SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI! P ošteno smo že zakorakali v jesenski cas. To pomeni, da se leto pocasi nagiba h koncu. Za nami je vroce poletje, ki nam je prizaneslo s hujšimi vremenskimi nevšecnostmi, kljub temu pa bomo morali v prihodnje prav na podrocju zašcite pred poplavami narediti še kakšen korak naprej. Dejstvo namrec je, da so vremenski ekstremi vedno bolj siloviti in pogosti. V kolikor se nas kakšno leto ne dotak­nejo s vso silovitostjo, nas to ne sme uspavati. Na podro-cju odvodnjavanja meteornih voda še vedno stopicamo na mestu, saj smo trcili ob kamen, ki se imenuje pridobivanje potrebnih zemljišc za izvedbo projekta. Brez tega žal ne bo šlo naprej, zato še enkrat prosim za posluh in razumevanje pri lastnikih zemljišc, ki so nujno potrebna za izvedbo tega projekta. V poletnih mesecih smo zelo intenzivno delali na pro-jektu energetske sanacije osnovne šole. Izvedli smo dva kroga konkurencnega dialoga, ki sta nas pripeljala do toc­ke, da smo uspeli najti zadovoljivo in sprejemljivo rešitev. Prav to je bil tudi predpogoj, da smo se v mesecu septembru lahko prijavili na Javni razpis Ministrstva za infrastrukturo za pridobitev kohezijskih sredstev za energetsko sanacijo šole. Do novega leta bomo nadaljevali konkurencni dialog. Ob pozitivni rešitvi naše vloge za pridobitev kohezijskih sredstev in uspešnem zakljucku konkurencnega dialoga na-crtujemo, da bomo energetsko sanacijo izvedli v poletnih mesecih naslednjega leta. V poletnih mesecih smo nadaljevali z izdelavo projektne dokumentacije za nov vrtec in v teh dneh je bila vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Upamo, da ga do-bimo do konca oktobra, nakar bomo priceli zelo aktivno iskati financne vire za izgradnjo in zaprtje financne kon­strukcije. Prav od slednjega je odvisno, kdaj bomo lahko pristopili k novogradnji vrtca. V poletnih mesecih smo dobili tudi zakonodajni pred-log o ustanovitvi pokrajin. Predlog nas je, na vsaj moje ve­liko presenecenje, umestil v pokrajino Spodnja Štajerska, s centrom na Ptuju, in ne v pomursko pokrajino, s centrom v Murski Soboti. Osebno sem mnenja, da naša obcina, upo­števaje razlicne kriterije, bistveno bolj spada v pomursko pokrajino. O tej temi bo na naslednji seji razpravljal tudi obcinski svet in izoblikoval svoje mnenje glede predlagane zakonodaje. Vsekakor so, spoštovane obcanke in obcani, v casu javne razprave dobrodošla tudi vaša mnenja. Zadnjo nedeljo v septembru smo za en dan spet postali center rokodelstva v Sloveniji, saj se je na osmem Miholo­vem sejmu zbralo cez šestdeset ponudnikov izdelkov doma-ce in umetnostne obrti ter lokalne kulinarike. Uživali smo v prekrasnem dnevu, ki so ga poleg sejemskega dogajanja zaznamovali še nastopi glasbenikov in številnih folklornih skupin. S tem tradicionalnim dogodkom postaja naša ob­cina pomemben gradnik ohranjanja kulturne dedišcine in ljudskega izrocila, na kar moramo biti vsi zelo ponosni. V nadaljevanju Vam želim veliko toplih jesenskih dni in prijetno branje nove številke Fünkešnice. Slavko Petovar, župan ZAPIS S 6. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE VERŽEJ Šesta redna seja Obcinskega sveta Obcine Veržej je po­tekala 6. avgusta 2019, na dnevni red je bilo uvršcenih 13 tock. Pod prvo in drugo vsebinsko tocko dnevnega reda je predstavnik Komunalnega stanovanjskega podjetja Ljuto-mer d.o.o. clane obcinskega sveta najprej seznanil s Poroci­lom o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja komunal­nih odpadkov na obmocju obcine Veržej za leto 2018, nato pa še podrobno predstavil Elaborat o cenah storitev javne gospodarske službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih od-padkov za leto 2019 v obcini Veržej, ki ga je obcinski svet potrdil s predracunskimi cenami, ki ostajajo nespremenjene v primerjavi z lanskimi cenami. Pod 6. in 7. tocko dnevnega reda se je obcinski svet sez­nanil z Elaboratom 2019/2017 o obli-kovanju cen storitev obvezne obcinske gospodarske javne službe varstva okolja, oskrbe s pitno vodo za obcine Apace, Gornja Radgona, Kri­ževci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sv. Jurij ob Šcavnici in Veržej. Obcinski svet Obcine Veržej je dal pozitivno mnenje k predlaga-nim enotnim cenam obvezne obcinske gospodar­ske javne službe varstva okolja oskrbe s pit-no vodo v Sis-temu C, in sicer k predracunski enotni ceni omrežnine za obvezno obcinsko gospodarsko javno službo varstva okolja Oskrba s pitno vodo v Sistemu C, ki ob 50 % izkori-šcenosti nove infrastrukture, za osnovni prikljucek DN-20 znaša 8,5274 EUR/mesec in k predracunski enotni ceni vodarine za obvezno obcinsko gospodarsko javno službo varstva oko­lja Oskrba s pitno vodo v Sistemu C, ki znaša 0,6747 EUR za 1 m3 prodane pitne vode. V nadaljevanju so se clani seznanili še z vsebino Elabo­rata 2019 o oblikovanju cen storitev obveznih obcinskih go-spodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja in cišcenja komu-nalne in padavinske odpadne vode v Obcini Veržej. Obcinski svet Obcine Veržej je potrdil predracunske cene obvezne obcinske gospodarske javne službe varstva oko­lja Odvajanje odpadne vode, in sicer; predracunska cena omrežnine na podrocju odvajanja odpadne vode v obcini, ki za osnovni prikljucek DN-20 znaša 6,7841 EUR/mesec in predracunsko ceno stori-tev odvajanja odpadne vode v ob­cini, ki znaša 0,2378 EUR za m3 prodane pitne vode. Ob­cin-ski svet Obcine Veržej je za nepridobitne uporabnike v obcini potrdil še 24 % subvencijo omrežnine na podrocju odvajanja odpadne vode, tako da omrežnina za nepridobitne uporab-nike z upoštevano subvencijo za osnovni prikljucek znaša 5,1559 EUR. Sredstva za subven-cijo zagotavlja obcina mesecno iz obcinskega proracuna. OBISK PRI NAJSTAREJŠI OBCANKI P epa Lubi iz Buncanov je 30. septembra 2019 dopolnila 100 let. Ob tej priložnosti smo jo obiskali župan Obcine Veržej Slavko Petovar z obcinsko upravo, podžupan Drago Legen in obcinska svetnika iz Buncan, Dominik Štrakl in Branko Vršic. Prav vsi smo ji zaželeli zdravja, ki ga clovek vseskozi najbolj potrebuje. Lansko leto, na praznovanju 99-letnice, je Pepa obljubi-la, da se bomo ob njenem naslednjem osebnem praznova­nju, njeni stoletnici, spet srecali in res je bilo tako. Spet je presenetila s svojo dobro voljo in dobrosrcnostjo. S Pepo ter njenima sinovoma, Antonom in Benom z družinama, smo preživeli nekaj prijetnih uric in si obljubili, da se naslednje leto spet srecamo. Vesna Ficko Obcinski svet je potrdil še predracunske cene obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja cišce­nja odpadne vode, in sicer predracunsko ceno omrežnine na podrocju cišcenja odpadne vode v obcini, ki za osnovni prikljucek DN-20 znaša 3,4894 EUR/mesec in predracunska cena cišcenja odpadne vode v obcini znaša 0,8426 EUR za m3 prodane pitne vode. Djordje Šiškin, predstavnik Zdravstvenega doma Ljuto-mer je predstavil Letno porocilo Zdravstvenega doma Ljut­omer za leto 2018 ter Program dela in financni nacrt za leto 2019 za ZD Ljutomer. Meni, da je poslovanje ZD Ljutomer dobro, dosežki so bili cez 100 % na vseh dejavnostih, razen na kurativi otroške medicine, specialisticni ambulanti, pljuc­ni ambulanti in diabetološki ambulanti. ZD Ljutomer si želi izboljšati dolocene programe z možnostmi novih zaposlitev. Pri 10. tocki dnevnega reda uvodna pojasnila k Porocilu o delu policije v letu 2018 in varnostne razmere v letu 2019 za obcino Veržej poda pomocnik komandirja Karel Reihs. Pove, da izjemnih kršitev javnega reda in miru v Veržeju ni, da je pred casom bil izveden vlom v objekte nogometnega kluba v Veržeju, da se kazniva dejanja v Veržeju iz leta v leta zmanjšujejo in da je v Veržeju malo cestno prometnih krši­tev, pri tem izpostavi sodelovanje obcine z Medobcinskim inšpektoratom in redarstvom, ki pogosteje opravlja meritve hitrosti. Clani obcinskega sveta uskladijo še Nacrt razvojnih pro-gramov Obcine Veržej 2019 - 2022 pri proracunski postavki 1902 »Varstvo in vzgoja predšolskih otrok«, OB188-19-0039 Izdelava projektne dokumentacije PGD, PZI za novi vrtec v Veržeju. Pod tocko razno župan obcinski svet seznani z javnim razgovorom stanovalcev Narcisne in Prvomajske ulice ter predstavniki obcine Veržej. Namen sestanka je bil umiritev prometa v Narcisni ulici in usmeritev prometa na Kolodvor­sko ulico v Veržeju. Zapisala Vesna Ficko Foto: Arhiv Obcine Veržej AGENCIJA ZA VARNOST PROMETA PODELILA OBCINI VERŽEJ PRIKAZOVALNIK HITROSTI J avna agencija RS za varnost prometa v sklopu projekta Skupaj za vecjo varnost – Namestitev prikazovalnikov hi-trosti »Vi vozite« 2019 je že deveto leto zapored pripravila razpis, na katerem smo se lokalne skupnosti potegovale za brezplacni najem prikazovalnikov hitrosti. Na razpis, ki je bil objavljen v mesecu juniju 2019, se je prijavilo 41 obcin, ki so bile izbrane na podlagi razpisnih kriterijev, in sicer so imele prednost obcine, kjer ob lokaciji poteka šolska pot, vendar ni zagotovljen minimalni stan­dard za šolsko pot, lokacije z nevarnimi mesti (visoka sto­pnja prometnih nesrec) ter lokacije s pogosto prekoracitvijo hitrosti in visokim PLDP-jem. Komisija je izbrala 30 obcin, ki so prejele prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« v brezplacno 10 mesecno uporabo. Med uspešnimi obcinami je bila tudi Obcina Veržej, ki je prejela prikazovalnik hitrosti od pod-jetja Intermatic d.o.o. S prikazovalniki hitrosti želita AVP in obcina spodbuditi voznike k strpnejši in bolj umirjeni vožnji ter tako prispevati k vecji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Nov prikazovalnik hitrosti stoji na lokalni cesti LC223202 (Stara nova vas – Veržej), Ulici Frana Kovacica, na zacetku naselja Veržej, svojemu namenu pa so ga predali župan Slavko Petovar, podžupan Drago Legen in predstav­nik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obci­ne Veržej, Branko Vršic. Vesna Ficko Fünkešnica ˜ oktober 2019 LUCIJAN GALUNDER – NOVI PREDSEDNIK TD VERŽEJ Lucijan Galunder je letos postal novi predsednik Turisticnega društva (TD) Veržej. Za kandidaturo funkcije pred­sednika se je odlocil zato, ker se tudi sam ukvarja s turisticno dejavnostjo in sicer oddaja apartmaje v Veržeju. Zakaj si se odlocil za to funkcijo? Eden od vzrokov, zakaj sem se odlocil za kandidaturo predsednika TD Veržej je ta, ker vidim, da se turizem v na­ših krajih (Pomurju) razvija na bolje. Imamo vec turistov in kolesarjev, ki so željni domace kulinarike in predvsem spro­stitve ter miru. Tudi tega, da se odmaknejo iz velikih mest. Vecina turistov namrec opazi umirjenost našega okolja. Kako vidiš potencial turizma v Veržeju, kakšni so cilji v turisticnem društvu? TD Veržej je bilo že v preteklosti zelo aktivno, takšni že-limo biti tudi v prihodnje. V letu 2020 bomo poleg svojih rednih nalog izvajali tudi projekt POINT NATURA 2000, v okviru programa LAS Prlekija, na katerega se je prijavila Obcina Veržej. V okviru tega projekta bomo kot projektni partner izvedli revitalizacijo narcisnega travnika v velikosti približno 20 kvadratnih metrov, postavili bomo informacij­ske table, uredili površine in dostop do narcisnega travnika. S tem, ko se povecuje število turistov v naših krajih, se povecuje tudi potencial turizma v naši obcini. Upamo tudi, da bo z nakupom Term Banovci in prihodom novega la-stnika prišlo do sprememb v pozitivnem smislu. Vsekakor si obetamo še vec turistov v naši obcini. Kakšni so nacrti? Nacrtujemo, da bomo še naprej aktivni, da bomo tudi v bodoce prirejali manjše prireditve kot doslej, urejali naš kraj, se udeleževali drugih prireditev in se s promocijskimi aktiv­nostmi v prihodnje veckrat pojavili na razlicnih sejmih. Redno se udeležuješ tudi prireditve Goni Pony. Zakaj te je pritegnila in kako vse skupaj izgleda? Da, že dvakrat sem se udeležil tudi dogodka Goni Pony na vrh Vršica, ki ga organizira Red Bull. Za to me je že pred leti nagovarjal in navduševal prijatelj Darko Kajtna iz Bore-cev, saj je sam udeleženec tega dogodka, prakticno od nje­gove prve izvedbe. Sam se prireditve nisem udeleževal, dokler nisem imel svojega 'poneka'. Starejša kolesa, ki so cenejša, so preslaba za takšen podvig. Nato sem v eni izmed trgovin opazil akci­jo, da si lahko z zbiranjem nalepk prišel do cenejšega kole­sa Pony. Doma smo pohiteli z zbiranjem nalepk, saj je bilo povpraševanje veliko. Na koncu smo jih zbrali celo toliko, da smo kupili dvoje koles. Leta 2018 smo tako zaceli z rednimi in intenzivnimi tre­ningi, tako da smo se dvakrat tedensko odpravili na vrh Ka­pele in Jeruzalema. Treniral sem sem skupaj z Darko Kajtno in Romanom Kavašem iz Lokavcev. Polni kondicije smo se lanskega maja udeležili dogodka Goni Pony na vrh 1611 metrov visokega Vršica. Med 1060 tekmovalci iz Slovenije in tujine sem po napornem vzponu s casom 1:26:32 osvojil 346. mesto. Zmagovalec je za podvig potreboval cas 43:27. Po krajšem oddihu na vrhu in nekaj spo­minskih fotografijah, sem se brez vecjih težav spustil v dolino. 1. junija letos smo se znova podali na Vršic, tokrat še v številcnejši zasedbi. Popoldne, tocno ob 15. uri, se nas je 1320 kolesarjev in kolesark iz osmih držav pognalo iz štarta proti 800 metrov višje ležecemu prelazu. Proga je bila dolga 13,5 kilometrov in sestavljena iz 24 tlakovanih serpentin. S casom 1:21:23 sem zasedel 315. mesto, zmagovalec pa je dosegel cas 40:54. Žal se mi je letos pri spustu pripetila nesreca, saj mi je proti koncu spusta pocila guma. Do tega pride zato, ker se zaradi nenehnega zaviranja guma mocno obrabi in posledicno poci. Na koncu tekme sledijo pode­litve, koncert in izbira najboljšega retro kostuma, saj je v ospredju dogodka še vedno zabava. Lucijan, hvala in obilo uspehov pri vodenju Turisticnega društva. Vito Šadl UTRIP OSNOVNE ŠOLE Vrtec SODELOVANJE OTROK STAREJŠE SKUPINE NA 3. ŠPORTNIH IGRAH VRTCA CEZANJEVCI O troci in vzgojiteljici starejše skupine smo se z mini av-parkirišcu vrtca, zatem pa smo se odpravili na poligon s te­tobusom odpravili na športno druženje v Cezanjevce, kom in najrazlicnejšimi ovirami v gozdu, na hribu in travi. kjer so potekale 3. Športne igre, v katerih so poleg našega Druženje je bilo zelo prijetno, zabavno, otroci so uživali, vrtca, sodelovali še otroci iz vrtca Mala Nedelja, Strocja vas, si medsebojno pomagali, se spodbujali in navijali. Cezanjevci, Ljutomer. Najprej smo se vzgojiteljice in otroci Alenka Belec seznanili s potekom športnih iger, sledilo je razgibavanje na Šola UCENCI OŠ VERŽEJ ODSLEJ VOZIJO NA NOVEM KOLESARSKEM POLIGONU U cenci Osnovne šole Veržej se bodo odslej urili v kole­sarskih spretnostih na novem kolesarskem poligonu. Prejšnji poligon je namrec bil že dotrajan, hkrati pa ni bil vec primeren za organizacijo tekmovanj, zato smo novega še toliko bolj veseli. Kolesarski poligon je namenjen preverjanju spretnosti vožnje in obvladovanja kolesa. Posamezne ovire predsta­vljajo posamezne okolišcine vožnje kolesa v prometu, s ka­terimi se lahko sreca kolesar v dejanskem prometu, kot so na primer vožnja cez robnik, vožnja skozi ožino, nakazova- nje smeri, izogibanje oviram na cesti, zavijanje, zaviranje, pesek na cesti, držanje ravnotežja na kolesu itd. Kolesarski poligon bo tako služil: • pripravi ucencev na kolesarski izpit, • pripravi ucencev na tekmovanja Kaj veš o prometu in • izvajanju medobcinskih tekmovanj Kaj veš o prometu. Hvala Obcini Veržej za financiranje poligona! PRVOŠOLCI OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ V tem šolskem letu je prag naše šole prestopilo trinajst radovednih prvošolcev. Ponosni in pogumni so priš­li pred šolski prag Teja Duh, Nina Jureš, Dominik Stajnko, Tim Legen, Ivana Seršen, Lija Muhic, Lena Muhic, Lan Mu­hic, Arjen Krapec, David Petovar, Lea Košic, Erik Šterman in Anej Klemencic. Po uvodnem pozdravu vodstva šole in župana so se ucenci skupaj s starši odpravili v ucilnico prve­ga razreda. Prvi šolski dan je bil namenjen spoznavanju in druženju. Ucenci so preko rocnih lutk Lili in Bineta ter sli­kovnega gradiva spoznali dejavnosti pri nekaterih šolskih predmetih. Vse zastavljene naloge so spretno reševali in z aplavzom smo jim cestitali za dobro opravljeno delo. Po šol-ski malici jih je cakalo sladko presenecenje. Ob slovesu so prejeli vrecko za športno opremo, lesena ravnica z imeni, delovne zvezke ter nezgodno zavarovanje, ki jim ga pokla­nja Obcina Veržej. Na poti domov so za boljšo vidljivost v prometu poskrbeli rumeni baloni in rumene rutice. Našim prvošolcem želimo prijetno pocutje na šoli, naj bo njihova šolska pot zanimiva, prepletena z nepozabnimi izkušnjami, bogata z znanjem in pristnim prijateljstvom. Maja Kuronja, razrednicarka ŽIVA IN RENÉ ZLATA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ZNANJU NEMŠCINE V torek, 12. marca 2019, sta se ucenca 9. razreda Živa Grantaša in Rene Brunec udeležila državnega tekmo­vanja v znanju nemšcine za devetošolce, ki je potekalo na Osnovni šoli I Murska Sobota. Zeleno luc za udeležbo na tekmovanju na državni ravni sta dobila že na šolskem tek­movanje v mesecu novembru, ko sta z lahkoto pometla s konkurenco in se že takrat po številu tock uvrstila zelo viso­ko in s tem med 250 najboljših tekmovalcev v državi. Literarna predloga za državno raven tekmovanja je bil drzen in osupljivo komicen otroški roman nemške pisatelji­ce Jume Kliebenstein Speed-Dating mit Papa, ki je tekmo­valce in njihove mentorje popolnoma navdušil. Tako sta torej oba tekmovalca tudi na državnem tekmo­vanju pokazala visoko raven znanja tujega jezika in se vec kot odlicno odrezala. Živa je osvojila tretje mesto v državi, kar je naravnost fantasticen dosežek in res predstavlja sam slovenski vrh, René pa devetnajsto mesto, kar je prav tako vec kot izjemen dosežek. Oba ucenca sta prejela zlato pri­znanje in se veselita novih projektov povezanih z nemšcino, saj nadaljujeta šolanje v sosednji Avstriji in tako ohranjata stik s tem živim jezikom. Kot mentorica lahko dodam le, da je dandanes znanje tujega jezika, predvsem pa nemšcine, za okolje, kjer živi-mo, izrednega pomena. Pa ne samo z geografskega vidika, ampak tudi zaradi gospodarskih in kulturnih stikov, ki jih ohranjamo z nemško govorecim prostorom. Branka Kapun Pucko, prof. nemšcine Vse foto: arhiv OŠ UTRIP OSNOVNE ŠOLE SPAR DONIRAL 20.000 EUR ŠOLSKIM KNJIŽNICAM O b zakljucku akcije Pižama & mleko je podjetje Spar Slovenija 16 šolskim knjižnicam namenilo donacijo v skupni višini 20.000 EUR. S podarjenimi sredstvi bomo iz­brane šole, ki delujemo zunaj urbanih središc, obogatile po­lice svojih knjižnic in tako ucencem omogocile dostop do širšega izbora kakovostne otroške in mladinske literature. Med izbranimi šolami je bila tudi Osnovna šola Veržej. Na podelitev donacije smo bili povabljeni v Ljubljano, na Vodnikovo domacijo. Na dvorišcu lepo obnovljene hiše so nas pricakali predstavniki Spara in nas usmerili v nad­stropje, kjer so na besedo cakali pomembni gostje iz Spa-ra, predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in predstavnica Centra za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice. Dogodek je povezoval priljubljeni mladinski pisatelj Boštjan Gorenc – Pižama. Prav vsi gostje so poudarili pomen bralne kulture in do-stopnost sodobnih literarnih del v šolskih knjižnicah, ki v Sloveniji predstavljajo kar 75 % vseh knjižnic. Predstavnica NUK je poudarila, da šolske knjižnice otrokom in mlado­stnikom omogocajo najlažji dostop do kakovostne knjige: so brezplacne, delujejo v prostorih šole ter predstavljajo mocan steber razvoja bralne kulture in funkcionalne pismenosti. ''Šolska knjižnica mi je v otroštvu pomenila varno za­vetje, kjer sem lahko po mili volji brskal po knjigah in iskal tiste, ki so me nagovarjale. Brez nje bi bila moja bralna zgo­dovina obcutno revnejša. Otroci in mladi tudi danes radi zahajajo v šolske knjižnice in berejo, še posebej, ce tam naj­dejo literaturo, ki jim je blizu,'' je povedal Boštjan Gorenc – Pižama. Donacija za našo šolo pomeni velikanski prispevek za nakup novih knjig. Še vedno ni namenskega denarja, ki bi konstantno omogocal nakupe najnovejše literature pred­vsem za mladostnike. Obcasno kupimo kakšno knjigo, po­tem pa se že zatakne pri financah. Seznam knjig, ki bi jih želeli brati naši ucenci, je kar dolg. S to donacijo bomo ugodili rednim bralcem in vsem tistim, ki v naši knjižnici išcejo aktualne naslove. Oglasite se cez kašen mesec in se prepricajte sami, da vas na policah cakajo nove knjige. Marjana Rojnik, knjižnicarka PODROCNI PRVAKIV ODBOJKI NA MIVKI V sredo, 4. 9. 2019, je bilo v Beltincih podrocno prven­stvo za starejše ucence v odbojki na mivki. Za našo šolo so na tekmovanju igrali: Nik Legen, Nejc Klemencic, Rene Raj in Lan Legen. Prvo tekmo so igrali proti ucencem iz OŠ Radenci in zmagali z rezultatom 2:0. V drugi tekmi so z rezultatom 2:0 premagali ucence iz OŠ Strocja vas. V tretji tekmi so bili naš nasprotnik ucenci iz OŠ Mala Nedelja, ka­tere so prav tako premagali z rezultatom 2:0. V zadnji tekmi so z rezultatom 2:0 premagali ucence iz OŠ Murska Sobota 1. Tako so ucenci naše šole osvojili prvo mesto brez izgub­ljene tekme, ter se uvrstili na državni polfinale. Že tretje leto zapored smo dokazali, da se najboljša osnovnošolska od­bojka na mivki v Pomurju igra prav na OŠ Veržej. SLOVENIJA POD SKUPNIM NEBOM NA OŠ VERŽEJ V petek, 20. septembra 2019, je na OŠ Veržej potekalo astronomsko opazovanje. Opazovanje smo organizi­rali v sodelovanju z Astronomskim društvom Orion iz Ma-ribora, vodil ga je ucitelj in podpredsednik društva Mitja Govedic ob pomoci ucitelja Mateja Kranerja. V letu 2019 praznujemo kar nekaj jubilejev povezanih z vesoljem in astronomijo. Minilo je 50 let od prvega pristanka cloveka na Luni, Mednarodna astronomska zveza IAU praznuje stoletnico svojega delovanja, prav toliko let je minilo od prve eksperimentalne potrditve Einsteinove splošne teorije relativnosti. Spominjamo se prvih Galilejevih astronom­skih opazovanj, od katerih je minilo 410 let. V pocastitev teh pomembnih jubilejev je v vec mestih po Sloveniji po­tekalo astronomsko opazovanje z naslovom Slovenija pod skupnim nebom, zato smo se vseslovenski akciji pridružili tudi mi. S pomocjo replike Galilejevega teleskopa smo na šolskem igrišcu ponovili njegova opazovanja. S šolskim in mocnejšim društvenim teleskopom smo opazovali planet Jupiter z njegovimi lunami, planet Saturn s prstanom. Poi-skali smo tudi nekatera ozvezdja in Rimsko cesto. Takoj na zacetku opazovanja in tik pred koncem smo imeli možnost Vse foto: arhiv OŠ opazovati tudi prelet Mednarodne vesoljske postaje. Veseli smo, da se je opazovanja udeležilo veliko število ucencev, staršev in krajanov. Nad skrivnostnimi lepotami vesolja so bili najbolj navdušeni naši najmlajši ucenci. Mitja Govedic, ucitelj fizike in tehnike, podpredsednik AD Orion UTRIP OSNOVNE ŠOLE Dom EUROMET IN JAMBOREE V FRANCIJI O snovna šola Veržej je clanica evropskega združenja Euromet. Euromet je mreža evropskih vzgojnih usta­nov in organizacij (tako vladnih kot nevladnih), ki delajo z otroci/mladostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami/ motnjami. Zacetki združenja segajo že v leto 1839, letos pa mineva 30 let združenja Euromet. Clanice združenja priha­jajo iz dvanajstih evropskih držav: Francija, Belgija, Šved­ska, Finska, Velika Britanija, Poljska, Estonija, Madžarska, Romunija, Nemcija, Nizozemska in Slovenija. V želji po cim boljši pomoci otrokom/mladostnikom se je OŠ Ver­žej organizaciji pridružila leta 2009. Cilji mreže so združiti strokovno delo in delo na terenu, izmenjati izkušnje, dobro prakso in nove oblike dela, spoznati sisteme drugih držav, govoriti o težavah in rešitvah, s katerimi se srecujemo stro­kovni delavci. Vsako leto ena od držav clanic organizira za strokovne delavce strokovna srecanja tj. simpozij. Pred štirimi leti je bila gostitelj tudi OŠ Veržej. Vsako drugo leto je vzpored-no v isti državi organiziran tabor za otroke in mladostnike, imenovan Jamboree. Letos je simpozij in Jamboree organizirala Francija, in sicer organizacija ITEP, v sodelovanju z združenjem Metis Europe (združenje v EU, ki skrbi za mentalno zdravje mla­dih v Evropi). Strokovni delavci in otroci/mladostniki smo se družili od 23. 9. – 27. 9. 2019 v mestu Mettray in Fon­dettes. Tema letošnjega druženja je bila »Ranljiva in inklu­zivna družba: posameznikova in družbena odgovornost«. Govorili smo o inkluziji, primerjali francoski sistem s sis-temi drugih držav in primerjali uspešnost inkluzivne para­digme. Organizirali so tudi okroglo mizo z direktorico di­rektorata za otroke s posebnimi potrebami. Prav tako je bila organizirana okrogla miza z direktorico in mladostniki iz vseh sodelujocih držav. Strokovni delavci in otroci/mlado­stniki smo spoznali organizacijo ITEP ter njihove metode Vse foto: arhiv OŠ in oblike dela ter težave, s katerimi se srecujejo. Otroci/mla­dostniki so se družili s 180 udeleženci Jamboreeja. V studiu so na temo ranljivost in drugacnost posneli skupno pesem v vseh jezikih. Vsaka organizacija je v svojem jeziku pri­spevala svoj delež. Prav tako so sestavili plesno koreografijo na to pesem. Na delavnicah so se urili v glasbenih, plesnih, orientacijskih, športnih, cirkuških ter wellness spretnostih. Vse kar so se naucili so nam, udeležencem simpozija, po­kazali na zakljucni prireditvi. Predvsem pa so se bogatili ob spoznavanju razlicnih kultur, njihovih navad in obicajev. Tanja Hakl Ivancic, dipl. soc. ped. JAMBOREE SKOZI OCI UDELEŽENCEV 23. 9. 2019 smo se štirje mladostniki odpravili na Jam­boree v Francijo: Larissa, David, Matic in jaz. Z nami so po­tovali še 4 vzgojitelji: vzgojitelj Leon ter vzgojiteljice Bran-ka, Tanja in Monika. Iz Veržeja smo štartali okrog pol osme ure zjutraj. Najprej smo s kombijem potovali do letališca na Dunaju, nato z letalom naravnost do Francije. Do hotela, kjer smo bivali nadaljnjih 5 dni, smo se odpeljali s kombi­jem. Potovali smo skoraj cel dan, vendar je pot bila zanimi­va in bili smo že polni pricakovanj. Mladostniki, ki so bili na Jamboreeju, so prihajali iz razlicnih držav; iz Madžar­ske, Finske, vecina pa jih je bilo iz Francije. Mladostniki iz Francije niso znali tujega jezika in smo se z njimi najmanj pogovarjali. Iz Slovenije nismo bili edini. Jamboreja so se udeležile tudi punce iz vzgojnega zavoda Višnja Gora, s ka­terimi smo navezali stike in se tudi najvec družili. Ob pros-tem casu smo se veliko kartali in pogovarjali. V petih dneh smo doživeli marsikaj. Imeli smo razlicne dejavnosti: olim­pijske igre, ples, petje, zabave, cirkus, gledališce. Ogledali smo si tudi zavod v bližnjem mestu. Zavod je lepo urejen. Tam smo si izdelali tudi spominek za domov. V cetrtek zve-cer smo imeli disko in zakljucno vecerjo. To mi je bilo od vsega najbolj všec. 5 dni je minilo zelo hitro, vendar smo se imeli lepo. Na koncu smo se sprehodili še do McDonaldsa in uživali v zadnjih trenutkih v Franciji. Ceprav je Slovenija lepša dežela, bi še kdaj obiskala kakšno mesto v Franciji. Nina Letonja Fünkešnica ˜ oktober 2019 13 ZLATOMAŠNIK JOŽE POZDEREC P red petdesetimi leti se je vas Melinci, ki je del župnije Beltinci razveselila treh novomašnikov, od teh sta Jože Pozderec in Jože Sraka doživela zlato mašo, Anton Maroša pa ne. Ta je odšel v vecnost pred štirimi leti, medtem ko je njegov stric Martin Maroša umrl v Veržeju pred njim, v stotem letu starosti. Ko so bili imenovani trije bogoslovci, je vas imela pet redovniških duhovnikov, vendar je samo najmlajši med njimi deloval v domovini, štirje pa drugje: v Italiji, Španiji, v Srednji Ameriki in južni Ameriki. Jože Pozderec je bil rojen 12. septembra 1942 na Melin­cih, v družini s šestimi otroki. Štiri razrede osnovne šole je koncal v domaci vasi, nižjo gimnazijo pa je obiskoval v Beltincih. Naj bo mimogrede omenjeno, da ga je matema­tiko ucil prof. Stane Šporn, ki se je cez cas odlocil za du­hovniški poklic. Kmalu po njegovem vstopu v semenišce so bogoslovci prišli na izlet v Beltince, kjer je potem seveda v kolarju med dijaki vzbudil veliko zanimanje. Da bi ures­nicil svoj redovniški in duhovniški poklic, ki ga je zacutil, je Jože odšel v Zadar in tam zacel šolanje na medškofijski klasicni gimnaziji. To je bila takrat dragocena možnost tudi za slovenske salezijanske poklice, saj je v Sloveniji takrat še ni bilo. Po koncanem prvem letniku je za eno leto preki-nil šolanje in odšel na Reko, kjer je opravil noviciat in na koncu izpovedal prve zaobljube. Potem je v Zadru koncal še dva letnika gimnazije, cetrtega pa z maturo leta 1962 na Reki, kjer so salezijanci lahko organizirali svojo klasicno gimnazijo. Prišla je na vrsto vojaška služba (1962-63), kar je opravil v Ohridu v Makedoniji. To je bil po svoje drago­cen cas za lastno duhovno oblikovanje. Predstojniki so bili mnenja, da je bila dragocena, da pa take preizkušnje kan­didatom sami ne bi smeli nalagati. Salezijanska gimnazija na Reki je delovala kratek cas in so svoje dijake preselili v Križevce pri Zagrebu. V Križevcih so šolo obiskovali skupaj z duhovniškim kandidati vzhodnega obreda, saj so Križevci bili njihov škofijski center. Sodelovanje pri njihovi liturgiji je bila za salezijanske dijake zanimiva in privlacna novost. Študij filozofije in teologije je od 1964 do 1970 opravljal na Teološki fakulteti v Ljubljani. To so bila leta z izjemno ve­likim številom bogoslovcev, tudi salezijanskih. Leta 1969 je bil posvecen v duhovnika, in sicer v Murski Soboti. Nato se je zacelo njegovo vzgojno-pastoralno delo za sa­lezijanske duhovniške kandidate v gimnaziji v Želimljem. Za cim bolj kvalitetno opravljanje vzgojnega dela med mla­dimi sobrati so ga predstojniki poslali na študij duhovne teologije na gregorijansko univerzo v Rimu, kjer je v letih 1972-1975 dosegel stopnjo magisterija. Ko se je vrnil, je bil vzgojitelj bogoslovcev na Rakovniku, nato pa župnik v To-mišlju. Od 1984 do 1988 je bil vikar inšpektorja, ki si ga je izbral za to službo zaradi znanja tujih jezikov in njegovega bivanja v casu študija v mednarodni skupnosti. Od 1986 do 1999 je bil prvi župnik novoustanovljene župnije sv. Janeza Boska v Mariboru. Nekaj let so si prizadevali, da bi zgra­dili novo cerkev in prostore za pastoralno delo, še bolj pa je s svojimi sodelavci vlagal trud za živo cerkev, kar mu je dobro uspelo. Od leta 1988 je bil duhovni asistent ustanove Don Boskovih prostovoljk v Sloveniji. Od 1999 do 2017 je bil župnik na Igu in zato odgovoren za dragoceno pastoral-no delo tudi na Kurešcku. V tem casu je pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo obnovil deset od dvanajstih umetniško dragocenih podružnic. Nekaj let je pouceval v Srednji verski šoli v Želimljem in v novicia­tu, nekaj let pa je bil tudi predstojnik ižanske salezijanske skupnosti. Od leta 2017 je v Veržeju ravnatelj skupnosti v Marijani-šcu in župnik župnije Veržej. Stanislav Duh POLETNO DOGAJANJE V MARIJANIŠCU Z mesecem avgustom se na neki nacin koncuje poletje, mesec september pa vsaj za osnovnošolce in srednje­šolce pomeni tudi pricetek pouka in s tem slovo od poci­tnic. Tudi v Marijanišcu se v tem casu oziramo nazaj in se spominjamo poletnih programov, ki smo jih izvajali ali vsaj gostili v naši ustanovi. Poletje smo priceli z Oratorijem za družine. Zbralo se je lepo število družin in potrudili smo se, da bi bil program cim bolj zanimiv in raznolik tako za družine kakor za tiste, ki smo ga vodili. Komaj se je koncal Oratorij za družine, že se je napovedal Ustvarjalni kamp in tudi tu je bilo zanimivo in pestro. V drugi polovici julija smo gostili clane skupnosti Ema­nuel, konec meseca pa se je pricel župnijski oratorij v Ver­žeju. Vsak dan se je zbralo nekaj cez 50 otrok in kakšnih 20 animatorjev, ki so se trudili, da bi preko zgodbe o Petru UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠCA Foto: Primož Korošec Klepcu mladim približali vrednote, ki so še danes aktualne. ANIMATORJI SMO VEDNO ZA AKCIJO G otovo je poletje obdobje, ko imamo animatorji Salezi­janskega mladinskega centra Veržej nekoliko vec casa in nismo omejeni samo na cas ob koncu tedna, kakor se dogaja v preostalem delu leta. Kar nekaj dogodkov se je zvr­stilo, na katerih smo aktivno sodelovali. Najbolj izstopajo trije: Franciškov tabor, Oratorij za družine in poletni Ora-torij Veržej. Zlasti zadnji privabi najvec animatorjev, saj se nas je letos zbralo preko 20. Lepo je del svojega prostega casa in talentov nameniti delu in druženju z mladimi vseh starosti, prav tako pa je pomembno, da se tudi animatorji dobro pocutimo in dobi-mo nekaj zase, da se še bolj povežemo med seboj. Tako smo med drugim sklenili, da gremo skupaj na »adrenalinsko« Istocasno smo v Marijanišcu tradicionalno gostili druži­ne, ki pripadajo DiŽevi skupini (Družina in življenje). Dru- kolesarjenje po Prekmurju, ki ni minilo brez posledic. Za žine so se pri nas mudile v dveh skupinah po cel teden. Za njimi smo imeli priložnost gostiti družine iz Kolpingovega združenja. Tudi na duhovne vaje po geštalt metodi, ki jih je vodil prof. Stanko Gerjolj, nismo pozabili. Udeležilo se jih je lepo število udeležencev, ki se vsako leto radi vracajo. Za vrhunec in neke vrste zakljucek poletne sezone pa smo ob koncu meseca avgusta gostili festival argentinskega tanga. Plesalci iz vse Evrope in drugih celin se že nekaj let radi vracajo v Veržej in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Primož Korošec, vodja Marijanišca naslednji cilj smo si izbrali nekoliko manj nevaren podvig – idilicen sprehod po Veliki planini v družbi »kravic« in te­lickov. Tudi na kakšno pico in v kino smo šli, da smo lah­ko spotoma nacrtovali, kaj bi lahko še koristnega naredili zase in druge. Tako smo v zacetku septembra šli na ANI­MATLON v Želimlje, teden kasneje smo se (ker se je dobro družiti še z ostalimi animatorji širom Slovenije) udeležili izobraževalno-družabnega vikenda za animatorje, sledila je Sticna mladih, konec septembra pa smo pomagali na žu­pnijskem prazniku Miholovo. Veseli smo, ce nam dogodki, ki jih pripravljamo za mla­de, lepo uspejo, prav tako pa tudi, ce se animatorska skupi­na med seboj dobro razume, ker le tako lahko delamo dob­ro in z veseljem. Primož Korošec, vodja Marijanišca Foto: Borut Bencak ŽIVLJENSKE PREIZKUŠNJE L eta, ki sem jih preživel v Slovenj Gradcu, so mi ostala v lepem spominu. Žal pa se je bližala okupacija, razmere za zasebne trgovce so se vse bolj zaostrovale in lepega dne je prišel nalog za deportacijo Rojnikove družine, najprej v Maribor, potem naprej v Srbijo. Morali so se na hitro pos­loviti, s seboj so lahko vzeli le najnujnejše. Preko znancev so me prosili, da jim, ce bo le mogoce, na dan deportacije prinesem kovcke na železniško postajo v Maribor. S težkimi kovcki sem jih cakal na postaji, v negotovosti, jih koncno le zagledal in jim srecno predal prtljago. Po vojni smo v gan­ljivem srecanju obudili spomine na te dni. Kot veliko mladih fantov iz Prlekije, sem bil tudi jaz med vojno mobiliziran v nemško vojsko. Ker je bilo informacij malo, nismo prav vedeli, kaj storiti, pa smo sledili nemške-mu ukazu. Bil sem dober v orientaciji, zemljepisu in nem-šcini, zato sem v vojski služil v izvidniškem vodu. Izvidnica je v borbi šla naprej, preucevat teren in prisotnost sovražni­kove vojske. Zavedal sem se nevarnosti, vendar sem imel v sebi neko trmasto vztrajnost in prepricanje, da se bo vse dobro izteklo. Ko je vse naokrog pokalo, sem si govoril: »Ne, ne boste me dobili,« in morda mi je to pomagalo, da sem preživel. Naš izvidniški vod je šel preko Avstrije in Nemcije, po dolinah in vrhovih, vse do francoskih Alp in Besanço­na. Na švicarsko-francoski meji se še zdaj spomnim dvojne dvometrske lesene ograje z vmesnim nekaj metrskim pro-storom, ki je preprecevala vstop na švicarsko ozemlje. To je bila popolna zapora pred vojsko in vsemi drugimi nezaže­lenimi osebami v Švici. V vojni sem bil dvakrat ranjen, prvic se mi je izstrelek zaril pod desno lopatico in zdravniki so se odlocili, da ga tam kar pustijo. Tako ga imam še danes. Drugic pa sem si pri umiku skozi nizko iglicasto rastje tako poškodoval oci, da sem skoraj oslepel. To je bilo že pred koncem vojne. Ker se mi je vid tako poslabšal, so me poslali na okrevanje na neko avstrijsko kmetijo, potem pa sem dobil še bolniški do-pust. V Veržej sem prišel v vojaški uniformi, seveda brez puške, ker sem jo pred dopustom moral oddati. Vojaki, ki smo prišli na dopust, se k Nemcem nismo hoteli vec vrniti, bežali smo pred nemško zastavo, cemur se je reklo Fannen­flucht oziroma dizertacija. Doma sem se zadrževal vglav­nem v Osredku in pazil, da me v tem negotovem casu ne bi cesa obdolžili. Nekega dne sva sedela z mojim dedkom Pe­pekom Šmidlehnerjem pred Sršenovo, s slamo krito butano hišo, ki sta jo imela z babico v najemu. Od dalec sem zaslišal pokanje strojnice in ker sem dobro poznal domet izstrel­kov, sem mu rekel: »Zaj pa de nekaj. Hodva rojši f hišo.« To se je izkazalo za izredno pametno, dejansko nama je umik rešil življenje, kajti ko sva po rafalih zopet prišla ven, je bila stena za klopjo vsa prepredena z izstrelki. Nekaj dni kasneje je prišla novica, da se Nemci umika­jo skozi Veržej. Mama me je v naglici skrila v hiši mojega botra Franca Šmidlehnerja v Osredku. Pod hišo je imel bo­ter »pivníco« z velikimi sodi. »Tü se skrij, za sode,« mi je rekla mama in ulegel sem se na deske ter se zvil v klobcic. Nemalo zatem se je zgodilo nekaj, cesar niti v sanjah ne bi pricakoval: v pivníco je prišel nemški štab, na posvet o umi­ku. Pred hišo so postavili straže, poveljniki so v moji nepo­sredni bližini razgrnili zemljevide in se posvetovali, kako se bodo umikali. Ležal sem cisto pri miru, skoraj si nisem upal dihati, da se ne bi izdal, saj sem vedel, da bo po meni, ce me dobijo. Ne spomnim se, kako dolgo so se Nemci zadržali v tej kleti, popolnoma sem izgubil obcutek za cas. Še dolgo po tem, ko so se umaknili, nisem upal iz kleti. Rešila me je mama, ki je prišla pome. Kaj sem prestajal, ve le tisti, ki je bil kdaj v podobni situaciji. Po vojni me je cakala drugacna usoda. Mobilizacija v nemški vojski mi je prinesla aretacijo v mariborskih zapo­rih. To je bila huda izkušnja, z mucenjem, ustrahovanjem in vecdnevnim zasliševanjem. Na koncu se je izkazalo, da nisem bil nicesar kriv in takratna oblast je vse obtožbe zo-per mene zavrgla. V mirnem casu si je težko predstavljati strahote vojne, ki smo jih vojaki prestajali na obeh vojsku­jocih se straneh. Vendar je mir prinesel pozabo in nove izzive. Treba se je bilo odlociti, kaj bom pocel v življenju. Vedel sem, da se moram osamosvojiti, si pridobiti poklic in si ustvariti pogo-je za življenje. In se porociti. Za ženo sem si izbral mlado, vedno nasmejano Marto, najstarejšo Prelogovo hci. Imela je modre oci in krasne svetle lase, spletene v dve debeli kiti. Takoj me je osvojila. Sicer je bilo malo težko stopiti pred Prelogovega ateka in zaprositi za njeno roko, a se je vse dob­ro izteklo. Ceprav godrnjaje, nama je dal Božji blagoslov za poroko. Po pripovedovanju Rudija Milfelner zapisala hcerka Metka Brkan 16 Fünkešnica ˜ oktober 2019 KRESOVANJE IN POSTAVITEV MAJNIŠKEGA DREVESA V torek, 30. aprila smo gasilci iz Banovec v sodelovanju s termami Banovci in turisticnim društvom Banovci priredili dogodek ob postavitvi majniškega drevesa. Kljub dežju nam je uspelo varno postaviti majniško drevo, kasne­je pa še zakuriti ogromen kres. Za varnost in požarno stra­žo so skrbeli operativni gasilci PGD Banovci. Prireditev je vodila gospa Majda Kolbl, vse prisotne pa je pozdravil tudi župan Obcine Veržej Slavko Petovar. Zahvalili bi se pred­vsem vsem, ki ste prispevali za nabavo novega gasilskega vozila in lokalnim glasbenikom, ki so popestrili dogodek. Na pomoc! Denis Trstenjak OB 25-LETNICI OZSC LJUTOMER O bmocno združenje slovenskih castnikov Ljutomer je prostovoljna, stanovska in strokovna organizacija vo­jaških castnikov in podcastnikov na obmocju obcin Ljuto­mera, Križevcev, Razkrižja in Veržeja. V vojni za Slovenijo, leta 1991, je združenje zagotavljalo vojaško-strokovno pod-kovani in domovinsko motiviran poveljniški kader za Teri-torialno obrambo obcine Ljutomer in druge oblike odpora proti takratnemu agresorju. Po svoji naravi in vsebini dela je združenje pomemben dejavnik krepitve obrambne moci dr­žave Slovenije, saj usposablja nerazporejene vojaške castnike in podcastnike za obrambne, zašcitne in varnostne naloge. Iz tega razloga ima združenje priznani status nevladne orga­nizacije, ki deluje v javnem interesu na podrocju obrambe z odlocbo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Predhodno društvo, ki je na podlagi zakona združevalo castnike in podcastnike, kar je pomenilo obvezno clanstvo, je bilo v Ljutomeru ustanovljeno pred 65 leti z imenom Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev. Le-to se je nekaj let pozneje preimenovalo v Združenje rezervnih vo­jaških starešin. V 80-tih letih prejšnjega stoletja je društvo štelo cez 400 clanov. Po osamosvojitveni vojni leta 1991 se je društvo preimenovalo v Obcinsko združenje castnikov Slovenije Ljutomer. Foto: PGD Banovci Sodobno Obcinsko združenje slovenskih castnikov, ki temelji na prostovoljnosti, je bilo ustanovljeno 10. 9. 1994 na konferenci v Križevcih. Prav je, da se ob tem jubileju spomnimo ustanovnih clanov združenja. Ti so: Danilo Bunderl, Janez Stajnko, Edvard Ljubec, Franc Jurša, Dušan Kosi, Slavko Modlic, Alojz Novak, Ferdinand Tomažic, An­ton Kosi in pokojni Ivo Lašic. Na ustanovni konferenci nam je bil v strokovno podporo nadvse koristen takratni sekre-tar ZSC stotnik Janko Ljubic. Po reorganizaciji lokalnih skupnosti smo iz enovite obci­ne Ljutomer dobili štiri obcine, zato smo na konferenci 21. 2. 1999 prilagodili statut novonastalim razmeram in sprejeli novo ime društva Obmocno združenje slovenskih castnikov Ljutomer, ki je ohranjeno do danes. Društvo je v obdobju 1995 do 2000 štelo cez 200 clanov, danes je v društvu 100 clanov. Priliva clanstva iz vrst SV skoraj ni, saj rezervnega sestava, kot smo ga poznali pred osamosvojitvijo, danes ni, zato je tudi priliv castnikov in podcastnikov SV minimalen.Številcno stanje vzdržujemo s pridruženimi clani, med kate-re štejemo aktivne vojake in uslužbence SV, družinske clane, naše simpatizerje in pripadnike enot za zašcito in reševanje. Temeljna dejavnost združenja je vojaško strokovno usposabljanje, ki zajema predavanja, usposabljanje z vo­jaškim orožjem, strokovne ekskurzije, obiske vojašnic in druge oblike usposabljanj, ki so pomembne za obrambo domovine Slovenije. Vsebine našega delovanja so vezane na dogodke in osebnosti, ki so skozi zgodovinska obdobja krepile narodno zavest Slovencev na poti v današnjo samo­stojnost. Tudi družabna srecanja obogatimo z ucnimi vsebinami in tekmovalnimi disciplinami z obrambno vsebino. Društvo ima mocno podporo pri vseh štirih obcinah na obmocju našega delovanja. Njihov financni prispevek je po­membna postavka v naših letnih proracunih. Pomemben prispevek našemu delovanju namenja tudi naš generalni sponzor Segrap Ljutomer z Biotermami Mala Nedelja ter Ribiška družina Ljutomer in Strelsko društvo Rudar Presika. Mota, 18. 8. 2019 Anton Kosi, predsednik OZSC Ljutomer 18 Fünkešnica ˜ oktober 2019 DRUŠTVENI UTRIP PIKNIK IN DRUŽABNO SRECANJE PRI KAMEŠNICI V BUNCANIH K o vtaknemo seme v zemljo, je videti brez vsakršne ži­vljenjske moci v sebi. Kljub temu ga z zaupanjem po­sadimo. Cez cas vzklije in zacne rasti. Ko pa posadiš prave ideje in misli v svoj um, moraš ravnati v popolnem zaupa­nju, zavedajoc se, da bo tisto, kar bo iz njih pognalo, popol-no. Ko postane zaupanje neomajno, zacnejo te plodne ideje in misli rasti in se razvijati. Deluje notranja moc. Prav te notranje ideje, moc, modrost, sposobnost in vztrajnost so bile v moških, ki so se lotili prve faze ureditve okolice gramoznice in trening steze za kasace v Buncanih. Bili so usklajeni v idejah in vztrajni, kar pa je rodilo boga­te sadove, ki so pokazali, da je v slogi moc. Ohranila se je dedišcina naših prednikov, kateri so okrog te gramoznice že pred vec kot petdesetimi leti prirejali kasaške dirke. Zah­valo in priznanje za izredne napore in dosežke v tej akciji so prejeli: • Milan Murota, • Števek Kustec, • Marko Antolic in • Igor Telkeš, ki je sponzoriral delo z nakopacem in pri­dal velik vložek v ureditev okolice gramoznice in trening steze. V veselje, da so ideje rodile sadove trdega dela, se je prip­ravil piknik z družabnim srecanjem, v nedeljo, 1. septembra 2019, pri kamešnici v Buncanih. Na pikniku se je jedlo in pilo ter se veselilo staro in mlado. Ni manjkal bograc, langaš in peceni odojki sponzorjev. Druženje je bilo zelo prijetno, popestrili so ga tudi glas­beniki. Veselje je trajalo pozno v noc. Danica Gregorincic SPITTAL AN DER DRAU L ešcecki smo se v »dopustniškem« casu na povabilo Ko­mornega zbora Orfej iz Ljutomera udeležili mednaro­dnega tekmovanja za pevske zbore v Evropi, ki je potekalo od 4. do 7. julija 2019, v kraju Spittal an der Drau. »Internati­onaler Chorwetbewerb Spittal an der Drau« ali Mednarodnozborovsko tekmovanje Špital ob Dravi. Omenjeno tekmova­nje sodi med najstarejša mednarodna tekmovanja za pevske zbore v Evropi. Tekmovanje je namenjeno izkljucno mešanim zborom, ki obvezno tekmujejo v predpisanih kategorijah, in sicer, umetna pesem in folklora. Na tekmovanju sodelujejo izbrane pevske zasedbe, ki so na tekmovanju predhodno iz­brane iz velikega nabora prijavljenih zborov, ki prihajajo iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Na letošnjem tekmovanju so poleg Komornega zbora Orfej iz Ljutomera sodelovali še zbori iz Bosne in Hercegovine, Nemcije, Indonezije, Latvije,Filipinov, Španije, Južne Afrike, Ceške in ZDA. V kategoriji »folklora« smo se na odru skupaj s Komor­nim zborom Orfej predstavili tudi clani Folklorne skupine Lešcecek. Ob pesmih Alojza Srebotnjaka Rezijanska, Ježe­vem Belokrajnskem kolu in Krekovi Vüri bije, ki so jih za­peli clani Komornega zbora Orfej, smo zaplesali rezijanski, belokranjski in prekmurski splet in s tem bili plesna pod-pora našim prijateljem Orfejevcem, ki so v tej kategoriji za­sedli odlicno šesto mesto. V kategoriji »umetna pesem« pa se je Komorni zbor Orfej žiriji predstavil samostojno z vec pesmimi in zasedel odlicno 3. mesto. Za clane Folklorne skupine Lešcecek je bilo sodelovanje s Komornim zborom Orfej in plesna podpora zboru na enem najvecjih pevskih tekmovanj, ki ima tudi zelo dolgo tradi­cijo, zares lepa izkušnja. Lešcecki smo tako imeli priložnost zaplesati plese iz drugih pokrajin in obleci za njih znacil­ne narodne noše. Od Komornega zbora Orfej pa se po tem tekmovanju še nismo poslovili. V novembru se nam obeta novo sodelovanje. Vec o tem pa kmalu. Spremljajte nas! Foto: FS Lešcecek Fünkešnica ˜ oktober 2019 19 DRUŠTVENI UTRIP TEKMOVANJE V PLESANJU POLKE NA SEJMU AGRA V GORNJI RADGONI N a sejmu AGRA vsako leto poteka tekmovanje v ple­sanju polke. Udeležili smo se ga tudi štirje clani FS Lešcecek. Vsi prijavljeni pari smo pokazali veliko znanja, saj že dalj casa plešemo pri folklorni skupini. Ocenjevala nas je triclanska komisija v sestavi Štefan Šcernjavic, Da­rinka Prša in Kristina Gabor. Ocenjevali so po naslednjih kriterijih: urejenost noš, prihod na ples, drža, usklajenost v korakih, harmonija s taktom, obvladovanje prostora in sprošcenost ter obvladovanje vec vrst polke. Najvec znanja sta že drugo leto zapored pokazala clana FS Lešcecek, Tjaša Rantaša iz Veržeja in Nejc Kuzma iz Stare Nove vasi. Na drugem mestu sta bila prav tako clana FS Lešcecek, Sara Zamuda iz Stare Nove vasi in Tomaž Kocbek iz Gornje Radgone. Po koncu tekmovanja smo preostanek dneva izkoristili za ogled atraktivne sejemske ponudbe in degustacijo odlic­ne kulinaricne ponudbe in dobre kapljice. Sara Zamuda Foto: FS Lešcecek GOSTOVANJE V BOLGARIJI 2019 L ešcecki smo se letos v zacetku avgusta udeležili že težko pricakovanega gostovanja v Bolgariji. Odpravili smo se 3. avgusta popoldne in z avtobusom krenili na dolgo pot proti Bolgariji, natancneje v mesto Kitten, kjer smo ostali še naslednjih sedem dni. Nestrpno smo pricakovali nastop na plesnem festivalu Folk Nuance, v kraju po imenu Primor­sko, na katerega smo se s polno paro pripravljali, da poka­ žemo svoje plesne sposobnosti še tamkajšnji publiki. Tudi ta nastop smo uspešno odplesali in s tem pokazali delcek slovenske kulture. Seveda pa smo si za zasluženo trdo delo privošcili tudi malo zabave, uživanja na cudoviti pešceni plaži ter kopanja v Crnem morju. Bolgarija je bila zanimiva izkušnja in bo za vedno ostala v našem spominu, saj takšna potovanja bogatijo posameznika ter še bolj povežejo skupi-no. Romina Erjavec FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI 49. mednarodni folklorni festival v Beltincih je letos po­tekal od 18. do 21. julija. V nedeljo, 21. julija je bil praznik slovenske folklore in srecanje odraslih folklornih skupin v sodelovanju z JSKD-jem, ki smo se ga udeležili tudi Lešcec­ki. Festival je potekal na prostem, v cudovitem ambientu beltinskega parka, ki ustvarja prav posebno vzdušje. Ob 15.30 uri smo se v povorki odpravili izpred osnovne šole ter se sprehodili do parka na prireditveni prostor. Med samo povorko so muzikanti igrali ljudske viže, zaplesali pa smo tudi nam najljubšo, Staro polko. V programu je sodelovalo sedem nastopajocih skupin, vsa­ka z zares atraktivnim programom. Lešcecki smo se predstavili s spletom V Hedžekovi dvorani kot peti zapovrstjo. Takšne nedelje imamo radi. Plesne, pevske, okronane z lepim vremenom in dobro družbo. Hvala Kulturnemu društvu Beltinci in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti za povabilo na ta imeniten dogodek preko Mure. Tjaša B. Štuhec DNEVI NARODNIH NOŠ TER OBLACILNE DEDIŠCINE V KAMNIKU V soboto, 7. septembra, smo se Lešcecki na povabilo organizatorja udeležili 49. Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku. Na glavnem odru v osred­ju Kamnika smo se predstavili s plesno postavitvijo Kak je hlopec deklo süka. Tradicionalni festival je kot vsako leto, tudi letos privabil veliko množico obiskovalcev. Na sejmu je svoje bogate pridelke predstavila tudi kmetija Rozmaric iz Veržeja in tako delcek Prlekije odnesla še v osrednji del Slo­venije. Domacini so nas vse skupaj lepo sprejeli in nam iz­kazali veliko gostoljubja. Ob koncu nastopa smo bili deležni mocnega aplavza in številnih pohval. Po uspešnem nastopu smo izkoristili še cas za ogled Kamnika in razstave na temo oblacilna dedišcina v zamejstvu. Skupaj smo tako preživeli še en lep in uspešen nastop ter cudovit dan v sprošcenem prijateljskem vzdušju. Nastja Borko Foto: FS Lešcecek MEDNARODNO SRECANJE UPOKOJENCEV V PLIBERKU Z adnji avgustovski dan smo se clani DU Veržej udeležili 27. mednarodnega srecanja upokojencev v Pliberku na avstrijskem Koroškem. Srecanje je potekalo v okviru že 626. Pliberškega sejma – Jormaka. V »Svaveji uti« ali slovenski hiši smo se srecali clani društev iz Slovenije, avstrijske Ko­roške in Italije. Prireditev pod šotorom se je letos zacela s pozdravnim nagovorom predsednika društva upokojencev Pliberk in župana obcine Pliberk. Zbrane upokojence sta pozdravila predsednik ZDUS Janez Sušnik in podpredse­dnica Vera Pecnik. V kulturnem programu, kjer se predsta­vijo pevske in glasbene skupine, smo sodelovali tudi mi. Svoje avtorske pesmi je pel naš clan Ludvik Brunec. Po srecanju smo si ogledali slavnostno povorko na glavnem trgu, s predstavitvijo vec kot sto skupin. Najvec jih je bilo kulturnih in zgodovinskih, predstavila pa so se tudi pod-jetja iz Pliberka in okolice. Dan smo izkoristili še za ogled gradu Elberstein v Globasnici in Vodnega parka v Radljah ob Dravi, ki predstavlja prvi biološki bazen v Sloveniji. Tekst in foto: J. Jerebic USPEH MLADIH GASILCEV V vsakem društvu, še posebej v gasilskih društvih, se za­vedamo, da brez mladih ni prihodnosti. V PGD Veržej tako veliko vlagamo v delo z mladimi, ki nam veselje vraca­jo z raznimi dosežki na razlicnih tekmovanjih. Tako se je v nedeljo, 29. septembra na Cankovi, odvijalo regijsko tekmovanje za mlade gasilce iz Pomurja. Tekmo­vanja so se udeležili tudi mladi gasilci iz Veržeja, ki so v kategoriji pionirjev, med vec kot 30 ekipami, premagali ce­lotno konkurenco in osvojili prvo mesto. Tako so si pribori­li pravico sodelovanja na državnem gasilskem tekmovanju, ki bo prihodnje leto meseca maja v Celju. Iskrene cestitke vsem tekmovalcem in njihovima mentorjema, ki sta jih od-licno pripravila za to tekmovanje. Prihodnje leto jim želimo veliko uspeha na državnem tekmovanju – prepricani smo, da bodo dali vse od sebe za cim boljši rezultat. Vsekakor pa velja, da so nam v velik ponos, tako društvu kot celotni lokalni skupnosti, saj so se naši najmlajši uspeli uvrstiti na državno tekmovanje že drugic v razmahu nekaj let. To je še dodaten dokaz dobrega in premišljenega dela sedanjega vodstva društva, ki preudarno in premišljeno vlaga v razvoj društva tam, kjer je njegova prihodnost, to je delo z mladi-mi. Obenem tudi upamo, da so takšni rezultati dovolj do-ber razlog, da se društvu prikljuci še vec mladih, ki se želijo družiti in se ob tem nauciti nekaj koristnega za življenje. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej SAŠA SERŠEN IN FJORI OSVOJILA TRETJE MESTO V KASAŠKEM DERBIJU L etošnji kasaški derbi je pustil tudi veržejski pridih. Saša Seršen in Fjori, sicer zmagovalca kvalifikacij za derbi, sta namrec stopila na najniž­jo stopnicko, tik pod zmagovalnim odrom pa sta koncala Lotmerk OZT in Rene Hanžekovic. Prav Rene je septembra našel odlicno formo in osvojil tri zmage. V letošnji sezoni je odlicno sicer na­stopal tudi Rok Brunec s svojim Dantejem MS. Kasaški derbi, ki je letos 8. septembra potekal v Ljubljani, smo nestrpno cakali tudi Veržejci. Saša Seršen in njegov štiriletni rjavec namrec do velike dirke letos še nista poznala poraza, saj sta osvojila tri zmage, tudi tisto iz kvalifikacij za der-bi. V derbiju sta se odlicno borila in iz težke po­zicije zasedla tretje mesto. Njun uspeh sta dopol­nila še Rene Hanžekovic in Lotmerk OZT, ki sta v cilj pritekla takoj za njima na cetrtem mestu. Saša in Fjori sta tako kronala odlicno sezono, ki sta jo junija odprla z zmago v Krškem in še isti mesec nadgradila z uspehom na 'lotmerškem' hi-podromu. Avgusta sta, kot že receno, pospravila še zmago v kvalifikacijah za derbi, Seršenovi pa so se isti dan veselili še zmage svoje kobile Foke. Saša je ob tem s Foko osvojil še dve drugi in dve tretji mesti. Odlicna sezona je tudi za mladim Rokom Bruncem, ki je s svojim Dantejem navduševal v juniju in avgustu. V Lenartu in Ljutomeru sta osvojila dve zaporedni zmagi, ob tem pa v letoš­nji dosegla še dve tretji mesti in dobro peto mesto v veliki nagradi ljutomerskega kasaca v Ljubljani. Sijajni drugi del sezone je tudi za Renejem Hanžekovicem. Na zadnji avgustovski prireditvi je namrec Louise Luna z drugim mestom že na­povedala dvig forme in ga nato z zaporednima zmagama v Ljubljani in Ljutomeru še potrdila. Lotmerk OZT je v Ljutomeru po cetrtem mestu iz derbija osvojil še drugo mesto, prvo zmago ka­riere pa je isti dan dosegla še triletna Lady Prin­cess iz njegovega hleva. Celotno sezono odlicno nastopa tudi Branko Seršen, ki je kot voznik nabral že sedem tretjih in dve drugi mesti, manjka mu le še zmaga. Z dveletnim konjem po imenu Reno je na stezah znova tudi Franc Cimerman. V dveh letošnjih nastopih je osvojil dve tretji mesti. S svojo Perlito je eno drugo in eno tretje mesto letos zabeležil tudi Miro Antolic iz Buncanov. Vito Šadl DIANA POKAZALA ODLICNE BORBE NA SVETOVNEM KADETSKEM PRVENSTVU V KAZAHSTANU D iana Šterman, judoistka TVD Partizana Ljutomer, sicer doma iz Banovcev, je na Svetovnem kadetskem prvenstvu v Almatyju v Kazahstanu, v kategoriji do 48 kg, zastopala slovenske barve. Spremljal jo je njen trener Vla­dimir Potocnik. Diana je svoje borbe imela v cetrtek, 26. 9. 2019. Žreb ji je prvo borbo namenil z Roshdy Tassnim iz Egipta, ki jo je z wazarijem premagala. V nadaljevanju je Diana kljub odlicni borbi morala predati zmago Ani Vik­toriji Puljiz iz Hrvaške, ki je na koncu osvojila srebrno me-daljo. V zgodovini judo sekcije TVD Partizana Ljutomer je Di­ana za Urško Potocnik druga, ki se je udeležila svetovnega kadetskega prvenstva. Udeležbo je po kriterijih Judo zveze Slovenije izpolnila z doseženim 7. mestom na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Bakuju v Azerbajdžanu. V mesecu juliju je trojica prleških judoistov, Diana, Blaž Emeršic in Miha Rudolf, na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Bakuju zastopala Slovenijo, skupaj s še sedmimi slovenskimi judoisti. Miha Rudolf je tekmoval v kategoriji do 73 kg, Blaž Emeršic pa je v kategoriji do 60 kg dosegel 9. mesto. Na svetovno prvenstvo se je Diana pripravljala tudi na zakljucnih desetdnevnih pripravah v Nemciji, katerih se je skupaj z Blažem Emeršicem udeležila v zacetku septembra. Cestitke Diani za odlicne borbe! Povzeto po: http://www.judo-prlekija.si LIPA IN LIPOV MED V onj cvetoce lipe je eden izmed najlepših. Spominja na prve poletne dni, ko po naši krajini zadišijo lipe in lipovci. Skoraj ni vasi v Sloveniji, kjer se na vaškem trgu ne bohoti vsaj ena lipa, simbol slovenstva. S svojo mogocno krošnjo daje odlicno senco, v casu cvetenja pa nudi prijeten vonj in pašo cebelam. LIPA V SIMBOLIKI Že v antiki je starim Grkom in Rimljanom lipa sim­bolizirala prijateljstvo ter nežno zvesto ljubezen. Zakaj tudi ne, že sami listi lipe so srcaste oblike. Tudi v slo­vensko zavest je simbolni pomen lipe mocno zasidran. Povezana je z razlicnimi obicaji, šegami in navadami ter vaškim družabnim in politicnim življenjem. Lipa je bila spoštovano drevo med kmeti, mešcani in plemici. Pod sencnimi krošnjami lip so bile pogosto kamnite mize in klopi, priljubljena zbirališca vaških veljakov in vaške sre­nje nasploh. Tam so se zbirali, kramljali, tam se je jedlo, pilo, pocivalo, igralo in veselilo. Tudi danes nas lahko lipa simbolicno poveže v kljucnih trenutkih. Tradici­ja sajenja lip se ohranja še danes, ne nazadnje tudi ob obiskih tujih državnikov, ki pogosto kje posadijo kakšno spominsko lipo. Na dan razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije so lipo zasadili na Trgu republike pred slovenskim par-lamentom. Samostojnost Slovenije pa zaznamujejo tudi številne druge lipe, ki so bile takrat zasajene na vseh kon­cih Slovenije. Tudi ob protokolarnem središcu na Brdu pri Kranju so clani vlade zasadili lipe. Najstarejše naj bi bile zasajene še v casu turških vpadov, na krajih, kjer so bili Turki premagani ali od koder so bili pregnani. Od lipovih drevoredov je najznamenitejši drevored »Napo­leonove lipe« pred Logatcem ob državni cesti, ki je bila nekdaj glavna prometnica med Ljubljano in Trstom. Lipo lahko zasadimo tudi ob rojstvu otroka. Lipa, ki raste skupaj z otrokom, je dragocen spomin na zacetek novega življenja in predstavlja pomemben korak k soži­tju med clovekom in naravo. LIPOV MED V Sloveniji prevladujeta dve vrsti lip, lipa in lipovec. Lipa cveti junija ali na zacetku julija, lipovec cveti dva tedna pozneje. Cebele na njih naberejo sladko medicino ali mano in nam proizvedejo lipov med, iz posušenega cvetja pa si lahko pripravimo tudi okusen lipov caj. Lipov med je svetlo rumene barve z zelenim odtenkom. Ima svež vonj po lipovem cvetju, mentolu, limonini lupini. Lahko je nektarnega ali maninega izvora, zato ima znacil­nosti obeh; v primeru nektarnega izvora hitro kristalizira, sicer nekoliko pocasneje. Ker ni presladek in ima znacilno osvežilno aromo, ga uporabimo tudi v kulinariki. 24 Fünkešnica ˜ oktober 2019 IZOBRAŽEVALNI UTRIP KOT NASVET IN NAMIG ZA ODLICNO KOSILO Marinirano peceni pišcancji fileji z omako in lipovim medom Za 4 osebe: 700 g filejev pišcanca Marinada: 60 g lipovega medu 30 ml olja 30 ml vina ali sadnega soka (malinovega) stolcene ali grobo sesekljane brinove jagode, timijan, poper »Steljica za pecenje« in nato priprava omake: 30 ml olja 30 g šalotke 50 g korenja 40 g korenine peteršilja 80 g jabolk 1 strok cesna 200 ml fonda/osnove Zacimbe list lovorja, rožmarin, sol Foto: arhiv CZS • Za marinado zmešamo med, olje in zacimbe. Premaže-mo fileje pišcanca in jih v hladilniku v pokriti posodi mariniramo nekaj ur (brez soli). • V pekac zložimo ocišceno, olupljeno in drobno nareza-no šalotko, korenje, korenino peteršilja, jabolko, cesen in zacimbe ter fond. • Na to pripravljeno »steljico« položimo marinirane pi­šcancje fileje, ki smo jih posolili. • Polijemo s segretim oljem. • V pecici pecemo pol ure pri 180–200 °C. • Prestavimo na toplo in tik pred serviranjem narežemo na manjše rezine. • Omako pripravimo tako, da vse sestavine, na katerih so se spekli fileji pišcanca, zmešamo, dodamo med in po okusu sok limone. Vec receptov z lipovim medom najdete na: http://www. czs.si/Admin/load.php?sif_ob=19&sif_file=objave_podrob­no&sif_parent=10300 Mag. Andreja Kandolf Borovšak, Javna svetovalna služba v cebelarstvu, Cebelarska zveza Slovenije Fünkešnica ˜ oktober 2019 25 IZOBRAŽEVALNI UTRIP ENERGIJSKO UCINKOVITO STAVBNO POHIŠTVO IN PREZRACEVANJE O kna so eden izmed bistvenih sestavnih elementov vsa­ke zgradbe. Omogocajo dnevno osvetlitev prostorov, vidni kontakt z okolico, zašcito pred vremenskimi nepri­likami, zajem soncne energije in prezracevanje prostorov, predvsem pa ugodno pocutje v prostoru. Seveda morajo okna biti pravilno razporejena, ustrezne velikosti glede na velikost in lego prostorov, ustreznega materiala in pravilno vgrajena. Velikost in razporeditev dolocajo arhitekti glede na naše potrebe in želje v odvisnosti od našega sloga življenja. Pri razporeditvi prostorov, in posledicno oken, je potrebno upoštevati strani neba, saj ta vpliva na vpad soncnih žarkov v prostor. Le-ti prinesejo s seboj poleg dobrega pocutja tudi svetlobo in energijo. Razvoj energijsko ucinkovitih oken je v zadnjih letih vo­dil predvsem en cilj – izdelati okna, ki bodo cim bolj ener­gijsko ucinkovita in s tem cim vecja toplotna izoliranost in zmanjšanje toplotnih izgub ter poraba energije za ogrevanje prostorov. Tako se je toplotna prehodnost okna, okvirja in stekla, zmanjševala. Še pred desetimi leti je ta znašala okoli 1,6 W/m2K, danes pa so na trgu serijsko izdelana okna s toplotno prehodnostjo pod 1,1 W/m2K. Zelo pomemben faktor pri oknih je vgradnja. Vcasih so se okna vgrajevala s sidri in izpolnitvijo vmesnega prosto­ra med oknom in steno z gradbenim materialom. Danes je po tehnicnih smernicah zahtevana RAL vgradnja oken, to pomeni tesnitev v treh ravninah. Z navadno vgradnjo lahko iznicimo kvalitetno okno v smislu elementa, ki preprecuje izgubo ogrevalne energije skozi ovoj stavbe. Ugodno pocutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali delovni prostor, odvisen od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, giba­nje zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpo­membnejših dejavnikov kakovost zraka. V zraku mora biti zadostna kolicina kisika, primerna zracna vlaga, nemoteca kolicina vonjav in minimalna kolicina zdravju škodljivih snovi.. Primerno kakovost zraka dosežemo s prezracevanjem oz. zracenjem, ki je potrebno predvsem zaradi odstranjeva­nja škodljivih snovi in razlicnih vonjav. Da dosežemo pravilno klimo v prostoru, to je razmerje med temperaturo, vlago in kolicino motecih snovi, moramo prostore prezracevati. Kolicina motecih snovi v prostoru je odvisna od naše dejavnosti, ker pomeni da vsak bivalen prostor zahteva svoj nacin prezracevanja. Locimo naravno in prisilno prezracevanje. Prisilno prezracevanje zagotavlja dobro delujoce in energijsko ucinkovito zracenje bivalnih prostorov. Zato potrebujemo razvod od posameznih prostorov do central-ne odvodne enote. To je tudi edini nacin, da lahko zagotovimo zadostno oziroma nacrtovano število izmenjav zraka v bivalnih pro-storih. V nizkoenergijskih hišah je tak nacin edini ucinko­vit nacin prezracevanja. Pri centralnih napravah za prezracevanje objektov je predpisano tudi vracanje toplote izstopnega zraka nazaj v prezracevalni sistem. Takšne sisteme prezracevanja z vra-canjem toplote odpadnega zraka imenujemo prezracevalni sistemi z rekuperacijo toplote. Sodobne naprave poleg vra-canja toplote odpadnega zraka omogocajo tudi dogrevanje ali hlajenje vstopajocega zraka, s cimer zagotovimo primer-no temperaturo in vlago v prostoru. Za vas svetujemo v Energetsko svetovalni pisarni, ki de­luje v Ljutomeru, na Prešernovi ulici 2, kjer lahko dobite vec informacij, podatkov in nasvetov o novogradnji ali pre­novi vaše stavbe. Prisotni smo ob sredah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, po predhodnem dogovoru, oz. se prilagodimo vašim željam. Prijave na svetovanje na tel. št. 02 584 90 42. Valentin Odar, univ.dipl.inž.str., Energetski svetovalec mreže ENSVET 26 Fünkešnica ˜ oktober 2019 MIHOLOV SEJEM 2019 Miholov sejem je letos doživel osmo izdajo, odkar smo ga obudili. Odlocitev, da na stojnicah damo osrednje mesto rokodelstvu tako domacim rokodelcem, ki delujejo v Pomurju, kakor tudi rokodelcem iz drugih koncev Slovenije se je izkazala za pravilno, sej to daje Miholovemu sejmu unikatnost, ne le v lokalnem okolju, pac pa tudi širše. Ko k ponudbi kvalitetnih izdelkov domace izdelave dodamo še lokalno kulinariko, se zdi, da smo sestavili dobitno kombinacijo. Letos se je tako na Miholovem sejmu predstavilo cez 60 ponudnikov, ki so naredili sejem živ. Miholov oder so polnili številni nastopajoci, ki so poskrbeli, da obiskovalcem ni bilo dolgcas. Na osrednjem delu sejma so se predstavili rokodelci in ponudniki, ki so vkljuceni v znamko KULTNATURA (Interreg SI-HR 2014-20), ki so ob stojnicah tudi prikazovali potek dela. Letos še posebej lepo urejen kamp so zasedli lokalni ponudniki … … in nekatera veržejska društva. Mašni slovesnosti je sledila zakuska v organizaciji ŽPS in župnijske Karitas. Sejemski oder pa je najprej gostil folklorne skupine, ki so se udeležile Sledila je podelitev nagrad najboljšim v tekmovanju za Naj prleško tko, letošnjega blagoslova. tudi letos je ta cast pripadla kmetiji Vargazon s Cvena. Slovesnost so z glasbenimi vložki obogatili clani Moške vokalne skupine Tudi godbeniki KUD Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru niso manjkali. KD Slavko Osterc Veržej in gostje od Sv. Jurija ob Šcavnici, skupina BOS. Vrhunec letošnjega kulturnega programa je ponudil MiHeC fest, ki je poleg domacih folklornikov gostil še otroke od Male Nedelje, clane KUD Študent iz Maribora, za mednarodno udeležbo pa so poskrbeli clani folklorne skupine »Soncece« iz Varaždina. Ob koncu bi se radi v imenu organizatorjev zahvalili vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je sejem uspel tako, kot smo si zastavili. Brez šte­vilnih prostovoljcev in clanov društev, ki ste sodelovali pri pripravah in pospravah sejma, bi bilo veliko težje. Še posebej pa velja izpostaviti clane PGD Veržej, kiso tudi letos poskrbeli, da so bile stojnice na mestu in smo sejem varno pripeljalihkoncu. Ko vsistopimo skupaj, je sejem resnicno »naš«. Ivan Kuhar, foto Sara Vinkovic