Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 3. marca 1931.
l.e(o 11. Štev. 9. Cena Din 1.50.
AKADEMSKI GLAS
INFORMATIVNO STROKOVNI LIST
I zli.; ja vsak teden. — Mesečna naročnina za akademike o Din. za vse druge 6 Din. Za inozemstvo 10 Din. Rokopisi se ne vračajo.
I prava in uredništvo: Ljubljana, NVollova ulicu l.-I. — Ček. račun: Ljubljana štev. 16.463.
Naša pet
Ko smo septembra meseca preteklega leta začeli izdajati »Akademski glas«, smo z vedrim optimizmom zrli v bodočnost našega dela. Zdaj, po enem semestru, ko je šlo med javnost že 21 številk lista, lahko z zadoščenjem ugotovimo, da sta bila naš optimizem in vera upravičena.
Težka je bila naša pot v akademsko in ostalo slovensko javnost, toda danes smo že preko prvih, trudapolnih stopinj in naša steza, s katere obeh strani so često grozili plazovi, se širi in se polagoma izpreminja v cesto, na kateri postajajo koraki lagodnejši in nevarnost plazov manjša. »Akademski glas« je upravičil svoj obstoj, intencij, ki smo si jih postavili v Uvodni besedi prve številke, smo se držali ves čas in jih mirne vesti lahko ponovimo; tudi v bodočnosti nam bodo vodnice:
Prva naloga, dolžnost in pravica vsakega akademika naj bo resen in vztrajen študij in z njim združena težnja za čim popolnejšo strokovno izobrazbo. V drugi vrsti pa je njegova naloga, da preostali čas in energijo posveti toku dogodkov okrog sebe in mu skuša po svojih močeh pripomoči k pravi usmeritvi. Vsakdo gleda probleme, ki ga obkrožajo, z ozirom na svoj svetovni, socialni En državno-politični nazor drugače, toda tudi v tem naj bi bil znak akademika, da spoštuje mnenja in nazore drugih, da ne sprejme in ne odklanja prvenstveno nečesa zato, ker je to mnenje pripadnika istega ali nasprotnega nazora, ampak skuša razumeti in pronikniti v miselnost drugega ter sprejeti, kar se izkaže za pravilno, odkloniti, kar ni osnovano. Na jveč nedela, trpljenja in sovraštva se rodi iz tega, ker ni dano, da bi sc ljudje med seboj do temelja spoznali, razumeli i u spoštovali.
Vedeli smo, da bo naša pot naletela na nerazumevanje in napačno tolmačenje. Ljudje, ki se tudi na akademskih tleh ne morejo otresti ozkosrčnega in zaslepljenega strankarstva ter načela, da je diferenciacija akademske mladine po vzorcu starih tudi v specifično njenih zadevah nujna, nam niso bili naklonjeni; še več, niso niti izbirali pri sumničenjih, podtikanjih in lažeh, da bi nam škodovali. Razumemo njih razpoloženje proti »Akad. glasu«, saj so gotovo imeli na tihem pobožne želje, da bi list postal njihov trabant. O tem seveda ni bilo govora in zaradi tega je marsikaterikrat udarilo na dan užaljeno samoljubje in pekoča zavist. Le tako si moremo razlagati, da nas z desne smatrajo za marksističnega zmaja, ker načelno dopuščamo tudi levo orientiranim, da v akademski debati povedo svoje mnenje, in da nas z levice žigosajo kot fašiste, ker smo iskreno pozdravili pokret Zdrirženja borcev. Toda mnogo bolj važno kot vse to se nam zdi ugotoviti. da se je našlo mnogo treznih in poštenih ljudi v akademski in tudi drugi jav-
To bodi naš odgovor!
»Ne gre za Tvoj denar, da bi si iz lastne revščine sam zidal svojo knjižnico, gre za to, da s tem svojim darom tudi Ti v strnjeni vrsti enako mislečih pokažeš odločno voljo za knjižnico in s tem vzbudiš vest oni m, ki imajo moč i u d e n a r.«
(Proglas Akad. akcije za univ. knjižnico.)
Apel Akademske akcije za univerzitetno knjižnico v dneh vpisovanja v letni semester mora pozdraviti vsak tovariš in tovarišica! Naj bo to naš odgovor za ves trud in vsa pota delegacije v Deigradu, ki je opravila pošteno in premišljeno delo v dneh bivanja v prestolnici naše države. Izkoristila je vse prilike in mobilizirala kar je bilo v njenih močeh upoštevaje dragocene nasvete vseh onih, katerim je Univerzitetna knjižnica v Ljubljani pri srcu. Vendar njen napor ni rodil uspeha: V letošnjem državnem proračunu je med rednimi Izdatki izpadla postavka za Univerzitetno knjižnico. Javnosti in vsakomur hočemo s povečanim delom v akciji dokazati, da vztrajamo do končnega cilja in nikakor nimamo namena ob prvem neuspehu vreči puško v koruzo! Tovariš in tovarišica, v dneh, ko težko žrtvuješ par sto dinarjev za vpis, utrpi še 3 Din, da s tem dokumentiraš nezlomljivo voljo, hoteti osrednjo znanstveno knjižnico, brez katere ni univerzalnega znanja. Tvoj dar, čeprav skromen je večjega pomena kakor tisočak bogataša! Obolus našega študenta bodi oddan glas za Univerzitetno knjižnico in moralna opora onim tovarišem, ki žrtvujejo mnogo ur v širokopotezni akciji za knjižnico, do katere imamo pravico! Gre za kamen študeutov v bodoči zgradbi knjižnice! Po denarnem deležu se naš kamen nikakor ne more meriti s končno stavbno svoto, po pomenu v času, v katerem živimo, bo izreden dokument za bodoča pokolenja! Dovolj je bilo osvetljeno vprašanje knjižnice in nje pomen, v slehernemu visokošolcu naše univerze mora biti ta v srcu in v mislih. Naše današnje vrste so namenjene onim, ki ne verujejo v uspeh in onim, ki bi hoteli izbegniti žrtvi malega daru!! Tovariši in tovarišice, ko zbiramo kamen študentov (10.000 Din), si hočemo ustvariti v dneh nezaslišanega materializma dovolj zgovorno legitimacijo, ki nam mora odpirati številna vrata, na katera bodemo trkali, vse dotlej, dokler ne bo zgrajen krov Univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
! Prot. dr. M. Murko:
Hasarvk in jugoslovansko dijaStvo
K 84-letnici 'i'. (i. Masaryka iz članka:	Prag	und	.lugoslavien
Studentenschaft, Prager Presse. 31. V. 1933.
Proti koncu prejšnjega stoletja se jc dotok jugoslovanskih akademikov v Prago zelo pomnožil in pridobil na pomenu. Povod temu
nosti. ki-so naklonili svoje priznanje našemu delu.
Nismo prekršili naših intencij, če smo v zadnjih uvodnikih posegli tudi izven akademskega življenja in grajali napake in grehe našega javnega življenja. Smatrali smo to za svojo pravico in dolžnost in se tudi v bodoče tega ne bomo strašili. Zavedamo se, da je kritika mladine, ki je soodgovorna za narodovo usodo, potrebna in umestna.
Ko stopamo v drugo polletje, nam živo stoji pred očmi poslanstvo, ki smo si ga nadeli: ostati še naprej glasnik in borec skupnih teženj akademstva, z razčiščenjem perečih vprašanj doprinesti k potrebnemu sožitju akademskega kolektiva in skupno s pošteno slovensko javnostjo uveljavljati v javnem življenju načela, ki nam jih narekuje naša mladostna samozavest in čut odgovornosti do naroda, ki čaka naših sil.
so dali politični dogodki in gibanja na jugu avstro-ogrske monarhije, posebno izključitev mnogih študeutov z zagrebške univerze, ki so pod vodstvom Štefana Radiča sežgali ogrsko zastavo pred_ očmi cesarja Franca Jožefa. Nemiri na Hrvatskem v letu 1902, aneksija Bosne in Hercegovine 1908 in nacionalno gibanje od 1912 dalje. Nepojmljivo je k temu pripomogla neznosnost nemških študentov na Dunaju in v Gradcu, na katere so bili naši študentje v glavnem navezani. Poleg teli zunanjih so bili merodajni tudi notranji vzroki; nacionalna zavest južnih Slovanov, ki je rasla od dne do dne. je svojo moč vedno bolj črpala iz vseslovanske zavesti, katere žarišče je bila tedaj brez dvoma Praga.
Tako moremo govoriti o treh ali celo o štirih generacijuli jugoslovanskih študentov, ki sp prejemali v Pragi vzpodbudo v znanstvenem in narodnostnem pogledu. Praga sama s svojimi zgodovinskimi spomeniki in s svojim visoko razvitim nacionalnim življenjem je že sama dovolj vplivala nanje. Njej sc je pridružil vpliv posameznih profesorjev, ki so imeli posebne stike z južnimi Slovani in ki so bili študentom posebno naklonjeni, n. pr. medicinec in alpinist Chodounsky, — ali pa so privlačevali mladino kot znanstvene kapacitete. Nenavadno pomembnost pa je med
Naivnost ali zlo
Ljubljansko »Jutro« je te dni pod naslovom »Akademska svoboda« objavilo sledeče vrstice:
»Akademski glas« je pričel objavljati
zanimiva pisma Ivan Cankarja. Odkar pa smo v enem teh pisem čitali Cankarjevo slabo mnenje o »Slovencu« in klerikalcih, smo se zaman veselili nadaljevanja: — »Akademski glas« je izšel brez Cankarjevih pisem.
Zakaj, čemu? Najbrž se ne bomo motili, ako pripišemo vzrok oni temni sili, ki je nekoč Cankarja mrzila iri sežigala njegove spise, zdaj pa ga skuša napraviti za svojega, — sili, o kateri pravijo poznavalci razmer, da! je tudi na: tlcTi akademske svobode še' Hiti vptftfta iffošrfjj.
Že smo bili žalostni, ker smo mislili, da nas v Knafljevi ulici prav nič he berejo. Zafo smo toliko bolj veseli sedaj, ko vemo, da naš glas ni tako slaboten in da ga le slišijo tudi oni, ki si ob neprijetnih zvokih tako radi maše ušesa. Vendar pa nas je »Jutro« zelo presenetilo, ker se je oglasilo v tako nesrečno izbranem trenotku, da moremo reči le: Si ta-cuisses..., bi se blamaži izognilo. Ali res nismo do sedaj še nič napisali, nad čemer bi moglo »Jutro« izraziti svoje dopadenje?
K stvari! Nekaterim če je treba tudi najjasnejša beseda rii razumljiva. Dobili smo trinajst originalnih, še ne objevljertih Cankarjevih pisem, ki šmo jih obljubili objaviti (»Ak. gl.«, št. 2. II. od 14. jan. t. I.). Svojo besedo smo držali.
Vseh trinajst pisem smo vestno ponatisnili ali vsaj poročali o njih vsebini. Izpustili smo saniO ona plšma in iz objavljenih le ona mesta, kjer govori Cankar o suhih številkah forintov, ki naj mu jih S. pošlje, da ga reši najfmjše bede. Vse drugo je §10 v javnost.
To bo mogel potrditi univ. prof. g. Izidor Cankar, ki nas je zaprosil, da mu pošljemo vseh trinajst pisem v prepis.
Zadnjemu, trinajstemu pismu, ki ga je »Jutro« tako hlastno popadlo, smo točno dostavili, da je zadnje in pod članek napisali (Konec). Zato nam je popolnoma nejasno, kako se je moglo »Jutro« veseliti nadaljevanja (nadaljevanja napadov proti »Slovencu« in kle-
temi profesorji dosegel T. G. Masarvk kot voditelj češkega realizma. Moremo celo reči, da je Masaryk privedel prvo skupino hrvat-skih študentov v Prago. Štefan Radič, ki se je že prej mudil ❖ Pragi in se gibal v naprednih krogih, je bral svojim tovarišem, ki so bili skupaj v ječi v Bjelovaru, Masarvkovo »Česku otazku« z žarečimi očmi kot »apostol« in vzkliknil parolo: »Študirat v Prago!«
O	Masarykovih oduošajih do jugoslovanskih študentov teh generacij- smo pobliže poučeni po spominih njegovih učencev in po celotnem popisu Dragutina Proliaske v nekem njegovem delu, ki ga je posvetil Masa-ryku iti po Milada Paulova zbirki predavanj, ki jih je priredil Praški slovanski inštitut. V prvem desetletju je Masar,yk deloval s svojimi predavanji v praktični filozofiji, ki so jih morali poslušati tudi juristi, in s svojimi spisi »Češka otazka« »Naše nyvčjš/ krlse« in »Otazka socialni«, in z živahnim osebnim občevanjem. Tako je učil to mladino samostojno in kritično misliti, je dramil njihove čudi in vesti, vlil jim nove pojme o ljudstvu in patriotizmu in usmeril njeno pozornost na lastno vzgojo, kulturno delovanje v malem (»drobno delo«) in na socialna vprašanja. Pri vsem tem pa tej mladini ni bilo lahko slediti Masa-ryku! Tako ga je 1908 naprosila hrvatska mladina, ki je zaradi neznosnega Čuvajevega režima v velikem številu zapustila Zagreb, za predavanje, ker je hotela slišati njegove na-
bat
rikalceni seveda in ne morda nadaljevanja pi-; som samih).
Po vsem leni postavljamo »Jutro« brez ; ovinkov pred alternativo: Ali res ni v Knaf-| ljevi ulici toliko inteligentnega gospoda, da bi mogel dojeti preproste zgodbe o »Cankarje-! vih pismih in akademski svobodi«, ali pa je bila to le skrajno nečedna gesta s takimi in : takimi tendencami.
Bog ve, ali je bralo »Jutro« tudi o polenih, ; ki jih je metal Cankarju pod noge njegov to-! variš »Slov. Nared«. Mislimo namreč v onem j pismu, ki mu tako ugaja. Sicer jc pa dovOlj ; znano stališče neklerikalnega »Slov. Naroda« in »Lj. Zvona« do Cankarja. Da ni Cankar nikdar povedla} kake bridki tudi o »Jutru«, se nfora p’ač »iufrtf« zaflr^^iti £v6$ faladolet-nosti. Čisto izyen debate se nam pa zdi vprašanje. kaj bi Cankar danes mislil in pisal o gošpodflf, ki ga zlorabljajo v svoje namene.
I Mislimo, da se tudi mi ne bomo dosti motili, ako trdimO', da je od vseh kulturnopolitičnih liriij priznanih in' nepriznanih, Jutrova še najbolj tuja Cankarjevemu duhu. K, ,,„i	>«
Zdi še nam. da so gospodje okoli »Jutra« dosedaj prebrali v »Akad. glasu« samo one tri stavke o »Slovencu« in klerikalcih. > > . t i ""t: |*i* u >*m :j* • jrj |p ,tu Sedaj se razo-i čarano izprašuje, kjfe smo prav za prav ostali?
' Ne vemo, ali ima »Jutro« večkrat slične pri-| vide, vendar ga moramo potolažiti s tem. da i je bilo ono o akademski svobodi le haluci-i nacija.
Če nas gospodje že ne morete v na-j šem delu podpreti, vsaj ne razgaljajte svo-j jih obsojanja vrednih naklepov na naš račun!
i
IZ UREDNIŠKA.
V tej številki nismo mogli radi tehničnih zaprek objaviti vsega, kar smo hoteli.
Kdor bi hotel nabirati oglase in naročnike, ] naj se nam javi — dober zaslužek!
V	kratkem začnemo objavljati zanimiva neobjavljena pisma dr. Ev. Janeza Kreka.
; zore o razmerah na iirvatskem, kjer se je j malo prej mudil. On, abstinent, nekadilec, je prišel sicer v lokal, poln tobakovega dima in pivskih rekvizitov in sc ni obrnil toliko proti osavraŽciVi vladi kot proti lastni slabosti narodovi in njegovi inteligenci, se zahvalil mladini za priložnost, da je lahko pred njo govoril in odšel. Veliko razočaranje, posebno med študenti, ki so Masarvka prvič videli in slišali. Eni so rekli: Za to nismo rabili ravno Masaryka, druga: Prav zato!
Drugi primer so mi pripovedovali v ne-| kem okrožnem mestu jugovzhodne Bosne.
\ Neki tamošnji Srb je dosegel v Pragi dokto-i rat iz medicine in je šel k Masaryku prosit ga | direktiv za svoje nadaljnje delovanje. Seveda J je mislil pri tem na visoke politične naloge,
i Masaryk pa mu je rekel:	»Kot medicinec
: učite svoje kmete striči si lase in jim sploh ; vlijte malo smisla za higieno in boljše gospo-j darstvo!«
Masarykovi nauki so se po novoustanovljenih praških in tudi domačih časopisih silno ! razširili med Slovenci, Hrvati in Srbi v bivši j monarhiji, posebno na iirvatskem, kjer so se ' razširili celo med srednješolci. I a vpliv je bilo zato opaziti v hrvatski literaturi moderne in v vsem kulturnem življenju, posebno : tudi v obdelovanju prav izredno zanemarje-■ nega ženskega vprašanja, kajti organ »Ženski I svijet« je slovensko-hrvatska pisateljica Zof-I ka Kveder, praška študentka, urejevala po-
Važno!
Ob zaključku redakcije lista nam sporoča rektorat, da je možno plačevati šolnino obročno, in sicer na tri obroke.
Vse naročnike zamudnika opozarjamo, da takoj plačalo zaostalo naročnino!
Javite se nam s pismom v naš nabiralnik ali zglasite se osebno v uredništvu v Wolfuvi ulici 1/. med uradnimi urami.
Vse spremembe naslovov javite z listkom v naš nabiralnik ali po pošti!
Koletfičtf!
Znova se obračamo do Vas, tovarišice, znova, kajti pomagati nam morate tudi ve! Ali ste že pozabile na izrek: »Čim več glav, tem več misli?« Gotovo bi nam še katera lahko pomagala s pametnimi nasveti. Nočemo namreč delati same po svoje, hočemo, da delamo skupno, kar že od vsega početka poudarjamo. Misli naj izidejo iz nas samih iz nas akademkinj — pa ne samo nekaterih, vse morate sodelovati.
Vedno in vedno čujemo, da ne znamo ničesar napraviti, da je naše delo. samo govoričenje in da pri naši akciji zidamo gradove v oblake.
Ali je to res? Ali smemo pustiti, da se njih mnenje uresniči? Nikakor, ne! Kajti pokazati moramo in hočemo, le z dejanji, česa smo zmožne. Zdi se nam, da bi bilo vsako besedičenje o tem odveč — kajti dejanja naj govore sama.
Zato kolegice, ne obotavljajte se in priključite se naši akciji! Pozivamo Vas na naš sestanek, katerega se udeleže delegatke vseli ženskih društev ne glede na njih pripadnost, da tu spoznate, do kam smo prišle pri delu in, da nam tudi ve pomagate glede pridobivanja materielnih sredstev.
Ne bodite sebične! Pomagajte svojim kolegicam in žele boste hvaležnost, ki je največje priznanje za naše delo in trud.
»Pripravljalni odbor« za »Dom visokošolk«.
polnoma v Masarykovem duhu. Žalostne politične razmere na Iirvatskem so bile vzrok, da so se Masarykova načela začela uveljavljati tudi v narodni politiki. Hrvatska in srbska mladina je prihajala v Prago tudi zaradi protisrbskih nemirov na Hrvatskem, kajti večina tamkajšnjih Srbov je bila oporišče ko-ruptnega in nasilnega dvajsetletnega režima grofa Khuen-Hedervaryja. Velehrvati, ki so se izživljali v državnopravnih frazah in nič manj šovinistični Srbi, ki so sanjali o nekem Dušanovem carstvu, so zašli v čisto nov idejni krog, na Hrvatskem pa so uvidevnejši prišli celo do prepričanja, da je nespametno, če se puste Hrvati in Srbi od Dunaja in Budimpešte drug na drugega dražiti. Iz vsega sta izšli torej dve paraleli. Vzrasla je nova politična generacija, ki se je vračala k jugoslovanskim idejam škofa Strossmayerja in zagrebških ilircev tridesetih let prejšnjega stoletja. Med Srbi je ta smer dobila pod vodstvom Svetozarja Priblčeviča vso moč, med Hrvati pa so Masarvkovi učenci ustanovili novo napredno stranko. Iz obeh je nastala hrvatsko-srbska koalicija, ki je na novo usmerila hrvatsko in dalmatinsko politiko, in je obdržala politično vodstvo do prevrata. V času največjih nevarnosti je priskočil tej koaliciji na pomoč vprav Masarvk, ki je posegel v zagrebški veleizdajniški proces in v dunajski proces proti Eriedjungu. Zaradi tega je rasel ugled Masarykov tudi med Srbi v kraljevini
Druga plat židovskega vprašala
V	zadnji številki (ll./B.) »Akademskega gl.« smo lahko na drugi strani čitali zanimiv članek »Naši medicinci, njih poljski tovariši in še kaj«. Zanimiv je zlasti drugi odstavek, ki jasno kaže zgoij enostransko razumevanje židovskega vprašanja in nemške borbe proti židov-stvu. Zdi se, da pisec onih vrstic še nikoli ni imel prilike spoznati židovstva od blizu, recimo vsaj, da ni živel niti na Dunaju, niti v Berlinu morda celo niti v Zagrebu. Pravim: zdj. se, da ni. Ce pa je, potem je občudovanja vreden optimist glede židovskega vprašanja.
Židje so nam-ostalim belcem rasno tuji, o tem.ni dvoma. Oni imajo svojo posebno ras-nost, v duševnem in telesnem oziru. Nihče ne dvomi o tern, da poznamo med Židi tudi revne — toda le v pokrajinah, kjer so gosto naseljeni (n. pr. v Podkarpatski Rusiji, ponekod na Poljskem itd). Tam najdemo celo tudi židovske prostitutke. Toda v velikih mestih so slednje izredno redek pojav. Pač pa so direktorji raznih nočnih zabavišč, kjer se ponuja in. prodaja žensko (toda nikoli ne židovsko!) meso na najnesramnejši način — v velikih mestih večinoma Židje. V M. Kosovi Zgodovini Slovencev najdemo na str. 94. stavek: »Ob Donavi se je vršila velika trgovina s sužnji slovanskega rodu, ki je bila po večini v rokah Židov«. Ta stavek gotovo ni bil napisan tendenčno in vendar vsebuje sila važno konstatacijo glede židovskega vprašanja, konstatacijo, ki se nanaša na 10. do 11. stoletje!
Sicer si pa moramo biti o Židovstvu še o maršičem drugem na jasnem. Rasno in narodnostno so povsod tuj element, ki nima smisla za drugo družbo kot za lastno. In da niso — da se tako izrazim državotvorni, je videti iz tega, da nimajo svoje lastne države že okoli 2000 let, in da so jih doslej še povsod preganjali, kjer so preveč razvijali svoj rasizem; tako je bilo nekoč v F.giptu in kasneje na Angleškem, v Rusiji, na Poljskem in sedaj v Nemčiji. Sicer pa mi Slovenci res nimamo dolžnosti, rešiti židovsko vprašanje v tem smislu, da v času tako težke krize puščamo k nam še Žide.
Da so ti prav za rnedicince res neprijetna trgovska konkurenca, je znana resnica. Pred nekoliko dnevi je priobčil neki slovenski
in Orni gori, kar mu je olajšalo sodelovanje s srbsko, vlado in jugoslovanskim odborom med veliko vojno.
V	takih okoliščinah sc nam zdj paradoks- ] no, da je del hrvatskih in srbskih študentov ' v Pragi po 1910. nastopil proti Masaryku in se je njihov razdor tako povečal, da je bil vzrok ustanovitve dveh različnih študentovskih organov. Prvi, »Val«, se je še dalje oklepal realističnih in humanitarnih idealov Ma-sarykovih, drugi, »Zora«, pa je povzdigoval revolucionarni jugoslovanski nacionalizem. Ta mladina sc je pač bolj navduševala' za Masa-rvkovo politično delovanje in je razumljivo, da je v času balkanskih vojn (sla preko svojega učitelja. Sploh se mora priznati, da srbska in hrvatska praška mladina ni sprejela vseh Masar.ykovih naukov, tisti pa, ki so se prištevali k njegovim učencejn, pa so to če-sto samo zunanje storili. Tako. nam bo tudi jasno, da so v teku' let nekateri navdušeni Masarykovi učenci od njega odpadli in so pozneje kot politiki celo njemu nasprotovali. Ce bi se držala na pr. Svetozar Prlblčevič in Štefan Radič Masarykovih demokratičnih idealov, posebno načela, da je demokracija diskusija, ter bi se zopet znašla vsaj že 1918., a ne šele po polomu njunih nasprotnih političnih koncepcij, bi prihranila Jugoslaviji pač marsikatero težko uro.
Bolj enoten in globlji je bil vpliv Masary-kov na slovensko mladino in se ni omejeval
dnevnik nekaj številk o Židih v Zagrebu. Ce se prav spominjam, jih je tam nekaj, t^d 900(), t. j. nekako 7% vsega zagrebškega prebivalstva. Med njimi je bilo naštetih nekaj preko 70 odvetnikov in nad 80 zdravnikov! Ce vzamemo, da je v Zagrebu morda 200 zdravnikov — potem jih je torej 40% Židov! Vprašam: kje je razmerje med 7% in 40%?? Ali so ostali Zagrebčani res tako nesposobni, da bi morala biti skoro polovica njinovih zdravnikov Židov? — Tega ne verjamem. Dalje smo prav tam čitali, da študira v Zagrebu nekaj nad 300 židovskih akademikov, in sicer večinoma (številke niso bile navedene) na pravni in medicinski fakulteti. Neglede na to, da je teh 300 mnogo višji % kot bi vstrezal dejanskemu razmerju zagrebškega prebivalstva, ostane še vprašanje, zakaj ravno na pravni in medicinski fakulteti? Ali iz golega idealizma? Zakaj potem niso n. pr. filozofi? Zakaj so k nam prišli prav medicinci in nobeni drugi židovski študenti?
In končno: ali Židje niso rasisti v najčistejšem smislu te besede? Prav učimo se lahko pri njih vsi drugi, kaj je to: razna zavest! Kako malo se mešajo s tujerodnimi elementi, kako sijajno so organizirani, in to, internacionalno, po vsem svetu! Tega seveda drugi narodi, ki imajo svojo domovino, svojo j državo, ne bodo nikoli zmogli. To zmore le i narod, ki je v vsakem oziru nevezan na kraj
i	in ki se zaveda le, samega sebe in svojih članov. ki sp raztreseni po vsepT svetu. V tem pa tiči židovsko vprašanje, ki je znatno starejše kpt vsi fašizmi in, kot si je (vsaj zdi se tako) pisec onega članka mislil ali zavedal.
Jasno je. da s temi izvajanji nikakor ne odobravam netaktnosti na onem zborovanju, ki ga citira članek, kakor tudi ne surovih metod. hitlerjanstva. Toda da ima židovsko vprašanje dve plati in da moramo razlikovati med posameznim Ži,dom in med židovstvom kot celoto, o tem ne more biti dvoma. Židovstvo in židovsko , vprašanje pa ni kar tako, da bi šli preko njega in grajali vse in vsakogar, ki ga vzame resno v pretres. Gre za način!
K.
Z več strani, zlasti iz vrst naših medicin-cev, se je čulo, da se je »Akademski glas« z
samo na kulturno stran, kot meni M. Paulova. Cisto nova politična stranka v urejenih slovenskih razmerah vsekakor ni bila mogoča in tudi ne potrebna, a nove politične struje so našle v Masaryku in sploh v Pragi trdno ozadje. Tako sta bila Masarykova učenca dr. I). Lončar in dr. A. Dermota, ki sta v »socialni reviji« »Naši zapiski«,igrala glavno vlogo (A. Dermota je slovenski referent lista »Slovanskv Pfehled«) in sta razširjala realistične in socialne ideje. V tej reviji so priobčevali tudi hrvatski in srbski socialni demokrati in cela jugoslovanska socialna demokracija je uspešno propagirala jugoslovanska enotnostna stremljenja s priključitvijo Bolgarov. Češki naprednjak V. Klofač, v glavnem pa Masaryk, sta vplivala na »nacionalno-ra-dikalno gibanje«, ki je imelo svoj organ »Omladina« in je bilo pravtako jugoslovansko orientirano. »Učenca«, ki sta izšla iz tega gibanja, umrli državnik dr. Gregor Žerjav in sedanji jugoslovanski minister dr. A. Krainer, praški študent, sta prevzela vodstvo liberalnih elementov. Iz »Naših zapiskov« izvemo tudi, da je utemeljitelj slovenske krščansko- , socialne ljudske stranke, dr. Janez E. Krek. | ki ga je H. Wendel po pravici sprejel med i svoje portrete ustanoviteljev Jugoslavije, Ma- : saryka globoko spoštoval in upošteval zaradi j njegovih socialnih naukov.
Prevel Schmid Ivan.
DANAŠNJI ŠTEVILKI SMO PRILOŽILI POLOŽNICE, KI SE NAJ JIH CENJENI NAROČNIKI ZA PLAČILO NAROČNINE POSLU-ŽIJO. KDOR JE PREJEL POLOŽNICO. PA JE S PLAČILOM NAROČNINE V REDU, NAJ JO SHRANI ALI ODDA PRIJATELJU.
zadnjim člankom »Naši medicinci, njih poljski tovariši in še kaj« postavil na stališče, ki ga članek zastopa. To nikakor ne drži. Omenjeni članek smo objavili v smislu naših intencij, da dajemo vsakomur prostor za akademsko debato, kakor tudi danes z veseljem objavljamo gornji članek, ki obravnava drugo plat zvona. Prav radi bi slišali o tej zadevi izjavo »Društva medicincev«, ki je predstavnik naših me-dicincev in je dolžno zavzeti svo^e stališče.
(Op. ured.)
„Nova mladina*1
Dalj časa se je med dijaštvom govorilo, da namerava skupina Triglavanov začeti izdajati svoj mesečnik. Sredi predpreteklega tedna je prva številka »Nove mladine« — s tem obetajočim imenom je bi! krščen novorojeni mesečnik — zagledala beli dan.
Sicer ne izdaja »Nove mladine« »Triglav« sam oficielno, veddar jo kljub temu lahko smatramo če ne že za oficielno, vsaj za pol-oficielno glasilo skupine, ki trenotno prevladuje v društvu in ki je zanjo značilno, zdaj bolj zdaj manj opazno, nagibanje na levo. S tem pa še ni rečeno, da nosi »Nova mladina«, marksističen pečat, saj so baje pravi marksisti sami razočarani nad njo in ji celo odrekajo raison d’etrc.
Že na prvi pogled je razvidno, da je »Nova mladina« namenjena predvsem, srednješolski mladini; bi dejal celo, da je pri izbiri zlasti beletrističnega gradiva imel odločilno besedo ta vidik. Dolarjevi črtici: Pedagoška načela profesorja Oblaka in Ura verouka, ki obravnavata pubertetne zadeve, bodo srednješolci radi, prebirali, čeprav s tem še ni rečeno, da nujno spadata v mesečnik, ki naj bo glasnik prihajajoče odrešilne generacije. Tudi Novakova črtica Pravični profesor bo srednješolcem ugajala, saj obdelava sujet, ki je zaradi njega marsikak srednješolec na lastni koži trpel. Di;uga Novakova črtica, Sram me je bilo, hoče na dramatičen način opisati sramovanje in spoznanje buržujčka v mehki postelji, ki se mu ob pogledu na svoje lakaste čevlje, kavo in potico zbudi sočutje do razcapanega proletarca. — Precej demagoško in sugestivno pisana Andersova razprava, Naš študij, uvaja srednješolca v materialistični svetovni nazor na podlagi dialektike. Z idealističnim svetovnim nazorom obračuna članek silno samozavestno in lakonsko: Ker ne maram »verovati«, ampak verjamem le tisto, kar je osnovano na izkustvih, zavračam neznanstven in špekulativen idealistični svetovni nazor, kajti za bitnost njegove duše. praduše in boga nimam nikakih znanstvenih dokazov. Tudi sicer vsebuje članek semintje kakšno cvetko kakor: Ko je človek začel uporabljati prva orodja, je prenehal biti žival... — Na mestu pa je Alberta Kosa članek Naši problemi. Stvarno, podkrepljeno, obravnava probleme našega šolstva in se v zvezi s tem dotika tudi brezposelnosti. Na splošno pa veje iz vse prve številke še pekarno isl$a.pje ip ne,preveč globoka zasidranost v ideološki usmeri . lista.; morda bo druga številka v tem pogledu trdnejša.	cč.
»Nova mladina« stane za I. letnik, ki bo obsegal pet številk (februar—junij), 15 Din. Naroča se na naslov: Ante Novak, Ljubljana, poštni predal 91.
Iz Ferijalnega saveza
Ljubljana, 2. marca.
Danes se vrši v Beogradu plenarna seja širšega upravnega odbora Ferijalnega Saveza, na kateri se bodo definitivno osnovale samostojne akademske oblasti Ferijalnega Saveza in to na univerzi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Kakor znano, so bile dosedaj na univerzah le podružnice, ki so spadale pod banovinske oblasti Fer. Saveza, podružnica na naši univerzi je spadala pod Dravsko oblast Ferijalnega Saveza v Ljubljani, sedaj pa dobe univerze samostojne ferijalne oblasti in podružnice po fakultetah. Da je to velik napredek za ferijalce naše univerze in uspeh odbora dosedanje podružnice ter posameznih starih agilnih članov Fer. Saveza, je znano. S tem smo pridobili možnost, da organiziramo Samostojne akademske kolonije na morju in v planinah, v katerih bo lahko akademik feri-jalec preživel za tnal denar par tednov, — pridobili vse možnosti, da začnemo razvijati socialno delo v korist vseh akademikov itd., itd.
INFORMACIJSKA PISARNA.
V	auii univerze posluje za časa vpisovanja naša informacijska pisarna. Tu dobite vse informacije glede vpisa, šolnin, študija, akad. domov in menz, glede popustov po trgovinah, knjigarnah, pri brivcih, v gledališču itd. — Tu lahko plačate tudi naročnino za »Akad. glas«.
Pojasniia za vpis
Vsi oni, ki plačajo v smislu razglasa rektorata preko 60 Din neposrednega davka, ne potrebujejo nikakih davčnih potrdil pri vpisu, ker pač plačajo vsi enako šolnino. Tisti pa, ki plačajo pod 60 Din neposrednega davka, in ki žele biti oproščeni šolnine, morajo predložiti pri vpisu potrdilo na predpisanem formularju, k iga izda občina, potrdi pa davčna uprava.
Šolnine se ne morejo plačevati kot lansko leto obročno.
Vpis traja za novince od 1. do 5. marca, za stare slušatelje pa od 1. do 10. marca. Naknaden vpis se bo dovolil le na zadostno motivirane prošnje. Taksa za naknaden vpis je 50 Din.
Vsi oni, ki še niso plačali kakega obroka šolnine iz prejšnjega semestra, se ne morejo vpisati.
Podrobno v informacijski pisarni v avli.
OPOZORILO JURISTOM!
Po sklepu juridičnega dekanata in odobritvi senatne seje mora vsak slušatelj, ki se vpiše v letnem semestru 1933-34 na juridično fakulteto, plačati prispevek 20 Din za knjižico, seminarje itd. Zaradi tega opozarjamo vse tovariše-juriste, da se pred vpisom na kvesturi zglase z indeksom in legitimacijo na dekanatu juridične fakultete, kjer plačajo omenjeni prispevek.
Pridobivajte ,,/lkademskemu glasu" novih naročnikov!
F. I. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra c.
priporoča veliko zalogo manu-fakturnega blaga, perila za gospode in dame, modne in športne potrebščine, kakor tudi popolno damsko konfekcijo po zelo nizkih cenah.
29
Tudi glede deleža na prispevku vsakega člana ferijalca, se pozna. Do sedaj je podružnici ostalo od vsakega člana le Din L50, od sedaj ji bo ostalo trikrat toliko.
Ne vemo še, kako se bo podrobno uredil poslovnik za akademske oblasti Fer. Saveza, toda upamo, da bo Centrala F. S. kakor tudi g. minister sprejel dobre in koristne predloge, ki jih je poslal odbor dosedanje podružnice na univerzi v Ljubljani in da ne bo brez velike potrebe spreminjal osnutka poslovnika, ki so ga skupaj izdelali zastopniki ferijalcev ljubljanske, zagrebške in beograjske univerze.
Radi teh priprav se še ni začelo vpisovanje v F. S. na naši univerzi, toda začelo se bo že v prvi polovici marca, tako da bodo vsi tovariši v pravem času prejeli legitimacije in popise drugih ugodnosti, ki jih nudi F. S. svojim članom.
Na podrobnosti organizacije samostojnih akademskih oblasti se še povrnemo.
Visoke Sole v Avstriji
»Neue Freie Presse« prinaša (27. febr.) po »Avstrijskem četrtletniku za vzgojo in pouk« zanimive številke o stanju avstrijskega aka-demstva iz I. 1932 33. Slika je tudi v letošnjem letu neizpremenljiva. Število obiskovalcev vseh avstrijskih visokih šol je znašalo po tej statistiki 25.893. Od teh jih odpade na univerze 73% in 18% na visoke tehnične šole. V Avstriji so namreč tehniške visoke šole ločene od univerz. 26% celotnega slušateljstva tvorijo inozemci.
Ako odštejemo vse inozemce in primerjamo te številke s frekvenco na univerzah pri nas, vidimo, da so procentualno po prebivalstvu Avstrijci daleč pred nami. Relativno študira vsaj trikrat toliko Avstrijcev, kot Jugoslovanov. Vzroke naraščanju inteligentnega proletarijata je torej najbrž treba iskati drugod. kot pa v številkah o obisku naših šol.
Iz uredništva
Diplomirani filozof dobi mesto prefekta v Penzionatu učiteljskega doma v Mariboru, Kosarjeva ulica 41. Popolna oskrba ter 400 dinarjev mesečne plače. Delo lahko! Pogoje ima filozofsko društvo, na katerega naj se tovariši interesenti obrnejo. K prošnji je treba priložiti tudi priporočilo filozofskega društva.
Vse tovariše vabimo na sodelovanje. Cim več Vas bo, ki boste pisali v »Akadeni. glas«, čimbolj se bodo kresali nazori, tem pestrejši, zanimivejši in lepši bo Vaš list »Akademski glas« in tem bolj bo služil svojemu poslanstvu.
Tiste tovariše, ki imajo kake posrečene karikature, prosimo, da nam jih odstopijo v objavo.
Rabili bi tudi kake primerne sestavke v vezani besedi!
Tovariši, ki bi imeli veselje sodelovati v uredništvu, naj se javijo!
VAŽNO!
Vse tovariše prosimo, da nam vse reklamacije na neredno prejemanje lista takoj javijo, da lahko urglramo.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da nisem pisec članka »Akademska YMCA« v zadnji številki ! »Akad. Gl.« (4. stran), ker ni nekateri zaradi podpisa Č. očitajo. Jože Cencič.
Notice
Klub jugoslovanskih akademikov iz Trsta,
Gorice in Istre v Ljubljani opozarja svoje članstvo na semestralni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek 5. marca t. 1. v prostorih srednješolskega društva »Preporod« (arena Narodnega doma) ob 20. uri z običajnim dnevnim redom. Vsi in točno! — Odbor.
Diplomirali so 28. februarja na juridični fakulteti naše univerze tov. Blejec Konrad, Koser Albert in Polak Ivan. - Čestitamo!
Bilanca pravnozgodovinskih (I. državnih) izpitov. V februarskem terminu letošnjega leta se je prijavilo k pravnozgodovinskemu državnem izpitu vsega 143 kandidatov. Izmed teh jih je 83 naredilo, 46 padlo, 14 jih je pa odstopilo. — Imena tovarišev, ki so napravili izpite v prejšnjih tednih, smo objavili sproti.
V	preteklem tednu so kot zadnji v tem terminu napravili izpite tov. Štucin Joža, Tajnik Bojan, Ravnikar Evgenij (4 odlike), Flere Jan-vid (4 odlike), Kramar Alojzij, Baranovič Nikola, Ecker Burghard, Abram J. — Vsem novim kandidatom prav iskreno čestitamo!
Izpiti. Pravosodni izpit na juridični fakulteti so v preteklem tednu napravili tov. Zupan France iz Novega mesta (z dvema odlikama), Bojc Vilko iz Kočevja in Smodlaka B. iz Splita. —- Čestitamo!
Na filozofski fakulteti so v februarskem terminu diplomirali naslednji tovariši:
Bernik Alojzij —skupina za teoretično matematiko; Jug Stanislav skupina za občo zgodovino;"Kraigher Uroš — skupina za nar. jezik in književnost; Rome Franc — biološka skupina; Simonič Ivan — geografska skupina; Šavli Ivan — romanska skupina; Škerl Franc skupina za občo zgodovino; Zemljak Josip skupina za nar. jezik in književnost; Žagar Anton — romanska skupina; Žorga Friderik skupina za teoretično matematiko. Čestitamo!
Za doktorja medicine je nedavno promovira! na graški univerzi Verbič Franjo. Čestitamo!
VSE TOVARIŠE PROSIMO, DA NAM PORAVNAJO ZAOSTALO NAROČNINO!
Zadnje dni so naši časopisi prinesli zanimivo poročilo, kako so včasih v predvojni Srbiji kaznovali onega, ki je kradel državni denar: Obesili so ga javno in bobnali ljudi skupaj, da so ga videli in si zapomnili!
Kaj menite, če bi danes zopet na svetu upeljali to radikalno sredstvo? Se vam ne zdi, da bi postalo poleg drugega tudi precejšnje pomanjkanje različnih »narodnih voditeljev«?
Akademiki!
Čevlji vseh vrst
7cid\ etn
DETELE B.
LJUBLJPiNP, Sv. Petra cesta št. 25 so domač izdelek, trpežni, elegantni in poceni.
Izdaja konzorcij »Akademskega glasa«, predstavnik Zupan Francč. — Urejuje Jože Cenčič. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik Albert Kolman.