmi-
slimo »nesrečo«, ko je enemu
od koles izpadla veriga, se ne
moremo znebiti vprašanja, kaj
ima kolesarjenje opraviti s ti-
stimi vrlinami, ki naj bi tek-
movalke uvrščalo med sloven-
ski natakarski vrh. Menda je
bila prireditev tudi zabavnega
značaja. In publika se je zares
zabavala, ko so natakarice vo-
zile slalom in se zapodile po
dolgi pisti ter dirkale med pu-
bliko. V tem delu je voditelj
občinstvo še enkrat spomnil
na vstopnice in na pravilo, da
lahko zmaga tudi tista tekmo-
valka, ki je po seštevku točk
strokovne žirije na zadnjem
mestu. Odločilni bodo torej sa-
mo glasovi publike.
Natakarice morajo imeti tu-
di glasbeni posluh, morajo
znati lepo peti. Vsaka je mora-
la v naslednji disciplini zapeti
prvo kitico tiste stare lepe slo-
venske: Še, še en krajcarček
mam. Naše natakarice res zna-
jo peti, kar za nastopajoče
pevce in glasbene skupine (z
izjemo Alfija Nipiča) ne bi mo-
gli z gotovostjo pritrditi, saj so
požirali na playback.
Zadnja preizkušnja je bila
hitrost in spretnost pri odpira-
nju šampanjca.
Potem se je začelo prešteva-
nje vstopnic v škatlicah. Naj-
bolj polna je bila tista, ki je
bila namenjena glasovom Ireni
Zdolšek iz Celja, torej naj na-
takarici Slovenije, na drugo
mesto se je uvrstila Petra Ra-
bič iz gostilne Pri prleku v Ma-
riboru in na tretje Slava Vovk
iz picerije Boter v Vrhniki. Če-
tverico s celjskega območja pa
so, poleg že omenjene zmago-
valke, zastopale še Marija Bri-
novšek iz bistroja Pinky s Pol-
zele, Snežka Korenko iz bi-
stroja Han Celje in Karolina
Križnik iz gostišča Pri rimski
nekropoli v Šempetru.
Zmagovalka Irena Zdolšek
je za osvojeni laskavi naziv pr-
ve dame slovenskih natakaric
prejela nagrado, turistično po-
tovanje v New York. Tisoč
nemških mark, ki jih je prejela
za nagrado, pa je na podelitvi
podarila Nataši Bokal za njen
čim uspešnejši povratek v sve-
tovna alpskosmučarska tek-
movanja. Bravo Irena! Tri naj-
boljše udeleženke tekmovanja
so prejele že Lesninine jogi
vzmetnice, rogova kolesa in
ure, vse nastopajoče pa vrsto
praktičnih daril.
Za glasbeno opremo prire-
ditve so skrbeli skupine Šu-
kar. Zrno do zrna, Royal
Flash, Obvezna smer in pevci
Zlatko Dobrič, Toni Kapušin,
Majda Pečarič in Zlatko Do-
brič.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Je bil šampanjski curek odločilen za zmago?
Nekateri so bili za našo Snežko Korenko, ki ji šarma zares ni
manjkalo.
Celjska predstavnica Karolina Križnik med spretnostno vožnjo
»Tour de hala Celovec*.
Zlatka Dobriča so obkrožile razigrane kandidatke za naj naziv. Iz obrazov je težko uganiti, kdo je bil bolj srečen.
Št. 42 - 21. Oktober 1993
20,21
senski klopotci razdeljeni
u narečnih popevk slavilo Aleksander, Natalija In Irena
• je končal
cčne po-
I jesen, ki
istival za-
Sloveniji.
, slišali 16
ki jih je
iponistov,
[ekste do-
if, Organi-
[la Radio
Bcija Ger-
H. Slišali
taelodij, ki
Upevne in
h, tako da
jih bomo
|. Še več,
|o prav go-
rsaj do na-
vala okto-
eto.
val je po-
mi dobri-
odličnim
rje moj-
Edvard
I največjo
^ilo igrano
jrez v zad-
popular-
uacijo, ki
Oru, je bil
kot dober,
pnice niso
ini (800 to-
jje že tako,
ivek najde
lek veselja
la v sobot-
»'orani Ta-
žič razglasila rezultate pa
je marsikoga v dvorani in
med nastopajočimi oblil
hladen pot. Tudi tokrat se
je zgodilo, da je kar nekaj
papirnatih favoritov
ostalo povsem praznih
rok, kar še posebej velja
za Edvina Flisarja, ki je
imel v ognju dve skladbi
in dve svoji »perli«, kot je
imenoval debutantki Sa-
njo Mlinar iz Velenja in
Andrejo Zakonjšek iz
Žalca. Sanja je dobila iz-
jemen aplavz za prijeten
nastop, kar velja tudi za
Andrejo, ki je mojstrsko
odpela Uspavanko, ven-
dar je ostalo samo pri
tem. Pesmici, avtor in iz-
vajalki niso dobili dobe-
sedno nič. Edvin Flisar,
ki je isti večer v drugem
delu slavil 25 letnico na-
stopanja z gosti, je bil ta-
ko močno potrt. Njegovih
komentarjev raje ne ob-
javljamo.
Jezil se je tudi pred na-
stopom vedro razpoloženi
Boris Kopitar (debutant
pri štiridesetih!) s šop-
kom planik v rokah ob
mikrofonu (šopek je izro-
čil šarmantni Idi Baš), ki
je menil, da pri Maribor-
čanih uspeš samo s kakš-
no štajersko ali vinsko
pesmijo, za vse drugo pa
jim ni ravno kaj dosti
mar»
Dobre pesmi so imele
tudi vse skupine, kot
Magnet, Bratje iz Oplot-
nice, Čudežna polja, Ka-
ravans in Malibu, vendar
jim ostane samo upanje,
da jih bodo dobro sprejeli
radijski poslušalci. To še
posebej velja za dobri ali
celo izvrstni pesmi Bra-
tov iz Oplotnice (»Edina
prava slovenska pesem,«
je komentiral član žirije
Tomaž Tozon) ter Čudež-
na polja (ob petju še iz-
vrstna odrska interpreta-
cija, zlasti Slavca Kova-
čiča).
Najboljša popevka po
izboru organizatorja je
Pozdravljena Slovenija,
ki jo je napisal Boris Ro-
šker, tekst Metka Jauk
(1. nagrada), aranžma je
dodal Jože Privšek, zape-
la pa je debutantka Nata-
lija Kolšek iz Maribora,
o kateri bomo še prav go-
tovo veliko slišaU. Avtorji
Pozdravljena Slovenija
so dobili nagrado Novega
tednika-Radia Celje.
Žirije radijskih postaj
in del poslušalcev v dvo-
rani (glasove so sešteli)
pa so imele svoje mnenje.
Zmagal je Aleksander Jež
(največ glasov pri radij-
skih   žirijah   in   nekaj
v dvorani, vendar dovolj
za   prepričljivo  zmago)
z lastno pesmijo N'šta-
j'rsk'm pa zmirm luš'n j
bo, druga je bila skupina \
Vindy in tretja Irena Vrč- I
kovnik, ki je bila izbrana \
tudi za najboljšo voka- '
listko festivala. Najboljši
aranžma je napisal Ed-
vard Holnthaner za pe-
smico Plejši.
Festival je končan, vse
ostalo pa je prepuščeno
poslušalcem.
TONE VRABL
Foto: JANKO RAJH
»N'štaj'rsk'm pa zmirm Iuš'n bo* je zapel vedno dobro razpoloženi Aleksander Jež in
zmagal! Dobil je tri klopotce, saj je vse razen aranžmana opravil sam. Občinstvo in
radijske žirije so ga sprejeli!
Najbolj vesela je bila Natalija Kolšek, 23 letna Maribor-
čanka, kije prišla, zapela in zmagala po mnenju strokovne
žirije, lepo pa jo je sprejelo tudi občinstvo. Natalija je
skupaj z avtorji pesmi Slovenija, pozdravljena Borisom
Roškerjem, Metko Jauk in Jožetom Privškom dobila
nagrado Novega tednika-Badia Celje, izročil pa jo je avtor
zapisa s festivala.
vedovalca
lan Toma-
|ov7iik/e samo še nekaj nastopov, kajti od januarja dalje bo vsaj v začetku
pavanke - svojemu dojenčku. V Mariboru je nastopila tretjič in tretjič
>, tokrat celo dve, tudi za najboljšo pevko. To pa že nekaj pomeni!
potci 93
Icev v dvo-
'tokreplje-
člani stro-
' so sedeU
'prav to so
žrebali za
*j je ocena
licer!
išlo do iz-
''ne sredi
Policisti in
'li telefon-
^stavljena
J so se za
? z detek-
'* Vseh niso
če bi kaj le
^ozon izve-
1, Vrčkovnik
•il kot iz to-
sploh re-
zervni genij!« In ji je dal
odločilni glas, da je postala
»naj« pevka festivala.
Čudežna polja so se
predstavila s čudovito
skladbo Igorja Podpečana
s tekstom Vere Soline »Jes
pač nis'n na bencin«, ki pa
je ostala brez nagrade.
Član žirije je to komentiral,
da pač ne moremo podpira-
ti pesmi, ki govori o alko-
holu in nazdravil s kozar-
cem rujnega s sogovorni-
kom. Da se ve!
Igor Podpečan je bil po
festivalu ves nasmejan.
Kako tudi ne, saj je njegovi
opesmi Pjebi n'č ne glejte
me Vindy pripel drugo na-
grado občinstva, napravil
pa je tudi aranžma za Ireno
Vrčkovnik, ki je bila s pe-
smico tretja. Največ uspe-
ha pa bo imel od tiste vin-
ske, ki je ostala brez nagra-
de. Pa še Martin se pribli-
žuje ...
Biba Benussi je prvič na-
stopila na festivalu. Ko se
je zvečer oblekla v dolgo
belo obleko in zvila lase
vrh glave je prikorakala iz
garderobe in jo mahnila po
hodniku. »Kje je vhod na
oder?« je vprašala vsa rde-
ča v obraz. Od treme, se ve.
»Ravno v obratno smer, po
tej poti bi prišli do WC,« je
bil odgovor. Na oder je pri-
šla zadnji trenutek.
Natalija Kolšek poje tu-
di domačo glasbo pri an-
samblu I*rerod. Na vpraša-
nje, kaj je težje peti, doma-
čo ali zabavno glasbo, pa je
odgovorila: »Domačo.« Ta-
ko, da je slučajno ne bi še
naprej podcenjevali. Do-
mače glasbe namreč.
Kot Staro vino
Na svetovnem prvenstvu atletskih veteranov so vsi trije Celjani osvojili
kolajne - Urbančičeva še četrtič zlata, ¥lvoiJ In Škof bronasta
Na svetovnem prvenstvu
atletskih veteranov v Miy-
azaki na Japonskem je bila
celjska trojica Nataša Ur-
bančič, Branko Vivod (oba
v konkurenci od 45 do 50
let) in Ivan Škof (40-45 let)
izjemno uspešna, saj so se
vsi trije v ponedeljek zve-
čer v domovino vrnili s ko-
lajnami: Nataša z zlato,
Branko in Ivan pa z bro-
nasto.
Nataša Urbančič je
s standardnim kopjem (600
g) osvojila naslov svetovne
veteranske prvakinje z vse-
ga spoštovanja vrednim re-
zultatom okroglih 47 me-
trov, kar bi ji na absolut-
nem državnem prvenstvu
zagotovilo bronasto kolaj-
no. »Rezultat z dosežki slo-
venskih metalk kopja nika-
kor ni primerljiv. Morda se
bomo kdaj za šalo pomeri-
le, drugače pa nimam želja,
da bi tekmovala še na dru-
gih prvenstvih,« je rezultat
z Japonske komentirala
svetovna prvakinja.
Udeležba je bila s skoraj
12 tisoč nastopajočimi re-
kordna, prireditelji pa so
v organizacijo vložili 23
mihjonov dolarjev. Za na-
slednje SP atletskih vete-
ranov so kandidirale drža-
ve z vseh celin, Malmo pa je
na predstavitvi zastopala
celo guvemerka. Čez dve
leti bo prvenstvo v Buffalu
(ZDA), leta 1997 v Južni
Afriki, prihodnje leto pa se
bodo nekdanji šampioni na
celinskem prvenstvu zbrali
v Atenah.
»Pripravljala sem se dva
meseca in pol, nastopila pa
le še na našem veteranskem
prvenstvu. V Miyazaki sem
znova srečala nekaj starih
tekmic, primerjava s tek-
mami izpred dveh desetle-
tij pa je zelo težka. Zdaj je
v ospredju bolj izziv same-
mu sebi, konkurenca pa ni
toliko pomembna. Met
kopja je zame predvsem
hobi in tako sem se tudi
počutila v Aziji,« je na kon-
cu še dodala Urbančičeva,
ki je bila med drugim slo-
venska zastopnica na sve-
tovnem kongresu atletskih
veteranov.
Miyazaki je bilo za Na-
Rezultati: moški-5000 m:
5. Škof 15:15,0; 10000 m: 3.
Škof 32:46,06; višina: 3.
Vivod 175; ženske-kopje: 1.
Urbančič 47,00.
tašo Urbančič četrto vete-
ransko SP in še četrtič je
osvojila naslov prvakinje.
Dosežek z zadnjega prven-
stva na Finskem izpred
dveh let je izboljšala za
skoraj pet metrov. Rekord-
na je tudi bera skakalca
v višino Branka Vivoda, ki
je v svojem petem nastopu
osvojil še peto kolajno. Po
dveh zlatih in dveh srebr-
nih kolajnah je v njegovi
zbirki prvi bron, Ivan Skof
pa je z bronom v teku na
najdaljši progi osvojil svojo
prvo »veteransko« odličje.
Sprva je bil četrti, a so or-
ganizatorji po natančnem
pregledu rezultatov in ude-
ležencev uvideli napako in
Celjanu dodeli bron.
ŽELJKO ZULE
Foto: TONE TAVČAR
Trije udeleženci, tri kolajne: Branko Vivod, Nataša Urbančič in Ivan Škof (z leve).
Št. 42 - 21. Oktober 1993
22
Spominski park
Teiiarje
29. julija je bilo v Novem
tedniku pod »Pisma bralcev«
objavljeno pismo »Spominski
park Teharje«, katerega je pri-
speval gospod Janez Črnej iz
Celja.
Gospod Črnej je slabo infor-
miran. Piše namreč, da je ta-
borišče delovalo do marca
1946. Kot bivši ujetnik Tabo-
rišča Teharje vam sporočam,
da sem se nahajal tam do
12. maj a 1946. Domobrancev
takrat ni bilo več, pač pa mno-
go »narodnih izdajalcev, voj-
nih zločincev, vojnih dobič-
karjev in drugih ljudskih so-
vražnikov«, kot smo bili ime-
novani, večina Slovencev. Pre-
mestUi so me v bivše semeniš-
če - ali je bila to vinarska šola
- v Maribor. Tam so sestavili
večji transport ujetnikov za iz-
gon v Avstrijo, toda Angleži
v St. Ilju nas niso prevzeli. Pe-
ljali so nas nazaj v Maribor.
V noči od 15-16. maja so me
skupaj s tremi mladimi Koče-
varji odgnali čez zeleno mejo
na Placu v Avstrijo.
JOSEF EHRGOTT,
Gradec
Celjska folklora
z druge plati, ali
če bi fovšija...
Dragi-a (bivši ali sedanji)
soplesalec - soplesalka. Ko se-
daj ponovno prebiram tvoj
gnevni izliv iz prejšnje številke
NT, se ne morem znebiti ob-
čutka, da te je v bistvu k pisa-
nju pripravila (po stari sloven-
ski navadi) »fovšija« ali »žleh-
noba«. Pa se ustaviva pri posa-
meznih delih tvojega pisanja.
Tenma plat: ne poznam člove-
ka, skupine ali organizacije, ki
bi imela le svetlo stran. Goto-
vo imaš tudi ti obe strani. No,
v tem primeru si predstavil-a
svojo temno, svetlo stran pa
verjetno poznamo. Podmla-
dek: ne samo pri nas, tudi
(skoraj) vse ljubiteljske kul-
turne skupine poznajo ta pro-
blem. To po mojem ni odraz
upadanja zanimanja za folklo-
ro, temveč splošnega stanja
v ljubiteljski kulturi (beri: ni
cekinov). Nesoglasja, rival-
stvo: prosim, pokaži mi eno
samo skupino cca 50 ljudi (lju-
biteljsko ali profesionalno),
kjer se ti dve »stvari« ne po-
javljata. Jaz osebno ju sma-
tram za pozitivni, saj vzpod-
bujata kreativno delo. Pišeš,
da skupina ni več tisto, kar je
bila (normalno, saj razvoj pač
gre naprej) in da ne služi več
svojemu namenu - ohranjanju
starih ljudskih plesov, druže-
nju in petju. Lepo te prosim,
menda ne boš trdil-a, da se 2-3
krat tedensko dobimo na va-
jah, kjer potem tičimo vsak
v svojem kotu in se ne druži-
mo, da se učimo modemih ve-
soljskih plesov (z Marsa ali
Venere) in pojemo pesmi v sti-
lu »Divje mačke« (Agropop).
Z vso odgovornostjo (moralno
in materialno) ti zagotavljam,
da še vedno počnemo to, za kar
smo prišli k skupini in to poč-
nemo že veliko let (nekateri
20, dmgi manj). Brazilija je bi-
la res velik zalogaj (tudi in
predvsem finančno). Je pa dej-
stvo, da se je, še preden smo
sprejeli povabilo (pred enim
letom), vprašalo vsakega člana
posebej, ali se bo udeležil go-
stovanja. Okrog tvojih natol-
cevanj glede ne-članov skupi-
ne, ki smo jih povabiU, samo
tole: vsak je imel svojo funkci-
jo, ki jo je tudi izpolnil, neka-
teri celo več (kurenti, poslovni
stiki, prevajanje, poroča-
nje ...). Sicer pa je bilo delo
upravnega odbora javno in
vsaka odločitev potrjena
s strani skupine. Da ne bom
dolgovezil, naj počasi zaklju-
čim. Bodi brez skrbi, vseh biv-
ših člcinov celjske folklorne
skupine se bomo spomnili
s povabilom na ogled (ne sode-
lovanje) našega slavnostnega
večera ob 20-obletnici obstoja
(seveda z brezplačno vstopni-
co, kar smo nameravali tudi
brez tvoje pobude). Da pa mi
ne boš mogel - mogla očitati
strahopetnosti, se ne bom skril
za (izmišljenimi?) začetnicami
imena. Vabim pa te, če te je kaj
v hlačah (krilu), da se oglasiš
na naših vajah in se o stvareh,
ki te tako motijo, pogovoriš
s skupino.
MITJA OCVIRK,
Celje
P.S. Kot sam-a dobro veš, ni-
sem noben funkcionar v sku-
pini, sem samo plesalec, ki ga
je malce prizadelo to tvoje pi-
sanje. Pa brez zamere.
Kravje dirke
- Stališče
društev proti
mučenju živali
Naj že na začetku poudari-
mo, da pričujoči zapis ni zgolj
rezultat poziva gospoda Petra
Rezmana iz Gaberk, ki ga je
naslovil na nas v pismu bral-
cev 9.10.1993, temveč je na-
stal predvsem zato, da javno
prikažemo veliko nujo po
spremembi njegove miselnosti,
kakor tudi miselnosti njegovih
somišljenikov, glede upošteva-
nja načela humanosti in njene-
ga uresničevanja v vsakda-
njem življenju, tudi ko gre za
druga bitja - živali.
To posebno velja za g. F. O-
strovršnika iz Gaberk, ki je
svojo kravo žrtvoval za nekul-
tumi spektakel, imenovan
»kravje dirke«. Svoje mnenje
o takšni prireditvi in vtise
o poteku dogodkov, v skrajno
posmehovalnem tonu brez-
vestno opisuje v svojem pri-
spevku, objavljenem v Delu in
Novem tedniku. Sicer pa iz ce-
lotnega njegovega pisanja, ob
katerem se ne splača zaustav-
ljati, veje skrajni primitivi-
zem, ki z miselnostjo pravega
kmeta nima nič skupnega. Ra-
di bi ga le spomnili na dejstvo
(ki ga je v svojem sestavku,
z opozorilom, da mora človek
vendar ločevati »prijateljsko«
od »sovražne« živali, iz svoje
nepoučenosti dodobra popa-
čil), da v »človeškem« smislu
nobena žival ni človeku so-
vražnik, temveč je človek tisti,
ki se sovražno vede tako do
svoje vrste, kot do živali in
vsega, kar ga obdaja!
Naj naše navedbe podkrepi-
mo z ugotovitvijo, da je
g. P. Rezman (po njegovem po-
zivu dmštvom sodeč) popolno-
ma spregledal naš skupni pri-
spevek, ki je izšel v Delu
1.10.1993 (torej pred 4. okto-
brom, svetovnim dnevom var-
stva živali), z naslovom »Poziv
javnosti«. V petem odstavku
tega sestavka je, med ostalim,
navedeno: »Posebej pozivamo
kmete, naj svoje domače živali
vamjejo pred trpinčenjem in
zlorabo (... ali kot predmet za
nesmiselne zabave, denimo:
kravje dirke...). Že od nekdaj
namreč pravi kmet dobro ve,
da živina ni le njegovo boga-
stvo, temveč tudi živo bitje, ki
ga je treba spoštovati.«
Torej so se dmštva že ogla-
sila.
Žal, si g. Rezman tudi ni
ogledal oddaje na TVS »Veliki
intervju« 6. 8.1993, v kateri je
kot gost večera nastopila
g. L. E. Miiller. Škoda, kajti - če
do takrat »ni imel priložnosti«
seznaniti se z načeli humano-
sti, ki jih je slehemi človek
dolžan spoštovati tudi v odno-
su do živali in o področjih de-
lovanja dmštev, bi takrat lah-
ko izvedel: da si dmštva priza-
devamo obvarovati živali pred
mučenjem povsod, kjer priha-
ja človek v kakršenkoli stik
z živaljo. Potemtakem mora-
mo biti prisotni pri varovanju
pred mučenjem domačih živa-
li, sodelujemo pri vseh svetov-
nih akcijah, tako tudi v akciji
proti bikoborbam (Slovenija je
bila pohvaljena od WSPA
London, saj smo zbrali prek
3.500 podpisov), ubadamo se
s problemi transportov živali,
živalskimi vrtovi, predstava-
mi, kjer nastopajo živali
(vključno s cirkusi), vivisekci-
je, živali, živeče v prosti nara-
vi, reje živali v intenzivnih
farmah, krznarstva, genetske-
ga inženiringa in še veliko
dmgega.
Letos januarja je bila na ko-
prski televiziji oddaja v živo
- o vivisekciji, kjer je poleg
evropsko znanih profesorjev
in zdravnikov (predstavnikov
OIPA iz Švice in Italije), sode-
lovala tudi ga. L. E. Miiller.
Tudi iz te oddaje je bilo mogo-
če izvedeli veliko o tem po-
dročju delovanja.
Upamo, da je g. Rezman
med tem časom le uspel pre-
brati nadvse zgovorni članek
o obravnavanih »kravjih dir-
kah«, ki ga je napisal
g. M. Gradič v Novem tedniku
7.10.1993.
Kot nepolitične, humanitar-
no-karitativne zdmžbe pa mo-
ramo spregledati razpredanje
g. Rezmana o določenih poli-
tičnih problemih (ki sploh niso
predmet obravnavanega pri-
mera), saj je to le njegovo za-
vestno, a nemočno spreneve-
danje ter prizadevanje speljati
bralce od bistva stvari. Prepri-
čani smo namreč, da sam do-
bro ve, za kaj pri celi zadevi
pravzaprav gre.
Kot sklep k prispevku, na-
vajamo naše naslednje skupno
stališče:
Tudi v tem primem gre za
kulturo obnašanja. S takim
početjem g. P. Rezman ne po-
nižuje le svoje Gaberke, tem-
več ves slovenski narod poti-
ska med barbare. Brunšvik pri
Ptuju in sedaj Gaberke, s temi
dirkami dajeta pečat balkan-
skega primitivizma in nazad-
njaštva vsej Sloveniji. Kmet,
ki je bil primoran živino upo-
rabljati za vprego pri oranju in
jo ponekod še danes, je vedno
ostal pokončen in kulturen
v vsej svoji veličini. V vašem
primem, ob norčevanju iz ži-
vali, tega nikakor ne moremo
trditi. Izgovor iščete v biko-
borbah, ki da so okmtnejše.
Da, .so. Tudi proti tem se bori-
mo mi in ves kulturni svet. To-
da - zakaj se ne zgledujete po
Švicarjih ali Dancih - deželah
živinorejcev, ki jim niti na mi-
sel ne pride, da bi se poniževa-
li z nekakšnimi »kravjimi dir-
kami«. Samo tisti, ki nima
spoštovanja do sebe in odnosa
do dmgih živih bitij - živali, si
izmišlja takšne in temu po-
dobne spektakle. Končno si
Gaberke niso zaslužile, da so
postale znane tudi po kravjih
dirkah.
Še veljavni ZJRM iz
1974. leta določa, da je storilec
prekrška tudi tisti, kdor muči
živali, jih preobremenjuje ali
ravna z njimi na surov način.
Kot moralni zgled pa nam lah-
ko služi tudi citat iz priročni-
ka »Miloserčnost do živali
- Poduk za mlade in stare lju-
di«, ki ga je izdala C.k. kmetij-
ska družba na Krajnskem,
1849. v Ljubljani:
»Živinca je Božja stvar, je
Božji dar. Kdor jo brez potre-
be pokončuje, gerdo ž njo rav-
na in jo terpinči ali muči, je
sovražnik Božjiga dela.«
Dmštva za varstvo
in proti mučenju živali
Maribor, Ljubljana, Celje,
Slovenj Gradec in Koper
Kdo se boji Lee
Eve Muller?
Obnašaj se tako kot večina.
Tako nekako bi lahko rekli tu-
di za odnos ljudi do živali. Me-
nim, da večina Slovencev do-
bro ravna z živalmi. Gospa
Lea Eva Miiller trdi, da smo
vsi Balkanci v slabem pomenu
besede. Balkana večina Slo-
vencev ni želela, ampak nam
ga je vsilil manjšinski komuni-
zem. Balkana torej ne ukinjaj-
te na tistih, ki nimajo nič pri
tem. Ne vem, kako je laWio
vaše jadikovanje o nesrečnih
živalih prizadelo tovarišico
Tomšičevo na CK, saj je poma-
gala tvorno graditi komuni-
zem na slovenskih (človeških)
tmplih. Vsem Titovim cuckom
je šlo bolje kot desettisočem
političnim arestantom in mar-
sikatera živalca je nagačena
krasila ali bila odrta za Jovan-
kina krznena razkošja. So bili
to humanisti? Tudi obsežen lov
na lisice so sprožili komunisti
s tem, da so razglasilo vse lisi-
ce za stekle. Na ta način so
prišle partijsko-udbovske ba-
betine v Ljubljani in Beogradu
do poceni plaščev. Tudi plašče
iz kož nerojenih ovčk je nosila
gomja plast rdeče (jare) elite
in to takrat, ko smo hribovski
otroci dobesedno stradali. Ča-
si se spreminjajo, vse je minlji-
vo, danes še komunisti z naga-
čenim Leninom ne vedo kam.
Upam, da boste kaj iztržili
za dobrobit živali na račun
Kučanove mačke in Drnov-
škovega Arturja. Pa trdite, da
se ne greste politike! Komuni-
stom pride vse prav - tiidi pasji
lajež. Če nas želite na vsak na-
čin zvleči v kako SPO (svetov-
no pasjo organizacijo), nam
prej povejte, koliko bo to stalo
davkoplačevalce — z vašimi po-
tovanji vred. Tako boste dmž-
no s šolniki, zdravniki, polica-
ji... zlomili hrbtenico delav-
cu, kar je verjetno za vas
manjše zlo.
Za zdrav odnos človek - ži-
val je pomembna starševska
vzgoja, šola itd. Otrokom mo-
ramo privzgojiti tudi to, da so
mačke in psi živali, da so lah-
ko tudi nevarne, da prinesejo
lahko otroku ali v dmžino bo-
lezen, vims. Poglejmo vims
AIDS-a, ki povzroča sesutje
obrambnega sistema. Za opico
ob njeni zdravi surovi prehra-
ni ne predstavlja nikakršne
nevarnosti, za človeka pa je
poguben. Ravno pretiravanje
raznih raziskovalcev džungle,
zaradi orgij z opicami, je pri-
nesla AIDS človeku. To je edi-
na prava resnica, vse ostale
okužbe so bile posredne.
Trditev, da Mariborčani bo-
lje ravnajo z živalmi zaradi
avstrijskega vpliva, je laž, kot
tista, da so v Ljubljani boljši
vozniki kot v Celju. Lahko bi
zadevo postavili tudi takole
- da so Balkanci (kamor iz
vljudnosti štejete tudi sebe)
dobri učenci (posnemovalci)
Avstrijca Adolfa Hitlerja. Kaj
bi bil potem za vas Balkan
v dobrem pomenu besede?
Kakšen je bil vpliv anglosak-
sonskega duha v Vietnamu, pa
tudi vemo.
Gospa Lea Eva Miiller, kar
preveč sva mlela. Najboljše je,
da smo kar smo in da takšni
tudi ostanemo - Slovenci na-
mreč.
MARJAN MANČEK,
Celje
Izlet s »Palmo«,
ne hvala! II.
Dne 9.9.93 je bUo v Novem
tedniku št. 36 objavljeno pi-
smo g. Marka Opresnika iz
Ljubljane z naslovom Izlet
s »Palmo«, ne hvala. V njem se
je pritoževal nad turistično
agencijo Palma Celje, ki je
v času prvomajskih praznikov
organizirala potovanje v Pariz
in Eurodisneyland. Za to poto-
vanje sem se odločil tudi jaz
v času od 26.-29.4., predvsem
zaradi dobre organizacije po-
tovanja, kajti nisem prvič po-
toval z njimi, ampak nam je na
vseh dosedanjih potovanjih iz-
polnila vse dane obljube, ki so
bile navedene na programu.
Zato bi rad zanikal nekaj na-
pisanih trditev g. Opresrdka.
V Pariz smo prispeli popoldan
in smo bUi nameščeni v Ge-
orgst hotelu, kakor tudi g. O-
presnik. Govorjenje o treh
zvezdicah in o inventarju v so-
bah lahko zanikam, saj je bilo
na programu, ki ga je pred po-
tovanjem dobil vsak potnik,
jasno in razločno napisano, da
smo nameščeni v Georgst ho-
telu B. kategorije z dvema
zvezdicama. Da o sobah ne go-
vorimo, kajti pri nas ponekod
v hotelih A. kategorije ne do-
biš tako lepo opremljene in či-
ste sobe. Poleg tega je bil v so-
bi na voljo še telefon in TV.
Glede vodenja lahko pouda-
rim, da marsikatera turistična
agencija ne premore tako vr-
hunskega in splošno razgleda-
nega vodnika. Vodič nam je na
lastno željo organiziral nočno
vožnjo po reki Seni, ki je bila
izven programa, kakor je tudi
dobesedno prevajal vse razla-
ge. Z metrojem in prečudovi-
tim sprehodom nam je razka-
zal Montmart. Na našo željo
smo si ogledali tudi gradove
Loare. V Disneylandu smo
imeli dovolj časa, da smo lah-
ko obiskali tudi najbolj zase-
dene objekte, sicer pa je med
tednom zabavišče odprto le do
19.00 ure.
Očitno je g. Opresnik v Pariz
stopil z levo nogo in se mu
načrti niso odvijali tako, kot
jih je načrtoval, ampak je bila
za to po njegovem mnenju kri-
va TA Palma.
Sprašujem se, če bi bila TA
Pabna res tako prevarljiva,
kot jo opisuje g. Opresnik, za-
kaj bi se torej toliko mladih in
tudi starejših odločalo za nji-
hove aranžmaje, ter čemu bi
bila Palma Celje ena najbolj
priznanih in uspešnih agencij
v Sloveniji?
Še enkrat se iz srca zahva-
ljujem kolektivu TA Pakna
Celje za ta resnično lep in od^
lično izveden izlet v Pariz in
jim želim še naprej mnogo
uspešnih potovanj!
Spomnimo se starega prego-
vora, ki se glasi: »Kdor z ma-
lim ni zadovoljen, velikega
vreden ni!
JURE KLEPIČ,
Štore
Zdravstvo na
rešetu
Delavci Zgomjesavinjskega
zdravstvenega doma Mozirje
smo ogorčeni nad članki novi-
narjev, ki se že nekaj časa po-
javljajo v lokalnem časopisju.
Predsednik IS g. Božič (sveto-
valec firme Božič d.o.o.) nas
predstavlja bralcem kot »gra-
bežljivce«, češ, da si izplačuje-
mo nezakonito visoke osebne
dohodke in si privoščimo še
dmge »bonitete«: nezakonita
prodaja službenih avtomobi-
lov; visoki osebni dohodki
zdravnikov na račun dmgih
zdravstvenih delavcev; ogro-
ženost proračunskega denarja,
ki ga je moral g. A. Božič
»shraniti« v ZKZ Mozirje za
obresti R+0 odstotkov, ker bi si
ga sicer, kot pravi, v evforiji
razdelil v plačah itd...
Vse take obtožbe mečejo
slabo luč na zdravstvene de-
lavce našega zavoda.
Želimo, da bi novinarji vse
te zlonamerne obtožbe pred
objavo preverili pri nas (ali
v zapisniku SDK) in o tem ne
bi enostransko poročali le s sej
Izvršnega sveta in Skupščine,
kjer mi seveda nimamo mož-
nosti ugovora.
Sicer pa naj o vsem tem raz-
sodi sodišče!
10 sindikata delavcev
Zgomjesavinjski zdravstveni
dom Mozirje
PREJELI
SMO
Spomenik
Frischaufu in
Kocbeku
Namen mojega pisanja ni
negiranje zaslug omenjenih
mož, ki jih imata na področju
raziskovanja Savinjskih pla-
nin, ampak želim osvetliti tudi
zasluge domačinov.
Znano je, da je PD Celje po-
stavilo in organiziralo odprtje
spomenika dr. Frischaufu in
Kocbeku v osrčju Logarske
doline, zaščitenem kot krajin-
ski park. Znano je tudi, da ob-
činsko dovoljenje za postavi-
tev spomenika še ni veljavno.
Na odločbo je bila namreč vlo-
žena pritožba na Ministrstvo
okolje,,ki je pritpžbo vriulo
na občino Mozirje, ker v po
stopku niso sodelovali mejaši
nihče od domačinov ali K?
Solčava. Domačini bi bili spoi
sobni ponuditi boljšo lokacij<j
na primer v spominskem pari
ku v Solčavi. PD Celje je ni
podoben način gradilo tuc
dmge objekte, tudi Dom pla
nincev, saj je praksa, da naj
prej zgradijo objekt, nato p
izsilijo dovoljenje.
Govornik na prireditvi j
nanizal zasluge možema, kat«
rima so posvetili spomenil
zatem pa zasluge PD Celje z
razvoj planinstva in celota
Zgornje Savinjske doline. Nr
z besedo pa niso bili omenjei
domačini.
Ob bok Frischaufu in Koi
beku vsekakor sodi Janez P
skemik, ki je bil Frischaufc
vodič pri raziskovanju Savin;
skih planin, saj je dodobi
poznal vse poti in pasti. Pra
tako se je razvilo tesno sodelc
vanje med Piskernikom i
Kocbekom. Vse podatke lahk
najdemo v knjigi Franca Ko< j
beka Savinjske Alpe, ki je let
1926 izšla v Celju.
Poleg Piskemika so bih za '
služni še dmgi domačini, Mihi
Plesnik, prof. Štiftar, Fram
Herle. Po Herletu se imenuji
smer v severni steni Ojstrice
leta 1953 pa so po njem imeno
vali tudi dom v Logarski doli
ni. Prav po zaslugi PD Celje ji
to ime izginilo, kar lahko sma
tramo kot norčevanje in pod
cenjevanje domačinov tegi
območja. To se je odrazilo tud
na sami prireditvi, saj so do
mačini tako rekoč bojkotiral
udeležbo. Voditelji prireditvi
so v nagovom pozdravili tud
prisotne, med choigim tudi so
rodnike dr. Frischaufa. Ni
prireditev pa se jim ni zdel(
vredno povabiti Franca Klad
nika, v Solčavi živečega Koc
bekovega sina. Morda zato
ker je bil nezakonski? Ali s*
jim zdi sramotno priznati, di
je Kocbek poleg ljubezni d(
planin gojil tudi ljubezen d(
domačink?
Iz vsebine je le delno razvid
no, da nihče ni hotel upošteva-
ti mnenja domačinov. Venda;
si bomo v prihodnje močn<
prizadevali, da bodo naš
predlogi in zahteve upošteva'
ni. Tu mislim predvsem na va
rovanje naravnega okolja, tud
območja, ki so zaščitena ko
krajinski parkt To bodo moral
dojeti in se sprijazniti tud
v PD Celje. Niso zastonj vpra-
šanja in negodovanja domači-
nov, če res nismo sposobn
skrbeti za objekte in planinsk«
postojanke na našem območju
saj so bUi zgrajeni iz skupni!
sredstev. Ne more in ne sme s;
jih lastiti nekaj posameznikov
Upam, da se bodo nad tem za-
mislili tudi v PZ Slovenije.
Morda je še kdo izmed ude-
ležencev prireditve začutil za-
postavljenost domačinov
s strani PD Celje, ali pa je bil
to samo predsednik RS Milan
Kučan, ki je v nagovom po od-
kritju spomenika dejal: »Naj
z njim živijo skladno in lepe
domačini, ki so več kot dmgi
zaslužni, da je Logarska doli-
na takšna kot je.«
PETER PLESNIK
Logarska dolina
Srečanje na
Čreti ]
Bil je prelep dan. Kakor, da
se tudi narava hoče oddolžiti
za tisti mrzel in sneženi dafl
26. oktobra 1941, ko so parti-
zani bojevali frontalni boj
z okupatorjem.
Tista lepa planota pri cerkvi
sv. Katarine se je ta dan bleš-
čala v modrini neba, obkrože-
na z zlato obarvanimi gozdovi
Trinajst praporov je plapo-
lalo ob spomeniku. Tri genera-
cije so se zbrale na tem zgodo-
vinskem kraju.
Pozdravil nas je in nam za-
želel dobrodošlico predsednil^
KS Vransko. Govornik Bo-
gdan Gorjan, borec II. gmp*
odredov je opisal prehojeno tr-
novo pot od leta 1941 do konca
vojne. Z žalostjo in ogorče-
njem je spregovoril o krivicah-
Št. 42 - 21. oktober 1993
23
j so jih danes deležni nosilci
ipora proti okupatorju. V go-
voru je izpovedal svojo lastno
(olečino, mishm pa, da tudi
(olečino večine udeležencev
,roslave. Kako mogočno so
lonele pesmi: Zdravica, Hej
,rigade. Pesem Štirinajste di-
rizije in Slovenec sem. Pel jih
e moški pevski zbor iz Bra-
;lovč. Milo je donela pesem
(troškega zbora. Janez krajn-
ilii Janez je zaigral na harmo-
liko mladi harmonikar iz os-
lovne šole Vransko. Ganljiva
e bila recitacija šolarke, ki je
r pesmi povedala, da je bila
j, vojna za Slovenijo kratka,
rendar kruta za vse tiste, ki so
J njej izgubili očeta ali brata.
Udeleženci proslave so toplo
jozdravili prihod oficirjev TO
;ahodne štajerske pokrajine in
ijihovega komandanta Vikija
Crajnca, ki je v svojem govoru
ned drugim povedal, da je po-
losen, kar so njegova genera-
;ija sinovi in vnuki tistih, ki so
le borili na tem mestu. VeseU
a bih borci teh besed, čuteč,
la so še ljudje, ki verjamejo in
gostujejo njihov boj.
' Kakor pred davnimi dvain-
)etdesetimi leti, ko so branih
ačne in prezeble borce, so tudi
^am na ta dan gostitelji po-
stregli z mahco.
; Organizator proslave je bila
Organizacija zveze borcev Ža-
lec, gostitelj pa krajevna skup-
post Vransko. Vsem iskrena
jivala.
I VERA POLICNIK,
r Sp. Rečica
lldar
Irazlaščencem
Zakon o dohodnini je pri
Ddmeri dohodnine za leto 1992
ienacionalizirancem, ki vla-
dajo prve dohodke iz doslej ra-
daščenega in podržavljenega
premoženja, v obnovo zane-
marjenih nepremičnin, pov-
zročil razlaščencem veliko
škodo.
. Zaradi določila v 72. členu
lakona o denacionalizaciji, ki
jie glasi: »Odškodninski zah-
ttevki iz naslova nezmožnosti
juporabe oziroma upravljanja
Ipremoženja ter iz naslova
vzdrževanja nepremičnin v ča-
su od podržavljenja do dneva
uveljavitve tega zakona, se ne
priznavajo«, so razlaščenci, ki
so dobili z denacionalizacijo
vrnjene nepremičnine, ki so
postale manj vredne in zasta-
rele, da bi jih lahko začeU nor-
malno izkoriščati.
Vse nepremičnine, ki jih
lastniki obnavljajo in zato
v času obnove še ne prinašajo
nikakršnih dohodkov ali do-
bičkov, ni možno obremeniti
s plačilom dohodnine, dokler
ne začnejo prinašati dohodka,
kakor se to navaja v »Napove-
di za odmero dohodnine« pod
točko A II, »Drugi dohodki«.
Tipični primeri za to so ob-
nove hiš, stanovanj, lokalov,
obrtnih delavnic, žag in mli-
nov in n.pr. posebno vložena
sredstva v gradnjo in obnovo
malih elektrarn, ki zahtevajo
daljšo dobo z večjimi sredstvi,
za katera se po zakonu o od-
meri dohodnine lahko uveljav-
lja (zgrešeno) samo 10 odstot-
no zmanjšanje osnove (točka
B 1). Dokler na primer take
male elektrarne, ki so splošno
družbeno koristne za gospo-
darstvo, niso obnovljene in
Zgrajene ter tehnično prevzete
ter so še v poskusnem obrato-
vanju - ki traja običajno eno
leto — ne prinašajo dobička, za-
to ne bi smeh pobirati dohod-
nine od vseh v ta namen vlože-
•Uh sredstev. Olajšave na ta
vlaganja bi morala v osnovi za
odmero dohodnine biti stood-
stotne!
Novi vladni predlog o do-
liodnini, ki bi omogočal večjo
davčno razbremenitev prejem-
nikov podpovprečnih in pov-
prečnih plač in hkrati povečal
' spremembo progresije
v stopnjah dohodnine davčno
^bremenitev nadpovprečnim
l^ategorijam davčnih zavezan-
'^ev, bi težko prizadel tudi ra-
^aščence.
I  Predlagam, da se mora v po-
stopku dohodnine upoštevati
posebno kategorijo zavezan-
cev za plačilo dohodnine, ki so
dobili vrnjeno denacionalizi-
rano premoženje, ki ga morajo
obnoviti.
Od denacionaliziranega
premoženja brez odškodnine
(72. člen ZDEN) ni možno zah-
tevati plačila dohodnine, do-
kler ni vzpostavljeno prvotno
stanje, oziroma usposobljenost
za normalno obratovanje.
Naši člani - razlaščenci pri-
čakujejo resno in stvarno reši-
tev, s katero bo vsem, ki ob-
navljajo oziroma usposabljajo
vrnjene nepremičnine omogo-
čeno nadaljevanje in hitrejše
uspešno dokončanje objektov
in nepremičnin.
Predsedstvo
ZLRP Slovenije
Reorganizacija
loicaine
samouprave
v zadnjem času Slovenija
pospešeno sprejema zakono-
dajo o bodoči organiziranosti
lokalne samouprave. Le-ta bo
v temelju določala organizira-
nost lokalnih skupnosti. Naj-
večja sprememba se nakazuje
v možnosti organizacije po-
vsem drugačne občine, kot jo
poznamo sedaj. O vsaki spre-
membi sedanje občine se bo
predvidoma odločalo z refe-
rendumom. Vendar pa je prav
možnost snovanja novih občin
tista točka, ki najbolj buri raz-
mišljanja tudi v naši občini.
Zato občinski odbor Liberalno
demokratske stranke svari
pred preveč vnetim, na trenut-
ke že kar emotivnim in zato
tudi neargumentiranim zago-
varjanjem katerekoli skrajno-
sti tako v smeri centralizacije
sedanje občine, kakor tudi ne-
katerih radikalnih pogledov
po tem, da bi bila že vsaka vas
svoja občina z županom.
Ker je sedanja občina Šent-
jur zaokrožena teritorialna
skupnost s svojimi organi
oblasti menimo, da je ta oblast
dolžna svojim občanom ponu-
diti konsistentna stališča
predloge in argumente. Ko go-
vorimo o oblasti v tem primeru
mislimo na občinsko skupšči-
no vključno z vsemi člani, or-
gani izvršne oblasti in nena-
zadnje tudi vse delujoče poli-
tične stranke. Zato predlaga-
mo, da se na stroške proračima
občine izdela posebna študija,
ki bo analizirala situacijo ter
predočila možne najboljše va-
riante, predvsem pa prednosti
in slabosti določenih rešitev.
Iz njih bi morah biti jasno in
nedvoumno razvidni argu-
menti za in proti določeni reši-
tvi, na osnovi katerih bi se lah-
ko zainteresirana javnost, to-
rej občani in krajani odločaU.
V naši stranki se namreč moč-
no bojimo, da bomo brez vse-
stransko osvetljenih in pred-
vsem nevtralnih argumentov
preveč pod vplivom enostran-
skih in morda tudi zavajajočih
informacij te ali one strani in
posameznikov.
Navadno se za spremembe
odločamo zato, da bi bilo bo-
lje, kot je. Lahko pa se zgodi
tudi obratno. Zato predlaga-
mo občinski skupščini, da naš
predlog sprejme. Za koordina-
cijo dela pri pripravi projekta
naj se zadolži Izvršni svet ob-
čine. Javnosti pa se obračamo,
da nas pri taki opredelitvi
podpre.
Občinski odbor LDS
Šentjur
Darovi jeseni
Učenci vseh štirih petih ra-
zredov smo se ves september
in še nekaj oktobrskih dni
pridno pripravljali na pred-
stavitev projekta z naslovom
Darovi jeseni. Učiteljica likov-
ne vzgoje g. Kačeva nas je
zlahka navdušila, da smo pri-
našali v njeno učilnico (tu smo
ob koncu naše delo tudi pred-
stavili) vse možne jesenske
pridelke, sadje, veje grmovnic
in dreves, cvetje, trave, gozdne
sadeže in tudi predmete doma-
če obrti.
Poleg tega smo pri glasbeni
vzgoji »naštudirali« nekaj
ljudskih pesmi, skupina iz 5. c
pa se je naučila pod vodstvom
gospe Kasesnikove plesati tri
ljudske plese. Pri slovenščini
smo zapisovali ljudske prego-
vore o zemlji in njeni rocovit-
nosti ter pregovore o vremenu
po mesecih. Med pregovori so
bili tudi tile: Če v januarju
drevje od mraza poka, jeseni
s sadjem preobloženo stoka.
Če je lepo vreme na Jožefo-
vo, veselo bo srce kmetovo.
Če na veliki petek dežuje,
dobra se letina napoveduje.
Oktober je dober.
Tepežni dan oblačen, ob letu
ne boš kruha lačen.
Moramo se pohvaliti, da
smo se šh tudi pesnike in je
nastalo kar precej lepih, sko-
rajda mojstrskih pesmi; nekaj
smo jih na zaključni prireditvi
tudi povedali. Pri književni
vzgoji smo se naučili recitirati
Krakarjevo pesem Jesen; bilo
je prav lepo, saj smo jo kar
igralsko predstaviU.
K sodelovanju smo povabili
še naše mamice in celo babice.
Mnoge so nam rade pomagale,
in sicer so spekle domač knih
ali potico ah zvitek ali kako
drugo pecivo. Nekatere so nam
darovale sok in mošt komaj
stisnjenega grozdja.
Na dan predstavitve je bila
učilnica za likovno vzgojo ta-
ko slovesno opremljena in po-
lepšana z vsem tem, da smo
kar onemeli, kakor da bo v njej
kak slavnosten sprejem. Veseli
smo učenci sprejemah naše
goste: starše, stare starše, uči-
telje. Nastopili smo in se jim
predstavili s kratkim, a vseeno
lepim programom. Njihovo
ploskanje nam je brez besed
povedalo, da se nismo zaman
trudili. Po skupni pesmi En
hribček bom kupil... smo še
pokusili na lepo pogrnjenih
mizah razstavljene dobrote.
Vsem so teknile in vsevprek
smo jih hvalili.
Zadovoljni smo ta dan za-
puščah šolo in želimo si, da bi
si še kdaj naredili tako lep
prazničen »šolski dan«.
ANJA LUKMAN,
MIHA ČUJEŽ
in OŽBE POLJKO,
5. d in. osnovna šola,
Celje
Kaico doigo se
bomo še
poneumilali...
Ne sodim v generacijo, ki bi
še šolala otroke, za katere bi
bila prisiljena iskati pomoč in
štipendijo.
Toda, ko se v zadnjih letih
srečujemo z absiurdi vseh vrst,
s poneumljanjem posameznih
formalno-pravnih služb, ki
staršem šolajočih otrok pov-
zročajo težke glavobole; otro-
kom pa jemljejo upanje v pra-
vično prihodnost - se me loteva
upravičen strah, da generacija
vladajočih misli zgolj nase.
Kako bi bilo sicer mogoče, da
k mnogim nenaštetim neum-
nostim; kar zadeva šolanje,
došolanje in prešolanje ter šti-
pendiranje - odgovorne službe
ne najdejo in ne iščejo boljših
rešitev v korist otrok. Z vso
silo se namreč trudimo, da bi
slovenska pamet ostala na tem
nivoju. Čas je že potrdil, da
smo v preteklih dvajsetih letih
že uspeli zamrzniti zdravo pa-
met, da se načrtno borimo za
»dušno maloposestništvo«, ker
le tako lahko manjšina mani-
pulira z večino.
Nenehna neodgovornost,
počasnost in nerazumnost po-
slancev in ministrov, v parla-
mentu in vladi in od nje navz-
dol do struktur občinske sa-
mouprave; nas sooča z dejstvi,
da vsak dela po svoje, da se
zakoni uporabljajo, kakor pač
gredo komu v prid. V dneh, ko
so naši vrli parlamentarci ime-
li polna usta pravičnosti za
mlade in družine, so na lokal-
nem nivoju, obrtnikom in po-
djetnikom oz. prosilcem za šti-
pendije poslali svojstveno ob-
vestilo s pogoji za pridobitev
štipendije.
Ocena, ki bi jo na podlagi
zbranih dokazil pridobih za
obrtnikov ah podjetnikov de-
nar - nima značaja upravnega
akta... Tako namreč piše
v navodilu za postopek; važno
je le, da bo komisiji CSD delo
plačano in zagotovljen pregled
stanovanjskih in poslovnih
prostorov, umetnin, bančnih
računov, hranilnih knjižic,
motornih vozil, morebitnega
denarnega nadomestila v en-
kratnem znesku...
Protislovnost do absurda!
Prosilci so državljani, ki so
s trudom svojih rok in velikim
odrekanjem poskrbeli za last-
no socialno varnost in ne kate-
gorije velikih podjetnikov, ki
so in še divje lastninijo druž-
beno premoženje! Na rob tega
ne gre prezreti igre absurda
z Zoisovimi štipendijami. Od-
ločujoče sliižbe si dovolijo, da
s faktorji in prafaktorji ter na-
knadnimi odločbami, upe ta-
lentiranih otrok potisnejo
v moreče sanje.
S takim ravnanjem ne bomo
kmalu rešili kaotičnega stanja.
V prid prizadetih si želim, da
bi se za to plačani zavezali za
nove vsebinske rešitve z več
odgovornosti do lastnega na-
roda prihodnosti.
Čas je sicer naklonjen pre-
kaljenim menežerjem s pov-
prečnim količnikom znanj — to-
da brez čuta za socialno politi-
ko bodo na slovenskem samo
še dve kategorije: VeUki kapi-
tahsti in veliki reveži kratke
pameti! SILVA ŽELEZNIK,
Celje
V vsaki lfev///c/ Novega tednika in Tednikove
pefice bo objavljena samo ena črka imena
glavnega pokrovitelja nagradne igre, ki jo boste
nalepili v priloženo mrežo,Jako da boste sestavili
celoto: NISSAN - AVTO HlSA KOS. Začetne črke so
že vpisane, naslednje pa se bodo, kot lahko vidite
tudi v predlogi, razlikovale po tipu pisave.
Rešitev boste poslali do 8. aecembra 1993 na
naslov NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 63000 Celje
s pripisom "ZA VELIKO JESENSKO NAGRADNO
IGRO".
Dele napisa lahko nadomestite z največ dvema
jokerjema. Veliko boste pridobili z nakupom petič,
ki izidejo vsak zadnji torek v mesecu, kjer bodo
tudi objavljene nekatere črke za zamudnike.
Ob koncu akcije bomo med vsemi poslanimi
rešitvami izžreDali 70 finalistov, v zaključnem,
finalnem žrebanju pa bo sodelovalo še 100
naročnikov Novega tednika, ki jih bomo izžrebali
v posebnem radijskem žrebanju in 30 poslušalcev
Radia Celje.
30 finalistov bomo namreč dobili z žrebanji na
Radiu Celje, ki bo v času sejma MOS 93 vsak dan,
razen nedelje, v oddaji "Sejemski vrtiljak", kasneje
pa bodo žrebanja v posebni oddaji, ki bo na
sporedu Radia Celje vsako sredo ob 13.30 uri.
Št. 42 - 21. oktober 1993
24
Za narodov
blagor
Prebivalstvo ima vsekakor
boljši občutek za vsakdanjo
realno življenje kot njihovi iz-
voljenci odnosno politični za-
stopniki, kar tudi dokazujejo
številni primeri denimo
v ZDA, kjer so prebivalstvo
spraševali o nekaterih perečih
problemih v družbi in izkazalo
se je, da je bilo njihovo videnje
večinoma daljnosežnejše od
samega videnja ameriškega
kongresa.
Kar pa se tiče vprašanj teh-
ničnih vsebin, pa je tudi doka-
zano, da prebivalstvo mnogo-
krat nima dobrega vpogleda.
Kot je že pokojni Raymond
Clapper rekel: »Nikdar ne
smemo znanja prebivalstva
precenjevati, a vendar tudi ne
sinemo podcenjevati njegove
inteligence!«
Mnenje ljudi je izredno po-
membno za sleherno demolo-a-
tično družbo, saj se z njihovi-
mi mnenji družba bogati.
A vendar na žalost imajo
ustrezne ustanove pomisleke
anketirati ljudi, saj so tovrstne
ankete razmeroma drage in
pač država nima tolikšnih de-
narnih sredstev, da bi lahko
večkrat ugodili tej neizpodbit-
ni nujni potrebi sleherne civi-
lizirane demokratične družbe.
To pa je v pravem pomenu be-
sede velikanska škoda.
Predlagam način, kako bi
lahko večkrat zbirali mnenja
prebivalstva o določmih pere-
čih družbenih problemih in bi
povrh tega tovrstne ankete po
moji oceni prinašali celo do-
biček.
I*redlog: »Nagradna igra:
Za narodov blagor!«
V vseh prodajalnah bi se
lahko kupili nekakšni kuponi
posebne vrste. Na tem kuponu
bi npr. lahko zastavili vpraša-
nje sledeče vsebine: »Ali meni-
te, da je Sloveniji bolj potreb-
no nadzvočno letalo ah pa po-
višanje otroških dodatkov za
26 odstotkov?«
Pod tem vprašanjem pa bi
ljudje napisali svoj odgovor,
nakar bi svoj odgovor odpo-
slali na dogovorjeni naslov,
kjer bi lahko kar sproti prešte-
li glasove za prvi aU pa drugi
predlog vlade, nakar bi na vr-
sto še prišlo nagradno žreba-
nje (Podobno kot 3x3).
Tovrstno nagradno anketi-
ranje bi lahko izvedli vsak me-
sec. Izkupiček pa bi lahko
uporabili v dobrodelne name-
ne (pomoč ljudem v stiski) ali
pa v podporo kulturi, znano-
sti, in športu).
Televizijski, radijski in ča-
sopisni mediji bi pa lahko to
nagradno igro s pomočjo pri-
ljubljenih osebnosti propagi-
rali tako, da bi se ljudje te na-
gradno anketne igre udeležili
v velikem številu, pri tem pa
izrazili svoje mnenje in povrh
tega še upali na kakšno lepo
denarno nagrado.
Torej demokracija prosi za
vaše mnenje v nagradni igri:
»Za narodov blagor!«
Cenjene državljanke in dr-
žavljani, razmislite!
KARL PETRIČ,
Žalec
Šeklja ni več
Ni ga več: lepega, belega,
z velikimi črnimi pikami posu-
tega muca. Končal je na groz-
ljiv način - reiztrgal ga je pes,
ogromen »Rotweiler«. Nekega
dne, februarja letos se je poja-
vil lačen in prezebel muc ter se
plaho približal »krmilnici«
ostalih brezdomih muckov.
Ostal je tu v našem naselju
blokov vse do pred nekaj dnevi
in s svojo prisotnostjo med be-
tonskimi kolosi pričaral del
naravnega okolja in sožitja
- človeka, živah in rastlin.
Bil je prijazen muc, rad se je
pustil božati otrokom, tudi
mamice z vozički so se rade
ustavljale in svojim najmanj-
šim kazale »kako muca papa«.
Našli pa so se tudi brezsrčni
ljudje, ki so ga preganjali in
nanj z užitkom ščuvali svoje
pse, pa ne samo hiladi, nera-
zumni, ampak odrasli (nedo-
rasli) ljudje, ki naj bi bili vzor
svojim otrokom in jim vceplja-
li ljubezen do živali in okolja.
Seki, kot smo ga ljubitelji
živali imenovali, je svoje živ-
ljenje končal brez potrebe, za-
radi malomarnosti in neraz-
sodnosti lastnika, ki svojega
psa »Rotweilerja« vodi po na-
selju brez povodca in nagobč-
nika, velikokrat tik ob zatočiš-
ču muc. Tako tudi takrat, kot
so povedali zgroženi otroci in
drugi očividci.
Naj bralci ne mislijo, da kri-
vim za to, kar se je zgodilo, psa
- ne,tojekončnožival — krivim
človeka, lastnika te živali Ra-
da Lukanca.
Kot odrasel človek bi se mo-
ral zavedati, da je v naselju
ogronmo otrok, ki svoje ljub-
ljenčke psičke in tudi muce
vodijo na sprehod na povodcih
in da lahko svobodno gibajoči
se pes nepredvidljivo stori še
kaj hujšega, kot je storil.
Seki j a smo pokopali (hvala
gospodu, ki je to storil). Rado
Lukanc na poziv za kaj takega
ni imel razumevanja in je gro-
bo odklonil. Ni pokazal niti
malo sočutja aLi žalosti zaradi
dogodka.
Menim, da takšen človek ni
primeren za lastnika živali,
kot je rasni »Rotweiler«, saj ga
ni sposoben pravilno vzgajati.
Ljubitelj živali ne pomeni
ljubiti samo svojega psa in se
z njim postavljati, ampak spo-
štovati in imeti razumevanja
za vse živali.
IRENA VOLGEMUT,
Celje
Potrpežljivost
slovenskega
naroda ie
brezmejna
Ob torkovem (12.10.93)
pregledu prve strani Dela se
mi je pogled ustavil na foto-
grafiji s podnapisom »Precej
depozitov vplačanih tik pred
iztekom roka«.
V trenutku me je spreletel
nekak bes, jeza.
Vse nam bodo pobrali, izželi
nas bodo do kosti. Nenasitni
so. Nekaj bo potrebno ukreni-
ti, da ne bomo postali živi
okostnjaki. Ne vem zakaj (to-
da verjetno je bila posledica
to, da sem na fotografiji videl
povsem sestradanega moža-
karja) mi je tisti hip šinila sko-
zi možgane fotografija Musli-
manskega jetnika" v srbskem
taborišču, ki je preko CNN
preplavila svet. Prepričan
sem, da se je vsi dobro spom-
nimo.
Ni potrebno biti ne vem ka-
ko dober opazovalec, da vidiš
na Delovi fotografiji na eni
strani lepo rejenega uradnika,
ki izžema še zadnje tolarje iz
že na pol sestradanega... za
tako imenovano pretvezo »od-
log na izvršbo«, ki nič drugega
kot samo pobii državno nena-
sitno blagajno.
Stanje bo po moje ostalo več
ali manj nespremenjeno; kon-
trola denarja s strani tistih, ki
so ga z muko zbrali, pa tako ali
tako po starih receptih ne bo
možna.
Ali se zavedate, g.Jazbin-
šek, koliko obrabljenih otro-
ških čeveljčkov bo zdaj na mr-
zlo in mokro jesen nepravo-
časno zamenjanih? Koliko
mladih v šolah bo brez malice?
Vse pa zgolj zaradi vaše nena-
sitnosti in nenasitnosti držav-
ne blagajne.
Samo predstavljajte si, kak-
šen bo možakar s fotografije,
ko mu za plačilo zadnjega
obroka vašega »odloga na iz-
vršbo« zarubite še obleko. Go-
spod Jazbinšek, verjemite, nič
drugačen kot Bosanec iz srb-
skega taborišča, ki je po CNN
bil poslan v svet.
IVAN PETROVIČ,
Maribor
Pobuda
v okviru ekoloških aktivno-
sti na terenu (Ekološka patru-
lja), ki jo vodi Slovensko eko-
loško gibanje - SEG nas občani
vse pogosteje kličejo po telefo-
nu (061) 302-823 ali pišejo na
sedež, Miklošičeva 38, Ljub-
ljana, kamor nam sporočajo
pobude, predloge, pa tudi pro-
teste o onesnaženosti njihove-
ga okolja.
Med pobudami je tudi želja,
da se načrtno vodi akcija zbi-
ranja pločevink kot sekundar-
ne surovine.
Odvržene pločevinke različ-
nih domačih in tujih proizva-
jalcev piva, Coca cole in bi-
strih sokov so vedno večji eko-
loški problem in vsakodnevni
nevzgojni pojav ob planinskih
poteh, okoUci gostinskih ob-
jektov (npr. Iški vintgar) in tr-
govin.
Predlagamo komunalnim
službam občin, da že ob obsto-
ječih zbiralnikih za smeti, star
papir in steklo namestijo še
dodatni zbiralnik za kovinske
odpadke (npr. pločevinke).
Na slovenskem tržišču gre
za izredno pomanjkanje eko-
nomskega interesa za ponovno
uporabo odpadkov, ki lahko
služijo kot repromaterial.
Podjetnikom oz. podjetjem
dajemo pobudo, da ponudijo
tržišču in obenem občanom
manjši priročni strojček (sti-
skalnico) za stiskanje ploče-
vink, da doma že sami recikli-
rajo ta odpadek.
Za 10 SEG
KAREL LIPIČ
Dolina bratov
sv.Janeza
Krstnika
Ali veste, kje v naši domovi-
ni leži dolina bratov »Janeza
Krstnika«? Morda bi moral
postaviti vprašanje drugače.
Ali poznate Žičko dolino v na-
ši Sloveniji? Verjetno bi vedeli
odgovor udeleženci državnega
in evropskega prvenstva v Mo-
tokrosu leta 1992. V kolikor
niste mogli to enigmo rešiti,
vam priporočam: razgrnite
zemljevid Slovepije - Žiče,
Skedenj, Špitalič pri Slov. Ko-
njicah do cestnega razkrižja
smer Dramlje - smer Sojek. Ta
idilična regija ima iz 12. sto-
letja ime Dolina bratov sv. Ja-
neza Krstnika. Mnoga stoletja
pozneje dobi taista dolina da-
našnje ime Žička dolina.
Ob omenjenem cestnem raz-
križju na južnem obronku Ko-
njiške gore je 1.1160 štajerski
mejni grof Otokar III. ustano-
vil prvo kartuzijo na sloven-
skem ozemlju. Kasneje so bile
na raznih krajih na takratnem
našem ozemlju ustanovljene še
tri istega reda.
Posebna čast se je dodelUa
Žički kartuziji v času cerkve-
nega razkola s sedežem gene-
ralnega priorja od 1391-1410
leta. K propadu nekdaj cveto-
čega samostana je pripomogel
avstrijski cesar Jožef II, ko je
pred dobrimi 200 leti (1782)
razpustil skupaj z mnogimi sa-
mostani v takratni Avstroogr-
ski monarhiji tudi Žičko kar-
tuzijo.
Ta unikatni biser oz. osta-
nek bisera naše slovenske
srednjeveške kulturne dedišči-
ne je evropskega pomena, zato
mora dobiti prioritetni značaj
pri saniranju in obnavljanju.
V Sloveniji imamo preko
1600 cerkva, 800 samostanov,
200 kapel, poleg tega še nešte-
to gradov in graščin... Vsi ti
našteti objekti so večji del po-
trebni strokovne obnove, pa
vseeno poudarjam, prednost
pri saniranju bi dal »Zaje klo-
štru«.
Sredstva, ki so dodeljena za
saniranje tega sakralnega ob-
jekta, so pičla, skopa obnovi-
tvena dela so več ali manj sti-
hijska. Zaradi tega, da ta naš
kulturni zaklad dobi čimprej
prvotno obliko, dajem sledeče
predloge: izdanje poštne
znamke s posebnim natisom
- kartuzijanskim emblemom
(tudi celotna serija), prodaja
razglednic s samostansko si
ko, prodaja raznih spominsk^
obeskov - tematika Žički s
mostan, enotedenski izkup
ček od državne loterije, v o\
činskem merilu organizira
v večjem obsegu piknik na 1(
kaciji današnjega »Zaje kl(
štra«. Po saniranju in restavr
ran ju sakralnega objekt
(cerkve) posvečene sv.Janej
Krstniku se bi predalo Cerk
za bogoslužne namene. Tu(
kulturniki iz celotne Slovem
bi lahko pripomogli z izkupil
kom od izvajanj svojih inte;
pretacij za saniranje zgon
omenjenega kulturnega zakl;
da. Da bi imel celotni projel
zakonsko in pravno zasnov
se bi moral ustanoviti odbor j
saniranje Žičke kartuzi
v Republiki Sloveniji.
MARTIN ZELENK(
Slovenske Konjii
Zbiranje
sekundarnib
surovin
Iz naših krajevnih organiz4 j
cij prihaja že nekaj časa op( ]
zorilo, da se ustavlja zbiranj
nekaterih sekimdamih svir<
vin, zlasti starega papirja j |
stekla. Posredi naj bi bil cen« j
uvoz. Pričakujemo, da bod
v pristojnih ministrstvih j
v Dinosu ukrepali in da li
zbiranje potekalo še napr^ !
prav tako reciklaža. Morda 1 |
ga celo spodbudili z olajšava
mi  in odpravo prometneg |
davka. '
Uvoz, čeprav poceni, je tn
ba ustaviti ali omejiti, saj je z !
državo pomembnejše, da z |
nastajajo problemi z neupon i
bo starega papirja in stekli i
Stroški neustreznega ravnanj '
oziroma odlaganja so vsek« '
kor veliko višji, kot če te surc '
vine še naprej recikliram! '
zlasti glede posledic za okolji '
ki se nedvomno dajo ovrednc j
titi. Najbrž ni skrivnost, d ;
danes odložena steklenic '
ostane še do leta 3000.
V vsakem primeru ni mog^ '
če dopustiti, da bi se hvaU ;
vredno početje (zbiranje s(
kundamih surovin) ustavilj |
Na ministrstvih in gospodai
ski zbornici je, da z ustrezniij
ukrepi, predvsem ekonomsk
mi,  zagotovite  nadaljevan
postopkov zbiranja in recikla
že, zlasti še, ker smo nenazad
nje le vključeni v Svet Evrop<
Za lO SE(
Tajni
KAREL LIPI
ZAHVALE,
POHVALE
Celjski
upokojenci na
Kozjanskem!
v četrtek, dne 14.10.19!
smo se upokojenci DU Cel
z dvema avtobusoma odpeljj
na izlet na Kozjansko. Ogledi
li smo si Pivovarno Laško :
med drugim bili lepo postrež
ni z degustacijo piva. V Ka
jem smo si ogledali obrat St
klame Boris Kidrič iz Rogašl
Slatine. Pot smo nadaljevs
na lepo obnovljeni grad Po(
sreda. Ogledali smo si razsta
Ijene predmete, kar je bilo ze
zanimivo. Izlet smo zaključ
na kmečkem turizmu p
g. Založniku na Tinskem, kj
smo bili izredno lepo postrež
ni z dobrim kosilom, pijačo
glasbo. Tudi plesa ni manj ki
lo. Tu se je izdal »skriti« talei
igranja na harmoniko, g. Ival
ka iz Zagrada. Med udeležen
izleta je bilo tudi nekaj člano^
ki so prvič občudovali lepot
Kozjanskega. Vsa zahvala i
lep izlet gre Pivovarni Lašk<
Steklarni Kozje in gradu Po^
sreda. Za srečno in varno voŽ
njo pa obema šoferjema avto
busov    in     organizatorjei<
FRANC TRATNtf
Celj
Št. 42 - 21. oktober 1993
[5
RC podobo na
igled postavi
^ 28. ao 30. oktobra bo na Ptuju 4. festival raUlJsklb postaj
Sloveniji
SUnuli petek smo organiza-
em, ptujskim radijcem
fočili vse komplete oddaj in
i]ijskih izdelkov, s katerimi
rmislimo predstaviti na fe-
valu slovenskih radijskih
Utaj in po možnosti »ubrati«
Hi kakšno priznanje in od-
Ije. Seveda je nehvaležno na-
ivedovati, kako se bomo ob-
isli v konkurenci ostalih ra-
jskih postaj. Še posebej neh-
(ležno je to ob dejstvu, da od
pskega festivala v Slovenj
radcu skupaj s Korošci bra-
lno drugo mesto v skupni
irstitvi, od predlani v Mo-
K'skih Toplicah pa tretje,
Kdtem ko se prvega festivala
iTrbovIjah leta 1990 nismo
leležili.
Škoda, ker je letos februarja
išlo do neumne in spreneve-
ve odločitve na Združenju
»ionalnih in lokalnih postaj,
se poslej na vsakoletnem
itivalu ne proglasi najboljša
lijska postaja. To se je za-
>rilo zlasti radijcem Mur-
ega vala iz Murske Sobote,
so tri leta zapored pobrali
jboljše odhčje in so se na
mesto skoraj »abonirali«.
Do ponedeljka se je za tek-
)vanje v sedmih zvrsteh - in-
mativna oddaja, komentar,
isbena in kontaktna oddaja
reportaža in EPP ter samo-
damni spoti - prijavilo 14
hjskih postaj. Prijavih se
ta radijski postaji Murski
[ - iz že prej zapisanega ra-
f;a, in Štajerski val iz Smar-
ri Jelšah iz nam še nezna-
nega razloga. V bistvu škoda,
kajti festival je hkrati mini-
mum in maksimmn dosežkov
t.i. 4. radiodifuzne mreže ozi-
roma Združenja radijskih po-
staj v Sloveniji, v katerega se-
veda ni vključena »nacional-
na« Radio Slovenija.
Ne glede na uvrstitev smo
na ogled ponudili korektne ra-
dijske izdelke, za njimi stoji-
Celjski radijci sodelujemo
z glasbeno oddajo o glasbenici
Ocvirkovi, ki jo je pripravila
Nataša Gerkeš, Nada Kumer
je prispevala komentar, v kon-
kurenci kontaktnih oddaj smo
ponudili Rumeni CE Bojana
Krajnca, reportažo z naslovom
Igra treh glav je pripravil Tone
Vrabl; informativne oddaje so
sicer kolektivno delo, vendar
ima zanje največ zaslug Ro-
bert Gorjanc, medtem ko smo
za EPP produkcijo izbrali spo-
la Atka in Miroteks.
mo in lagali bi, da ne bi bih
razočarani, če bi jih na festi-
valu povsem prezrli. Merila in
okus žirij pa so nepredvid-
ljivi ...
Festival se bo začel prihod-
nji četrtek, 28. oktobra v mote-
lu Podlehnik ob 10. uri s sejo
izvršnega odbora Združenja
regionalnih in lokalnih radij-
skih postaj Slovenije in ob
13. uri s skupščino Združenja,
uradno pa s skupno oddajo
Združenja ob 16.50. Prvih de-
set minut bo namenjenih pred-
stavitvi Združenja in festivala
ter letošnjega organizatorja
Radia-Vestnik Ptuj, nato pa
od 17.00 do 18.00 pogovoru
s predsednikom vlade dr. Ja-
nezom Drnovškom.
MITJA UMNIK
Ivan Sivec - nalpiodovitejši
teicstopisec v zabavni giasbi
Eden najplodovitejših tek-
stopiscev, če ne kar rekorder
v slovenski zabavni glasbi, je
prav gotovo Ivan Sivec. Neko-
liko krivično, vendar resnično
je, da poslušalci največkrat
poznajo izvajalce določenih
pesmi, avtorjev pa ne.
Kar poldrugi tisoč besedil
Ivana Sivca je uglasbenih, ta-
ko na zabavnem, kot na na-
rodno-zabavnem področju.
Letos praznuje Sivec 25 letni-
co pesnikovanja. Njegove prve
pesmi so bile namenjene de-
kletom, v katera je bU zaljub-
ljen, vendar jih sam ni arhivi-
ral, pa tudi uglasbene niso bi-
le. Kasneje je svoja besedila
namenjal glasbenikom, največ
v narodno-zabavni zvrsti, od
Franca Flereta, Franca Mihe-
liča, Avsenika, Slaka, Alpske-
ga kvinteta. Štirih kovačev.
Fantov treh dolin, Vilija Petri-
ča, vmes pa je pisal tudi bese-
dila za popevke, ki jih prepe-
vajo Helena Blagne, Oto Pest-
ner, Nace Junkar...
Ena najlepših in najstarej-
ših njegovih pesmi je Avseni-
kova Cveteli so beli kostanji.
V sobotni oddaji Glasba je
življenje bo naš gost gospod
Ivan Sivec, s katerim bova od-
prla še veliko zanimivosti na
temo Glasba.
»Če se boš vse naučil, ti bom
kupila ploščo z najnovejšo po-
pevko,« je vzpodbujala mati
svojega šolarja.
»Če me ne boš priganjala
k učenju, ti bom pa jaz kupil
ploščo z dunajskimi valčki,« se
je branil sin.
Mi pa vas vabimo, da nas
poslušate v soboto, v oddaji
Glasba je življenje. Čao, čao!
Simona H2O
Krog prijatellev polk
in valčkov vse širši
Pred mesecem dni smo v ra-
dijskem programu naredili
večjo spremembo, ko smo od-
dajo o domači glasbi, ki je bila
na sporedu ob ponedeljkih od
17,30 dalje prestavili na večer-
ni čas oziroma začetek ob
20. in zaključek ob 22. uri. Le-
stvica je dobila tudi novo ime
Vrtiljak polk in valčkov, med-
tem ko »pravo« ime za celotno
oddajo s področja domače
glasbe še iščemo. Morda nam
bi pori tem lahko pomagali tu-
di zvesti poslušalci, saj se krog
ljubiteljev oddaje vse bolj širi.
Dveumo oddajo smo napol-
nili z gosti, ki se predstavljajo
v prvem delu, medtem ko
v drugem zavrtimo dva pred-
loga in deset skladb z Vrtilja-
ka polk in valčkov, kjer s svo-
jimi glasovi preko Novega ted-
nika sodelujejo poslušalci. Do-
slej so v naših večernih pone-
deljkih sodelovah Alfi Nipič,
Štajerskih 7 s predstavnikom
Samom Pokomom, Igor Pod-
pečan, znan glasbenik, ki ima
svoj ansambel Igor in Zlati
zvoki ter glasbeno agencijo
Zlati zvoki v Kisovcu pri Za-
gorju in zadnji ponedeljek
Alpski kvintet s predstavniko-
ma Jožetom Antoničem in Ja-
nezom Perom. Posebnega od-
ziva sta bUa deležna Alfi Nipič
(19 klicev v dobri uri) in Alp-
ski kvintet (16), zanimivo pa
je, da je khcalo tudi veliko
Mariborčanov, kar govori
o naši dobri slišnosti in tudi
poslušanosti. Mimogrede:
o tem sem se lahko prepričal
tudi na festivalu Narečne po-
pevke v Mariboru, kjer so res-
ni ljudje pripovedovali o po-
slušanju celjskega Radia, dru-
gi z drugega konca Slovenije
pa so o njem slišali, žal pa ga
ne morejo poslušati.
Vsaj do Novega leta bomo
s takšno obliko nadaljevah.
1. novembra posebnih gostov
ne bo, 8. pa bodo gostovali
Podkrajski fantje s sedmimi
novimi skladbami. V dogovoru
pa smo že z Borisom Kopitar-
jem, Borisom Roškarjem, Ed-
vinom Flisarjem, Zasavci, Pri-
morskimi fanti, Slavkom Av-
senikom ml., Tomažem Tozo-
nom, enim izmed odhčnih slo-
venskih tekstopiscev in morda
še kom, ki se bodo zvrstih do
konca leta. Kakšen zanimiv
predlog pričakujemo tudi od
poslušalcev in bralcev.
Po Novem letu se bo večerna
oddaja verjetno razširila še za
20 minut na čas pred 20.m-o,
dobila bo nov avizo, kakšno
mini rubriko za zanimive do-
godke in obvestila, to pa bi
bilo za nekaj časa dovolj.
Predvsem pa bomo poskrbeli,
da bo resnično vpeta v vsa do-
gajanja na področju domače
glasbe v Sloveniji.
Če k temu dodamo še jutra-
nji šopek domače glasbe med
5. in 5,30. uro ter kakšen utri-
nek med dopoldanskimi in po-
poldanskimi oddajami, potem
se lahko pohvalimo, da naši
vodilni možje kažejo kar pre-
cej posluha za glasbo, ki po-
meni naše korenine.
TONE VRABL
METKA TEKSTIL d.o.o.
Ipavčeva 22, Celje
Metka tekstil d.o.o. je podjetje, ki proizvaja tekstilne
tx)mbažne izdelke. Za proizvodnjo tkanin potrebujemo
delavce, ki bi s svojim delom prispevali h kvaliteti
našega izdelka.
K sodelovanju vabimo tudi mlada
dekleta in fante, ki jim bo to prva
zaposlitev in ki želijo delati na
tekstilnem področju in se bodo
z usposabljanjem priučili za
TKALCE, VZDRŽEVALCE TKALSKIH
STROJEV IN PLEMENITILCE TKANIN
Za delovno mesto TKANJE je zakonsko priznana benifi-
cirana delovna doba 12 za 14 mesecev, kar pomeni, da
se vsako leto delovne dobe pri upokojitvi šteje za 14
mesecev.
Če vas delo v našem podjetju zanima, pošljite pisne
prijave na naslov: Metka tekstil d.o.o., Ipavčeva 22,
Celje.
Četrtek, 21. oktobra, 18.00
Ročk blok
Danes med 18. in 18.45 uro boste lahko spremljah drugo
oddajo Ročk blok, ki je namenjena butnglavcem vseh vrst (za
mehke in trde glave). Ročk blok vodi Aleš Uranjek, član skupine
Šank ročk in eden izmed največjih poznavalcev tovrstne glasbe.
V za šolsko uro dolgi oddaji vam bo predstavil najnovejše iz
hard in heavy scene, manjkalo pa ne bo tudi ročk evrgreenov.
Petek, 22. oktobra ob 15.00
Šport ob koncu tedna
Rubrika v kateri nas naše športno uredništvo seznani s šport-
nimi prireditvami od petka do nedelje, in ki ste jo doslej poslu-
šali ob 13.30, bo po novem na sporedu poldrugo uro kasneje, ob
15. uri.
Ponedeljek, 25. oktobra, 18.00
Lestvica 3, tri, III & AS
Priljubljena voditelja lestvice 3, tri, III & AS Ajnzi (Saška
Einsidler) in Dufco (Dušan Uršič) bosta odslej z vami vsak
ponedeljek od 18. ure naprej. V prvem delu oddaje vam bosta
predstavila lestvico najbolj poslušanih skladb s slovenskih
lokalnih radijskih postaj, drugi del oddaje pa bo kot ponavadi
namenjen novostim s svetovne in domače glasbene scene.
Ponedeljek, 25. oktobra ob 20.00
Vrtiljak polk in valčkov
v Vrtiljaku polk in valčkov, priljubljeni oddaji ljubiteljev
domačih viž, ki jo vodi Tone Vrabl, bo v ponedeljek gostoval
ansambel Robija Zupana z Vranskega. Ansambel je pred krat-
kim izdal novo kaseto, skladbe z nje pa boste lahko slišali tudi
v oddaji. Seveda bodo tudi tokrat odprti telefoni za vprašanja
poslušalcev.
radijski spored
od 21. do 27. oktobra
RADIO CELJE
četrtek, 21.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKO
Celje, 6.30 Poročilo OKC Marit)or 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 12.00 Novice, 13.00
Začetek popoldanskega programa, 13.50 Jack pot, 14.00 Novice, 14.30
BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS),
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 DIsco glasba, 19.00
Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche VVelle, 19.30 Zaključek sporeda.
Petek, 22.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS),6,00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Dnjga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski
sprehodi, 12.00 Novice, 13.00 Začetek popoldanskega sporeda, 13.50
Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska 15.00
Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Rumeni CE, 19.00 Radijski
dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche VVelle, 19.30 Zaključek sporeda.
Sobota, 23.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Doiga
jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 13.00 Začetek
popoldanskega sporeda. 13.50 Jack pot, 14.00 Novice, 14.05 Glasba je
življenje. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.15 Vročih 20, 19.30 Večerni
program. 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 24.0.: 8.00 Začetek programa. 8.05 Poročila. 8.30 Verska
oddaja (Luč sveti v temi). 9.00 Horoskop. 10.00 Novfce. 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Novice,
13.05 čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 25.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva
jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC
Maribor. 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj-
nica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novtoe, 10.15
Za lepše okolje. 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 2Iačetek popoldanskega sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice,
14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS). 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 19.00 Radijski dnevnik
(prenos RaS), 19.25 Deutsche VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00
Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone Vrabl), 22.00 Zaključek
sporeda.
Torek, 26.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Sloven-
čeva lestvica 3-3-3,12.00 Novice. 12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popol-
danskega sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled
evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.10 Inšpek-
tor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i. 17.45 Zimzelene
melodije. 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche VVelle,
19.30 Zaključek sporeda.
Sreda, 27.10.: 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popoldanskega
sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled evropskega
tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice.
17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, 18.05 Brane Rončel na RC, 19.00
Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche VVelle, 19.30 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.45 od torka do petka, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sobotah do 23.15 ure, ob nedeljah pa od
8.00 do približno 17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3
MHz -- stereo. ;
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Le)ič,Mateia
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik; Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 42 - 21. Oktober 1993

Dvajset let Kristalov
že samo ime pove, da gre za
nekaj žlahtnega, tisti pa, ki jih
pot zanese kdaj pa kdaj v Ro-
gaško Slatino, dobro vedo, da
gre za ansambel s posebnim
renomejem v tem turističnem
kompleksu.
Ustanovitelj je bil Franc
Vukovič-Pico, ki je v letu 1973
v skupini združil glasbenike
z obeh strani Sotle. Izvajali so
komercialno glasbo, prilagoje-
no prostoru, v katerem živijo,
kar pa ni bilo vedno tako lah-
ko, saj so v Zdravilišče Roga-
ška prihajali zelo različni
gostje, predvsem tujci. Poleg
tega so obvladovali tudi vsa
okoliška plesišča, zlasti je v ti-
stih časih cvetelo plesišče sta-
rega dela Atomskih Toplic.
Kar nekaj let so jih domačini
imeli za svoje, tako da se je
marsikatera noč končala
v vinski kleti pri kakšnem pri-
jatelju ali prijateljici. Nekako
na pol poti, ko se je že izme-
njalo tudi nekaj članov, so se
po letu 80 vrnili na plesišča
Zdravilišča Rogaška in ker je
to bilo obdobje velikih popev-
karskih imen, so se prelevUi
v izrazito spremljevalni an-
sambel. Tako so sodelovali
z Marjano Deržaj, Edvinom
Fliserjem, Moni Kovačič, Du-
škom Lokinom, Zdravkom
Škenderjem, Ivico Šerfezijem
in Ljupko Dunitrovsko, pa
z Vinkom Šimekom in števil-
nimi drugimi popularnimi iz-
vajalci. Nekako v tem stilu so
se obdržali še do danes in ko
sem jih pred kratkim poslušal
v Kristalni dvorani, mi je bilo
jasno, da bi lahko igrali v ka-
terem koli boljšem hotelu v tu-
jini, kar pa jih očitno ne zani-
ma, saj je sama Rogaška Slati-
na kot delček tujine s številni-
mi hoteli in prireditvami in
jim dela nikoli ne zmanjka.
Gradijo predvsem na kvalitet-
nem izvajanju in repertoarju,
ki obsega kar neverjetno števi-
lo skladb najrazličnejših zvr-
sti. V teh dvajsetih letih se je
izmenjalo 21 glasbenikov, že
kar nekaj časa pa je zasedba
enaka: Emil But (saksofon,
klarinet, vokal), Franci Inkret
(kitara, vokal), Marjan Skaza
(klaviature, trobenta, vokal),
Avgust Skaza (trobenta, po-
zavna, bas, tolkala, vokal),
Boštjan Brantuša (bas, kitara,
vokal) in gonilno kolo Franc
Vukovič (bobni). Skratka ne-
kaj multi instrumentalistov, ki
zadovoljijo vsakršno, še tako
_ zahtevno publiko..
Zadnjih nekaj let so se po-
svetih tudi izdajam treh kaset:
Ne gremo še domov, Evergreen
by Kristali in lanska Novi
svet, soudeleženi pa so tudi na
nekaterih kompilacijah Man-
darine.
Zdaj, ko so na prelomnici, se
bodo odločili ali bodo ostali
pri dosedanjem konceptu dela
ali pa bodo v prihodnosti vla-
gali več v lastno produkcijo in
naskok na slovensko glasbeno
sceno v širšem obsegu. Eno pa
je gotovo - to nedeljo 24.10. ob
20.00 bodo ob svojem jubileju
organizirali v športni dvorani
v Rogaški Slatini mega kon-
cert s številnimi gosti, kot so:
Edvin Fliser, Bratje iz Oplot-
nice, Vagabund, Čudežna po-
lja, Štajerskih 7, Amigos in
morda še kdo. Pridite in se
prepričajte na svoja ušesa in
oči.        SLAVC L. KOVAČIČ
iggy pop v Ljubljani
Po gostovanju Erosa Ra-
mazzottija se nam obeta
v Ljubljani bolj rockovski
koncert, nastop Iggyja Popa.
Koncert bo jutri, v petek,
22. oktobra v hali Tivoli.
Tokrat bo Iggy Pop nastopil
pri nas že drugič. Letos je iz-
dal album »American Cezar«,
ki ga trenutno promovira po
Evropi. Prvi hit z novega albu-
ma se imenuje »Wild Ameri-
ca«. Evropska turneja zajema
36 nastopov v desetih državah.
Njegovi glasbeni začetki so
vezani za skupino »The Sto-
oges«. Svoj prvi albimi, imeno-
van enostavno »The Stooges«,
so izdali 1. 68 pri založbi Elec-
tra. Produciral ga je bivši član
Velvet Underground John Ca-
le. Sledil je še album »Fun Ho-
use«. V tem času izstopajo pe-
smi: I wanna be your dog, TV
eye, Real cool time, Down on
the Street in 1969. The Stooges
so igrali totalno poenostavljen
R'n'r, njihova besedila so bila
brez dlake na jeziku - ostra,
polna jeze, upora, brez kom-
pleksov, zato tudi v tistem ča-
su niso bili deležni večjega od-
ziva poslušalcev. Ta dva albu-
ma sta tudi nekako že napove-
dovala kasnejše punk obdobje.
The Stooges so bili znani po
svojem izjemno dinamičnem
scenskem nastopu, saj se je Ig-
gy valjal po razbitih stekleni-
cah, skakal med poslušalce tn
se tudi tepel z njimi, tako da
na odru ni niti trenutek mi-
roval.
Velik oboževalec »The Sto-
oges« je bil tudi David Bowie.
Povabil jih je v London, kjer
so posneli svojo tretjo ploščo
»Raw Power«. Vendar je vse
več težav zaradi alkohola in
drog ter neuspeha njihove
glasbe med poslušalci pripe-
ljalo skupino do razpada 1.74.
»The Idiot« je naslov Popo-
vega »come back« albuma, pri
katerem mu je pomagal D. Bo-
wie. Na njem je tudi original-
na verzija pesmi »China girl«,
ki je postala v Bowiejevi pri-
redbi svetovni hit 1.83. Na-
slednji album iz leta 77 »Lust
for life« je verjetno njegov naj-
boljši izdelek. Tudi pri tem
projektu mu je pomagal Bo-
wie, kasneje je bil klaviaturist
v njegovi spremljevalni skupi-
ni. S te plošče izstopajo sklad-
be: naslovna Lust for Life, The
Passenger, Turn blue, Tonight
(kasneje v izvedbi dua D.Bo-
wie-T. Tumer). Ko je že kaz
lo, da je prebrodil vse krize]
se končno postavil na noge,
Iggy zopet zapadel v depresi
zgubljal je kontrolo nad sa
in si skoraj uničil življenje. ]
leta 86 je posnel še nekaj po
prečnih albumov: »Sold«
Party, Zombie birdhous«
Nato z Bowiejevo pomoč
posname »Blah, Blah, Bla|
album, ki je zopet eden bc^
ših. Na njem je hit komad »R
al wild child« in pa »Cry fi
love«. Sledi bolj hardrocko
sko usmerjen album »InstinC
in 1.90 »Brick by brick s bito I
»Candy«.
Igral je tudi v nekaj filmi;
vendar le manjše vloge. Pn \
ki ga je spustil na filmski tra
je bil Scorseze v filmu »Bar^
denarja«. Goran Bregovič, a
tor glasbe za film »Arizoi
dream« Emira Kusturice, ga,
angažiral, da je zapel nek
priredb starih komadov Bij
lega Dugmeta.
Koncert Iggyja Popa je v ci
ganizaciji Ropota, za ogrev^
nje pa bo poskrbela londonsj
skupina »The Cheerleaders«,
PETER KOŠTOMi
DELO
vedno
v središču
dogaja n [
V čem Je finta?
Piše Aleš Jošt
Prebiral sem razmišljanje
mladega Večerovega pisca
ročk raportov Gorazda, za ka-
terega mislim, da je prav tisti,
ki prepeva pri Its not 4 sale in
ki ima še kar dobro razčiščene
nekatere pojme o tem, kakšen
je duh ustvarjalnega okolja.
Strinjati se je treba z njim, ko
piše o jalovih, celo ničelnih re-
zultatih protestnih koncertov
na Ptuju in še posebej v Mari-
boru. Cisto na mestu je njegov
očitek samim ansamblom, da
so delovali egoistično v smislu
samopromocije in s tem brez
občutka pomečkali že tako ra-
hlo idejo skupnega delovanja
za pridobitev ustreznih pro-
storov. Prav tako je bilo v obeh
primerih očitno, da so organi-
zatorji prireditev široko odprli
vrata raznoraznim skupinam
in gibanjem, ki v glavnem ni-
majo kaj dosti skupnega
z mladinskim kulturnim živ-
ljenjem in so s svojimi lončki
nabirale deževne kapljice
v svojo korist, se pravi, da zo-
pet ni imel od tega nihče nič
koristnega, še najmanj pa so
konstruktivno podprli osnov-
no idejo o tem, da rabi vsako
mesto vsaj en prostor, kjer bo
mladež lahko destruktivno/
ustvarjalno žurirala, in jim ne
bo stalno na vratu stala držav-
na kontrola, lažnivo prisežena
na neke kvazikrščanske in
s policijskim žegnom zacvrk-
njene norme, ki ne služijo ni-
čemur drugemu, kot da držijo
mularijo v nevrotičnem pre-
deksplozivnem krču, ki popu-
sti šele po zaužitju večje koli-
čine alkohola. Jasno, da je po-
tem vedno sranje in da je na
koncu vsega kriva mladež, ki
se nikoli ne bo sprijaznila
s tem, ampak bo zdesetkana
delovala v neprimernih in nez-
dravih pogojih dalje, velika
večina pa bo brez orientacije
in brez idealov popustila pod
pritiskom in se predala gostil-
niški apatiji ali celo odtavala
in the dark of the botanic
park. Posledice so v vsakem
primeru katastrofalne, saj pri-
de do epidemije nezanimanja
in pomanjkanja okusa, ko je
vsa vzgoja prepuščena TV Jo-
nasu in podobnim daviteljem,
da ne govorim o MTV virusu,
ki letno nabije na milijone
najstniških kompleksov, saj
veste zizike, ritke in mo-
zoljčki.
V vseh teh primerih pa
manjka prav vitalen pristop,
globlje zazrt v prihodnost in
temelječ na ozdravitvi družbe.
In prav pri mladini, ki je naj-
pogostejša žrtev vse sladkob-
nejše propagande v barvah, bi
še bilo mogoče vsaditi seme
neprofitnega delovanja. Saj
komu bi bilo lahko bolj jasno,
da je največji prof it prav v do-
brem žuru in ne v debelenju
denarnice ali posnemanju vi-
denega na televiziji, ki je lan-
sirano prav s tem namenom,
da tržno usmerja jagnjetino.
In kot velja se žal res mini-
malen del mularije kljub vse-
mu trudi, nekje v zakloniščih,
kleteh, garažah pilijo svoje vi-
denje sveta, pri tem pa nimajo
niti za nove strune ali bobnar-
sko opno, vadijo v neogreva-
nih in zasvinjanih prostorih,
medtem ko njihovi vrstniki
posedajo na ostankih klopi
pred svojimi betonskimi več-
nadstropnimi bloki in nimajo
pojma, kaj bi počeli, zabavati
se pač morajo in potem...
Vem da se bo tole večini
zdelo laično sociološko pridi-
ganje in kaj jaz vem kaj še, in
vse ki tako mislite v tem pri-
meru pozivam na pometanje
pred lastnim pragom. Pa tudi
to je prenaivno. Rajši vozite za
Čačak. Aha, spet Pop Iggy. Ja,
ja, vas že vidim! Pazite se
v Ljubljani, tropi mulcev, ki
krožijo po mestu so agresivni
do manj številnih in šibkejših.
No, pa smo spet tam.
Invaziji švedskih pop-dance
bendov na evropsko tržišče se
s prvim stnglom »Alrabaiyne«
pridružuje mlad trio, ki nasto-
pa pod imenom AMADIN. Za
založbo Dr. Records, katere
lastnik je trenutno najuspeš-
nejši švedski glasbenik Dr. Al-
ban, pa že snemajo material za
prvi album, ki naj bi izšel še
pred iztekom leta.
Po osmih letih se na lestvice
vrača že skoraj pozabljeni An-
glež s čudnim umetniškim
imenom BELOUIS SOME, ki
je zaslovel s svojim odličnim
drugim albumom »Some Peo-
ple« in hitoma »Some People«
in »Imagination«. Njegov naj-
novejši, tretji album, ima na-
slov »Li\'ing Your Life«, z nje-
ga pa je tudi single »Somet-
hing She Said«, ki se počasi,
a vztrajno, približuje vrhu ne-
katerih evropskih lestvic.
Kraljice ameriškega hip-ho-
pa SALT&PEPA so v ponede-
ljek izdale svoj peti album,
predhodnica albuma, single
»Shoop«, pa se z ameriških le-
stvic seli tudi na to stran At-
lantika.
»Shaq« je naslov prvega LP-
ja SHAQUILLEA 0'NEILA,
enega izmed najboljših košar-
karjev na svetu in člana ame-
riškega košarkarskega Dream
Teama. Pri snemanju so Sha-
quilleu pomagali skoraj vsi, ki
kaj veljajo na ameriški rap in
hip-hop sceni, prvi single
»Skillz« pa je že postal ne-
kakšna himna milijonov ame-
riških uličnih košarkarjev.
Na pobudo PHILIPA STE-
IRA, bobnarja skupine Conso-
lidated, bo izšel album »In De-
fense Of Animals«, za katerega
so posnetke ob omenjeni sku-
pini prispevali še Michael Sti-
pe (R.E.M.), Concrete Blone,
Pearl Jam in Lush.
Na skupno evropsko turnejo
so se podali člani dveh trenul
no vodilnih novo-hipijevskj
pop bendov LEMONHEAE!
in SOUL ASYLUM. Koncei*
za to turnejo so večinoma i
razprodani, na nekaj prvih n^
stopih pa so publiko bolj na^
dušili ameriški Soul Asylui
ki imajo poleg mega-hita »Ri
naway Train« za sabo že sk(
raj 13 let dolgo in v Ameril
tudi precej uspešno karier
Na sliki pevec skupine Ia
monheads Evan Dando.
Šesti album (CD) velenjski
Šank Ročk, posnet v živo r
letošnji prireditvi Pivo in cvel
je v Laškem in miksan v nove
goriškem studiu Rose, se že t
ska nekje na Češkem. Pol«
njihovih največjih hite
s prejšnjih plošč bosta na a
bumu in video-kaseti, imen(
vani »Na mrtvo v živo«, tu<
dve novi skladbi; »PuščaM
sna« in »Lahkih nog«. Za sleč
njo je tekst napisal Zoran Prt
din, gre pa za rahlo prikrit
reklamo za Lahko pivo, proiJ
vod Pivovarne Laško, ki je ti
di eden izmed glavnih spol
zorjev Šank Rockerjev.
Konec meseca gre 1-.
BAND v studio 26 Radia Ljul
Ijane, kjer bo, do 20.noven
bra, posnel pesmi za novo ki
seto z naslovom »Tak je svet
Nosilna pesem sicer deset jM
smi dolgega albuma bo »Cl<
vek iz škatlice«, na kompaktl
različici pa bodo še štiri pesB
več, med njimi tudi evrovizi
ska »Tih deževen dan«, tokn
v priredbi za skupino (brt
plesnega orkestra).
V ljubljanskem K4 vztrajn
nadaljujejo tradicijo torkovi
koncertov. Ta torek, 25.okto
bra, ob 22.30, bodo tam nasto
pili predstavniki turškega et
no-jazza, ASIA MINOR.
STANE ŠPEGEl
BOOlVi '93 za Studio Tivoli
v studiu Tivoli je od sredine
sedemdesetih snemala večina
znanih imen slovenskega in
bivšega jugoslovanskega pop-
rocka, spisek tam posnetih al-
bumov pa je blizu (še nenapi-
sani) enciklopediji uspešnic
domače zabavne glasbe. Na
»črni petek«, 3. septembra le-
tos, je v plamenih ob sami teh-
niki izginil tudi del zgodovine
slovenske popularne glasbe.
Studio Tivoli se po prvem
šoku spet rojeva iz pepela, del
pogorišča pa je bil razstavljen
tudi na sejmu Sodobna elek-
tronika, kjer je Ljubljanski se-
jem studiu Tivoli dal brezplač-
no na razpolago razstaviščni
prostor. Glasbeniki, nekateri
mediji in vsi ostali, ki so ali so
bili kakor koli vezani na slo-
vensko glasbeno sceno, zdaj
solidarno zbirajo sredstva, ki
bodo omogočila, da bo Tivoli
spet začel delovati. Eden iz-
med medijsko in finančno naj-
bolj odmevnih projektov bo
prav gotovo dobrodelni kon-
cert, ki bo 28. oktobra v Hali
Tivoli v Ljubljani. Organiza-
torji so se odločili za ime BO-
OM'93, ki obuja spomin na le-
gendami istoimenski rokovski
festival iz sedemdesetih let.
Koncert bosta snemala Radio
Slovenija tn TV Slovenija,
predstavili in spremljali pa ga
bodo tudi drugi mediji. Na
prireditvi, ki bo s programom
gotovo osrednji glasbeni dogo-
dek leta, bodo nastopili: Bul-
dožer, Lačni Franz, Sokoli,
Pop design , Agropop, Mila-
dojka Vouneed, Avtomobili,
Don Mentony Band, Videosex,
Chateau, Sašo Mežek, Tomaž
Domicelj, Andrej Šifrer, Big
Ben, Čudežna polja, Jonas Z,
Arsen Dedič, Laufer, Vlado
Kreslin, Tomaž Pengov in še
dolga vrsta drugih.
SŠ
Št. 42 - 21. oktober 1993
n
Ud odmevov do Odmeva
fUsoteUčane razveseljuje ansambel Iz Rogatca
Dani Križan je preživel
^roštvo v Logu nad Bogat-
.10, njegov prijatelj. Toni Vo-
jšek, pa v Dobovcu. Tako
jizu drug drugega, da sta se
»čkrat poklicala s hriba na
nh, pri tem pa je zanimivo
Hmevalo. Obema glasbeniko-
ma je tisti odmev ostal v ušesih
{ko sta pred dobrim letom
tanavljala ansambel, so ga
rstili kar za Odmev. Strinjala
a se tudi člana Jože Podhra-
J[i ter Robert Potočnik, ki se
bdobnega odmevanja spomi-
jata s svojih hribčkov.
I Danes poznajo Odmev po
^em rogaškem koncu. Vodja
iisambla. Dani Križan (har-
onika) ter Toni Vodušek
larinet in saksofon) sta zna-
i, izkušena muzikanta, ki sta
3lga leta nastopala v duetu
r z glasbeniki s hrvaške stra-
Sotle. Med drugimi tudi
Jožetom Podhraškim (bari-
n in bas kitara), iz sosednje-
i Himia na Sutli, ko pa so
loznali še mladega kitarista
jberta Potočnika iz Dobovca
olo kitara), so se odločili za
•avi ansambel. Zakaj pa ne,
I si rekli, to bo za Rogatec
)tovo popestritev. In res je
ko. Rogatec vendarle ni tako
asbeno mrtev kraj, saj je
lan tudi po rockovski skupi-
Kaligula, mnogi glasbeniki
i prihajajo igrat z druge stra-
i mejne reke.
Tako so pred letom pridobili
Rogatcu svoj domači ansam-
;1, ki igra predvsem narodne
1 narodnozabavne pesmi ter
ovenske in hrvaške popevke,
ani prepeva narodne in na-
)dnozabavne skladbe, Robert
pa zabavne. Odmev vehko na-
stopa na različnih prireditvah
(med zadnjimi je opazni na-
stop na slavnosti ob 90 letnici
rogaške proge) in na številnih
ohcetih. »Igramo za svojo dušo
ter za vesele ljudi,« pravi vo-
dja, ki poje prav tako pri Ro-
gaškem vokalnem kvartetu in
v zboru. Trije »Odmevovci«
imajo doma dodatne, družin-
ske obveznosti, le Roberta to
še čaka.
V kakšne velike glasbene
uspehe ne verjamejo, prav ta-
ko ne v morebitno povabilo na
narodnozabavne festivale, niti
v podobno večjo ali veliko sla-
vo. »Domači muzikanti smo,
za preproste ljudi«. In prav
takšne imajo v Obsotelju radi,
saj znajo poskrbeti za tisto
pravo, povsem domače vzduš-
je. Tudi za primeren humor ter
različne igre, kar spada zra-
ven, zlasti na ohcetih. Ljudje
v Obsotelju si spet želijo pra-
vih, domačih ohceti, mladina
pa pravih narodnih pesmi.
Stara tradicija se vrača, opa-
žajo fantje iz Odmeva. Z vsem
tem je vse več starih »maut«
(šrang), zato so pred kratkim
zamudili ohcet na Donački go-
ri kar za tričetrt ure.
Muzikantski vsakdan se
spreminja skupaj z ljudmi. Iz-
kušeni rogaški muzikanti že
vedo. Iz preteklih let se spomi-
njajo, da so lahko na ohceti
zaslužili za eno mesečno plačo,
saj so svati zbirali za njihovo
nagrado kar po trikrat. Danes
se muzikanti dogovorijo kar
vnaprej ter igrajo za dogovor-
jeno vsoto. Res, rogaški muzi-
kanti so doživeli vse kar je mo-
goče, tudi nekdanje burne ve-
selice, ko so si tukajšnji fantje
radi pokazali mišice. Muzi-
kanti so seveda ostajali ob
strani ter trepetali za svoje
največje bogastvo, instrumen-
te. To je postalo zanimiva pre-
teklost. Dani Križan, pa se iz
preteklosti posebno rad spo-
minja svojih začetkov z Niko-
letijevo vrhniško harmoniko,
za katero je njegov oče prodal
kravo. Še danes razteguje njen
meh, čeprav ima ob njej tudi
mengeško, obe svoji diatonični
harmoniki.
In načrti? Fantje rogaškega
Odmeva trenutno razmišljajo
še o »ritem mašini« za igranje
njihovih popevk. Mladi so in
pred njimi je vsekakor prihod-
nost ...      BRANE JERANKO
»Igramo za svojo dušo in za vesele ljudi«, pravijo fantje roga-
škega Odmeva.
Pop loto
[Nihče ni napovedal pravil-
ega vrstnega reda skladb,
bgrada, ki jo podarja spon-
pr oddaje Pop loto, Optika
Blobir, sedaj znaša že 9000
KT. Za skladbe, ki jij je to-
krat izbral glasbeni urednik
Radia Celje Stane Špegel,
lahko glasujete v sredo,
27. oktobra. Kupone pošljite
na naslov: Radio Celje, Pre-
šernova 19, Celje.
PRED 5. LETI:
1. THE ONLY WAY IS UP ......................................YAZZ
2 NOTHING-S GONNA CHANGE MY LOVE FOR YOU .. GLENN MEDEIROS
3. THELOCOMOTION...............................KYLIEMINOUGE
4. SUPERFLYGUY.....................................S-EXPRESS
5 IWANTYOURLOVE...........................TRANSVISON VAMP
6. YOUCAME ..........................................KIMWILDE
7. PUSHIT...........................................SALT&PEPA
8 IDONTVVANNATOTALKABOUT ........EVERYTHING BUT THE GIRL
9 DIRTY DIANA.................................MICHAEL JACKSON
^0. RICH OUT l-LL BE THERE .........................THE FOUR TOPS
PRED 10. LETI:
1. WHO'STHATGIRL.............................THE EURYTHMICS
2. VVHEREVERI LAY MY HAT .......................... PAUL YOUNG
3. VVRAPPED AROUND FINGER ......................... THE POLICE
4. CRUELSUMMER ..................................BANANARAMA
5. lOU...................................................FREEZE
6. THE CROWN........................................GARY BIRD
7. DOUBLEDUTCH..............................MALCOM MCLAREN
8. COME LIVE WITH ME.................................HEAVEN 17
9. DOITAGAIN...................................... CLUB HOUSE
10. IT'S LATE....................................SHEAKIN' STEVENS
PRED 15. LETI:
1. SUBSTITUTE............................................CLOUT
2. YOU'RE THE ONE THATIWANT .... O. NEVVTON JOHN - J. TRAVOLTA
3. BOOGIROOGIEOOGIE........................A TASTE OF HONEY
4. DANCING IN THE CITY.............................MARSHAL HAIN
5. LIKE CLOCKVVORK.............................BOOMTOVVN RATS
6. SMURF SONG.................................FATHER ABRAHAM
7. WILD WEST HERO..........................................ELO
8. STAY .......................................JACKSON BROWNE
9. FROM EAST TO WEST...................................VOVAGE
10. RUN FOR HOME...................................LINDISFARNE
PRED 20. LETI:
1. l'MALEADEROFTHEGANG .................        GARYGLITTER
2. ALRIGHTALRIGHTALRIGHT ....................     MUNGOJERRY
3. WELCOME HOME............... PETERS & LEE
4. YESTERDAYONCEMORE ......................THE CARPENTERS
5. 48CRASH .................... SUZlOUATRO
6. GOING HOME..........................THE OSMONDS
7. LIFE ON MARS ....................................DAVID BOWIE
8. SPANISHEYES.....................................AL MARTINO
9. BADBADBOY....................................... NAZARETH
10. TOUCH ME IN THE MORNING.........................DIANA ROSS
PRED 25. LETI:
1. MRSROBINSON............................SIMON & GARFUNKEL
2. MONY MONY.................TOMMY JAMES AND THE SHONDELLS
3- FIRE............................................ATHUR BROVVN
4. IPRETEND .....................................DESOCONNOR
5. HELPYOURSELF....................................TOM JONES
6. ICLOSEMYEYESANDCOUNTTOTEN.........DUSTY SPRINGFIELD
7. THISGUYSIN LOVE WITH YOU......................HERBALPERT
8. LAST NIGHT IN SOHO..............DAVE, DEE, DOZY, BEAKY, MICK
9. MCARTHUR PARK ..............................RICHARS HARRIS
10. SUNSHINE GIRL.............................HERMAN'S HERMITS
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večernem programu med 19.30 in 21.00 uro.
Št. 42 - 21. Oktober 1993
|2|
Jesen u meni...
Glasba ne pozna meja. Kar nekaj ljudi poznam, ki
mislijo tako. Zato se nam zadnjič tudi ni bilo težko
spraviti v Krško, na koncert Parnega Valjka, ki bo na
Spici naslednjo pomlad (če ne bo deževalo). Zato s pri-
jatelji še vedno (oziroma spet) poslušamo Doleta Bala-
ševiča, Bajago, Bijelo Dugme...
Glasba, ki jo (oziroma so jo) ustvarjali oni, ne bo
nikoli izginila. Mi bomo čez nekaj časa brez dvoma
preživela generacija; tudi tistim za nami in pred nami
se ni oziroma se ne bo dogajalo nič bolje...
Glasba pa ostaja. In napoveduje. Ravno zdajle na-
mreč poslušam Doleta, ki je že pred petimi leti, ko se
nam še sanjalo ni, kaj vse se bo dogajalo, ko bo razpa-
dala država, pel »Samo da rata ne bude...«. Želja se
mu ni uresničila. Ampak, on v vojni še ni prijel za
puško.
NINA M.
Cold Turkey
Droge. Mladi. Celje.
Droge. Janis Joplin, John
Lennon, Jimmy Hendrix.
Zvezde.
In Teen-val. Nena, Alja, Si-
mon in jaz. Govorimo o tem,
da so mamila vedno večji pro-
blem tudi že pri nas - čeprav si
večina pred tem še vedno zati-
.^kaoči,  .
Mladi, ki se jih ta problem
dotika, ki se drogirajo in o ka-
terih smo govorili, niso pokli-
cali. Kot da se jih vse skupaj
sploh ne tiče...
Poklicala pa je poslušalka
Štefka, ki se je zgrozila nad
pokvarjeno mladino, ki »ne
dela nič - samo po gostilnah
hodi«! O, groza!
Po njenem mnenju bi morali
vsi mladi ribati tla, delati in
- če je to že zelo nujno, mogoče
še hoditi v šolo. Za kaj druge-
ga pa že niso...
Poslušalka Ivica se je zavze-
la za našo generacijo. Raztmie.
Ve, da se mladim, ki hodijo
v šolo ali študirajo, ne obeta
ravno lepa prihodnost. Večina
jih ima težave tudi doma.
In potem je, zelo verjetno,
raziunljivo, da se zatekajo
v drug svet. Sicer neresničen,
ampak - lepši.
NINA M.
Tam... V gostilni... pilan
Polna gostilna.
Za mizo sedi.
Pijan,
ki mu ni do ljudi.
Pijan med ljudmi,
a vendarle srečen.
Srečen, ker ve,
da je vendarle sam (tako je le sebi tečen...).
Sam sredi njihovih večnih težav,
ki jih vedno rešujejo TAM.
A on, dan in noč pijan (in sam)
edini ve. (Poizkusil je.)
Izgubljeni so.
Kmalu bodo vsi kot on.
Zazrti v kozarec,
sami in (ne)srečni.
Težav in vsega ostalega siti.
Ne bo se jim uspelo več rešiti.
RIBA
Z NT&RC v Gardaland
V soboto, 23. oktobra, bodo z nami in agencijo Dober dan
v Gardaland potovali tudi: Biserka Čizič, Petrovče 103; Saša
Horvat, Malgajeva 35, Šentjur, in Mitja Širovnik, Trnoveljska
cesta 63, Celje.
šicorpijoniii
od 24. oktobra do 21. no-
vembra
Hladni vetrovi se podijo po
deželi, poslednji listi odpadajo
z dreves in sonce je zaplulo
v škorpijonovo znamenje. Na-
rava se pripravlja na zimo.
Ljudje, rojeni v tem letnem ča-
su, imajo močno voljo in želijo
ustvariti kaj novega. Njihova
energija je brezmejna. Znajo
se soočiti z ljudmi in tudi vedo,
s kom imajo opraviti. Ljubijo
spopade. Na zunaj zbujajo
vedno miren in ravnodušen vi-
dez, ki pa v notranjosti skriva
pravi vulkan...
Čudovito se znajo obvladati.
Pohvaliti velja tudi njihovo
samozavest. Ljudje tega zna-
menja so krepke narave, kar
velja tako v dobrem kot v sla-
bem smislu. So tudi pozorni
opazovalci, ki s posebno močjo
vplivajo na soljudi. Odločni so,
previdni in tudi premeteni.
Hitro so užaljeni in strogo kri-
tizirajo tisto, kar jim ne ugaja.
_ Z ostro in včasih kar neumer-
jeno kritiko si nakopljejo dosti
nasprotnikov, celo med ljud-
mi, ki so jim sicer prav blizu.
Včasih eksplodirajo in ta-
krat bi poteptali vse, kar jim
zapira pot. Včasih pa se česa
lotijo tudi s prevaro in zvijačo.
Prebrisani so in ni dobro poza-
biti, da nosi škorpijon tudi hu-
do strupeno želo, ki nevarno
zbode. Čeprav imajo trden
značaj in se zdi, da se ne zani-
majo za pomembne dogodke,
se škorpijonom dogaja, da jih
zanesejo čustva.
Mnogi škorpijoni se posve-
čajo okultnim vedam. Lahko
so tudi nadvse imenitni razi-
skovalci, znanstveniki, zdrav-
niki ah pa detektivi.
Škorpijon - moški
če spadate med občutljive
duše, škorpijona nikoli ne
sprašujte, kaj odkrito misU
o vas. Nikoli ne bo skrival res-
nične sodbe in povedal bo, kaj
misli. To je tudi ena izmed nje-
govih najlepših značajskih
lastnosti (zaradi katere pa
škorpijoni niso ravno najbolj
priljubljeni...). Vendar pa:
škorpijon ne laže.
Noč, zvezde
Vse je tako tiho, samotno,
tako grozljivo je, če se spomi-
njam, kaj se je zgodilo čez dan,
■ nekje na dnu srca zaboli...
• Boli me misel nate. Moje sr-
ce je namreč že mnoge ljubilo;
a nikogar še tako kot tebe...
A kaj mi pomaga to, ko me
ne razumeš. Nihče me ne razu-
me in vem, da je v tej noči
veliko src, ki trpijo za nečim,
•i kar jim je nedosegljivo. Ljubi-
ti, ljubiti. Beseda ljubezen ima
, za vsakogar drug pomen. Meni
pomeni nesrečo, ki bo vedno
ostala. Biti ljubljena, to je vse,
kar si do sedaj želim. Ljubiti
nekoga, ki mi bo ljubezen, ki
mu jo bom dajala, vračal.
Sprašujem se, če mi bo
uspelo...
MOJCA
Moški-škorpijon zna osomo
reagirati, vendar pa je tudi ne-
izmerno ljubezniv. Rad ukazu-
je, vendar pa bo kot podrejeni
izpolnil povelja do poslednje
podrobnosti. Čeprav nadvse
ljubi resnico, samokritika ni
njegova lepša lastnost. Zelo je
namreč zamerljiv. Krivice ne
pozabi; vendar pa se do smrti
spominja tistega, ki mu je sto-
ril kaj dobrega.
Škorpijon je strog oče in od
otrok dosti zahteva. Njegovi
otroci včasih prav pozno spoz-
najo, da je bil njihov oče Idjub
strogosti v resnici najboljši.
Pristnemu škorpijonu je
malo mar, kaj drugi o njem
mislijo. Zanj veljajo njegovi
zakoni in sam odloča; ne da bi
koga povprašal za nasvet. Pre-
senetljivo je, koliko kršiteljev
zakonov je med njimi. Ljudje
tega znamenja so zaverovani
v svoje namene in prezrejo, da
samovolja in pomanjkanje sa-
mokritike prikličeta tudi dru-
ge napake.
Škorpijon - ženska
Tisti, ki je dobil škorpijon-
ko, se je ne bo zlahka znebil.
Moški postane ob njej res mo-
ški, vendar zahteva ona za to
zvestobo. Njene izkušnje mo-
rajo biti zgodnje, kajti večkrat
se zaljubi v nevredneža, ki se
ni znal naučiti, kako se mora
obnašati ob njej. Ampak, ne
bojte se preveč! Škorpijonka
zna biti tudi zelo prisrčna.
Malomeščanskih predsodkov
ne pozna. Seveda pa ji izkuš-
nje prinaša življenje. Te izkuš-
nje morajo biti zgodnje.
Škorpijonka res tu in tam
piči tistega, ki je že zdavnaj
odšel. V njenem zakonu ne
manjka prepirov.
O svojih skrivnostih ne go-
vori, skriva jih celo pred part-
nerjem. Lahko ji tudi zaupate,
saj ni klepetava. Zelo je pra-
vična, toda tisti, ki je deležen
njenega maščevanja, bo spoz-
nal, da v jezi pozabi na svoj
smisel za pravičnost.
Ženska iz tega znamenja je
rada samostojna. Zelo ji ustre-
zajo svobodni poklici (vunet-
nost). Lahko je tudi odhčna
predstojnica, ki skrbi, da njeni
sodelavci dobro delajo in se
tudi odlično počutijo. Morda
bi našla podrejenega, ki bi po-
tamal zaradi njene železne vo-
lje in odločnosti, toda slednjič
bo moral priznati, da je njena
doslednost nadvse koristna!
Nimaš šans — izkori-
sti jih!
4 Non Blondes
Whars up?
25 years of my life and stili
Fm trying to get up that great
Big hill of hope
For a destination
I realized quickly
When I know I should
That the world was made up of this
Brotherhood of man
For whatever that means
So I cry sometimes when Fm lying in bed
To get it ali about what's in my head
Then I start feeling a little peculiar
So I wake up in the moming and I step
Outside I take a deep breath
I get real high
Then I scream from the top of my lungs
What's going on
And Isay hey...
And I said hey what's going on
And I say hey...
I said hey what's goin' on
And I try, oh my God
DoItry
I try ali the time
In this institution
And I pray, oh my Gods do I pray
I pray every single day
For a revolution
So I cry sometimes when Fm lyin' in bed.
Then I scream from the top of my lungs
What's goin' on
And I say hey...
And I said hey what's goin' on
And I say hey...
And I said hey what's going on
And I say hey...
I said hey what's goin' on
25 years of my life and stili
Fm trying to get up
That great big hill of hope
For a destination
Toda, Miki Miška
ne poje turistov, če
se pokvari...
lan Malcolm, Jurski park
Živjo, Nina!
Sem štirinajstletnica, I
vsak četrtek komaj čaka i
časopis, da lahko prebere Vrt
Ijak. Ker so mi najbolj V9
ljubezenski verzi, pesmi i
zgodbe, ti tudi sama nekaj p
šiljam. Imam pa tudi eno vel
ko željo in če mi jo lahko i
polniš, ti bom hvaležna. Pn
sim, če lahko objaviš besedi
stare pesmi I Want To Brea
Free, ki jo poje Freddy Merci
ry. Vnaprej se ti zahvaljuje
in te lepo pozdravljam.
MOJC
iViojca, i
hvala za prijazno pisiB
Človeku, ki ga boli vrat tals
da ne ve, kaj naj počne z glav
ki ima naslednji teden izpit:
matematike (in bi lahko ti d'
zadevi mogoče povezal •
takšne prijazne besede IS
prav pridejo...
Dovolj  zafrkancije;  ves«
me, da ti je Vrtiljak všeč.
javljam tvoj prispevek, kar
pa tiče Freddyjevega komadi
enega smo objavili že v začel
ku leta, »tvoj« pa bo (obljut
Ijam!) prišel kmalu na vrsf
Kar lepo še beri Vrtiljak, pa i
boš dočakala (najbrž že
slednjič...).
Kar se nesrečne ljubezni ^
če, pa: verjemi, da ni bila za<i
nja in edina. Sicer je res, da'
trenutno v najobčutljivejši
letih za »srčne zadeve«, ai"
pak, za pravega je še č*'
Pravzaprav ni nikoli pr*
pozno...
NINA*
PRIDITE, DA BOSTE LEPO OBLEČENI JUTRI!
SPOŠTOVANI KUPCI
ŠIVALNICA IN TRGOVINA >>GAJA«
je pričela z obratovanjem,
zato vas vabi, da jo obiščete.
Nahajamo se v stavbi GIMNAZIJE CENTER CELJE
(bivša Pedagoška gimnazija), vhod s Kersnikove ulice.
NUDIMO VAM HITRO IN KVALITETNO ŠIVANJE PO
MERI, METRAŽNO BLAGO, TEKSTILNE IZDELKE
IN BIŽUTERIJO.
»GAJA« je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19.
ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
7 .     , ŠIVALNICA
Za obisk se priporočamo! TRGOVINA
»GAJA«
Št. 42 - 21. Oktober 1993
29
v Ljubljani in zahodnih predelih Slove-
nje so vse do konca 16. stoletja točili pred-
vsem vipavska in italijanska vina, potem pa
je je - tudi zaradi benečansko-furlanskih
ijjojev, ki so uničili vinograde v Furlaniji in
v Istri — postopoma vedno bolj uveljavljal
dolenjski cviček. Kot trdi Valvazor, ga je
v Ljubljani začel prvi točiti gostilničar in
občinski svetnik Kumberger leta 1569 v hi-
ši na Starem trgu poleg vodnjaka. Cviček
pa je v Ljubljani prišel do polne veljave
zlasti v kužnem letu 1599, ko je mestni svet
ustregel prošnji petih krčmarjev, da lahko
-zaradi pomanjkanj a vipavskih vin - mesec
dni točijo cviček po 6 kr. Od tega časa dalje
se je cviček udomačil kot priljubljeno na-
mizno vino, ki je imel po mnenju nekaterih
tudi to čudovito lastnost, da je po nekaj
letih postal močan kakor žganje.
»Slabemu vinu se veli: cuckovina, cucko-
vec, cviček, cvičkovec, žvižgovec«.
(Janez Trdina)
Še pomembneje pa je bilo to, da se je sploh
obdržal in ni ciknil, kajti pretakanja, ste-
Icleničenja in redne uporabe plutovinastih
zamaškov vse do 18. stoletja niso poznali.
Ljubljanski zdravnik Vidmajer je že leta
1692 ugotavljal, da je tri do pet let star
cviček izredno močno vino, ki pospešuje
tek, medtem ko je vipavec izredno sladek in
ima prijeten okus. Seveda pa cvička le niso
povsod tako cenili kot v Ljubljani, kajti, ko
so leta 1749 preko Trsta poslali 12-vedrski
sod cvička v Amsterdam, vino zaradi slabe
kakovosti in kislosti ni šlo najbolje v pro-
dajo.
Seveda pa je bil okus posameznega vina
odvisen tudi od tedaj prevladujoče tehnolo-
gije. Ker vino ni bilo vedno pravilno in
dobro kletarjeno, so ga radi sladili in zači-
njali z dišavami. Kancler oglejskega patri-
arha Santonino pripoveduje, kako je pri
pojedini na gradu Rožek 17. septembra
1486 teklo rdeče in belo vino in vsak gost je
inel srebrno, stekleno aLi kristalno čašo,
f kateri so bili na dnu za odišavljenje pijače
pelin, rutica, žajbelj in kaperni cveti. Takš-
no vino je seveda povsem izgubilo svoj pr-
voten okvis, vendar tudi okus po pelinu in
žajblju ni preprečU večkratnega nazdrav-
ljanja in prekomernega nalivanja.
Seveda pa je bilo v tradicionalni, predin-
dustrijski družbi, preobilno nacejanje z vi-
nom in ostalimi vrstami alkohola v glav-
nem domena višjih slojev: plemstva, višjega
klera in tudi meščanov, ki so po načinu
življenja poskušali posnemati žlahtnike.
Številni viri nam govore, da zdržnost pri
pijači v srednjem in zgodnjem novem veku
ni bila prevelika čednost tukajšnjega prebi-
valstva. Požrešnost in nezmernost pri hrani
in pijači, ki je bila značilna za srednji vek,
se je nadaljevala tudi globoko v 17. stoletje,
ko so nadloge tridesetletne vojne (1618-
1648) ljudi naučile skromnosti. V predgo-
voru k Novemu testamentu (1577) pravi
Trubar, da še nikoli poprej na svetu »ni bilo
slišati ne viditi take oferti, požreščine in
mnogotere nepridne potrate, koker zde j per
nas se gpdi s tejm gvantom ino gostova-
nem... Nikdar poprej per nikomer, per
obenim gostovanu ali povablenu se nej tuli-
kanj dragih, sladkih mnogoterih jejdi inu
riht kmalu naprej neslu inu postavilo koker
zde j, nekar le samuč per žlahtnikih, temuč
tud per purgarjih«.
Čeprav Trubar na tem mestu vina in
ostalih pijač ne omenja posebej, pa je po-
polnoma jasno, da se požrešnost plemenitih
gospodov in meščanov ni omejevala samo
na hrano. To je razvidno tudi iz sklepa
deželnih stanov, ki so na odbomiškem se-
stanku v Innsbrucku leta 1518 zagrozili
alpskim pijancem s sramotilno kletko na
javnem trgu. Čeprav nimamo natančnih
podatkov, ali so pijance - enako kot goljufi-
ve peke - res vtikali v sramotilne kletke, ki
so stale ponavadi pred rotovžem, ali so jih
morebiti namakali v rekžih, pa je popolno-
ma jasno, da se meščani, kljub predvidenim
kaznim, niso odrekli pijači in pijančevanju.
O tem nam pričajo številne gostilne in vino-
toči po slovenskih mestih in trgih, nekateri
drugi viri pa nam sporočajo, da je število
navadnih pivcev od 16. stoletja ves čas na-
raščalo.
O pijančevanju mestnega prebivalstva
imamo ponovno zanimivo poročilo iz Ljub-
ljane. Ljubljanski župan je namreč junija
1615 ugotavljal, »da vlada pri sestankih
rokodelcev, v njihovih bratovščinah in pri
mojstrskih pojedinah tako vidna obilica
v jedi in pijači in takšna zapravljivost, da
marsikdo na cele tedne komaj po 2 do 3 dni
dela, ostali čas pa prebije po gostilnah in,
kadar taki ljudje umro, se pogosto za njimi
niti toliko ne najde, da bi jih mogli pokopa-
ti. Njihove vdove in otroci morajo potem
beračiti, ali pa jih moramo vzeti v špital«.
Zaradi nevzdržnega stanja je župan v za-
četku julija 1615 sklical vse ljubljanske ro-
kodelce na rotovž in jim na skupnem se-
stanku zagrozil, da bo vsak, ki bo ob delav-
nikih posedal po krčmah, kaznovan s 14
dnevnim zaporom v stolpu ali na Tranči.
S štirinajstdnevnim arestom je zagrozil tu-
di vsem tistim, ki se ob nedeljah in prazni-
kih napijejo žganja, potem pa v cerkvah
(pri maši) širijo zoprn duh po žganju, kar
tistim, ki so trezni, nikakor ni pogodu, ne-
kateri pa zaradi smradu in studa tudi zboli-
jo. Enaka kazen naj bi doletela tiste roko-
delce, ki vse, kar čez teden zaslužijo, ob
nedeljah zapijejo, ki jim za okrepčilo ni
dovolj pol ali le en bokal dolenjca, marveč
se nalivajo le z najdražjim in najboljšim,
potem pa prihajajo domov popolnoma pija-
ni in pretepajo žene in otroke.
Na omenjenem sestanku so tudi sklenili,
da se na ženitovanjih gostom ne sme ponu-
diti več kot 20 jedil (na vseh ostalih gostijah
pa le 10 ali največ 12), predlagali pa so tudi
ukinitev grde razvade, po kateri morajo
novi mojstri kar dva ali tri dni gostiti in
napajati svoje stanovske tovariše, ker mo-
rajo za nadomestitev velikih izdatkov kas-
neje stradati ali podražiti svoje delo.
Sto let kasneje, na začetku 18. stoletja, se
razmere niso bistveno spremenile. Čeprav
so na začetku 18. stoletja v Ljubljani morali
gostilne zapirati ob 9. uri zvečer (z odlokom
iz leta 1748 pa ob desetih), vrli ljubljanski
meščani niso bili nikoli žejni. Zdravnik
Marko Grbec (1710) sicer poroča, da prebi-
valci Ljubljane na splošno živijo zmerno,
vendar obenem ugotavlja, da v predpust-
nem času v Ljubljani ni hiše, kjer ne bi
zvečer bilo pojedin, hrupnih zabav in izgre-
dov, večino bolezni pa pripiše nezmemosti,
zlasti sladkim nečistim vinom (prosekarju,
mušketelcu, malvaziji). Podobno meni tudi
Valvazor, ki pravi, da bi še veliko več Ljub-
ljančanov dočakalo visoko starost, če bi
manj častili preobilje Bakhove kapljice.
Anglež Simon Clement, ki je leta 1715 po-
toval skozi Ljubljano, pa diskretno omenja,
da v Ljubljani sicer ne pridelujejo vina,
vendar ga popijejo mnogo več kot v krajih,
kjer ga kupujejo (na Goriškem in Hrva-
škem).
Ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stolet-
ja, ko poraba vina na splošno upada, naraš-
ča pa konzum piva in žganja, pa so razmere
- če ostanemo priLjubljani — še bolj kritične.
Ivan Vrhovec navaja, da je bilo leta 1792
v Ljubljani kar 162 gostiln, in sicer 47
v mestu, 22 na Poljanah, 31 v Šempetrskem
predmestju, 19 v Kapucinskem predmestju,
26 v Gradišču, 7 pred frančiškanskimi vrati
in po 5 na Krakovem in v Trnovem. Leta
1820 je Ljubljana premogla 145 gostiln in
ostalih točilnic alkohola, ki so iztočile
28.288 veder laškega vina, 62.544 veder do-
lenjca, 50.440 veder piva in 1786 veder žga-
nih pijač (1 vedro je 56.56 litrov).
Deset let kasneje je v Ljubljani, mestecu
z okoli 15 tisoč prebivalci, vino točilo že
154, žganje pa še dodatnih 7 gostilničarjev
(na vsakila 250 prebivalcev ena gostilna),
pri čemer je bila povprečna poraba vina
nekoliko nižja kot v prejšnjem obdobju (Li-
pič navaja, da so v povprečju uvozili
v Ljubljano 26.000 veder vina letno, kar
prinese okoli 100 litrov vina na prebivalca),
se je pa povečala poraba žganja (4000 veder
ali 15 litrov na prebivalca) in piva (10.000
veder ali 38 litrov na prebivalca).
Au pair giris
Kljub težavam, ki pestijo
dobro staro Britanijo (tisti pri-
devnik »velika« so začeli trez-
no izpuščati tudi Britanci sa-
Bii), se vsako leto najde nešteto
mladih, ki romajo prek Rokav-
skega preliva pogledat deželo,
b je dala svetu angleščino.
Ločuje jih ena bistvena značil-
nost: denar.
Tisti, ki imajo več denarja
pa manj časa, se vpišejo v eno
izmed neštetih šol angleškega
jezika (V našem primeru je ve-
liko pametneje, če se vpišete
Neposredno v šolo in tega ne
prepustite agenciji, kajti cene
Poletnih tečajev so - vsaj na
|*ončni strani Alp - tako ne-
^arnno zasoljene, da si lahko
^ tisti denar, ki ga pobere
Agencija, plačate še vsaj en do-
!|atni teden šolnine, pa še po-
ljubno lahko izbirate intenziv-
nost tečaja in število tednov,
ki bi jih radi prebili v Britani-
ji). V nasprotju s študenti v po-
letnih šolah pa gredo tisti (ozi-
roma tiste), ki imajo manj de-
narja in več časa, delat kot »au
pair« punce. Au pair girls so
tisto, kar Slovenci radi zmotno
poimenujemo »baby sitter«,
razlika med obema pa je bi-
stvena. »Baby-sitter« je lahko
dekle ali fant, Britanec (ali tu-
jec, če dela na čmo), ki pride
zvečer popazit otroke, če želijo
starši za nekaj ur od doma. Ko
se starši vmejo, se »baby-sit-
ter« poslovi. Pri »au pair girls«
pa je stvar povsem dmgačna:
au pair pimce so tujke, stare
morajo biti med 17 in 26 let,
v Britanijo pa pridejo zato, da
bi se naučile jezika. Živijo in
jedo zastonj pri družini, v za-
meno pa opravljajo lažja go-
spodinjska dela, pazijo otroke
in prejemajo žepnino. V pro-
stem času hodijo v šolo angle-
škega jezika, kjer spoznajo tu-
di druge sorodno zaposlene
duše. Vse to je lahko lepo in
prav, če imate srečo. Če je ni-
mate, vas lahko v »vaši« druži-
ni spremenijo v pravo gospo-
dinjsko pomočnico, namesto
otrok lahko pazite na kakšne-
ga postaranega psa (kar vam
bistveno ne pomaga pri obvla-
dovanju angleščine), ali pa
vam že prvi dan dajo vedeti,
da boste jedli sami v kuhinji,
medtem ko preostala družina
obeduje v jedilnici.
Vse to se vam seveda lahko
zgodi šele, ko vam uspe priti
v državo, kajti tudi sam vstop
v Združeno kraljestvo ne steče
vedno čisto gladko. Au pair
dekleta morajo imeti ob vsto-
pu pismo - vabilo dmžine,
h kateri gredo, ali pa potrdilo
agencije, preko katere so našle
družino (in je družina našla
njih). Če pa je katera izmed
njih tako nerodna, da se znaj-
de pred možem postave na
kontroli potnih listov brez pis-
nega potrdila in sama prizna,
da prihaja delat, se ji - če ni iz
Evropske skupnosti - kaj lahko
zgodi, da jo bodo s prvim leta-
lom vrnili v domovino. Britan-
ci pri teh stvareh ljubijo red in
še zlasti pri vstopu v državo
znajo biti s »tretjim svetom«
izrazito neprijazni.
Pravila za au pair dekleta so
izdelana do potankosti, tako je
že vse od leta 1971 in Otočani
so se morda celo slepili, da bo
tako tudi ostalo - dokler ni
v umirjeni tolmun lansko po-
letje priletel kamen v obliki
brhkega švedskega mladca, ki
je prišel delat k angleški dru-
žini iz Leicestra. Toda v Zako-
nu o priseljencih iz leta 1971 je
jasno rečeno, da se lahko kot
au pair zaposlijo samo dekle-
ta, zato so presenečenemu
stockholmskemu devetnajst-
letniku ročno prepovedali
vstop v državo in ga s prvim
letalom poslali nazaj na Šved-
sko. Taka odločitev (na lon-
donskem letališču Heathrow
je vračanje tujcev kar stalna
praksa, kar uradnikom na ob-
mejni kontroli nedvomno po-
pestri dan, prizadetim pa te-
meljito pokvari počitnice) je
dvignila precej prahu, kajti
družina, ki je pričakovala ne-
srečnega Šveda, se je pritožila
in zahtevala svojega au pair
fanta nazaj. Njihovim zahte-
vam so kasneje res tudi ugodi-
li, zadeva pa je segla še dlje:
februarja letos je takratni no-
tranji minister Kenneth Clar-
ke izjavil, da bodo predpise
spremenili, kajti »davno so že
minili dnevi, ko so bile v očeh
družbe samo ženske tiste, ki so
sposobne varovati otroke«. Od
septembra letos bodo tako
lahko tudi fantje delali kot au
pair pomoč v gospodinjstvu.
Vprašanje pa je, ali jih bodo
družine marale sprejeti medse.
Ob tako resnih odločitvah se
bodo britanski starši verjetno
spomnili nedavnega primera,
ko je osemnajstleten fant po-
skusil posiliti osemletno dekli-
co, ki jo je prišel pazit, med-
tem ko so njeni starši preživ-
IjaU sobotni večer v gledališču.
Kot zatrjujejo v nekaterih
vodilnih londonskih au pair
agencijah, je družin, ki bi ma-
rale tudi pomoč fantov, izred-
no malo. Med neustrašne go-
spodinje sodi tudi Veronika iz
Londona, ki je pred devetimi
meseci zaposlila Markusa iz
Nemčije kot au pair fanta. Ve-
ronika je mati dveh živahnih
fantov in že od vsega začetka
je bila prepričana, da bi jima
fant bil bistveno laže kos kot
dekle. Poskus z au pair fantom
se je sicer obnesel, obema stra-
nema pa je prinesel vrsto te-
žav. Markus je potreboval kar
dva meseca, da se je naučil do-
bro likati, čeprav mu hišna
opravila niso bila tm v peti.
Precej bolj problematičen je
njegov odnos do Veronikinega_
moža, ki z gospodinjskim po-
močnikom tako rekoč ne govo-
ri. Marcus je prepričan, da je
družinski poglavar zmeden,
ker se je v hiši pojavil še en
moški, toda Veronika ima za
to drugačno razlago: »Ne vem,
ali je Markus gay, vsekakor pa
je zelo poženščen in moj mož
tega ne mara.«
Težave so nastopile že v pr-
vih tednih Markusovega služ-
bovanja, ko se je eden izmed
fantov zvečer odpravil v nje-
govo sobo in noč prebil skupaj
z njim v postelji. Veronika se
spominja, da je naslednje ju-
tro, ko je izvedela za nočni
podvig, skoraj znorela od jeze.
Zabičala mu je, da se to ne sme
nikoli ponoviti, Markus pa ni
mogel razvuneti, zakaj se tako
razburja.
Piše Mojca Belak
INPOS d.o.o. Celje,
Mariborska 1, 63000 CEUE
razpisuje dve prosti delovni mesti:
»skladiščnika«
v skladišču tehničnega blaga.
Kandidata morata poleg zakonskih pogojev izpolnjevati
še naslednje:
- IV. stopnja strokovne izobrazlje trgovske smeri
- usposobljenost za upravljanje z viličarjem
- najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje b>omo sklenili za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in 6 mesečnim poizkusnim delom.
Ponudbe (izključno pisne) z dokazili o izpolnjevanju
pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega
dela naj kandidti pošljejo v 8. dneh po objavi na gornji
naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10. dneh po odločitvi.
Št. 42 - 21. oktober 1993
30
Volvo za varno vožnjo
Nov videz močelov v sreHnJem tazreHu
Revoz je v ponedeljek medse znova po-
vabil slovenske novinarje. Tokrat smo
vozili najnovejše modele avtomobilov
Volvo. Posebno pozornost so namenili
predstavitvi programa osebnih vozil za
leto 1994. Značilnosti letnika 1994 v av-
tomobilskem programu Volvo so pred-
vsem v novi in dinamični podobi serije
400, malce preoblikovani prednji del mo-
dela 850 in zmogljiva različica modela
850, novi 850 Turbo.
Prve avtomobile nove serije 400 je Re-
vozova prodajna mreža dobila 1. okto-
bra, prodaja prve pošiljke modelov 850
(limuzina in estate) pa je stekla prav te
dni. Letošnjo izbiro modelov Volvo sicer
sestavljajo trije razredi, serija 400, serija
850 in serija 900, kar je povsem v skladu
s strategijo zastopanosti znamke Volvo
v treh avtomobilskih razredih. Volvo 440
in 460 sta dobila temeljito prenovljeno
zunanjost. Prednji del je skoraj enak kot
na Volvu 850, pokrov motorja, v katerega
je vključena tudi maska, pa sega vse do
prednjega odbijača. Nov je tudi mehkeje
oblikovan odbijač z vgrajenim spojler-
jem, prednja žarometa pa sta oblikovana
tako kot na večjem modelu 850. Zadek
ima prav tako na novo obhkovan odbi-
jač, ohišji zadnjih luči pa spominjata na
modele serije 850 in 900. Veliko spre-
memb je tudi v notranjosti prenovljene
serije 400. Povečuje se tudi izbira v pre-
stižni različici 850. Nov 2319 kubični
motor ter moč motorja, ki znaša pri 5300
vrtljajih 225 KM, sta le dve značilnosti
teh modelov. Volvo 850 Turbo pa je pravi
avtomobil za ambiciozne voznike. Mode-
la 940 in 960 seveda še naprej ostajata
hišna predstavnika v razredu prostornih
in varnih avtomobilov s pogonom na
zadnji par koles.
Direktor prodaje avtomobilov Volvo
za Slovenijo, Damjan Križnik, je pove-
dal, da so letos na slovenskem trgu pro-
dali 200 vozil, prihodnje leto pa jih bodo
že 400.
JANEZ VEDENIK
Volvo 850 limuzina (spredaj) in Estate (zadaj).
BORZA CEN
RABUENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju jn
potekal brez večjih posebnosti, število vozil na sejmu in številc
prodanih vozil je bilo na dosedanji ravni.
tip avtomobila letnik cena letnik     cen«
Zastava 101 85 1.950 87 3.10a
Renault 4 77 1.200 90 6.00(1
Renault 5 91 10.800 92 11.700
Lada Samara 1300 87 4.600 88 5.1O0
Škoda Favorit 136 L 90 8.800 91 9.1O0
Fiat Uno 60 S 87 6.900 88 7.7O0
Volksvvagen Golf JXD 85 6.000 89 12.500
Citroen AX 11 TRE 88 7.700 89 8.90(1
Hyundai Pony LS 90 13.000 — ——~\
Opel Kadett 1,3 S 88 15.000 89 16.300
Honda Civic 90 15.400 91 19.500
Alfa Romeo 33 84 6.600 86 9.500
Lancia Thema 87 14.500 — -■
BMW316 86 11.800 87 13.700
Audi 80 1,8 88 18.100 90 22.000'
Mercedes 240 D 75 6.000 77 6.500
Rover 416 GS i 93 40.000 — -.I
Rover 216 GS i 93 38.500 — -■]
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
Fiatova vozila v Celju
Avto Celje letos slavi 45 let-
nico obstoja, jubilej pa so pro-
slavih z otvoritvijo sodobnega
Prodajnega centra, v katerem
prodajajo paleto Fiatovih vo-
zil z modeh Alfa in Lancia.
Trenutno imajo vozila vseh
treh znamk na zalogi, pred-
nost centra pa bo, da bo pri
njih možno vedno kupiti naj-
novejše modele. Ob avtomobi-
lih prodajajo tudi nadomestne
dele, imajo pa tudi organiziran
servis.
Pri njih je možno prodati
staro vozilo in z dodatki kupiti
novo, posredujejo kredite in
nudijo za pravne osebe lizing
prodajo. Nov Prodajni center
je samo začetek v posodablja-
nje in izboljševanje ponudbe
Avto Celje ob Ipavčevi ulici.
TV
Kla Motors in sepliia Icmalu tudi pri nas
Južnokorejska avtomobil-
ska tovarna Kia Motors je dru-
gi avtomobilski gigant s Ko-
rejskega polotoka, ki se bo po
sedanjih napovedih prav kma-
lu pojavil tudi pri nas.
Kia Motors je vsaj za sedaj
še v senci velikega Hyundaija,
toda kaj kmalu bo konkurenca
veliko bolj enakopravna, kajti
že čez nekaj let naj bi omenje-
na tovarna naredila vsaj 700
do 800 tisoč avtomobilov. To
pa je spoštljiva številka tako
za svetovni kot seveda za
evropski trg. Pri nas se bo Kia
Motors pojavila čez dober me-
sec - vsaj tako napovedujejo
pri ljubljanskem poslovnem
sistemu Za avto. Kia Motors
izdeluje ta hip tri različne av-
tomobile: pride, majhno kom-
bi limuzino, pa sephio, limuzi-
no s štirimi vrati in tudi kot
kabriolet, za konec pa sporta-
ge, nekakšno mešanico med
terencem in kombi limuzino.
Kot pravijo pri Za avto, naj bi
bila za začetek v Sloveniji na
voljo le sephia limuzina. To
poganja 1,6-litrski bencinski
štirivaljnik z močjo 59 kW/80
KM pri 5.000 vrtljajih v minu-
ti, kar zadostuje za največjo
hitrost 172 km/h ter pospešek
od O do 100 km/h v 11,2 sekun-
de. Ker je Kia Motors prej dol-
go časa izdelovala avtomobile
po hcenci japonske Mazde, se
to pri sephii tudi pozna, kajti
kljub nekaterim karoserijskim
spremembam dovolj jasno
spominja na mazdo 323 v h-
muzinski izvedenki.
Strategija napada Kia Mo-
tors na evropski trg (tovarna je
oktobra začela prodajati svoje
avtomobile, denimo, tudi na
nemškem trgu) je jasna: doseči
uspeh z relativno nizkimi ozi-
roma konkurenčnimi cenami.
Tako bo kia sephia 1,6 GTX
(obarvana stekla, zvočniki, av-
tomatska antena, servo volan,
osrednja ključavnica, električ-
no nastavljanje zunanjih ogle-
dal ter dvigovanje in spušča-
nje prednjih stekel ipd.)
v Nemčiji stala malenkost
manj kot 23.500 mark. Pri Za
avtu ob tem obljubljajo, da bo-
do cene v Sloveniji povsem
primerljive s tistimi v Nemčiji.
Zelo lepo, sicer pa naj bi kma-
lu videli. Na shki: kia sephia.
AVTO BRANCE
Laško, tel.: 731-282
sporoča cenjenim
strankam, da so avto
salon v Celju preselili iz
Kocbekove ulice
v MODRO HIŠO ob
križišču Mariborske in
Kidričeve ceste.
Pričakujejo vas v
LEPŠEM in
VEČJEIM
AVTO SALONU
na Mariborski 23 v Celju
(tel.: 441-160)
vsak delovnik med 8. In
19. In ob sobotah med 8.
in 13. uro.
Št. 42 - 21.oktot)er 1993
št. 42 - 21.oktot)er 1993
32
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Nagrajenki meseca septem-
bra - Heleno Navršnik, Hreno-
va 22 iz Nove Cerkve, ki prej-
me unikaten, ročno pleten pu-
lover oziroma jopico, in Biser-
ko Seničar, Podjavorškova 3 iz
Celja, ki si je s sodelovanjem
v radijski anketi prislužila
ročno poslikano ovratno ruto
oziroma šal - vabimo, da se
prihodnji teden oglasita v taj-
ništvo našega uredništva, kjer
ju bosta čakali nagradi.
Za danes je naša modna sve-
tovalka Vlasta Cah-Žerovnik
pripravila zapis o nekdaj mo-
ški, danes pa vse bolj ženski
modi, ki ima kar precej opra-
viti z gizdalinskim načinom
oblačenja.
Če vam je modni trend, ki ga
vidite na skicah naše modne
sodelavke, všeč, kar pohitite in
malce pobrskajte po trgovinah
za primernimi materiali, saj
dandy stil kar khče po lastni
ustvarjalnosti s kančkom
spretnosti, seveda.
Za vse tiste, ki ostajate zve-
ste resnejši, da ne zapišemo
kar klasični modi, pa tolžižba,
da bo Vlasta Cah-Žerovnik
o tem, kaj vse je v letošnji jese-
ni in zimi modernega, pisala še
nekaj prihodnjih tednov. Ni-
kar ne skrbite, jesensko-ztm-
ska moda je tako široka, da
boste nekaj zase prav gotovo
našle in našli.
Uredništvo
Jesenska
»dandv« zgodba
Pojem dandy, kar pomeni
v angleščini lepo oblečen mo-
ški, so naši predniki poznali že
lep čas pred uradnim rojstvom
visoke mode, prvotno pa se je
dobesedni prevod glasil modni
norec. Ta posmehljiv besedni
udar je veljal predvsem slav-
nemu kralju Ludviku XIV., ki
je bil obseden od lepih oblek
— njemu »na čast« je celo An-
dersen napisal pravljico o ce-
sarjevih novih oblačilih...
In kaj ima cesar opraviti
z današnjim dandy stilom? Na
prvi pogled prav nič, če pomi-
slite na lanski in predlanski
dandy, ki si ga je od moškega
začel prav množično izposojati
tudi ženski svet. Saj se spom-
nite — hlače, po moško ukrojen
suknjič, brezrokavnik, srajca.
kravata... Letošnjo jesen pa je
dandy obvezujoč trend, ki pri
krojih ne zagovarja več nika-
kršne asketske čistosti in mo-
ške strogosti. Luksuzen je in
komphciran - suknjič ni več
tog in dolgočasen, kraljuje asi-
metrija s kopico detajlov, ža-
met, pliš in brokat se se vrinili
tudi v dnevno modo. Kravate
so se razcvetele v baročne
pentlje, tipični kravatni vzorci
se bohotijo na brezrokavnikih
in šalih, estetski srajčni ovrat-
niki so se spremenih v razviz-
dane volane. Skratka, to je no-
vi dandy z obilico domišljije,
ki včasih poseže celo v tisto
daljno zgodovino mode, na
sam dvor kralja Ludvika
KIV...
VLASTA
Nagradno vprašanje meseca oktobra:
KATERA MODNA SILHUETA LETOŠNJE JESENSKO-ZIM-
SKE MODE VAM JE NAJBOLJ VŠEČ?
a) umetelno »prevelik« casual stil (ohlapni puloverji, mix
oblačil),
b) trapezasti in poloprijeti redengot kroji,
c) oprijeta linija poznih 40. let (sledi stilu Coco Chanel).
Rjava omaka
Med omakami, ki jih imajo
Italijani zelo v čislih, je tudi
rjava ali španska omaka.
Omaka ima lesnikovo barvo,
pripravljena je na poseben na-
čin in zahteva veliko časa.
Lahko pa pripravimo večjo
količino in jo hranimo v ne-
produšno zaprti posodi v hla-
dilniku tudi več dni. Ta omaka
je primerna za naravne zrezke
ali za pečene na žaru, služi pa
tudi kot osnova za pripravo
drugih omak, za izboljšanje
soka pri pečenem ali dušenem
mesu ali za vezanje ostankov
mesa in zelenjave, da jih lahko
ponovno ponudimo.
Priprava rjave omake traja
približno tri dni in poteka po
stopnjah. Prvi dan skuhamo
juho, drugi dan pripravimo
praženje in prvi" del za omako,
tretji dan pa skuhamo omako
do konca.
Za rjavo omako potrebuje-
mo naslednje sestavine: 100
g maščobe (olje, maslo ali mast
ali pol olja in pol masla), 100
g moke, 2 žlici paradižnikove
mezge za juho, 1 kg mlade go-
vedine (rep ali del pri vratu),
1 kg telečjih kosti, 200 g sveže
svinjske  kože,   2   korenčka,
2 čebuli, rezino zelene, šopek
.jušne zelenjave, lovorov list,
2 khnčka, malo poprovih zmc,
1 žličko soli, 2 del belega vina,
2,5 litra mlačne vode in za
praženje še 100 g korenja, 100
g čebule, 100 g zelene, 50 g sla-
nine in 50 g maščobe za pra-
ženje.
Najprej pripravimo juho.
Kosti razsekamo na koščke,
meso razrežemo na kocke in
vse skupaj postavimo v omaš-
čenem pekaču v vročo pečico,
da dobi močno rjavo barvo.
Dno večjega lonca obložimo
s svinjsko kožo, tako da je
mastni del obrnjen navzdol, in
nanjo v plasteh naložimo na-
rezano čebulo, korenje, zeleno,
na sredo začimbe in nato spra-
žene kosti in meso. Pekač,
v katerem smo pekli kosti in
meso, postavimo na ogenj, za-
hjemo z vinom in ostrugamo
dno, ko zavre, precedimo vse-
bino v lonec s svinjsko kožo in
postavimo na majhno vročino.
Lonec pokrijemo, mešati ne
smemo. Ko se svinjska koža
obarva, prihjemo pol kozarca
vode, nekoliko ojačamo pla-
men, da voda v odkriti posodi
povre in je ostane čisto malo
na dnu. Nato postopek pono-
vimo. Za tem prilijemo vso
preostalo vodo, dodamo poper,
klinčke in sol in lonec zopet
pokrijemo. Na majhnem ognju
naj vre 5 ur, med tem večkrat
posnamemo pene. Po petih
urah kuhanja juho precedimo
skozi prtič, ki smo ga namočili
v vodo in oželi, in juho pusti-
mo odkrito do naslednjega
dne. Juha se strdi, tako da lah-
ko skrbno odstranimo maščo-
bo, ki se je nabrala na vrhu.
V kožici prepražimo na koc-
ke narezano slanino, korenje,
čebulo in zeleno ter šopek za-
čimb in dušimo toliko časa, da
je zelenjava mehka.
Med tem pripravimo omako.
V posodo z debelim dnom da-
mo maščobo, jo segrejemo in
na njej prepražimo moko, tako
da dobi lešnikovo barvo. Zali-
jemo s 1,75 litra mlačne juhe
in pripravljeno dušeno zele-
njavo, ogenj ojačamo in segre-
vamo med stalnim mešanjem.
Nato dodamo še paradižniki
vo mezgo in kuhamo približi j
eno uro. Omako ohladimo,
poberemo maščobo in jo pr«
lačimo v čisto posodo ter
razredčimo s preostankom ji
he. Kuhamo na zmernem o
nju še 2 uri. Kadar je potre
no, posnamemo pene in obč^
no zalijemo z juho ali z žh|
vode. Omako lahko uporabit
takoj ali pa, ko se ohladi.
Če jo uporabljamo ohlajeni
jo moramo večkrat pomeša)
da se na površini ne bi nared
la kožica. Shranimo jo lahl
tudi v hladilniku, če zlijen
na omako eno žlico juhe in p
sodo pokrijemo, ne da bi omi
ko prej pomešali. Če smo pi
pravili večjo količino omak
jo lahko v neprodušno zapi
posodi tudi zmrznemo.
kmetijski nasvet
Jesensko zatiranje ščavja
Ščavje lahko zatiramo me-
hanično ali pa kemično. Meha-
nično ga lahko zatiramo ta-
krat, ko je še zelo majhno in se
še ni razširilo. Prvi ukrep, da
se ščavje sploh ne razraste, pa
je pravočasna košnja oz.paša
- travnik pokosimo oz. popase-
mo, preden začne ščavje cvete-
ti (ne smemo dopustiti, da bi se
cvetovi oplodili — že zelena se-
mena kalijo in ohranijo kalji-
vost v zemlji do 80 let).
Zatiranje ščavja lahko opra-
vimo v spomladanskem, polet-
nem ali jesenskem roku. Ščav-
je mora biti v polni rasti, z za-
prtimi listi (faza rozete), še
brez cvetnega stebla. Če na-
meravamo po škropljenju pa-
sti ali kositi, moramo vedeti,
da 28 dni krme ne smemo upo-
rabljati.
V sušnem obdobju, ko so od-
mrle določene trave in detelje
v travni ruši, se je na njihovem
mestu razraslo ščavje. Ščavje
je marsikje že v fazi cvetenja
(razvito cvetno steblo), zato je
že prepozno za uspešno kemič-
no zatiranje. Po zadnji košnji
se bo ščavje gotovo še toliko
obraslo, da bo doseglo ravno
primerno višino (faza rozete)
za uspešno kemično zatiranje.
V jesenskem času je po izkuš-
njah IHP Žalec najbolje delo-
val hormonski herbicid Har-
mony, ki ga lahko uporablja-
mo v času, ko je temperatura
zraka čez dan vsaj 12°.
Zatiranje s herbicidi, ki so
se v poskusih najbolje obnesli:
lokalno zatiranje — Starane
- 250 (1 cl/10 1 ah 1 dl/100
1 vode) in Aniten MPD (4 cl/10
1 ali 4 dl/100 1 vode); zatiranje
po celotni površini — Asulox (4
l/ha) in Harmony (20 g/ha)
+ Pinovit N (0,1 %).
S škropljenjem s herbicidi
bomo uničili ali vsaj znižali
odstotek ščavja v travni ruši
na neškodljivo stopnjo. Ven-
dar je izbor pravilnega herbi-
cida šele prvi korak pri obno
zapleveljene travne ruše. Zal
morajo po vsakem kemičnei
ali mehaničnem imičenju pl«
vela slediti naslednji ukrep
dosejevanje primerne travn(
deteljne mešanice, pravilu
gnojenje (dobro dozorela gnc
jevka - 20 m^/ha), pravilno ii
koriščanje travne ruše (prave
časna paša ali košnja), opt
malna obtežba pašnika.
Dipl. inž. km«
TATJANA PEVa
Št. 42 - 21. Oktober 1993
33,
^ifra: Sanje
Zanima me predvsem kaj
javijo zvezde o mojih sanjah,
r dosedanjem sicer dokaj mla-
em življenju se mi je že več-
jat primerilo, da so se mi
;akšne nenavadne sanje zares
uresničile. Včasih pa se tega
strašim. Kaj pravi o tem moj
oroskop?
rVANA: Rojeni ste v zname-
ju Rib, vaše Mesec se nahaja
rav tako v vodnem znamenju
laka. Po astrološki plati gle-
ano imate med svojim natal-
im Soncem in Mesecem ek-
aktni trigon, torej ste kar do-
ler medij zato, da se vam skozi
anjske valove kaže bodoča
tesničnost. Seveda pa ta žal ni
bneraj tudi lepa in zaželena,
lako ob takih uvidih ostati
liren pa je poglavje zase.
; različnimi sprostitvenimi
jehnikami - od avtogenega tre-
^ga, do poglobljene joge in
iieditacij, v našem malem slo-
venskem prostoru je vsega na
oljo, tako da lahko brez težav
lajdete skupino, ki vam bo od-
ovarjala. Glede na vaš horo-
kop pa vam veliko bolj ustre-
ajo individualne tehnike me-
itacije kot pa nmožične, zato
i uredite doma kotiček, ki bo
amo vaš. V jesensko - zim-
kem obdobju ste nekoliko
olj občutljivi, ritem in način
ivljenja namerno raje nekoli-
0 upočasnite, tako da vam ne
0 ostajalo preveč dela. V prvi
olovici leta pa je za vas čas
bičaj no dober. V naslednjih
ekaj letih boste zaživeli po-
sem na novo, tako kot ste od
ekdaj sanjali. Kajti vzhodna
lodrost pravi, da je resničnost
tnjska in da se skozi sanje
idi resnica. Morda prav za
as ta pregovor še posebej dr-
i, zato le negujte in ohranite
[) sposobnost.
iifra:
lubezenska
leodločnost
Imam veliko težavo, ki se mi
življenju kar naprej ponav-
a. Okoliščine so sicer znova
ruge, dogajanje pa je skoraj
lentično. Zaljubim se vedno
dva fanta naenkrat. Potem se
ikakor ne znam odločiti le za
nega, pravzaprav, z enim sem
talno skupaj, z drugim pa se
bčasno vidiva. V tej razdvoje-
osti ne uživam kot si mogoče
do misli, češ ima fanta in še
ubimca. Prosim če mi lahko
Ogledate v astrološko karto,
aj je z mano narobe ter kako
1 bo in če se bo moje življenje
azpletalo bolj umirjeno?
IVANA: Ker ste rojeni
zračnem znamenju, poleg te-
a pa imate tudi natalni Mesec
zračnem ozvezdju, bi to po-
lenilo, da ste že po svojem
ftačaju nekako hiperkomuni-
ativni. Seveda pa je to zgolj
Hni in površinski odgovor,
zrok leži namreč globlje
duši. Nekako vas tudi privla-
' dvojnost, različnost in ne-
običajnost v komuniciranju
s partnerjem, torej, sami iščete
vznemirljive in bolj napete ve-
zi. S tem ne bi bilo nič narobe,
če v tem uživate. Vendar pa
kot pravite v tem ne morete
uživati. Ker imate kar nekaj
planetov v osmi astrološki hiši
vam to daje morda tudi nekaj
mazohističnih strasti. Razmi-
slite o svoji odvisnosti od part-
nerja - pravzaprav od obeh.
Kaj je tisto kar vas privlači pri
enem in kaj pri drugem part-
nerju. Na koncu te analize bo-
ste seveda prišli do samega se-
be, do spoznanja o lastni na-
ravnanosti. V življenju se pač
ne da dolgo sedeti na dveh sto-
lih, prav nič udobno in varno
ni. Stvari pa pri vas niso tako
preproste, da bi se jih dalo kar
tako z besedami spremeniti.
Ste človek, ki v tem življenju
srečuje mnogo partnerjev iz
prejšnjih reinkamacij. Prav-
zaprav gre za nekakšno sooče-
nje z lastno zgodovino. In
z zgodovino je pač tako: bolje
je biti sam in svoboden, kot pa
ujet v zlati antikvitetni kletki!
Šifra: Kilogrami
gor, kilogrami
dol
Moja težava je v tem da sem
rojena v uživaškem in čutnem
znamenju Bika. Rada uživam
v lepih in dobrih stvareh, naj-
bolj pa v dobri hrani in tudi
vinu. Vino mi ne povzroča no-
benih težav z odvisnostjo saj si
ga privoščim zmerno. Povsem
drugače pa je s hrano. Vem, da
je moja težava banalna, je pa
tudi precej razprostranjena,
zato upam, da bo to pismo
zgrešilo koš in se v imenu vseh,
ki imajo te in podobne težave
zahvaljujem za odgovor!
rVANA: Polovica človeštva
prehitro umre zaradi pretira-
nega hranjenja, druga polovi-
ca pa zaradi podhranjenosti in
prestradanosti. Najtežje je
ujeti zdravo sredino. Pri tem
pa ne igra glavne vloge hrana
kot taka, ampak naš odnos do
nje. Ne ^e torej za to, da je
v naših krajih hrane v izobilju,
gre za naš odnos do nje, gre za
našo usodo. Torej, kje se naha-
jamo, kakšne bodo materialne
in zdravstvene okoliščine živ-
ljenja v katerega se rodimo. In
te so pri vsakem posamezniku
povsem drugačne. Astrološke
značilnosti, prirojena nagnje-
nja, pa so zelo splošno gleda-
no, takšna: zemeljska zname-
nja: Bik, Devica in Kozorog
imajo že po naravi nekoliko
bolj trdno in močnejšo fizično
konstitucijo, možne so težave
s presnovo hrane, pa tudi nag-
njenost k nabiranju kilogra-
mov, zato morajo predstavniki
teh znamenj jesti bolj previd-
no. Ribe, Raki ter Škorpijoni
morajo prav tako bolj paziti,
da se zaradi čustvenih stresov
ne nabašejo s hrano kot z na-
domestkom, možno pa je tudi
zastajanje vode v telesu. Levi,
Ovni in Strelci so nekoliko na
boljšem saj njihova ognjena
energija porabi veliko zalog,
pretiravati pa ne smejo pri pi-
jači. Še najmanj so s kilogrami
obremenjeni zračni tipi ljudi:
Dvojčki, Tehtnice ter Vodnar-
ji-
STROKOVNJAK SVETUJE
Zakaj se potim?
Boris Jagodic
Spoštovani, redno berem
vaše članke in vas zato prosim
za nasvet. Ponoči se močno po-
tim, kar me moti in mi krati
spanec. Star sem 60 let.
F. K.
Nočno potenje je motnja, ki se
posebej pojavlja sponiladi in
jeseni. Zajema roke, noge,
pazduhi, zadnjik in tudi celo
telo. Bolnika nenadoma oblije
pot, poleg tega pa dobi obču-
tek vročine in napetosti. Koža
je vlažna, zato se rada vname.
Včasih se na zunanji strani rok
in nog pojavijo mehurčki, ki se
zlivajo in na moč srbijo. Kas-
neje se mehurčki posušijo in
koža se lušči. V gubah koža
rada razpoka, pojavi se tudi
glivično vnetje.
Potenje ima več vzrokov.
Večinoma je posledica živčnih
motenj, poleg tega pa ga pov-
zročajo razne bolezni, ko bol-
nik okreva, motnje v presnovi,
mena itd. Potenje pa je lahko
tudi normalen pojav pri lju-
deh, ki so k temu nagnjeni.
Koža je naš največji organ
in preko nje poteka cel niz
presnovnih procesov, uravna-
va se telesna temperatura itd.
Z nevidnim »dUianjem« se
skozi kožo izloči iz telesa vsak
dan do 900 gramov odpadnih
snovi. Pri tem pa ne gre samo
za vodo (pot), temveč tudi za
snovi, ki se sicer izločajo z uri-
nom. Zato lahko potenje veli-
ko prispeva k razstrupljanju
organizma zlasti v primerih,
kadar je moteno delovanje
ledvic. Pot tedaj neprijetno di-
ši. Zato moramo posvetiti veli-
ko skrbi prav koži. Uravnati
moramo telesno temperaturo,
zlasti moramo skrbeti za to, da
imamo vedno tople noge. Ko
poskrbimo za to, pa se še kar
potimo, skušamo vplivati na
krvni obtok. Naše ožilje lahko
razdelimo na dve območji, ki
sta v izmeničnem medseboj-
nem delovanju. K prvemu so-
dijo kožne žile, žile možganov,
mišic, vranice in ledvic, k dru-
gemu pa žile drobovja, zlasti
želodca in črevesja. Če izzove-
mo povečano prekrvavitev ko-
že, se s tem pojavi tudi boljša
prekrvavljenost možganov,
mišic, vranice in ledvic.
To dosežemo z dražilnimi
postopki z vodo, ki je precej
hladnejša od telesne tempera-
ture. S hladnimi polivi lahko
začnemo z manjšo površino in
sicer je nožna kopel manjši
dražljaj kakor polkopel, ta pa
je manjši kot celotna kopel. Ko
to pričnemo izvajati, moramo
telo primemo segreti s toplo
prho in s tem povečamo prekr-
vavitev kože in s tem pride
hladna polivka do posebne ve-
ljave. Od tod tudi izhaja naj-
bolj pomembno pravilo hidro-
terapije, da mora biti telo za
vsak postopek z mrzlo vodo
dobro ogreto. Čim bolj je telo
ogreto, tem krajši je čas poli-
vanja z mrzlo vodo. Ker pri
tem lahko pride do šoka, laWco
hidroterapijo izvajamo posto-
poma in začnemo z nogami in
rokami. Najprej oblijemo roke
in noge s toplo vodo in ko se je
koža že dovolj segrela, lahko
okončine za kratek čas polije-
mo z mrzlo vodo. Nadaljnje
stopnjevanje naj poteka počasi
in tako telo lahko pripravimo
na poznejšo celotno kopel.
Takšna kopel poživi vso kožo
in s tem tudi notranje organe.
Na ta način se izboljša presno-
va, razkrajajo se bolezenske
snovi v krvi, izločanje teh sno-
vi se pospeši, vzpostavi se zo-
pet pravilno kroženje očiščene
krvi, oslabeli organizem se
utrjuje in s tem se tudi dviga
splošno dobro počutje.
To počasno prilagajanje na
hidroterapijo lahko podpremo
z uživanjem primernih čajev.
Če je vzrok potenja v sladkor-
ni bolezni, živčni preobčutlji-
vosti ali po preboleU gripi ali
celo pljučnici, lahko uporab-
ljamo za poživitev presnove
čaj Krt, ki mu dodamo še žaj-
belj, ognjič in šentjanževe
rože.
Žajbelj je starodavna zdra-
vilna rastlina in pri njem upo-
rabljamo Uste in cvetove, nji-
hove aktivne snovi pospešuje-
jo krvni obtok in izrechio po-
magajo živčnemu sistemu. Vse
to dobrodejno vpliva pri lju-
deh, ki jih muči nočno potenje,
slabokrvnim rekonvalescen-
tom, živčnim ljudem, nevra-
stenikom in ljudem, ki jih mu-
čijo depresije. Zaradi diuretič-
nih lastnosti in ker deluje pro-
ti krčem, je žajbelj dragocen
zaveznik pri nezadostnem de-
lovanju ledvic, oteklinah nog,
pri revmatizmu in putiki. Tudi
šentjanževe rože podpirajo
presnovo in lajšajo tegobe pri
bolnikih, ki so preboleli kakš-
no nevšečno in hudo bolezen.
Skupaj z žajbljem znižujeta
nočne more in s tem tudi vro-
čino ter s tem neprijetno nočno
potenje. O ognjiču je bilo že
veliko napisanega in je zani-
miv predvsem v tem, da spod-
buja imuni sistem ter tako p>o-
maga takšnemu bolniku, da
hitreje pride do svojega zdrav-
ja. Čaj Krt pa spodbuja pres-
novo ter tako pomaga bolne-
mu organizmu, da se hitreje
reši strupenih presnovkov, ki
povzročajo nočno potenje. Če
ga kombinirate z žajbljem, se
zniža količina sladkorja v krvi
tn s tem se zmanjša neprijetno
nočno potenje.
Mešanico iz žajblja, ognjiča
in šentjanževih rož lahko upo-
rabljamo tudi za kopeli celega
telesa. 200 g mešanice prelije-
mo z dvema litroma vrele vo-
de, pokrijemo in pustimo, da
se nekoliko ohladi in se s tem
izločijo zdravilne snovi. Prece-
dimo v kad in se v topU vodi
kopamo vsaj 20 minut.
Nato se po možnosti na hitro
poškropimo s hladno vodo in
se temeljito sfrotiramo. Po
takšni kopeli moramo v poste-
ljo in tegob bo kmalu manj.
ZDRAVNIŠKI NASVET.

V obdobju, ki je pred nami,
obstaja vedno velika nevar-
nost epidemičnega pojavljanja
gripe, bolezni, ki jo vsi pozna-
mo kot obolenje, ki lahko v do-
ločenih primerih pusti težke
posledice na zdravju. Zaradi
tega je prav, da se ponovno
spomnimo na to, kako se bole-
zen pojavlja in kako se je lah-
ko ubranimo.
Znaki bolezni
Gripa je virusna bolezen, ki
nastopi hitro in prizadene ce-
lotni organizem. Bolezen se
začne s temperaturo, ki je obi-
čajno visoka, glavobolom, bo-
lečinami v mišicah. Značilna
je utrujenost in izčrpanost,
močan izcedek iz nosu, pekoče
grlo in močan kašelj. Znaki
s strani prebavnega trakta so
pri gripi neobičajni. Če se po-
javijo, se pogosteje pri otrocih.
Gripa spada med bolezni, ki se
pozdravijo same. Znaki bolez-
ni izzvenijo v dveh do sedmih
dneh.
Podobne znake bolezni kot
virus gripe povzročajo tudi
števibii drugi virusi, zato je za
postavitev diagnoze potrebno
opraviti ustrezne preiskave.
Gripa je pomembna zaradi
pojava velikih epidemij ter
resnih komplikacij, ki se naj-
pogosteje kažejo kot virusne in
bakterijske pljučnice. Zlasti je
nevarna za kronične srčne,
pljučne in ledvične bolnike ter
za starejše osebe.
Povzročitelj
Znani so trije tipi virusa gri-
pe, in sicer: A, B, C. Tip A je
običajno povezan s širokimi
epidemijami, B z lokalnimi,
tip C pa povzroča predvsem
posamezna obolenja.
Način prenosa
bolezni
Gripa je kapljična infekcija.
Lahko se prenaša tudi z di-
rektnim kontaktom, pogostej-
ša pa je kot prenos po zraku.
Pri kašljanju, kihanju in go-
vorjenju izloča bolnik v okoli-
co mikroskopsko drobne kap-
ljice, ki vsebujejo virus. Zdrav
človek se okuži z vdihavanjem
okuženega zraka, zato se bole-
zen zlasti hitro širi v prenatr-
panih tn neprezračevanih pro-
storih.
Trajanje naiezljivosti
Prvi bolezenski znaki se po-
javijo od 1 do 3 dni po okužbi.
Raziskave so pokazale, da bol-
nik 3 dni po tem, ko so se zače-
li bolezenski znaki, ne izloča
več vimsa in zato ni več nalez-
ljiv za okolico.
Preventivni uicrepi
Ustreznega zdravila, tako
kot pri ostalih virusnih obole-
njih, tudi za gripo nimamo na
voljo, zato je toliko bolj po-
membno, da izvajamo določe-
ne preventivne ukrepe. Naj-
bolj učinkovit ukrep je pre-
ventivno cepljenje proti gripi
z mrtvim cepivom. Cepljenje je
posebno pomembno za starej-
še osebe in kronične bolnike,
pri katerih so komplikacije
gripe pogostejše in težje pote-
kajo. Prav tako je cepljenje
smiselno za ostalo populacijo,
saj so ekonomske izgube v pri-
meru epidemij zelo velike, po-
leg tega pa je zaradi visoke
stopnje obolevanja močno mo-
ten normalen način življenja.
Poleg cepljenja je zelo po-
membna tudi ustrezna zdrav-
stvena vzgoja prebivalstva,
s posebnim poudarkom na
osebni higieni ter pravilno ka-
šljanje in kihanje.
V času epidemije je potreb-
no prostore, v katerih se zadr-
žuje več ljudi, redno prezrače-
vati; če je le mogoče, se izogi-
bamo zaprtim prostorom, kjer
se zadržuje veliko število lju-
di; v primeru obolenja mora-
mo počivati in se izogibati sti-
ku z zdravilni osebami. S tem
se zmanjša možnost pojava
kompUkacij gripe pri obolele-
mu, po drugi strani pa je
manjša možnost, da se okužijo
zdravi.
IVAN ERŽEN
KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO
p.o.
Kidričeva 2
objavlja
licitacijo
naslednjih nepremičnin
1. Dvosobno stanovanje na Badovinčevi 6 v Laškem. Sta-
novanje je v bloku, leto izgradnje 1981, v 4. nadstropju,
velikost 56,43 m^.
Izklicna cena 3,228.000,00 SIT.
2. Dvosobno stanovanje na Zdraviliški 11 v Laškem, v 1.
nadstropju, velikost 51,94m^. Stavba stara nad 100 let.
Izklicna cena 1,409.000,00 SIT.
3. Osebni avto LADA-RIVA1500 letnik 1988 v voznem stanju,
registriran do 12. 1. 1994.
Izklicna cena 217.000,00 SIT.
Licitacija bo v soboto 23. 10. 1993 ob 8. uri na upravi KZ,
Kidričeva 2. Vsa osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo
od 7. ure dalje.
4. Travnik v Izmeri 1678m^, k.o. Sedraž, pare. št. 1396.
Izklicna cena 172.300,00 SIT.
5. Travnik v Izmeri 1617m^ k.o. Sedraž, pare. št. 1337 in
1338/2.
Izklicna cena 129.200,00 SIT.
Licitacija bo v soboto 23. 10. 1993 ob 10. uri na kraju samem
v Sevcah pri Rimskih Toplicah
6. Gospodarsko poslopje - Obrežje 64, Radeče, k. o. Obrež-
je, pare. št. 33/2 v izmeri 496 m^.
Izklicna cena 972.000,00 SIT.
Licitacija bo v soboto 23. 10. 1993 ob 11. uri na Obrežju 64.
7. Gospodarsko poslopje na Marofu - levi del, ki zajema
garažo, svinjski hlev in shrambo ter nadstrešnico v velikosti
7,30x12,90 m.
Izklicna cena 630.000,00 SIT.
8. Kozolec na Marofu - večji. Kozolec je dvoreden iz hrasto-
vega lesa. Prodaja se samo kozolec brez zemljišča.
Izklicna cena 250.000,00 SIT.
9. Kozolec na Marofu - manjši. Kozolec je dvoreden iz hrasto-
vega lesa.
Izklicna cena 140.000,00 SIT.
Licitacija bo v soboto dne 23. 10. 1993 ob 12.30 uri na Marofu.
Na lk:itaciji lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na
območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani
Slovenije in pred začetkom vplačajo varščino v višini 10%
izklicne cene.
Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se mu varščina vračuna v kupnino.
Ostanek kupnine se plača ob podpisu pogodbe. Prometni davek
in vse druge dajatve ter stroške s prenosom lastništva plača
_ kupec.
Št. 42 - 21. oktober 1993
3^
dežurstva trgovin
Celje
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti. Dolgem polju,
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dohni,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotcih
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11. ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15. ure
odprte samopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Voglaj-
na. Logarska, Sedmica, Soli-
darnost in Ložnica. Nakupni
center Lava je odprt od 7. do
15. ure. Samopostrežna trgovi-
na Savica je odprta od 7.30 do
17. ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centrovih prodajaln
naslednji: od 7. do 11. ure je
odprta samopostrežna trgovi-
na Ložnica, Solidarnost od
7.30 do 11. m Otok od 8. do
11.30 ure.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 7. do U.ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Poleg celjske tržnice v Rim-
IjanM na Savinovi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe-
kama in Mesnica Prekoršek iz
Vojnika. V Vojniku pa je nji-
hova Mesnica odprta od 7. do
12. ure. Vsak dan je od 7.3do
23. ure odprta trgovina Drag-
stor na Mariborski 119, mini
market Gaj v Ozki ulici vsak
dan od 8.30 do 22. ure, ob ne-
deljah in praznikih od 8. do
22. ure, trgovina Plemič Te-
harje - sobote od 7. do 14. ure,
nedelje od 8. do 11. ure, trgovi-
na Figec Štore - sobote od 7.30
do 20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11. ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, trgovina Nadi v Šmar-
jeti pri Celju in vsak dan od
8. do 20. ure, odprta pa je tudi
trgovina Sne j a na Trgu okto-
berske revolucije 1, od pone-
deljka do petka od 6.30 do
21. ure, ob sobotah od 7.30 do
19., ob nedeljah in praznikih
pa od 7.30 do 16. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob so-
botah odprta tudi Mercatorje-
va trgovina na Hudinji, kupu-
jete pa lahko tudi v trgovskem
podjetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7. do
16. in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure, v Rimskih To-
plicah trgovina Marjeta in si-
cer ob sobotah od 7. do 19., ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure ter Market Brez-
nica na Breznem pri Laškem
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 13. ure.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12.ure
m ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi uhci, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7. do 22. ure, market
Eni ob sobotah od 8. do 17., ob
nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadruge Petrovče.
Mozirje
Ob sobotah od 7.do 14.ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Tl-gu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v tem mesecu je odprta tr-
govina Tržnica in sicer ob so-
botah od 7. do 19. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 11. ure. Odprta
je tudi samopostrežna trgovi-
na KK Ptuj na velenjski tržni-
ci, ki je ob sobotah odprta od
7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Mencov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7. do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do 11. ure izme-
nično odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti khčite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ah 27-721, za nujne uiter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do  ponedeljka  do  7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
VETEBINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živah je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA IJVŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
24 oktobra bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410,
od 25. oktobra dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 21. oktobra še dežura dr. vet. med. Jože Pan-
gerl, telefon 741-041. Od petka 22. oktobra dalje pa bo dežiu-al
dr. vet. med. Gregor Bezenšek, telefon 741-264.
ROJSTVA
Celje
V preteklem tednu se je
v celjski porodnišnici rodilo 28
dečkov in 27 deklic.
Celje
Poročilo se je 6 parov.
Šmarje pri Jelšah
Zakonsko zvezo sta sklenila
Marko TIŠMA iz Rogaške Sla-
tme m Brigita BORŠIČ iz Kri-
stan vrha.
Velenje
Poročila sta se dva para in
sicer: Marjan ARČAN iz Bre-
zove m Alenka KRIVEC iz Ve-
lenja ter Jože KOTNIK iz Škal
ter Angela VOŠNJAK iz Šen-
brica.
Žalec
Poročil se je en par in sicer
Roman RAMSAK iz Velenja in
Vlasta SEDOVNIK iz Lipja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Kristjan PUN-
GARTNIK, 55 let iz Celja,
Franc ROJC, 83 let iz Celja,
Štefanija KUMAR, 70 let iz
Velenja, Marija MATKO, 80
let iz Šentruperta, Jožefa
KNEZ, 79 let iz Sevnice, Ceci-
lija VOZELJ, 80 let iz Radeč,
Marija JAMNIŠEK, 81 let iz
Celja, Marija TIHOLE, 60 let
iz Sevnice, Marija KOPRIVO,
70 let iz Celja, Dommik PIN-
TER, 66 let iz Hrenove, Nada
VIŽINTIN, 69 let iz Šempetra
pri Gorici, Andrej MAČUS, 45
let iz Nove Gorice, Vid JAZ-
BINŠEK, 57 let iz Šentjurja
pri Celju, Ludvik GAJŠEK, 53
let iz Celja, Antonija REBER-
ŠAK, 82 let iz Celja, Nikolaja
ČERNE, 65 let iz Šmarja pri
Jelšah, Julijana PAULIČ, 63
let iz Buč, Silvestra PLAUC,
80 let iz Celja, Emestina GU-
ČEK, 51 let iz Celja, Friderik
KUKOVEC, 77 let iz Celja, Ju-
stina SENČAR, 84 let iz Celja,
Jožef BLEKAČ, 75 let iz Reči-
ce ob Savinji, Julijana KRALJ,
87 let iz Prelog m Matilda
RAJH, 73 let iz Celja.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Doroteja GABER,
90 let iz Slovenskih Konjic in
Jožef BOBEK, 84 let iz Brda.
Šmarje pri Jelšah
Umrh so: Zofija UJC, 81 let
iz Zadrž, Jože KLAKOČAR,
28 let iz Podsrede, Avgust HE-
RAK, 52 let iz Rogatca in Ka-
rol GROSEK, 44 let iz Pa
plata.
Velenje
Umrh so: Darko SELIČ,
let iz Velenja, Franc NAJCE
80 let iz Lokovice, Mar
RAMŠAK, 81 let iz Velen
Maksuniljan ŠPEH, 79 let
Hrastovca, Tomislav HO
VAT, 71 let iz Mežice, Pa^
KOŠOROK, 90 let iz Kranja
Kadira HEGIČ, 66 let iz Bišč
ninov. ,
Žalec
Umrli so: Cecilija AMO
95 let iz Brega pri Polzt
Marjana ŽIBERT, 38 let
Kozja, Kari ŠVENT, 74 let
Goto vel j, Stanislav PO
KRAJNIK, 56 let iz Zg. R(
Ivan PLAHUTA, 59 let iz Pq
zele, Elizabeta MIRNIK, 71 \
iz Petrovč, Hedvika ŽLICE
86 let iz Sv. Lovrenca in Mi
trn NATLAČEN, 73 let iz G<
njega grada.
Št. 42 - 21. Oktober 1993
št. 42 - 21. oktober 1993
št. 42 - 21. oktober 1993
št. 42 - 21. oktober 1993
št. 42 - 21. Oktober 1993
št. 42 - 21. oktober 1993
4C
Krajne, poveljnik TO Zahodne Štajerske: »Samo da
najdem tisti listek, kjer imam seznam lokacij za novo
kasarno, pa lahko izvršni svet kar začne postopek.
Dr. Matjaž Kmecl: »A to mislite, da bi v svojo naslednjo
razpravo vključil, kako je večina pomembnejših slovenskih
jezikoslovcev potomcev celjskih knezov?*
Pravočasne priprave
Franc Avberšek, poslanec v Državnem zboru iz Velenja:
»Brez ustreznih priprav se ne vrnem v svojo občino!«
Kako imenujejo poslanci v ob-
činskih skupščinah po vseh os-
nutkih lokalne samouprave
prestolnico Slovenije?
Drugi Beograd. Vzrok za
poimenovanje je seveda fi-
nančne narave.
Zakaj ima Gorenje Elektroni-
ka v stečaju službeni avto?
Zato, da se lahko stečajni
upravitelj Rudi Hramec vozi
na zasedanja mozirske skupš-
čine.
Zakaj dr. Janeza Drnovška ta-
ko dolgo ni na od spomladi
napovedan obisk v Celje?
Zato, ker čaka, da se bo
v občinskem gospodarstvu na-
bralo dovolj problemov za nje-
gov obisk. Kaj bi samo z žele-
zarno?
Slovenski razlaščenci so se pritožili na Evrop-
sko sodišče za človekove pravice. Kam se
bomo pritožili ostali?
Artur bo lahko kandidiral na prihodnjih voli-
tvah. Ima posebno prednost pred tekmeci: že
zna lajati!
Sodoben marketinški pristop: Ponudbe zbi-
ramo po pošti, denar pošljemo po telefonu!
Če smo včasih rekli, da je statistika segedin,
pri čemer eni dobijo meso drugi pa zelje,
potem danes nekateri ne dobijo več niti zelja.
Nekatera podjetja imajo drseči delovni čas.
Rezultati so očitni. Vsak dan bolj drsijo
v stečaj.
Če bi se nam otroci tako hitro rojevali kot
podjetja, se nam ne bi bilo treba bati za pri-
hodnost. FRANCI ČEC
Fantje,, dajte še eno
Vprašanje je, kako bi da-
nes reagiral ravnatelj osnov-
ne šole v Dobju, če bi učenci
med odmorom po hodniku
trobili v pihala in igrali na
harmoniko. Takrat, ko je to
osnovno šolo obiskoval
Franci Robič iz Jelc pri Sliv-
nici, je bilo ravnatelju kar po
volji in je Francla, ki je igral
na klarinet ter njegove prija-
telje z instrumenti večkrat
pohvalil in rekel: »No, fantje
— dajmo še eno.«
Tudi učiteljice so pogleda-
le skozi prste, posebno ob
ponedeljkih, ko so videle, da
je Franci prišel v razred na-
ravnost z ohceti. Fant je bil
nadarjen in treba mu je bilo
vliti volje, saj so bili ljudje
potrebni muzikantov in za-
bave.
»Posebno godovanja so se
pri nas v tistih časih zelo
>gor< vzela. Če nisem prišel
k hiši, so mi nekateri zameri-
li, nekateri so mislili in me
spraševali, če sem kaj jezen.
Pa je bilo le tako, da se vseh
ni dalo obhoditi, mogoče
smo se pri katerem tudi pre-
več zadržali. Saj veste - zunaj
se ena zaigra — potem pa na-
govor: >Spet je leto naokol in
je prišlo do tvojega goda. Ve-
liko zdravja, sreče... gnarja
pa tulk', da bi ga blo za zvr-
hano >šajtrgo<, kar bi pa prek
visel, bi pa naj blo za muzi-
kanta.<
Še eno smo zaigrali zunaj,
ter se potem poveselili v hiši.
Seveda je tisti zadnji stavek
godovniku ostal v spominu
in za denar ni bilo nikoli
problema. Danes je godovanj
nekoliko manj, za hudiča pa
ne zmanjka ohceti. Nekateri
so še kako ponosni, če lahko
pripravijo ohceti po starem,
da se potem še kakšno leto
govori, da so imeli pri njih
tako pa tako ohcet. Pri njih
tudi ni nič narobe, če pridejo
podoglarji in nevesto ukra-
dejo. Ko jo domači, najdejo,
jo mora ženin za visoko ceno
odkupiti. Ali pa jim natrosi-
jo: >se preslabo zanimate za
lepotico, zdaj gre pa v drugo
vas.< Nekateri pri tem tudi
pretiravajo in spomnim se
primera, da je ženin ob ugo-
tovitvi, da so mu ukradli že-
no vrgel prstan iz roke, ska-
kal po njem in komaj smo ga
pomirili.
Kjer ni veliko nadarjenih
pevcev moramo muzikanti
veliko dati od sebe. Pred-
vsem moramo še kaj poveda-
ti, pripraviti kakšne igre.
Nasploh velja, da bolj ko so
zakotni kraji, bolj so ljudje
zahtevni.
Precej se zabavamo, ko
igramo na podobnih zaba-
vah nekakšen hokej. Z lese-
nimi palicami zbijamo pa-
pirnato žogo v gol, ki je kar
navaden stol. Golman pa je
seveda ženska, ki mora sicer
sedeti na stolu, z nogami pa
preprečiti, da ji ne uide žogi-
ca. Če moški zadene, je ka-
zen (ali nagrada) poljubček
na žnablčke golmanki. Tudi
skrivnostne predmete si po-
dajamo pod mizo. Seveda se
ne sme vedeti, kaj potuje od
roke do roke in prav zanimi-
vo je poslušati ali gledati
kakšno osebo, predvsem
žensko, ko dobi v roke deni-
mo kosmat kurji vrat ali pa
ježa - iz krompirja in z zobo-
trebci narejeno maskoto. Ob
koncu običajno kroži po
mizo testo, ki se vsem prije
ma na roke.
Tudi s kuharicami se mo
ramo ujeti in ne zgodi se en
krat, da nam hočejo ponagJ
jati ter nam skrijejo instn
mente. Pa muzikanti vrneU
ter ukrademo kakšen pli
denj mesa, začepimo dinuiili
da se jim kadi po hiši. En
krat pa sem bil tudi tako j
zen, da sem spustil vodo {
tleh.«
Franci Robič je priljublj«
tudi med muzikanti, saj |<
radi vzamejo v »kompanijoj
ker igra več instnunentoj
ker se z vsakim »ujame« »
ker ga lahko samo za muzik'
zbudijo sredi noči pa bo sre
čen. Tudi zato je igral
preko 400 ohcetih, veselic ^
ostalih zabav pa niti preštd
ne zna. J
EDI MASNHI
Ena Iz FrancUevega rokava
Mlada dama si je prižgala cigareto kar za šoferjevin
hrbtom na avtobusu. Le-ta jo je vljudno opozoril ter pokaza
na napis: »Kajenje prepovedano!«
»Veste, jaz na te napise nič več ne dam. Poglejte, set
zadnjič šla mimo neke drvarnice, na kateri je pisalo: >KuP
te gleda !< Pa sem vsa drva premetala in veste, da ga nisen
nikjer našla niti videla ne.«
Ne vemo sicer, ali je šala, ki nam jo je
poslal Stane Šumej iz Šentjurja, napisana
po resničnih dogodkih, vemo pa, da je vžga-
la med bralci, saj je zanjo prišlo največ
glasovnic. Izžrebali pa smo tudi Jožico
Kresnik, Tratna 22, Grobelno.
Šala tedna
Obisk
Podjetje Vurmes je obiskal
visok politični funkcionar.
Ogledal si je proizvodno lini-
jo od zakola prašičev pa vse
do izdelave salam. Ker po
ogledu politik nove linije ni
pohvalil, ga direktor malo
užaljen vpraša: »Kako vam
je všeč naša nova linija? Celi
prašiči noter in na drugi
strani gotove salame ven?«
Politik mu odgovori: »Danes v času go-
spodarske krize bi bilo še boljše imeti takš-
no linijo, da bi dajali noter salame in bi na
drugi strani prašiči prihajali ven.«
»To se je pa posrečilo samo vašemu oče-
tu,« ni hotel ostati dolžan užaljeni direktor.
Na božji poti
z božje poti na Brezje se z vlakom vrača
mlajši moški in hodi gor in dol. Neprestano
ponavlja: »Hodil bom, hodil bom!«
Pobožna ženska ga opazuje in ga rado-
vedno vpraša: »Kaj se je zgodil čudež?«
»Ne,« odvrne mož, »avto so mi ukradli.«
¥zrok
»Zakaj se pa hočeš ločiti od žene?«
»Ja, preveč hodi okrog po gostilnah.«
»Ali tako hudo pije?«
»Ne, vednp išče mene.«
Meč nos
»Striček, zakaj imaš pa tako rdeč nos?«
»Od mnogih udarcev usode.«
»Pa vedno ravno na nos?«
¥ letalu!
Francelj se prvič pelje z letalom. Pilot mu
reče: »Sedaj bom letalo malo nagnil. Če
boste začutili spremembo, povejte!« Ko pi-
lot res nagne letalo, pravi Francelj, da ne
čuti nobene spremembe. Še enkrat ga nag-
ne, Francelj pa spet pravi, da ne čuti spre-
membe. Nato obrne avion čisto okoli, tako
da visita z glavo proti zemlji. Pilot ga spet
vpraša in Francelj pravi: »Zdaj pa čutim
spremembo. Tisto, kar sem imel prej v hla-
čah, imam sedaj za vratom!«
Preko plota
»Zinka, k vam prihaja en dan zdravnik,
drugi dan pa župnik. Da niste morda
bolni?«
»Draga Pepca! K vam prihajajo en dan
oficir, drugi dan pa vojaki, pa vas nič ne
sprašujem, če se pri vas vojskujete!«
Pridna žena
»Slišal sem, Francelj, da imaš pridno
ženo?«
»To pa to. Ko sem davi prišel domov ob
štirih zjutraj, je že stala z metlo na pragu.«
Šale so prispevali: Vida PODPEČAN iz Celja,
Gabrijela RORIČ iz Celja, Majda VREČKO iz
Griž, Alenka TOVORNIK iz Planine pri Sevni-
ci, Ivan GOSTEČNIK iz Braslovč in Hedvika
MUŠIČ iz Škofje vasi.
Št. 42 - 21. oktober 1993