PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
r^ytlNo. 918.	CHICAGO, ILL., 16. APRILA (APRIL 16), 1925.	LETO—VOL. XX.
UpravniStvo (Office) 8639 WEST 26th ST„ CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
POLITIČNI IN EKONOMSKI TOKI.
Predsedniške volitve v Nemčiji.
Svet ima oči uprte v Nemčijo, kjer se bodo I dne 20. aprila vršile predsedniške volitve. Dne ■ 29. marca ni nobeden predsedniški kandidat dobil absolutne večine. Dr. Kari Jarres, kandidat monarhistične-reakcionarne-buržvazne koalicije, je dobil nad deset miljonov glasov. Otto Braun, socialistični kandidat, jih je dobil blizu osem miljonov. Kandidatje demokratskih strank, vključivši socialistično, ki stoje na stališču weimarske ustave, so dobili par miljonov »lasov več kot monarliistična koalicija. Komunisti so jih dobili 1,800,000.
Tako so stranke izmerile svojo moč in pri-t cele z novimi pregovori za nove volitve. Nemški kapitalizem je naravno z reakcionarnimi strankami, kateremu se ne gre toliko radi vprašanja republike ali monarhije, ampak radi njegove kapitalistične politike, ki ima v monarhi -stičnih junkerskih strankah glavno oporo.
V drugih deželah prideta v ožjih volitvah v poštev tista dva kandidata, ki sta dobila pri prvih volitvah največ glasov. Na podlagi tega sistema bi prišla v Nemčiji na ožje volitve monar-histični-kapitalistični kandidat dr. Jarres in socialist Braun. Toda ustava nemške republike dovoljuje iti tudi v takoimenovane ožje volitve vsem kandidatom. Strankam dovoljuje, da smejo nominirati druge kandidate ako s prvimi niso zadovoljne. Za volitve dne 29. marca so se združile za skupnega kandidata samo monarhi-stične kapitalistične stranke. Skrajni nacionalisti so šli v borbo samostojno z generalom Lu-dendorffom, ki je dobil komaj 300,000 glasov. Ostale stranke so imele vsaka svojega kandidata. Ako bi jih obdržale tudi za volitve dne 20. aprila, tedaj bi imel monarhistični kandidat najbolijše izglede doseči zmago. Ali politika ne Mre po takih tokih.
Monarhistične-kapitalistične stranke so se po večdnevnih pogajanjih in intrigah zedinile opustiti prejšnjega kandidata Jarresa in mesto njega so nominirale feldmaršala von Hindenburga, ki je izmed vseh nemških militaristov najbolj Priljubljen." Hindenburg je nad sedemdeset let star in v tej kampanji je samo orodje v ro-L kali reakcionarnih politikov. V slučaju izvolit-
ve bo samo pečat monarhistične kapitalistična koalicije.
Demokratske stranke, ki se pred 29. marcem niso mogle zediniti, gredo sedaj skupno v boj. Njihov predsedniški kandidat je Wilhelm Marx, bivši kancelar, vodja katoliškega eentru-ma. Bavarska ljudska (katoliška) stranka je reakcionarna in agitira za povratek monarhije. Hindenburgova zveza računa na njeno pomoč. V katoliškem centrumu sta dve struji, Marxova, ki je demokratska in propagira gotove socialne reforme, in konservativna. Slednja bi bila pripravljena zediniti se z glavnimi nemškimi mo-narhističnimi strankami, ako ne bi bilo vmes vprašanje vere. Marxu se je posrečilo pridobiti ves centrum za demokratsko koalicijo. Socialisti, najjačja nemška stranka, so imeli pred seboj vprašanje: Ali iti samostojno v boj, ali pa iskati zaveznikov v boju z monarhistično-jun-kersko-kapitalistično koalicijo. Nemški socialni demokratični stranki je na tem da prepreči, ako mogoče, zmago monarhistom. Zato se je odločila podpirati Marxa. Ob enem je s pomočjo katoliškega centruma dobila mandat ministerske-ga predsednika v Prusiji, ki je največja in odločujoča dežela v nemški federaciji. V obstoječih razmerah je pozicija ministerskega predsednika v Prusiji najvažnejše politično mesto v Nemčiji. Po strmoglavi j en ju kajzerizma so imeli socialisti ta mandat že večkrat v svojih rokah, toda v sedanjem pruskem deželnem zboru nimajo zadostne večine. Otto Braun, prejšnji socialistični kandidat za predsednika, je postal pruski minister-predsednik s pomočjo centruma.
Preds. nemške republike ima več moči kot npr. francoski, toda vendarle veliko manj kot ameriški. Pruski ministerski predsednik pa ima veliko moč. Stranka opravičuje svoj korak, da je dobila močno pozicijo v Prusiji, v nemškem državnem zboru pa bo lahko ostala vodilna o-pozicionalna stranka, ne da bi imela vezane roke radi predsednika, ako bi bil njen član. Soc. stranka deluje, da se republika in weimerska ustava ohrani. Monarhisti in njihovi zavezniki pa hočejo modificirati ustavo sebi v prilog, in ako mogoče, vspostaviti monarhijo.
Komunistična stranka se tudi teh volitev udeleži s svojim kandidatom. V Moskvi so nem-
ško situacijo dobro preštudirali in kot se glase poročila, je nemška komunistfčna stranka dobila nalog, da ne sme ogrožati zmage demokratskim strankam. Bilo to res ali ne, fakt je, da je sovjetski vladi mnogo na tem kdo vlada Nemčijo. Nemčija kot republika pod demokratično vlado bo Rusiji prijaznejša in iskala bo z njo kooperacijo v interesu obeh dežel. Nemčija kot monarhija pod junkersko vlado bi zasledovala samo svoje imperialistično politiko, ki ni v interesu Rusije v nobenem slučaju.
Evropska situacija, kronično zamotana, se še nebo tako kmalu odmotala. V glavnem dva toka, stari in novi, se bijeta med seboj. Oba sta močna, toda novi ima na svoji strani razvoj, vzbujene mase in stremljenje ljudstva po stabiliziranju mednarodnih odnošajev.
Francoska kriza. — Herriot odstopil.
Po velikem porazu francoskih nacionalističnih strank pod vodstvom Poincareja, ki so ga doživele ob priliki volitev v parlament pro-šlo leto, je pred devetimi meseci sestavil novo vlado Edouard Herriot, voditelj radikalne socialistične stranke, kot jo radi imenujejo ameriški listi. Pojasnili smo že, da Herriotova stranka ni socialistična, ampak liberalna demokratska stranka. Socialistična stranka, ki je v parlamentu zelo močna, jo je podpirala. Herriot je imel večino v zbornici poslancev, v senatu pa ni imel nobenkrat močne opore. Dne 10. aprila mu je senat izrekel nezaupnico in vlada je podala ostavko. Kriza je nastala radi finančnega problema. Herriot je dobil francosko politiko zavoženo, finance izčrpane in cele gore dolga. S pomočjo svoje stranke in socialistov je pričel uvajati program večinske koalicije, toda je naletel takoj na velike težave. Prejšnje pogodbe, dogovori in zveze so se mu stavljale na pot pri vsakem koraku. Boj, ki je nastal v Franciji radi vprašanja diplomatičnega zastopstva v Vatikanu, je oslabil Herriotovo pozicijo. Mednarodni bankirji in domači kapitalisti niso bili njegovi prijatelji. Kar se tiče prvih, tudi s Poincarejem niso bili zadovoljni. Frank, ki je že večkrat drčal navzdol, je tudi danes nestabilen. Francoska banka se je v zagatah zatekla k tiskanju velike množine papirnatega denarja, kar pomeni inflatacijo in s tem padanje valute. Socialistična stranka je zahtevala od vlade, naj vzame kapitalistom gotov odstotek premoženja, kar bi stabiliziralo frank in pomagalo pokriti nekatere obveznosti. Herriotov finančni minister de Monzie, ki je nastopil svoje mesto komaj nekaj dni pred 10. aprilom (prejšnji -je moral odstopiti), je izdelal načrt, ki je med drugim "apeliral" na kapitaliste in premožne sloje sploh, naj izroče vladi 10% svoje imovine. Prizadeta bi bila vsa premoženja, vredna $25,000 in več. Ta davek bi bil radi lepšega "prostovoljen", toda v resnici prisiljen. To je razburilo stare senatorje.
Dasi načrt ni imel nikakih določb za strogo i» § tirjavanje tega davka, niti ni imel nikakih točk ki bi dovoljevale oblastim preiskovati koliko i' -vredno premoženje tega ali onega bogataša, $0I premožni sloji postali z vlado nezadovoljni,'^ tudi ji niso modi nuditi nikakega boljšega i'zho~ ■ da. Francoski kapitalisti so patriotični le dokler se izplača, kakor povsod. V prejšnjih finančnih ^ krizah so nalagali svoja oremoženja v vrednostnih papirjih in tujih valutah — to je — francosko "narodno bogastvo" so selili v inozemstvo Francoski kapitalizem bi se zadovoljil z inflatacijo, ker ne bi imel radi nje skoro nobene škode, pač pa koristi. Inflatacija bi strmoglavila frank po vzgledu nemške marke, dasi morda ne tako globoko. Država bi se z ničvrednim denarjem na cenen način iznebila svojih notranjih dolgov. Socialistična stranka nasprotuje taki politiki, ker bi radi nje trpele delavske in kmečke mase kakor so v Nemčiji, premožni sloji pa bi živeli v izobilju.
Nova francoska vlada se bo morala istota-ko poslužiti drastičnih sredstev, ako se hoče obvarovati velike finančne krize. Večina v senatu ve to, toda dobila je priliko in se znesla nad Herriotom za stvari, ki jih ni oh zakrivil.
V	slučaju da zmaga pri predsedniških volitvah v Nemčiji monarhistična nacionalistična koalicija, bo tudi francoska politika šla na desno. Tekma med Francijo in Nemčijo bi dobila svoj stari značaj, ako ne stopijo vmes druge sile in jo preprečijo. Te sile so v francoskemu in nemškemu delavstvu, ki se zaveda svoje naloge.
Vlada ameriške plutokracije.
Vlada v Washingtonu je po imenu republikanska vlada. Ustava ki ji določa delokrog, ima sloves demokratične ustave.
V	Ameriko je prišel na obisk k svoji bolni ženi ogrski grof in demokrat Mihael Karolyi, po razpadu Avstro-Ogrske predsednik ogrske republike, ki ga je potem nasledila Bela Kunova komunistična vlada. Ameriška vlada je Karo-lyiu dovolila priti v to deželo samo pod enim pogojem: da se bo vzdržal vsakih komentarjev in vsake kritike proti sedanji ogrski vladi. Pristati je moral v pogoj, da ne bo govoril o politiki.
Ameriška vlada je zelo nerodna. S svojimi neumnimi zahtevami je vzbudila med žurnali-sti pozornost, češ, kdo neki je ta grof Karolyi! Liberalci so protestirali proti državnemu tajniku in tako je nastala iz tega nagobčnika za vlado neprijetna afera. Karolyi je po ozdravljenju svoje žene odšel z njo v Kanado, kjer so ga že čakali poročevalci, katerim je povedal kaj misli o Hortyjevemu režimu in takih rečeh, kajti Kanada, četudi ni republika, je danes bolj republikanska kakor pa Coolidgova administracija. O Karolyiu pišejo, da je socialist in istotako njegova žena. Oba delujeta proti krvavemu Hortyjevemu režimu na Ogrskem, in oba sta vedno

jedovana. Za ruskim carizmom je bila ogr-7ta fevdalna aristokracija prva v zatiranju
i"' _ •	ooriima Pvrnni n a i Viru t nln
SVO-
h de in razun carizma v Evropi najbrutalnejša roti ljudem, ki so zahtevali svoje pravice.
Lajos Košut je imel z Zedinjenimi državami mnogo boljše izkušnje. Ko je avstrijsko lenistvo s pomočjo Rusije zatrlo revolucijo na Ogrskem 1. 1848, katero je vodil Košut, je pobegnil in bil interniran v Turčiji. Ameriška in angleška vlada sta se zavzeli zanj in ga iztrgali iz rok avstrijske in carjeve reakcije. Šel je nato v Anglijo in potem v Ameriko, kjer so mu prirejali velike ovacije. Avstrijski poslanik je v znak protesta odpotoval iz Washingtona. Zedi-njene države so otvorile vrata že mnogim revolucionarjem, ampak to je bilo nekoč.
Na Havajskih otokih so ameriške vojaške oblasti obsodile dva ameriška vojaka, ker sta "širila komunistično propagando". Eden je bil obsojen na 40 in drugi na 24 let zaporne kazni. V Washingtonu obljubujejo, da bo kazen najbrž znižana. Kapitalistični listi pojasnujejo, da izgleda kazen visoka, toda če se pomisli da je moč armade predvsem v disciplini, tedaj je postopanje vojaškega sodišča na mestu. Kritikom pa odgovarjajo: "Kaj se zgodi z ruskimi vojaki, ki propagirajo strmoglavljenje sovjetske vlade v Rusiji?! Vidite, kako smo mi milostni!"
V Patersonu, New Jersey, v kraljestvu tekstilne industrije, je bil Roger Baldwin, odbornik American Civil Liberties Union, obsojen na pol leta zapora, ker je obdržaval pod avspi-cijo svoje organizacije javen shod v interesu delavstva, ki je v tistem kraju najbolj brezpravno. Baldwin je vložil priziv proti obsodbi na višje sodišče. Socialistična stranka in unije v New Yorku ter drugih vzhodnih državah so podvzele korake, da poduče plutokracijo v New Jerseyju in drugod, da se carizem še ni preselil v Zedi-njene države.
e^^
Nemški govor v francoskem parlamentu.
Francoski parlament ni vajen govorov v drugih jezikih kakor v francoskem. Po vojni je Francija dobila, oziroma vzela Nemčiji Alzacijo in Loreno in še nekaj po vrhu. Te kraje je odrešila izpod nemškegp jarma in rešila je tudi precej Nemcev, ki so ravno tako zadovoljni s Francijo kot so bili svoječasno Alzačanje z Nemčijo. V enem alzaškem okraju je bil izvoljen za poslanca v francoski parlament nemški komunist Hueber, ki je dne 24. marca presenetil zbornico z govorom v nemškem jeziku. Francoski šovinisti so se zgražali n«d toliko drznostjo in izzivanjem, kajti Hueber je zahteval za nemški jezik v anektiranem ozemlju iste Privilegije kot jih ima francoski. Najhujše za te poslance je bilo to da niso razumeli kaj je Hueber govo-rjI- Ta je na koncu priznal, da ne zna francosko, ker bi drugače ne govoril v jeziku, katerega razume le ma-'o poslancev francoske zbornice.
Včasi so se taki prizori dogajali v avstrijskem in tudi v ogrskem državnem zboru. Ako je hotel sloven-
ski poslanec dražiti Nemce in demonstrirati za slovenstvo, je napravil slovenski govor. Kadar je hotel govoriti prepričevalno vsem poslancem, je govoril nemško. Enako so nastopali tudi italijanski in drugi ne-nemški poslanci. Ampak kljub mnogim jezikom se bodo ljudje, kadar bodo hoteli, lahko razumeli in se sporazumeli.
(^t ^
Šest mesecev v Jugoslaviji.
Jože Mentony.
(Nadaljevanje.)
Samo ena gospodarska ustanova uspeva v Sloveniji, in to je zadružno gibanje, koncentrirano v Zvezi Gospodarskih Zadrug, ki šteje 43 zadrug s 25,620 člani in izdaja dva zadružna časnika ("Konzument" in "Produkcija"). O zadružnem gibanju bom govoril več pozneje.
Gospodarsko zaostale dežele so imele po vojni največ kaosa. Jugoslavija kot taka je bila šteta na mirovnih konferencah med zavezniške države, pač radi Srbije in radi tega, ker so se Slovenci in Hrvati prostovoljno odrekli Avstriji in Ogrski. Srbija je bila tudi pred vojno navadna poljedelska in živinorejska dežela. Industrije je imela malo, a tudi kar jo je bilo ni bila srbska. Hrvatska, Bosna in Hercegovina, so imele nekaj večjih industrijskih podjetij, a bila so last tujega kapitala; Slovenija je imela sorazmerno še največ industrije, dasi se jo ne bi moglo primerjati veliki industriji. V njenih mejah je precej premogovnikov, par večjih jeklarskih tovaren, nekaj manjših, število drugih tovaren in delavnic, a po vojni so shirale. Pred vojno se je v Avstriji moderni kapitalizem pričel šele pojavljati. Vlada je bila bolj fevdalna kot kapitalistična, posebno še pred sprejemom postave, ki je dala ljudstvu splošno, enako in tajno volilno pravico. Moderni velekapitalizem si je izklesal pot v nemških deželah bivše Avstrije, na Češkem, v Trstu in v par drugih krajih na Primorskem. Kar je bilo industrije v Sioveniji, ni bila slovenska posest. V Sloveniji in drugih jugoslovanskih deželah se ni od strani domačih faktorjev ničesar storilo za pospeševanje industrialne-ga razvoja. Vlade na Dunaju in Pešti niso bile intere-sirane dvigniti izobrazbo ljudstva v teh krajih. Čehi so si pomagali sami, narodi na jugu monarhije si niso znali. "Živela" je samo mala obrt, ki je s strahom gledala, kako ji tovarniški izdelki, importirani iz drugih krajev, odjedajo domači trg. Po vojni je Avstro-Ogrska prenehala biti ekonomska in politična enota. Slovenija je izgubila svoje stike z industrialnimi kraji Avstrije in bila radi italijanske aneksije Primorja odrezana od Trsta in jadranske obali. Industrijo kar jo je v Sloveniji bilo, so lastovali tuji kapitalisti, in dobički iz teh podjetij so se iztekali iz dežele. Po preobratu so nekatera industrialna podjetja postala "domača" last, toda bila so brez delovnega kapitala in brez strokovnjakov. Domače banke si jim preskrbele posojila. Ali podjetja so se iznašla v čudni situaciji. Vlada v Belgradu ni znala biti "kapitalistična" tudi ako bi hotela biti. Bila je v gospodarskem oziru "kme-tavzarsko" starokopitna . Niti na misel ji ni takrat prišlo, da v današnjem svetu štejejo samo moderne in-dustrialne dežele. Birokracija je s svojim postopanjem in nesposobnostjo ovirala, ali pa sploh zadušila mnoga
podjetja. Menjale so lastnike, končno so prišle v posest bank, delavci, že tako potlačeni v bedo, pa so bili odslovljeni. In tako se je v Sloveniji dogodilo, da so pričeli delavci čutiti za industrijo in bi ji bili pomagali ako bi le mogli! V Belgradu pa so tolažili Slovence, češ, kaj bi se toliko belili glavo radi tistih par vaših tovaren! V Sloveniji je bilo slabo radi takih vzrokov, na Hrvatskem in v Srbiji pa radi drugih gospodarskih problemov, ki jih dežela ni znala ali pa ni mogla rešiti.
Verižništvo je bilo v cvetju. Tisoče ljudi je bogatelo z odiranjem, prekupčevanjem, tihotapstvom in na podobe načine. To ni bil kapitalizem. Verižniki so sicer izrastek na bolnem telesu današnje družbene uredbe, toda napredka ne značijo; moderni kapitalizem je korak naprej v ekonomskem razvoju; verižništvo, kakršno se je pojavilo v Evropi po vojni, je ekonomska bolezen. A časi verižništva so v Jugoslaviji zelo prenehali. V Belgrad se je v zadnjih letih naselilo precej industrialcev in agentov kapitalizma; mesto dobiva modernejši značaj. V novi atmosferi dobiva tudi vlada o modernem gospodarskem razvoju drugačne nazore. Tovarne se skušajo ohranili pri življenju, toda vodijo jih večinoma tuji strokovnjaki, ker se naš kmet ni brigal dati otroke v šole da se izuče za tehnike; ako je dal sina študirat, je moral postati "gospod", in če to ni hotel biti ,tedaj je smel iti v "visoko šolo" in se "izučiti za advokata". Tehniki v naših krajih so bili Nemci, Čehi in Italijani. Slovenski duhovniki so politizirali, advokatje tudi, in ob enem živeli od tožarenja med kmeti. Za povzdigo dežele na gospodarskem polju se ni nihče brigal. Sedanji ravnatelji in drugo osobje, ki vodi obrat tovaren v mejah nove države, so, kot sem dejal, tujci. Z delavci domačini ne postopajo vljudno; šikanirajo jih in izkoriščajo, a delavstvo je vsled svoje razkosanosti brezmočno.
Od 1. 1919 do 1922 so denarni zavodi ponujali posojila podjetjam proti nizkim obrestim. L. 1923 se je pričela situacija zaobračati. Vlada je skušala balan-cirati proračun in nehala s tiskanjem papirnatega denarja. Vrednost dinarja na mednarodnem trgu je rast-la in se še dviga. Militarizem je žrl in žre državne dohodke. Vrednost uvoza je bila večja kot izvoza. To je, denarja je šlo več ven kot notri. Banke so zviševale obrestno mero pri vložkih in tirjale večje obresti na posojila. Pri izmenjavanju tujih valut so računale velike tarife. Podjetja, ki niso mogla plačevati na posojila od 18 do 24% obresti, so šla na boben; prevzele so jih banke in delale izgubo; zaprle so vrata in delavstvo je bilo na cesti. Nastala je industrialna in denarna kriza. Vrednost zemljišč pada, državni izdatki naraščajo, davki se večajo. Radičeve intrige, vstop klerikalcev v vlado, zopetni izstop, sestavljanje koalicij, diktatorski nastopi vlade radikalne stranke, stranke brez konstruktivnih gospodarskih programov, kmetje v skrbeh kje dobiti sredstva za davke, delavci brez dela, in tudi tisti ki ga imajo, žive v pomankanju.
Ljudstvo moli, kolne, pije, pleše, dela in hodi na božja pota. Živi samo za danes, na jutri ne misli. S pijačo se tolaži.
Taka je slika Slovenije, nič drugačna ni v bistvu slika ostale Jugoslavije, kot izgleda na zunaj.
(Dalje prihodnjič.)
Cerkev pravi, da je Bog prepovedal sad spoznanja. Ali Bog je dal človeku razum, ki vodi do spoznanja. Tega protislovja ni cerkev še nikdar pojasnila.
"PROLETAREC" PRED 20. LETI

("Proletarec" meseca marca 1906, 3. Številka.) 1 Opazka k Fr. Stonichevemu dopisu.
Virden, lil. — Jaz se načelno z doipisom s. F. Stoni-ča, ki je bil priobčen v 2. štev. "Proletarca" popolnoma strinjam, v katerem priporoča, da bi se osebni boji iz kolon "Proletarca" povsem opustili in. se priobče-: valo le napredno in podučno gradivo. To se mora storiti kolikor le mogoče. Toda premisliti moramo kaj jc osebnost in kaj je strankarstvo. Kakor so razmere danes v Chicagi, je težko ločiti osebnosti od stranke. Kon-da je lastnik "G. S." in hoče predstavljati nekako stranko, za katero ne vemo kakšna je in in kaj je sploh. On hoče biti nekake vrste socialist, kakršne mednardoni socializem sploh ne pozna. Ako hočemo list "G. S." kritizirati, potem že moramo tudi povedati kdo in kaj je lastnik lista.
Konda misli, če osebe pri "Proletarcu" pred na--rdom oblati, da je izvršen njegov naklep, in da se potem nihče rojakov ne bo na "Proletarca" naročil in narod bo samo njega kot zmagovalca "slavil".
Nihče ni dolžan v imenu stranke požirati psovke od tujih listov ne da bi se tudi sam zagovarjal. Vpošte-vati moramo geslo "vsi za enega eden za vse" in iti drug za drugega v boj če treba. Nikakor ni umestno da bi prepuščali posamezne sodruge blatenju v listih ne da bi se skupno zavzeli zanje. Ako je kateri naših sodrugov napaden radi svojega socialističnega delovanja je naša dolžnost, da ga branimo z vsemi svojimi močmi bilo proti komurkoli. — Ker sodr. Fr. Stonich navaja v svojem dopisu kaj je o listu čul v La Sallu, naj navedem eno samo resnično dejstvo: V La Sallu je mož z imenom Dan Badovinac, pripadnik pravoslavne vere, odbornik in tajnik slovenske katoliške cerkvene občine, član in tajnik katoliškega društva sv. Barbare JSKJ., član in tajnik društva Triglav št. 2 SNPJ. — Povsod mu gre iprav, kakor ga hvalijo tamkašnji Slovenci. On je torej "voditelj" tamošnjih naprednih Slovencev. S takim "duševnim velikanom" mi ne mo-remo računati. — Simon Kavčič.
"Proletarec" št. U5 dne 21. marca 1916.
Konferenca klubov J. S. Z. v Kansasu.
Seja konference klubov J. S. Z. v Crawford County se je vršila dne 12. marca v Franklinu. Predsedoval ji je sod. Lekše. Podpredsednik je bil sod. Markovič. V imenu odbora za knjižnico je podal obširno poročilo s. John Goršek. Pregledal je knjižnici kluba na Stone City in Breezy Hillu. Klub iz Stone City zahteva za knjige $45, klub iz Breezy Hilla pa še ni navedel cene. Prejel je nekaj knjig od raznih sodrugov, ki so se odzvali oglasu v Proletarcu. Na seji so bili navzoči štirje sodrugi od County organizacije, katera jih je poslala, da bi skupno sklepali z zastopniki klubov J. S. Z. o prvomajski proslavi. Za kraj skupne manifestacij-ske priredbe so priporočali mesto Pittsburg. Kot govorniki naj se povabijo F. P. Walsh, J. Walker in E. V. Debs. Konferenca je zaključila, da se s priporočili

deških sodrugov strinja. Dodala pa je, da se pova-■fako bodo dopuščala gmotna sredstva, tudi sloven-- ke«a govornika. V pripravljalni odbor sta od strani klubov J. S. Z. izvoljena sodruga Lekše in Pogačar.
Strankine volitve.
Pri volitvah v nacionalno eksekutivo Socialistične stranke sta bila Morris Hillquit iz New Yorka in Victor L. Berger iz Milwaukee izvoljena pri prvem glasovanju. Prvi je dobil 17,336 in drugi 17,070 glasov. Tri mesta se morajo še izpopolniti in vršile se bodo ožje volitve, v katere pride šest kandidatov oziroma kandidatinj. — Za strankinega tajnika niso prinesle prve volitve definitivnega rezultata. Dobila sta Carl D. Thompson 11,790 in Adolph Germer 10,894 glasov; ostala dva kandidata za gl. tajnika sta dobila eden pet in drugi tri tisoč glasov. Ožja volitev se bo vršila med Thompsonom in Germerjem.
ANGELO CERKVENIK:
SKOZI MEGLO
Prvomajska proslava kluba št. 1.
Klub št. 1, JSZ., naznanja, da priredi v nedeljo na predvečer 1. maja slavnost, na kateri bodo med drugim sledeče točke:
Etbin Kristan: Kresovi gore; deklamira Joe Za-vertnik ml.
Predstava: "Kato Vrankovič", drama v treh dejanjih, spisal E. Kristan.
Nagovor o pomenu prvega maja.
Glasbene točke.
Priredba se bo vršila v Hoerberjevi dvorani na Blue Island Ave. Vstopnina 50, 35 in 25c.
Racine, Wis.
Slovenski delavci iz Racine in Okolice, udeležite se javnega shoda, ki ga prirede skupno socialistični klubi, spojeni v konferenčnem odboru Wisconsin št. 4 v nedeljo 26. marca v Workmen's dvorani. Predmet shoda je "Moč organizacije". Govoril bo s. Filip Go-dina. — Martin Budar, tajnik.
Okrog sveta.
Iz vojnih poročil znano belgijsko mesto Ypres je izginilo z zemlje. Kar ga je še bilo, so ga iz vojnih ozi-rov podrli. Vse umotvore tega mesta so prenesli v Pariz. Ypres (Nemci ga imenujejo "Ypern") je bilo eno zgodovinsko najznamenitejših mest v Belgiji, staro že nad 1000 let. V srednjem veku je tod cvetela obrtnost in v 12. stoletju je štelo mesto nad 200,000 prebivalcev ter je spadalo tedaj med največja mesta na svetu. V dobi procvita in bogastva so v Ypresu zgradili prekrasno katedralo in še lepšo monumentalno stavbo, svetovno znane tržnice za sukno. Hiranje mesta se je začelo leta 1584. Španci so mesto osem mesecev oblegali in kuga je zahtevala mnogo žrtev. Od tedaj je mesto vse bolj nazadovalo in je imelo začetkom sedanje vojne samo še 17,000 prebivalcev.
Belgijski kardinal Mercier je bil v Rimu, kjer so mu raznovrstni "važni" opravki dali vendar še toliko časa, da je blagoslovil trinajst študentov ondotne belgijske visoke šole, ki so bili ravno na tem, da odidejo k armadi. Dejal je, da ne more biti človek dober katoličan, če ni dober vojak. Iz katerega evangelija je to posnel, bi tudi radi vedeli. Sicer nas Ipa zaradi tega ne bo glava bolela. Ce ima katoličanstvo eno protislovje več ali manj v sebi, je že vseeno.
(Nadaljevanje.)
III.
Oproščena! Mesec je že minul, odkar so jo spustili iz zapora. Mesec dni je iskala službe v Trstu, pa je ni našla. V porotni dvorani so jokali, drugi dan pa je ni hotel nihče več poznati. Ladavac se je trudil, da bi ji preskrbel službo. Mnogo lepih besedi, mnogo pomilovanja, "se razume" sem, "se razume" tja, a zaman je bil ves njegov trud. Od Ladavčeve milosti ni hotela deklica več živeti. Jasno in odločno mu je to povedala. Prigovarjal jej je in dokazoval, da je ostalo v njej še dober kos tiste etike in morale, ki sta grobokop lepega in srečnega človeškega življenja.
"Ivan, je rekla, bodi sebi najbližji! Poglej vendar, kaj se godi s teboj, poglej, kako te povsod gledajo. Kamorkoli prideva, povsod bežijo pred nama."
"Potolaži se, Olga! Še nikdar nisem trdil, da nočem biti sebi najbližji. To prav dobro razumem, a ugotoviti moram, da mi je to obnašanje objokancev iz porotne dvorane v veliko veselje!"
Nekega lepega dne je Olga kar nenadoma izginila. Kakor da bi se bila udrla v zemljo. Štirinajst dni jo je iskal in končno se mu je posrečilo — s pomočjo policije — najti jo. Bila je služkinja v nekem večjem hotelu. Pomivala je posodo in opravljala druga kuhinjska dela. Čudno neprijetno ji je bilo v kuhinji. Ni ji bilo-neprijetno delo, res, umazano delo in za njo ko-likortoliko prenaporno; le življenje med drugiT mi deklami — tovarišicami ji je bilo strašno neznosno. Ne morda zato, ker so bile dekle, ne, pač pa zato ker so ji njihovi ideali provzročali ostudne občutke. Poleg tega so jo gledale postrani in sovražno zaradi njenih belih rok. Zavidale so ji njeno umstveno in srčno izobrazbo. Hudo ji je bilo, kajti sovraštvo je mnogokrat privedlo njene tovarišice do grdih in hudobnih dejanj. Vedele so s čim se je prej bavila in so se ji rogale, češ da je neumna, ker je zapustila tako prijetno in udobno življenje. Obenem pa so ji privoščile sedanje življenje in so ji ga grenile kolikor so le mogle. Že se je nekoliko privadila novemu življenju, ko jo je iztaknil Ladavac.
Ni se mu upirala, rada je šla z njim. Ko sta prišla v njegovo sobo, jo je okregal. Opravičevala se je, a v bistvu ni mogla povedati ničesar, kar bi bilo opravičilo njeno dejanje. Saj si niti sama ni bila na jasnem, zakaj je zbežala in zakaj se je zopet povrnila. Le nekako oddaleč, silno oddaleč je slutila, da bi morala zbežati od
Ladavca. Gnana po svojem naravnem nagibu se mu je bila skrila, dasi jo je bitje Ladavčevo z neodoljivo močjo vleklo k sebi.
"Olga, jo je vprašal, povej mi iskreno, ali se počutiš srečno, vsaj približno srečno?"
"Ne vem, še nikdar nisem premišljevala o tem."
"A povej mi vendar, če ti je to življenje vsaj ljubše, kakor prejšnje!"
"Tudi tega ne vem, Ivan. Glej, prej nisem pravzaprav sploh nič čutila. Kakor da bi bila stroj z dušo, ki jo ne more nobena sila ugonobiti. Še-le, ko sem izšla iz hiše smrti, sem spoznala, da imam tudi telo in srce."
"Žal ti je torej, da si zapustila hišo smrti?"
"Tega nisem rekla; dejala sem le, da bolestno čutim, kar prej nisem; rekla sem le, da sem sploh komaj sedaj oživela . . . ."
"Dobro, povej mi, ali mora biti prvi občutek v življenju občutek bolesti?"
"Menda!"
"Nesrečna si torej?"
"Ne vem, pa čemu vprašuješ?"
"Ali ti nisem povedal, da te bom ubil, če ne bom mogel osrečiti te?"
"Ha-ha-ha, iz srce se je nasmejala, ti da boš mene ubil! Saj me imaš prerad, in jaz tebe nič manj! Vem: če bi me ubil, ubil bi me iz ljubezni."
"Kako si rekla, kako ... iz ljubezni da bi te ubil?"
Glas se mu je tresel. Potem pa je dolgo časa premišljeval ter jo vprašal:
"Ali bi bila rada srečna, zelo srečna, Olga?"
"Kakšno otročje vprašanje! Kdo bi ne bil rad srečen?!"
"Jaz na primer! No, povej torej!"
"Rada!"
"Ali me imaš rada?"
Zardela je, mučno ji je bilo to vprašanje.
"No, povej, ali me imaš rada, kakor ima rada dekle svojega fanta?"
"Zakaj me mučiš, Ivan, zakaj?"
Smehljal se je in jo gledal.
"Govori vendar, jasno določeno mi moraš povedati, če me imaš rada!"
"Tako neumno je to! Kakor da bi govorila o prodaji krompirja ali pa se pravdala zaradi honorarja, Ivan! Ali ni ta pogovor grd?"
"Ravno nasprotno, Olga, ugaja mi in lep je tudi."
"Ne morem te razumeti."
"Ti me razumeš vselej eno leto prepozno, Olga!"
"Res je," je rekla in se nasmehnila, ko se spomnila tistega nerodnega pisma.
"No, povej vendar, poglej, Olga, jaz te imam tako zelo rad!"
"Molči, Ivan!"
"Rad te imam in ti me imaš tudi rada!"
"Rada", je rekla v mučni zadregi.
Mislila si je tisti trenutek, da ni prav sto rila, ker mu je povedala, da ga ljubi.
"Olga, je spregovoril, vidim in čutim, da si nekoliko boljša, kakor ta umazana družba, ki t(. obdaja, vendar pa ti moram kar naravnost povedati, da si v nečem še slabejša, kakor ta grda družba. Poglej, ti se sama obsojaš, ti sama kažeš na svoj sramotni žig, hočeš pa, da bi druai ne kazali nanj. Domišljuješ si, da bi mi ne bila smela povedati, da me imaš rada, domišljuješ si celo, da je tvoja ljubezen velika predrznost! Zakaj, Olga, zakaj se obsojaš, ko si dobra in v bistvu svojem moralna, brezdvomno bolj moralna, kakor dve tretjini drugih žensk."
"Res je, je dejala, marsikaj je res kar si povedal, a ne morem s i pomagati. Ne morem kljubovati temu ogabnemu občutku! Tako čudno mi je! Poglej te ustnice, ali niso ostudne .....ta glava, te oči .... kakor da bi me bilo ravnokar poljubilo tistih sto in sto .... Tisti-krat nisem tega čutila, še-le danes čutim, še-le danes spoznavam .... Sploh spoznavam, Ivan!"
Jokala je.
In Ladavac je hodil po sobi in ni vedel, kaj bi napravil. Neizrekljivo se mu je smilila. Ni vedel, če je to neizrekljivo usmiljenje tudi ljubezen. Ali more ljubiti tako majhno, slabotno stvar? Ali mu se ne smilijo tudi živali? Ptičke je imel zelo rad, to se pravi: zelo so se mu smilili. Včasih je hodil na lov s starim upokojenim davkarjem Zmavcem, ki je bil strasten lovec. Nekdaj sta ležala za debelim, posekanim drevesom in čakala. Mimo je prišel čudežnolep srnjak. Njegove velike oči so živahno gledale v bistro studenčico, uhlje je dvignil in poslušal.
Žmavc je šepnil:
"Gospod Ladavac, zdaj ali nikoli!"
Ladavac je sprožil, cev je dvignil visoko v zrak, da je preplašil srnjaka, ki je divje odhru-mel. Kako lahko mu je bile* tedaj pri srcu, kako silno srečen je bil!
Dalje prihodnjič. ^ ^
Korupcija v češki komunistični stranki.
P. Kobleka, bivši tajnik "Zveze češke komunistične omladine" in eden voditeljev komunističnega gibanja v Čehoslovaški, je objavil v pariškem "Duh Času" članek, v katerem opisje korupcijo v čehoslovaš-kem komunističnem pokretu, radi katere je izstopil iz stranke. Med drugim opisuje, kako so češki delegati privedli na moskovski kongres komunistične omladine in na komunistične kurze v Berlin svoje metrese na račun strankine blagajne. On trdi, da prejema osem komunistov, člani centralnega odbora, dvakrat tolikšno plačo kakor pa ministri čehoslovaške vlade. Bivši tajnik čehoslovaške komunistične stranke je prisvojil 160,000 čeških kron strankinega denarja. "Jaz nisem mogel, pravi Kobleka, biti lažnjivec-demagog in pošten komunist vse ob enem, zato sem se odločil izstopiti iz take 'stranke'."—(Glas Slobode, Sarajevo.)
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Prvomajska slavnost v Springfieldu.
SPRINGFIEIiD, ILL. — Po vsem širnem svetu se l delavstvo pripravlja na SVOJ praznik vstajenja, na p,vi Maj, praznik ŽIVIH! Delavstvo ne veruje v I vstajenje po smrti, ampak v vstajenje ŽIVIH ljudi.
Kakor se prebuja narava vsako leto po zimskem počitku, tako se prebuja delavstvo, počasi, od generacije do generacije, vedno višje se dviga prebujenje, in ,ak0 bo končno doseglo VSTAJENJE ČLOVEŠTVA.
Ves svet je odvisen od dela. Družba — kje bi bila, če ne bi bilo ustvarjajočih delavčevih rok in delavčevega uma! Na prvega maja manifestiramo v imenu naše sile. Na ta *dan se zbiramo skupaj v posameznih okrajih, z duhom pa smo zbrani s proletarci vseh dežel! Naša sila je ogromna. Kapitalizem z vsemi svojimi krivicami bo zdrobljen, kadar se jo bomo zavedali. Učimo se organizirano delati! Učimo se biti bratje in delujmo kot bratje!
Zavedno slovensko delavstvo v Springfieldu se zaveda pomena svojega praznika. Klub št. 47, JSZ. priredi dne 1. maja prvomajsko proslavo na prostem, na farmi sodruga J. Logarja. Pričela se bo ob 9. do-' poldne. Na programu bodo govori in deklamacije; po programu prosta zabava. Prostor, kjer se bo vršila proslava, je na vzhodni strani mesta. So. Grand Ave. vas privede na pravi kraj. V slučaju slabega vremena se bo proslava vršila v Slovenskem nar. domu ob 1. popoldne.
K Delavstvo v Springfieldu in okoliških naselbinah, kot v Virdnu, Auburnu itd., vabimo, da pride v največjem številu v naš krog. Na svidenje prvega maja!
John Goršek.
Socialistični klub v Waukeganu in njegova bodočnost.
WAUKEGAN, ILL. — Waukeganska slovenska naselbina je ena največjih v Illinoisu. Prekašajo jo le jolietska in čikaška. Lasallska je, najbrž nekoliko manjša kot naša. Lassalska ima svoj Narodni dom. kakor naša. Imela je pred leti aktiven socialistični klub, kakor ga je imela naša. Prenehal je biti aktiven in se razpustil, kakor v Waukeganu. V La Sallu se je pred kratkim, kot je bilo poročano, zopet obnovil in obeta postati aktiven. Naš se je obnovil že precej časa tega in deluje na socialističnem polju kakor v danih razmerah najboljše more.
Socialistično gibanje se mora boriti z neštetimi težavami; največja med temi je, kako pridobiti delavsko maso za socializem. Marx, Engels, Ferdinand La-Salle, Kautcky in številni drugi socialistični misleci so nam začrtali pot. Bilo jim je jasno, da gre razvoj po gotovih, določenih tirih. Vedeli so, da družba napreduje v sebi, ne izven sebe. Človeštvo ima to kar je sposobno imeti. Zrelo je za kapitalizem in ga ima. So dežele, v katerih ga še ni, ker je ljudstvo še primitivno, torej niti za kapitalizem ni zrelo.
Socialistične enote so utrdbe, iz katerih se brani napredek, v katerih se ga jača in obrača v pravo strugo. Dasi predstavlja socialistično gibanje silo, ki
gradi novi družabni red, je po številu zvestih pristašev vendarle šibka. Vrok je v neznanju med množicami.
Zakaj se delavstvo brani SVOJE organizacije? Zakaj rajše sledi Coolidgem, Dawesom in drugim vodnikom kapitalističnih strank, kakor pa stranki pravice in resnice? Čemu se masa rajše pridružuje Korošcu, Radiču in Pasiču, kakor pa socialistični stranki? Odgovor: nevednost je kriva!
Naletiš na delavca, nagovarjaš ga naj se pridruži klubu, pa ti odvrne, da je on boljši socialist kot tisti ki so organizirani. Siliš ga, da naj se naroči na socialistični list, pa ti bo naštel, da ima te in te nesociali-stične liste, ki mu zadostujejo in ne potrebuje drugih.
Eni delavci pravijo da so narodni, eni samo napredni .tretji samo svobodomiselni, četrti nič, samo socialistični nočejo biti. Navdušujejo se v šovinističnih frazah, ker ne vedo, da narodnostna vprašanja v današnji uredbi ne morejo biti rešena pravično. Narodi imajo v socializmu najboljšo garancijo, da bodo lahko svobodno živeli in se svobodno razvijali. Danes tlačijo vlade močnih narodov . šibkejše narode. Takozvane velesile okupirajo to ali ono deželo in s. svojo imperialistično roko posegajo po drugih. Ljudje pa se navdušujejo za narod! Ko bi vedeli, da bo socializem rešil narodnostno vprašanje v interesu vseh, se bi ga ne branili. A zavajalci jim pripovedujejo, da je socializem mednaroden, torej protinaroden! Tisti, ki jim to pripovedujejo, so sovražniki ne samo svojega ampak vsakega naroda!
Prostor delavskega ljudstva — delavcev in malih kmetov, je v socialistični stranki, ne radi stranke ampak radi interesov ljudstev vseh dežel.
Socialistični organizem gre od spodaj navzgor. Mase morajo biti organizirane. V njihovem interesu je, da imajo v vsakem, še tako majhnem kraju, socialistično organizacijo. Ali nismo vsi skupaj delavci? Ali se naši interesi križajo? Ne, in ker se ne križajo, čemu slediti voditeljem strank, ki ne zastopajo naših koristi?
Dopisniki iz naših naselbin se pritožujejo, da svet pije in se ne briga za nobeno stvar; k večjemu, da zabavlja. Ta brezbrižnost škoduje delavstvu in koristi — komu? Odgovorite si sami!
Kaj imajo tisti delavci, ki mislijo da ne smejo biti socialisti radi svoje "narodne naprednosti"? Kaj so dobili jugoslovanski delavci od Hribarja, Trilerja, Pa-siča, Trumbiča, Vošnjaka itd.? Kaj imajo ljudje od Ra-dičeve stranke, ki se bori za "hrvatski narod", kaj od Korošceve stranke, ki se bori za "slovenski narod"? Delavci, zavedajte se, da je bistven boj v sedanji uredbi ne med narodi, ampak med razredi! Nemce smatramo za patriotičen narod. Pred vojno so imeli mogočno državo, narodno državo! Tudi Avstrija je bila pronemška. Ali so bili nemški delavci svobodni? Ne, ker so jih izkoriščali "narodni" kapitalisti, kakor jih danes.
Ali mi more kdo pokazati stranke in institucije, ki se bolj trudijo izobraziti ljudstvo kakor socialisti? Kdo dela več na prosvetnem polju kakor socialisti? Šovinisti hujskajo,kapitalisti izrabljajo nevednost ljudstva, socialisti ga uče!
Rojaki delavci, zamislite se, koliko lahko stori socialistična organizacija, ako ji daste svojo oporo! Po-
stanite njeni člani! Bodite socialisti, bodite zavedni delavci, zanimajte se za vse kar se dogaja na svetu, širite svoje znanje, in potem bomo po pravici rekli, da smo napredni.
Seje našega kluba se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v Slov. nar. domu. Prihodnja seja bo dne 12. aprila.
Klub št. 45 bo ponos naselbine, ponos našega delavstva, kadar boste hoteli delati za delavsko stvar tako kot je v vašem interesu in v interesu človeške družbe. Medsebojno razumevanje, skupni cilji, enotna volja, odločnost za delo, razredna zavednost, stremljenje po znanju — to, sodrugi in somišljeniki, je pot v napredek. Vse drugo stoji in zato se s takimi načini nikamor ne pride. — Anton Vičič.
Izpad volitev v Milwaukee.
MILWAUKEE, WIS. — Pri volitvah dne 7. aprila je bil v petem okraju, v katerem živi večina Slovencev, izvoljen za aldermana socialistični kandidat E. M. Collins s 300 glasovi večine. Izmed socialističnih kandidatov- v šolski odbor milwauškega okraja je zmagal George O. Strehlow, ki je dobil nad 30,000 glasov. V šolskem odboru so imeli socialisti do sedaj štiri člane. S Strehlowom jih imajo pet.
Načrt za "Civic Center", katerega je med drugim podpirala soc. stranka, je bil poražen. Za sodnika sta bila izvoljeiia "nestrankarska" kandidata.
Proti načrtu za "civic center", ki je bil že enkrat sprejet, so kapitalistični interesi vodili veliko kampanjo in strašili ljudi z davki. Socialistična stranka je imela oporo v svojem dnevniku "Leader", proti sebi pa vse buržvazno časopisje. Kljub temu je ohranila z izvolitvijo Collinsa v mestnem svetu prejšnje število svojih aldermanov in ojačala svojo pozicijo v šolskem odboru.
"Proletarec ljudi samo v nesrečo spravlja!"
Čitatelje prosim, da mi oproste, ker nisem navedel kraja od kjer pišem, niti se ne bom podpisal. V Zedinjenih državah so namreč kraji, ki niso posebno svobodni. V teh si v nevarnosti ne samo da izgubiš delo, ampak da prideš na črno listo, ali da te osebno napadejo in da ti nagajajo na vse načine.
Pred tedni sem čital, da v železnem okrožju Min-nesote ni povsod varno biti naročen na Proletarca, ako se nočeš zameriti bosom. V kraju iz katerega pišem, se je pa tudi šola lotila agitacije zoper "Proletarca".
"Amerikanizacija" je naščuvala ljudi proti vsakemu, ki noče misliti tako kakor zahtevajo amerikaniza-torji. Socialiste imajo na piki, posebno še če so tuje-rodci. Povem vam, da so v tej "amerikanizacijski" gonji tu rojeni otroci naseljencev iz naših krajev in nekaterih drugih krajev Evrope postali celo slabši kot domačini. V ljudskih šolah in v višji šoli v tem okolišu so pričeli učitelji vpraševati učence in učenke, kaj njihovi stariši čitajo. Dogodilo se je, da so ravno na en tak dan izpraševanja nekateri imeli pri sebi "Proletarca". Vzeli so ga grede v šolo na pošti, da ga po šoli odnesejo starišem. Pokazali so list učitelju, ki ga je pregledal, študiral in vpraševal. Pojasnili so mu, da je socialističen list. "Tako, tako," je momljal po angleško. "Saj se vidi, to se vidi že po rdečih platnicah", je dejal. Nato ja začel s pridigo otrokom. Doma se je radi "Proletarca" vnel boj med otroci in stariši in najbrž bodo otroci zmagali, če že niso.
Par izmed teh otrok, ki pohajajo v višjo šolo, do-
bivajo podporo, menda članarino, iz sklada izrecln ), podpor SNPJ. Govore tudi, da bodo potem tal pojdejo na vseučilišče dobili še večjo podporo od N. P. J. Na naši strani ti otroci ne bodo — kdaj pzneje v življenju. Sedaj so nam nasprotni, ne p^ svoji krivdi, ampak po krivdi šovinistične šole. Kapi talizem jo je res dobil čisto pod komando, kot opiSll je Upton Sinclair. Ko bi vsaj stariši znali dopovedati otrokom, da jih šola zavaja, v kolikor se tiče sovraštvi proti delavskemu gibanju. V tem oziru nam bi taki listi kot je "Mladinski list" SNPJ. lahko veliko koristili. Tukaj je hvaležno polje, toda omenjeni list ne dela prav nič na njem. Zakaj ne bi bilo nekaj tistega" duha ki veje v "Prosveti" tudi v "Mladinskem Listu"? Zakaj ne bi bil v njem vsaj en angleški članek vsaki mesec, ki bi otrokom take boje poljudno tolmačil!
Nedavno se je v bližnji naselbini nekdo jezil, da je "Proletarec" za samo nesrečo. V njegovo stanovanje so namreč udrli suhači in mu ga prebrskali. Našli niso nič prepovedane pijače, a mož je imel vseeno sitnost. Sumi, da so ga nameravali potlačiti v luknjo samo zato ker je naročil "Proletarca"."
Nazadnjaštvo in kapitalistična šola se bori proti našemu gibanju in listom na eni strani, a komunisti nas napadajo z druge. V teh krajih imajo Hrvatje navado, da pridejo okoli od časa do časa in vsiljujejo našim delavcem svojo milwauško slovensko "cajten-go", katero je sram priznati da je "komunistična", kakor je par tednov tega pisal "Proletarec". Tudi po nekaj brošur imajo s seboj, samo take v katerih se napada socialistične stranke. Kapitalistična gonja, klerikalci in komunisti rogovilijo skupaj proti "skupnemu" sovražniku — socialistom. Svet se res čudno vrti.
Konferenca članstva soc. stranke v Chicagi.
V nedeljo 19. aprila se bo vršila konferenca članstva soc. stranke v Chicagi, na kateri se bo razpravljalo o načrtih za pojačanje socialistične organizacije. Sod. W. T. Mills bo poročal o svojem dosedanjem delu za pridobivanje novih članov naši stranki v Chicagi. Na njegov apel za sodelavce se je odzvalo dosedaj petdeset članov in članic, ki mu bodo pomagali v akciji. Seja delegatov soc. organizacije okraja Cook, ki se je vršila prošlo nedeljo, je bila dobro obiskana. Urad okrajne organizacije se sedaj nahaja v Mid-City Bank Building, Halsted in Madison Streets, soba št. 315.
Konferenca prihodnjo nedeljo se bo vršila v Douglas Park Auditorium ob 3. popoldne.
Članstvu kluba št. 1.
CHICAGO, ILL. — Prihodnja seja kluba št. 1, ki se vrši v petek 17. aprila v dvorani SNPJ., bo zelo važna. Na nji bomo razpravljali med drugim o akciji za dom JSZ. in "Proletarca". Udeležite se je polnoštevilno. — Tajnik.
Vehar Iz Bartona zmerja.
"D. S." z dne 9. aprila je priobčila dopis A. Ve-harja iz Bartona, O., v odgovor na članek v "Proletar-cu" Razočaranje ameriških delavcev v Rusiji. Odgovor ni stvaren, niti ni Veharjev. Uredil ga je po svoje urednik F. N. in ga po stari navadi napolnil z zavijanji, neresničnimi trditvami in psovkami. Ve-harstvo je veharstvo, obračaj ga kakor hočeš.
diskuzija o "proletarcu" in agitaciji.
Prednost revije.
LtBOIT, MICH. — Vprašanje forme "Proletarca" je torej zopet na dnevnem redu. Razpravljali smo o tem I • večkrat prej in zbori J. S. Z. v Chicagi in Clevelan-du so celo glasovali o vprašanju, da-li naj ostane kot je ali naj se jo spremeni. Večina v diskuziji in na zborih, j.0t je razvidno iz zapisnikov ,je bila za sedanjo formo.
Jaz se pridružujem tistim ki so za sedanjo obliko. Zakaj? List v obliki revije je lepši in praktičnejši. Pride v roke naročnikom čist in čitljiv. Listi v obliki navadnih časopisov nam pridejo v roke mnogokrat zmečkami in včasi tako razmesarjeni, da so stavki v pregibih popolnoma nečitljivi.
Revijo se lahko hrani, kar je dobro za tiste ki ta ali oni list, ki izhaja v obliki revije, spravljajo. Časopisi navadnih formatov nimajo te prednosti; tudi če imajo še tako dobro čtivo, čitatelj jih pregleda takrat ko mu jih prinese pismonoša. Čez dan ali dva jih ni več, bodisi da jih je vzela peč, ali pa se jih porabi za zavijanje. Malokdo jih hrani.
Mnogo važnih stvari se dogaja v naših naselbinah. "Proletarec" jih veliko zabeleži. Mnogo važnega se dogodi po svetu. V "Proletarcu" je mnogo člankov o svetovnih dogodkih. Mnogo reči se nadaljuje v se-rijalnih člankih. Kdor hoče tako gradivi hraniti, ga najrajše v revijah.
"Proletarec" v sedanji obliki mene zadovoljuje in mislim da tudi mnogo drugih. A treba ga je povečati, če mogoče za 16 strani. Za oglase pa naj bi se dodalo toliko strani kolikor bi jih bilo treba, kajti oglasi morajo plačati prostor ki ga zavzemajo. Za čtivo bi moralo biti zmerom enako število strani. Sedaj ima Proletarec, razen par izdaj na leto ko je povečan, vedno 16 notranjih strani; ako bi jih imel 32 in platnice, bi predstavljal že čeden magazin z obilico raznega gradiva. Tak list nam je potreben.
Ako bo Proletarec povečan in priobčeval toliko več zanimivega čtiva, se ogibal malenkostnih sporov in prinašal še več poučnih člankov, bodo imeli so-drugi agitatorji več uspeha za list s sedanjo obliko kot pa z navadno "fliko", če se že govori o "flikah". Seveda, dobre volje je treba in pa odločnosti, pa gre.—Jože Mentony.
Agitacija za stvar ki ni popularna.
CHICAGO, ILL. — Ko smo prihajali pred leti med delavce in jih silili naj se naroče na Proletarca, so se izmotavali na vse pretege. Eni niso imeli časa čitati, drugi so imeli preveč listov, tretji so rekli da jih čitanje ne zanima itd. Po 1. 1914, ko je E. Kristan prevzel uredništvo, so agitatorji od ljudi ki Proletarca niso nikoli čitali izvedeli, da prinaša predolge in "puste" članke, ki jih nihče ne razume. Tudi novic so pogrešali v njemu ,taki namreč, ki ga niso nikoli čitali, ali pa samo naslov na prvi strani. Dejstvo je, da je bil Proletarec najboljše urejevan slovensk list, da je priobčil množico člankov iz katerih bi ljudje lahko črpali bogato znanje, ampak leni možgani nevednih delavcev so iskali izgovorv in jih vselej našli.
Drugače je bilo, kadar je imel agitator opravka z zavednejšimi delavci. Ti so se naročili in povrhu zbrali še vsoto v podporo listu, in s to podporo se je kril primankljaj, ki ga dela skoro vsaka socialistična publikacija.
Dokler SNPJ. še ni izdajala svojega dnevnika, leni možgani niso imeli priložnosti izgovarjati se, da "dobivajo" Prosveto. A Proletarec takrat vseeno ni imel več naročnikov kot jih ima sedaj. Naši sodrugi so vodili agitacijo za dnevnik SNPJ., ker so hoteli izpopolniti naše časopisje. Dnevnik bi poleg kampanje za SNPJ. prinašal novice iz delavskega gibanja, članke in po možnosti drugo gradivo. "Proletarec" pa bi bil strogo socialistični list, ki bi vodil agitacijo za socialistično stranko naprej in vzgajal delavstvo za socialistično delo. Ustanovitev dnevnika je imela torej namen izpopolniti vrzel, ni pa imela namena uničiti organizacijo socialistic, delavcev in njihovega glasila kakor bi človek danes iz izgovorov nekaterih ljudi sklepal.
Ako bi "Proletarec" prenehal (kar se seveda ne zgodi kljub želji ki jo goje njegovi precej številni ne-prijatelji), bi ostalo precej samonazvanih in tudi v resnici delavskih listov, to je takih, ki jih lastujejo organizacije kot je SNPJ., ampak socialistično gibanje med našim delavstvom bi bilo zadušeno, ker ne bi bilo nobenega lista, ki bi agitiral za socialistično organizacijo.
J. S. Z. in njeno glasilo sta torej absolutno potrebna v interesu delavske stvari in v interesu naprednih delavskih podpornih organizacij.
V sedanji polemiki med zagovorniki prejšnje in sedanje oblike Proletarca je razvidno, da se oboji strinjajo v tem, da se mora list povečati in oboji so za povečanje njegove cirkulacije. Le v priporočanju metode, ki bi privedla do večje cirkulacije, niso edini.
Agitirati je težko delo, pa agitiraj za socialistično časopisje ali pa za kaj drugega, težko je, posebno če je stvar za katero delaš nepriljubljena. A uspehi se dajo doseči, tudi če agitiraš za Proletarca. V izkazih dobljenih naročnin od strani agitatorjev vidimo, da so eni sposobni doseči lepe uspehe.
Sprijaznimo se torej z dejstvom, da je treba agitirati, če se hoče kaj doseči. Agitirati morajo klerikalci, agitirati moramo mi, agitirati morajo kapitalistični plačanci. Na naši strani je pravica, borimo se za načela, delavce vzgajamo, in raditega imajo naši uspehi trajnejši značaj kakor pa uspehi kake sekte, ki se pojavi pa zopet izgine. Klerikalci morejo uspevati le med nevedno maso. Kakor hitro izpregleda eden ali drug njen član, preneha biti njihov, in ti so potem, vsaj kar je zavednih delavcev, trajno v naših vrstah.
Ako hočemo povečati "Proletarca", mu moramo zvišati dohodke. To dosežemo ako mu pridobimo novih naročnikov in pa kak oglas, katerih ima Proletarec izmed slovenskih listov najmanj, dasi ima razen "Glasa Naroda", "Prosvete" in obligatnih glasil slovenskih podpornih organizacij največ naročnikov.
Konferenca klubov J. S. Z. v Pa. za sedanjo obliko lista.
V "Proletarcu" z dne 2. aprila je bilo pomotoma poročano, da se je konferenca klubov JSZ. v Pa., ki je zborovala dne 29. marca v Pittsburghu, izrekla za prejšnjo obliko "Proletarca". V resnici se je izrekla za sedanjo. Razprava o tem je bila zelo obširna. Zapisnik konference bo priobčen v prihodnji, ali pa v slavnostni izdaji "Proletarca".
Radelj vztraja pri svojem nasvetu.
CUDAHY, WIS. — Veseli me, ker se o vprašanju oblike in velikosti "Proletarca" stvarno razpravlja. Ni moj namen diktirati, a čutim potrebo da se zopet oglasim. Svoj nasvet za spremenitev oblike sem globoko preudaril. Zavedal sem se, da bom naletel na opozicijo. Odločen sem bil, da bom akcijo tiral do konca, v kateri se mora odločiti: Ali zmagam, ali pa se me premaga.
S sod. Gorškom, ki pravi, da bodo v agitaciji za "Proletarca" vedno ene in iste težave, pa naj bo oblika kakršnakoli, se ne strinjam. J. Goršek je že mnogo prispeval k razvoju našega gibanja. Pričakoval bi od njega, da bi se že radi agitacije zavzel za spremembo.
Pred leti, ko se je vršila razprava o tej stvari, sem bil prepričan, da bomo dosegli staro formo, če že ne v večji obliki, pa vendarle obliko časopisa. Mož z batom je nabijal in ko je končal svoje delo, je stvar prišla na splošno glasovanje. Kaj smo dosegli? Obliko "škofove brošure", kakor pravijo nekateri.
Sod. Goršek prizna da je gradivo ki ga priobčuje "Proletarec" dobro. Prizna, da je treba list povečati, toda je za povečanje v sedanji obliki raditega, ker je revija pripravnejša za ohraniti.
Jaz list prečitam takrat ko ga dobim. Ako ne razumem kake stvari prvič, jo čitam drugič. Preteklost pa prepuščam zgodovinarjem. Mislim, da zelo malo število naročnikov hrani list in še manj ga daje na koncu leta v vezbo.
Gre sa radi agitacije. Jaz upam pridobiti v tem okolišu tisoč novih naročnikov, in upam, da se bodo tisti, ki sedanjo obliko hranijo in jo zagovarjajo, žrtvovali v interesu agitacije toliko, da ne bodo nasprotovali spremembi in da ostanejo lojalni čitatelji svojega glasila tudi po spremembi njegove oblike.
Rad priznam sod. Goršku, da je borba za obstanek soc. listov težka, in zato želim, da bi bil tudi odpor močan. Novim čitateljem se mora poleg strogo socialističnega dati več drugega čtiva, da se jih počasi privadi na čitanje vsega kar list prinaša.
Pred leti se je v starem kraju socialistični tisk le počasi uvajalo. Slovenski soc. listi so bili redki, naročnikov malo. Nekateri slovenski delavci, posebno premogarji, ki so znali kolikortoliko nemško, so si pomagali z nemškimi soc. listi. Tiste čase je bilo tam še manj svobode tiska kot danes. Za razširjenje socialističnih listov imamo tu ugodnejšo priliko kot smo-jo imeli v domovini. Toda paziti mramo, da bomo enkrat dobljene naročnike tudi obdržali. In obdržali jih bomo, če bo list tak da jim bo po vsem ugajal — da bo imel več raznovrstnega gradiva in obliko časnika.
Zastopniki in zastopnice, posezite tudi vi v razpravo. Agitatorji imajo v tem največ izkušnje.
Na zadnji seji kluba št. 37 (Milwaukee) smo razpravljali o tem vprašanju. Sklenjeno je bilo, da se izdela resolucijo, ki bo predložena prihodnji seji. Ta resolucija oziroma iniciativa se bo glasila v prilog spremembe forme "Proletarca". Klubom jo priporočam v razmotrivanje. Ako bi se izkazalo, da bi list ne mogel zmagovati stroškov ki bi nastali s povečanjem, se ga čez par let lahko zmanjša. Upam pa, da bodo naročniki delovali za povečanje lista in skrbeli, da ostane povečan. Kakor je meni potrebno da ga čitam in podpiram, je tistim ki ga še nikoli niso še bolj, in zato je potrebno, da ga širimo med maso. Če ne bomo mi razširili naš list, bodo drugi svoje, kajti med ljudi se usiljuje več malih in večjih listov, ki jih zavajajo in drže od spoznanja.
Rad bi, da bo rezultat te razprave ta, da bo "Pro. letarec" res dobil prejšnjo obliko. Ako ne dosežem kar želim, s tem še ni rečeno da bom list pustil, toda ni koli ga ne bom zastopal tako z veseljem kot ga botri če bo izhajal v obliki kot jo ima sedaj sredina izdaja "Prosvete". Rad verjamem, da so tiskovni stroški veliki in da jih socialistični list težko zmaguje. Sedaj imamo novo tiskarno, katera upam da "Proletarca" ne bi izkoriščala, ker je delavski list. "Proletarec" je stal ob strani SNPJ. ko se je borila za obstanek — ko je imela težko boje z notranjimi in zunanjimi sovraž- } niki. Zato priporočam merodajnim faktorjem v SNPJ. I da naj za tisk "Proletarca", kadar ga dobe, računajo najnižjo vsoto — toliko da bo pokrito delo tiskarne in da ji ostane nekaj prebitka, da ne bo očitkov od strani naših nasprotnikov.
V prešnjo razpravo nisem posegal, ker sem vpo- i števal razmere. Izdatki za tisk in papir so naglo rasli, med maso pa je vladalo patriotično razpoloženje. Ali temu so sledili "slabi časi" in ljudstvo, ki čita vzgoje- 1 valne liste danes ve, da so ga varali s frazami in obljubami, katerih niso nikoli mislili izpolniti. Ljudstvo co celo osleparili za že pridobljene pravice. Polje za socialistično propagando je ugodno. Med maso je treba zasejati zanimanje za socializem. Med našim delavstvom bomo to dosegli s "Proletarcem".
Naj še pripomnim, da mojih obljub ne mislim izvršiti v enem ali dveh tednih, kajti tako delo zahteva časa. Gradiva, ki bo povzdignilo naš list je dovolj, in -s pomočjo naših sodrugov upam doseči svoj cilj.
Joseph Radelj.
STRANKA.
—	Socialistična organizacija v Terre Haute, Ind., je imela dne 13. marca posebno sejo, na katero je povabila tudi simpatičarje soc. gibanja. E. V. Debs je podal poročilo s konvencij v Chicagi in izvajal, da ima ameriško delavstvo, ki hoče svojo stranko, edino praktično pot, in ta je, da se pridruži socialistični stranki. Ko je Debs končal, se je takoj priglasilo za pristop dva-intrideset udeležencev sestanka, skoro sami mladi ljudje. Albert F. Stokes, tajnik terrehautske organizacije, poroča, da so dosedanji uspehi agitacije za poja-čanje soc. stranke v Indiani nepričakovano veliki.
—	Socialistična stranka v Washingtonu je ustanovila poseben fond, iz katerega se bo financirala kampanja za pojačanje stranke v državi Washington in sosednih državah. Po konvenciji KPPA. v Chicagi dne 21. februarja se je precej nekdaj aktivnih delavcev povrnilo v socialistično stranko.
—	Socialisti v Minneapolisu so pričeli agitirati za ustanovitev socialističnega glasila v Minnesoti. Po konvenciji soc. stranke so na priporočilo svojega delegata Murray King-a akcijo odložili v prilog lista, ki ga bo ustanovila ameriška socialistična stranka po nalogu izredne konvencije. Ko se bo glavno strankino glasilo razširilo, bodo minnesotski sodrugi obnovili z delom za ustanovitev lokalnega- glasila.
—	V državi New York se je registriralo za socialiste 61,981 volilcev, pri prejšnji registraciji pa 28,526. Število volilcev, ki so se registrirali kot socialisti, se je v teku dobrega leta več kot podvojilo. Pri volitvah dne 4. novembra prošlo leto je dobila soc. stranka v New Yorku nad dve sto tisoč glasov.

_ V Greensburgu, Westmoreland County, Pa.,
je ustanovila angleška soc. organizacija. Angleški secialjstični lokal v Altooni, Pa.,se je reorganiziral in postal zopet aktiven.
Odbor socialistične stranke v Coloradi je imel dne 29. marca v Denverju sejo, na kateri je razpravljal o delu za pojačanje stranke v tej državi. Z agitacijo za reorganizacijo strankinih postojank se je takoj prijelo. Socialistični lokal v Holyoku, blizu Denverja, se je pred kratkim reorganiziral.
Listu v podporo.
V. Izkaz.
INDIANAPOLIS, IND.: Louis Sašek ..........$ .25
LYONS, ILL.: Frank Molan...................25
ONNALINDA, PA.: Frank Zalar...............50
CHICAGO, ILL.: Peter SwolSak, $1.60, Ant. Kra-
vanja, 75c, skupaj..................... 2.30
COLLINWOOD, O.: Nabrano na veselici kluba št. 49, JSZ.. $3.50; Ant. Mravlje, $1.00; poslal Joseph Presterl.................... 4.50
HOLLSOPPLE, PA.: Nabrano v veseli družbi na
Jasahill, Pa., pošilja Tony Strayer ........ 7.00
CLEVELAND, O.: Po $1.00: Walter J .Lazar in
E. Bajec, skupaj........................ 2.00
LLOYDELL, PA.: L. Kveder, 50c; Mary Zalar,
25c, skupaj............................75
HERMINIE, PA.: Ant. Zornik, 50c; Andy Bertl,
50c, skupaj............................ 1.00
CLIFF MINE, PA.: Klub št. 242, JSZ........... 3.75
VANDLIN, PA.: Po 50c: Jos. Cebular, Paul Coš, John Marnič; po 25c: Ig. Cebular, Louis Cebular in Fr. Bostjancich, (poslal Jos. Cebular) skupaj........................... 2.25
GRANGER, IOWA: Za pokritje stroškov slavnostne dvajsetletne izdaje Proletarca, Frank
Smerdu............................... 1.34
WEST FRANKFORT, ILL.: Frank Jesch ...... 1.00
BARBERTON, O.: Aug. Gabler................ 1.00
WEGEE, O.: Jacob Tomsich..................50
ROCK SPRINGS, WYO.: Rose Jereb, provizija
od naročnine..........................60
LATROBE, PA.: Marv Fradel, provizija od knjig .30
SPRINGFIELD, ILL.: Klub št. 47, JSZ......... 1.50
FOREST CITY, PA.: John Murnich............50
Skupaj...........................$ 31.29
Prejšnji izkaz......................166.91
Skupaj...........................$198.20
Popravek.
V zadnji izdaji je v naslovu Siskovičeve kritike na 11. strani pomota. Naslov se pravilno glasi "Pahljača gospe Windermere". Črka "č" je bila iz prve besede v naslovu izpuščena.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Priredbe klubov J. S. Z.
Chicago, III.—Dramski odsek kluba št. 1 vprizori v nedeljo 19. aprila ob 3. popoldne v dvorani ČSPS. komedijo "Kirke" v 4. dejanjih.
Chicago, III. ■— Klub št. 1, predavanje "kakšna mora biti delavska organizacija v Ameriki, da ima delavstvo koristi od nje?" v petek 24. aprila v dvorani SNPJ. Predavatelj Jože Zavertnik.
Chicago, III. — Klub št. 1 in unija št. 104 L. G. W. U., prvomajska proslava v petek 1. maja v dvorani S. N. P. J.
Clinton, Ind. — Klub št. 41, prvomajska proslava v petek 1. maja.
Springfield, III. —• Prvomajska slavnost kluba št. 47 dne 1. maja na Logarjevi farmi, v slučaju slabega vremena v Slov. nar. domu.
Canonsburg, Pa. — Majska slavnost dne 2. maja v dvorani društva SNPJ. pod avspicijo soc. kluba št. 118 JSZ.
Waukegan, III. — Klub št. 45, majska proslava v nedeljo 3. maja v Slov. nar. Domu. Na sporedu igra "Zadnji dan" iz Pariške komune, govori itd.
Detroit, Mich. — Klub št. 114, dramska predstava v nedeljo 10. maja. Vprizorjena bo burka "Španska muha."
Cleveland, O. —- Konvencija članstva soc. stranke dne 30.—31. maja.
Odzivi naročnikov za slavnostno izdajo "Proletarca".
Naročnikom "Proletarca" smo pred nekaj dnevi poslali apel, da naj po možnosti prispevajo svoj del za kritje izdatkov, ki jih bomo imeli s slavnostno izdajo. Naročniki plačajo zanjo z regularno naročnino nekoliko manj kot 6 centov. Cena slavnostni izdaji pa je 25c. Ako nam vsak naročnik pošlje vsoto za kritje te razlike, bodo tudi oni prispevali svoj del, v nasprotnem slučaju pa bi morali razliko doplačati drugi.
Dosedaj so se odzvali: Klub št. 184, Lawrence, Pa., $5; Nace Žlemberger, $2; Fr. Smerdu, Granger, Iowa, $1.34; V Chicagi, A. Miško, $2.50; Angela Tich, $1; C. Pogorelec, £1; F. Zaitz, $1; Adolf Mišja, $1. Jac. Mernhard, Sheboygan, Wis., $1; Fr. Juvan, Universal, Ind., 15c.
V stari kraj bo letos poslane mnogo več majske izdaje "Proletarca" kot druga leta. Klub št. 1 jo bo poslal 50 izvodov. Posamezniki jih naročajo za stari kraj od enega do pet izvodov. Kdor želi naročiti slavnostno izdajo "Proletarca" svojcem v starem kraju, naj nam pošlje naslov in svoto. Posamezen iztis stane za stari kraj 30c.
KIRKE
je igra, ki jo vprizori dramski odsek kluba št. 1 v nedeljo 19. aprila v dvorani ČSPS. v Chicagi. Glejte oglas, priobčen v tej izdaji.
RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z.
za mesec februar 1925
DRCAVA IN MESTO
i
« S a«'3
s
II
S	*> h
— h	i J3
u «	Q •
*t f
S*
DRŽAVA IN						
MESTO						
ILLINOIS:						
Waukegan . ..	11	7 ..	$ 5.75	....		$ 2.50
Nokomis .	5	3 ..	2.55	....		.80
Chicago No. 1	50	10 . .	18.50		....	6.00
Springfield . .	9	3 ..	3.75			1.20
Virden......				$12.25	$ 9.80	.60
INDIANA:						
Blanford . ...	12	4 ..	5.00			1.60
Clinton . .	9	5 ..	4.45	'3.75	3.00	1.40
KANSAS:						
Edison.....	6	7 ..	4.25	....		
Arma......	6	1 ..	2.15			' .70
Gross.......	2	4 ..	2.00	3.25	2.60	.60
MICHIGAN:						
Detroit.....						.90
MINNESOTA:						
M. at L.	6	• • • •	1.80	.75	.60	.60
OHIO:						
Collinwood . .	17	1 ..	5.45	....	....	3.10
Cleveland . ..	60	10 ..	21.50	....	. . . .	3.60
Girard......	10	• • • •	3.00			1.00
M. at L......	3		,90	12.62	l'o.io	.30
PENNA:						
Canonsburg .	35	7 ..	12.95	....	....	1.70
Renton.....	3	3 ..	1.95			.60
Lawrence . ..	16	2 ..	5.50			1.80
Herminie ....	5	5 ..	3.25	....		1.00
Avella......	4	4 ..	2.60	....		.80
Library ....	7	4 ..	3.50	....		1.10
West Newton .	11	2 ..	4.00	....		1.30
Moon Run . ..	25	.. 3	7.50	....		2.50
Verona .....						1.00
Harwick.....				16.63	13.30	.60
UTAH:						
Storrs .......	56	• • . .	16.80	7.00	5.60	4.70
WASHINGTON:						
M. at I.......	6		1.80	.75	.60	
WISCONSIN:						
Milwaukee . . .						3.20
Skupaj . . 3'74 82 3 $140.90 $57.00 $45.60 $45.20
Redne Dualne Izjemne
Znamk na roki 1. feb.........557 520 121
Razpečanih tekom meseca . . ..374	82	3
Na roki 28. feb. 1925 ......183
438
118
Zbor socialistične stranke v Illinoisu.
V nedeljo dne 8. marca se je vršil v Chicagi zbor illinoiske soc. stranke, kateri je razpravljal o zaključkih izredne konvencije soc. stranke in drugih rečeh, tikajoče se naše organizacije.
Zbor je po daljši debati potrdil sklepe strankine nacionalne konvencije. Izrekel se je proti sodelovanju s skupinami v Illinoisu, ki so pričele delovati za ustanovitev takozvane progresivne stranke, pač pa je naša stranka pripravljena kooperirati z unijami in vsemi tistimi delavci, ki streme združiti ameriško delavstvo v skupno stranko za borbo s socialističnim programom.
Zbor je izvolil odbor petih članov in članic, ki bo delal zaeno z eksekutivo soc. stranke v Illinoisu za pojančanje lokalnih organizacij, ustanovitev novih in za razširjenje illinoiskega strankinega glasila "The Chicago Socialist". Izvoljen je bil tudi odbor, ki ima
nalogo predelati pravila naše stranke v Illinoisu in dati članstvu v tej državi na splošno glasovanje. m6(j udeleženci konference se je zbrala vsota $36.90 v p« kritje stroškov, ki so znašali $20 za najemnino dvora-ne. Ostalo dobi blagajna državne in okrajne orga. nizacije.
Prebitek shoda, ki se je vršil dne 22. feb. v Ashland Avditorijumu v Chicagi, znaša §275.00. To vsoto je dobila okrajna organizacija, ki je vodila priprave za shod in sprejela odgovornost za stroške.
Eksekutiva čikaške organizacije Soc. stranke je na prošli seji sklenila prirediti prvomajsko proslavo in je v ta namen pozvala vse socialistične lokale in klube narodnostnih federacij na sodelovanje. Proslava bo skupna za vso stranko v Chicagi. Kot že poročano, bo klub št. 1 sodeloval tudi na prvomajski proslavi, ki se bo vršila v dvorani SNPJ. Iniciativo za to priredbo skupno s klubom št. 1 je podvzela unija št. 104, pripadajoča k L. G. W. U.
Prvi letošnji piknik socialistične stranke v Cook County se bo vršil v nedeljo 21. junija v parku River-view.
Masna konvencija socialistične stranke se bo vršila po Debsovem načrtu za Illinois in sosedne države v soboto 29. avgusta v Chicagi. Drugi dan, to je v nedeljo 30. avgusta, se bo vršila velika socialistična manifestacija in shod v parku Riverview.
Eksekutiva okrajne organizacije za Cook County je sprejela tudi načrt, po katerem se bo to pomlad pričelo s kampanjo za pridobivanje novih članov. Ta sistematično organizirana kampanja bo trajala do jeseni.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi
SOCIALISTIČNI KLUB
V STRABANE - CANONSBURG - PA.,
dne 2. maja t. 1. v domu društva
"Postojnska jama", S. N. P. J.
v proslavo in manifestacijo delavskega praznika PRVI MAJ.
Veselica se prične ob 6. zvečer. VSTOPNINA je 50c.
Na veselici se bo tekmovalo za namizno posodo, katera je vredna 25 dolarjev.
Na veselici bo igrala slov. canonsburška godba. Za vsestransko postrežbo bo skrbel zato izvoljeni odbor.
Sodrugi, somišljeniki in prijatelji od tu in iz okolice so vljudno vabljeni, da se te veselice polnoštevilno udeleže.
ODBOR.

Slavnostna izdaja "proletarca"
Lil
bo io
izšla prihodnji teden. Naročniki bodo imeli v rokah pred prvim majem- Vsebovala bo zgodovino slovenskega časopisja v Z edin jenih dr'avah, seznam jugoslovanskih socialističnih publikacij, razne podatke, zgodovino "Proletarca", slike, članke, katere so nam poslali iz-med slovenskih sodrugov Zavert-nik, Molek, Slabe, Alesh, Garden, Taitchar, Žlemberger, Goršek, Radelj, T. Petrich itd. V tej izdaji bodi, zastopani s prispevki ameriški sodrugi E. V. Debs, Hillquit, Bertha Hale White, Oneal in drugi.
T. Seliškar, slovenski socialni pesnik, nam je poslal par lepih prevodov. A. Cerkvenik je nam poslal lep članek. Priobčen bo K. Kautski-jev članek o pomenu delavskega časopisja; nadalje Kocjančičeva 'Himna marksističnih grenadirjev', Mo-lekova 'Ven iz solzne doline', Sand-Intrgovi 'Morilci' in' več drugih pesmi.
Slavnostna izdaja "Proletarca" bo vredna dvajsetletnice obstoja lista, vredna dela, ki so ga vložili naši sodrugi za socialistično agitacijo in vzgojo med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki.
Dosedaj ni priobčila še nobena slovenska publikacija v tej deželi niti površne zgodovine o našem časopisju, niti ne seznama listov, ki izhajajo ali so kedaj izhajali med nami.
Pregled, vzet iz zgodovine "Proletarca", vam bo dal sliko borbe, ki jo imel naš pokret z vzdrževanjem svojega glasila, katerega večina delavstva radi svoje nezavednosti ni nikoli podpirala kakor bi bila njena dolžnost.
Iz te izdaje boste razvideli, da je "Proletarec" razun "Radničkih No-vin" v Beogradu najstarejši jugoslovanski delavski list in eden izmed najstarejših socialističnih listov v tej deželi.
"Proletarcu" so prerokovali smrt mnogi slovenski listi, ki jih ni več, in tudi listi, ki so prehajali iz rok v roke, last raznih gospodarjev.
Ta "Proletarec" bo v svoji slavnostni izdaji izrekel na grobu teh listov par besedi v njihov spomin.
F»1
H
Za delavca je tako potrebno, da žita delavski list, kakor da ie n-kopa, da ima oprano perilo osnaženo stanovanje.
I
%
% %
s %
%
t
£
ž
t %
t
t
%
8
%
% %
I
1
30ooooooooooooGooooooooa
DRAMSKI ODSEK KLUBA ST. 1,
J. S. Z., Chicago, 111.
vprizori
v nedeljo 1 9. aprila 1925
V DVORANI Č. S. P. S.
S
1126 W. 18th St.
frfc

KIRKE
verižniška komedija v štirih dejanjih. Spisal Alojzij Remec.
Dvorana odprta ob 2:30 popoldne; zastor se dvigne točno ob treh.
Po igri ples in prosta zabava.
Med in po igri igra Koludrov orkester.
VSTOPNINA 75c.
OSEBE:
Berta, mlada posestnica, miljonarka, Frances A. Tauchar
Roza, njena služkinja..................Pavla Leveč
Janez, njen veliki hlapec..............Jack Marinich
Tone, njen hlapec, Rozin fant............Chas. Renar
Andrej Krševan, absolvirani filozof, nadporočnik
................................Andrew Miško
Ošaben, Bertin sosed, lesni trgovec, posestnik
.................................Otto Dernull
Ferlič, narednik, pozneje Ošabnov družabnik
.................................Anton Basha
Weiss, trgovski agent..............Donald J. Lotrich
Soklich, železničar.....................John Hujan
Javornik, Bertin sosed, učitelj, posestnik
..............................Vinko Ločniškar
Orehek, stražmojster, pozneje detektiv
............................Anton Andrejasich
Katina, stara vedeževalka.............Frances Vider
Režiser Andrew Miško.
Prvo, drugo in četrto dejanje na Bertinem veleposestvu nekje na Štajerskem, tretje v Bertini vili na Bledu. Prvo dejanje začetkom novembra, drugo na božični večer 1918; zadnji dve dejanji naslednje leto poleti.
V	petek dine 1. maja ob 8. zvečer prvomajska proslava v dvorani SNPJ. pod avspicijo kluba št. 1 in unije št. 104 I. L. G. W. U. Na sporedu igra "Zadnji dan" (igrana bo to pot v angleškem jeziku), govori, petje itd. Vstopnina 25c.
V	PRIHODNJI SEZONI bodo naše dramske predstave na sledeče dneve: 25. oktobra in 29. novembra 1925; 24. januarja, 14. marca in 2. maja 1926.
Udeležite se predavanja v klubu št. 1 v dvorni SNPJ. v petek 24. aprila ob 8. zvečer. Predaval bo Jože Zavertnik o temi "Kakšna mora biti delavska organizacija, da ima delavstvo koristi od nje."
1*1
i %
i i
i %
i
I $
S

IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z.
V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva, socialistični klubi in posamezniki v mesecu februarju kot sledi:
Štev. društva. Kraj.	Vsota
38, SNPJ, Kenosha, Wis.....................$6.00
206, SNPJ, Gross, Kans...................... 3.00
214, SNPJ, Mullan, Idaho.................... 1.56
74, SNPJ, Virden, 111.......................1.00
120, SNPJ, Gallup, N. Mex................... 1.00
124, SNPJ, Forest City, Pa. . . ................12.00
47, SNPJ, Springfield, 111................... 1.00
184, SNPJ, Springfield, 111.................... 1.00
209, SNPJ, Nokomis, 111...................... 2.00
190, SNPJ, St. Michael, Pa................... 2.00
27, SNPJ, Frontenac, Kans.................... 1.00
245, SNPJ, Lawrence, Pa..................... 1.50
20, SSPZ, Cleveland, 0..................... 1.00
213, SNPJ, Clinton, Ind...................... 1.00
382, SNPJ, Acosta, Pa....................... 3.00
275, SNPJ, Maynard, O......................LOO
477, SNPJ, Cleveland, O.................... L50
115, SSPZ, Helper, Utah..................... 1.00
131, SNPJ, Chicago, 111...................... L00
36, JSKJ, Conemaugh, Pa...................5.00
506, SNPJ, Star City, W. Va...................12.00
454, SNPJ, Stockett, Mont.................... 6.00
290, SNPJ, Homer City, Pa................... 3.00
281, SNPJ, Mulberry, Kans................... 1.00
174, SNPJ, Krayn, Pa........................ 3.00
244, SNPJ, Kaylor, Pa...................
318, SNPJ, Baggaley, Pa.................
KLUBI J. S. Z. IN POSAMEZNIKI:
47, Springfield, 111....................
69, Herminie, Pa........................
1, Chicago, III.........................
41, Clinton, Ind.......................
Max Marts, Buhl, Minn...............
Jacob Kotar, Warren, O..............
Skupaj
1.50 2-«0
1.00 1-00 ^.50 2.00 1.50 •30
34.36
TAJNIŠTVO J. S. 2.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vršc vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne in vsako četrto soboto ob 7.30 zvečer v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. — Dolžnost vsakega sodruga je, da prihaja redno k sejam in da agitira za pridobivanje novih članov, kajti čimveč nas bo, tem ložje bomo vodili delo za osvoboditev proletarijata iz mezdne suž-nosti. — Tajnik.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte naše vrste!—Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
Dobro zavarovanje se vedno izplača
DOBITE GA PRI
F. M. OPEKA
Zemljišča in zavarovalnina
NORTH CHICAGO, ILL.
Phone 292S Vse spadajoče k zavarovanju
Zaloga Čevljev in Popravljalnica
NAJBOLJŠA KAKOVOST NIZKE CENE
LOUIS ROSE
1732 Sheridan Rd.
NORTH CHICAGO, ILL.
ČLOVEKA SE SPOZNA PO DRUŽBI S KATERO OBČUJE
Imovina $20,000,000.00
Zadruga čvrsto spojena s KASPAR AMERICAN STATE BANKO sestoji iz
tisočev varčnih in zadovoljnih vlagateljev;
mnogo stotin malih in velikih trgovcev, dobro znanih tovarnarjev in profesijc-nalcev,
ter velike večine tistih ki delajo za druge.
Kaspar American State Bank
je ponosna na družbo v kateri se nahaja, in ponosna je na tiste ki se jo poslužujejo.
1900 Blue Island Avenue, vogal 19. ceste, CHICAGO,	ILLINOIS
Pkot v našo družbo je tudi vam odprta.
ciaVNOSTNA izdaja "PROLETARCA"
t,- izide za 1. maja, bo največ-• kar je še kedaj izšlo podobnih publikacij med Jugoslovani.
Cene so sledeče: Po.amezen izti« ..........$ -25
10	............. 55o
25 Ut»ov ............. 5.50
50 izt««ov	..........................»-»O
100 Utj.ov	..........................17.00
250 ztuov	..........................37.50
500 zt,.ov	..........................65.00
1,000 iztnov	..........................100.00
m
* t
CAS
ledina slovenski, leposlovna revija v Ameriki. Čas prinaša lepe povesti, koristne gospodav-ike in gospodinjske nasvete, toanstvene zanimivosti, podobne, narodu potrebne razprave In mične slovenske pesmi.
Izhaja mesečno in stane samo $3.00 na leto, pol leta $1.80. Pošiljatve naslovite:
"CAS"
1142 DaDaa Rd., N. E.
Cleveland, Ohio.
Veliko veselico z igro
priredi
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V CHICAGI, ILL.
DNE 18. APRILA 1925 v NARODNI DVORANI, 18. St. In Racine Ave.
PROGRAM
Otvoritev točno ob 7. uri zvečer.
1.	Godba. Igra Bialkov mednarodni orkester.
2.	Pozdravni govor predsednika Z. S. O.
3.	Šaljiva igra v enem dejanju.
4.	Prosta zabava in ples.
ČARLIJEVA ŽENITEV
Šaloigra v enem dejanju. Spisal F. S. Tauchar. OSEBE:
Čarli.............................Donald J. Lotrich
Debelobrdar, bogat trgovec.............Andrej Miško
Špela, njegova žena..............Frances A. Tauchar
Baron, brez cvenka................Anton Andrejašič
Požeruh, postopač....................Charles Renar
Režijo vodi Andrew Miško
I
6% IN VARNO 6% IN VARNO
Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas
MILLARD
STATE BANK
3643-3645 WEST 26th STREET
At Millard Avanu*
CHICAGO, ILL.
Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta.
BANČNE URE:
V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer: v torek, aredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne: v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne.
FRANK MIVSEK
924 McAlIster Ave.
se priporoča rojakom pri nabavi drv, premega, koksa in peska. Phone 2726 Wankegan, III.
BARETINCIC & HAKY
POGREBNI ZAVOD 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pilite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Naseljeniške oblasti dale aretirati Ziniča.
"Radnik" z dne 11. aprila poroča, da so federalne oblasti aretirale S. Ziniča, gl. urednika "Radnika", radi sledečih "prestopkov": Da je prišel v Ameriko brez dovoljenja; da ne veruje v organizirano vlado; da propagira nasilne akcije za strmoglavljenje vlade.
Po aretaciji je bil Zinič izpuščen na prosto pod tisoč dolarjev poroštva v "liberty bondih".
"Radnik" sumi, da so Ziniča denuncirali njegovi nasprotniki v hrvatski javnosti, katerih imajo komunisti precejšnje število. Med vojno so se posluževali enakih dcnuncijantskih metod proti ljudem okoli "Proletarca" in J. R. Z.
Vladi Z. D. ne preti od Ziniča nikala nevarnost. S takimi preganjanji mu dela lahko sitnosti in delavcem stroške za obrambo, toda delavskega gibanja se ne zatre z aretacijami in deportacijami. Med vojno so poskušali ubiti socialistično stranko in potem so ji zadali udarec še od znotraj z agenti provokatorji, katerim so posebno sledili ljudje Ziničeve sorte. Socialistična stranka je še tukaj in sedaj je na pragu prerojfnja.
Kaj pomeni brezbrižnost.
Statistika zveznega poštnega urada kaže, da je bilo v fiskalnem letu, ki je končalo 30. junija 1924, odposla. nih 19,238,548 pisem, ki niso prišla v roke tistim, katerim so bila namenjena, ker naslovi niso bili čitljivi ali pa ne popolni. Denar, ki so ga našli v teh "mrtvih" pismih, je znašal $125,997.59. Od te svote je bilo povrnjeno odpošiljatejem pisem $70,473,633, toda §55 423.96 ni bilo vrnjenih, ker pošiljatelji niso dali svojega naslova. Še veliko večje svote pa so zgubljene vsako leto v zgubljenih plačah in računih za zdravnike radi zanemarjanja zdravja. Mnogi slučaji bolezni bi se lahko preprečili, če bi rabili Trinerjevo zdravilno grenko vino, svetovno znano želodčno toniko in prijetno odvajalno sredstvo. "Vsa moč mojega zdravja tiči v Tri-nerjevem zdravilno grenkem vinu," nam je pisala Mrs. Helena Zadrik iz Nanticoke, Pa. — Prehladi in kašelj so cesto prva znamenja hude bolezni, zato ne zanemarjajte jih, temveč vzemite takoj Trinerjev Cough Sedative! Proti revmatizmu in nevralgiji je Trinerjev Liniment najboljše zdravilo. Če ne morete dobiti Tri-nerjevih zdravil v vaši sosedščini, pišite na Joseph Trincr Company, Chicago, 111.
CENIK KINIeJIG.
TJDOVTCA. (I. E. Tomdc), povest 380 straai, broširana 75c, vezana v platno ..............
VAL. VODNIKA izbrani spisi,
broš.........................
VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad Levstik), 506 straai, vezama *
platno.......................
VITEZ IZ BDEČE HISE. (Aleksander Dama« star.), roman iz Sasov francosle revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana
v platno ...................
ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar)
roman, broširana ............
ZADNJI VAL, (Ivo šorli), roman,
vez..........................
ZAJEDALOI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno .........................
ZA SREČO, povest, broSirana----
ZELENI KADEB, (I. Zoreč), povest, broš...................
ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar),
vezana ......................
ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Do-
stojevskij), roman, dve knjige, 602 strani, vezane............
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana ......................
ZVONARJEVA HM, povest, broširana .......................
ŽENINI NASE KOPRNELE,
(Rado Mnrnik), broširana . .. SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vezana ......................
1.0« .30
1.50
1.2S .65 .75
1.00
1.75
.45
.45 1.50 2.50
.40
.65 .30
1.25 2.00
Nadaljevanje z 2. strani. JOS. JURČIČ, zbrani spisi,
II.	zv. vezan ................................1.50
III.	zv. vezan ..............................1JS0
IV.	zv. vezan ................................1.25
V.	zv. vezan ................................1.00
VI.	zv. vezan ................................1.00
FR. MASELJ-PODLIMBARSKI
zbrani spisi, vez..........................1.50
PESMI EN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar)
vezana ..................... 1.00
MLADA POTA, (Oton Zupanii?.),
pesmi, trda vezba...........75
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak),
vezana ...................... .90
PESMI ŽIVLJENJA (Fraa Al-
breeht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla-
ser), broširana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
Golar), vezana............... 1.20
STRUP IZ JUDEJE, (J. S. Ma-
char), vezana ............... 1.10
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65
SOLNCE IN SENCE, (Ante Debeljak), broširana ............50
SVOJEMU NARODU, Valentin
Vodniik, broširana ............ .25
SLEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba...................BO
TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana
50c; vezana.................76
TRISTIA EX SIBERIA, (Voje-
slav Mole), vezana ........... 1.25
V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40
IGRE
ANFISA, (Leoaid Andrejev),
broširana .................. .M
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........75
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširala ..........................28
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ......................(jo
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75 JULIJ CEZAR, (Win. Shakespeare), vezana..............78
MACBETH, (Wm. Shakespeare),
vezana.....................78
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih,
hroširana...................88
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ....................M .38
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana......................78
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................88
ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 8 dejanjih .......................50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana........ .78
UMETNIKOVA TRILOGIJA (Alois Kraigher), tri enodejanke. broširana. 75c: v«zan» 100 ZNANSTVENE RAZPRAVE. POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI. UČNE IN DRUGE KNJIGE IN
BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................20
ANGLEflKO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 8.00