Poštnina plačana v gotovini. ' "" _ 1 Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84’—, polletno Din 41’—, mesečno Din 7—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva uliea štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. LetO II. Ljubljana, dne 27. septembra 1930. ŠtSV. 39. Umetne in naravne cene. Zadnja leia so minila v znamenju nevzdržnega padanje cen. Marsikomu se zdi to nazadovanje nenormalno in je brezdvomno v gotovih primerih tudi škodljivo, oziroma vsaj začasno škoduje gospodarstvu in še posebej trgovin* Na drugi strani pa ima tudi padanje cen svoje dobre strani, da izločimo navidezno socijalno dobro, ki je istotako samo začasnega pomena, ker je navadno s pocenitvijo produktov vezano tudi znižanje stroškov produkcije, tedaj zmanjšanje zaslužka. To prihaja še posebej v poštev pri onih produktih, ki so vsled nadprodukcije padli v svoji ceni tako nizko, da često ne krijejo niti stroškov pridelovanja, kar občutimo pri nas najbolj zlasti pri žitu, vinu, hmelju, lesu, pa tudi skoraj pri vseh drugih poljskih pridelkih posebno letos. Kje so glavni vzroki nenadnega padanja cen? Tu je predvsem neizprosni naravni zakon o razmerju produkcije nasproti konsumu, po katerem ima manjšo vrednost ono blago, ki ga pridelamo nad porabo, vsled česar se zmanjša povpraševanje po njem. Nasprotno pa ima višjo ceno tisto blago, katerega produkcija ne more pokriti porabe, tedaj ne more zadostiti povpraševanjem. Iz tega izhaja, da je naravni regulator cen povpraševanje in ponudba. Ako sledimo temu zakonu, moramo Priti do prepričanja, da je treba brezpogojno zmanjšati produkcijo tistega blaga, ki ga na domačem trgu ne moremo oddati, prodaja v inozemstvo pa se zaradi prevelike konkurence ne izplača, ako sploh najde odjemalca. Pri produktih, ki jih pridelujemo za izvoz, moramo predvsem paziti na dvoje: 1. na kvaliteto in 2. na ceno. Kvalitativno dobri produkti ob višji ceni prej najdejo odjemalca nego prav ceneni produkti slabe kvalitete. Za dosego popolnosti kvalitete naših izvoznih produktov se je mnogo storilo z novimi zakoni o kontroli izvoznega blaga, katerih namen: doseči našim proizvodom dobro ime v inozemstvu, je že v veliko primerih dosežen. Produkcija slabega blaga pa naj se v interesu gospodarstva omeji, ako ne popolnoma zatre. Vzporedno je seveda računati tudi s porabo in konkurenco na svetovnem trgu ter s krajevnimi okolnostmi, in pospeševati produkcijo onih pridelkov, za katerih pridelovanje je kraj najbolj usposobljen in ki kažejo kvalitativno dobre uspehe. Poleg tega pa treba že vnaprej računati predvsem z domačo potrebo in na to s potrebo svetovnega trga v primerjavi s svetovno produkcijo. Poleg naravnega regulatorja cen, ki je izražen v razmerju povpraševanj nasproti ponudbam, imamo tudi dva umetna regulatorja cen in sicer: 1. zaščitne carine, katerih se mora posluževati vsaka država v upravičeni potrebi zavarovanja splošno-gospodarskih interesov in 2. umetno regulacijo cen potom kartelov, trustov in sličnih udruženj producentov. O državnih zaščitnih carinah, njih potrebi in velikem gospodarskem po- jnenu ob pravilnem uporabljanju, pri katerem se morajo poleg splošno-gospodarskih interesov upoštevati tudi razne politične in druge okolnosti v interesu države, smo že večkrat govorili Ta regulator cen je veljaven vsaj v mejah države, obenem pa najde iz carinskih virov tudi sredstva za možnost podpiranja izvoza onih pridelkov, katerih domača produkcija je večja kot domači konsum. Drugi umetni faktor za regulacijo cen, kateremu se je do zadnjega časa pripisovala skoraj neomejena moč na diktiranju cen (karteli in slična udru-ženja), pa je popolnoma odpovedal, kar nas učijo zlasti napori svetovnih kartelov, ki so se trudili z vsemi sredstvi in velikanskimi denarnimi fondi zaustaviti padanje cen, pa se jim to ne samo m posrečilo, marveč so ob naporih, obdržati in dvigniti cene kartelnikov iz-kopnele njih denarne trdnjave naiik snegu ob pripeki pomladanskega solnca. Ameriški in drugi svetovni žitni in bombaževi, kavini, bakreni, kavčukovi, železninarski in še razni drugi karteli niso odoleli zakonu o povpraševanju m ponudbi ter so morali iti s cenami navzdol in sicer tako globoko, da je indeks kartelnih produktov že danes p° večini globoko pod predvojnim nivojem ter ne krije dobičkov, ki so jih imeli kartelniki v času ugodne konjunkture od umetne regulacije cen. ženevska konferenca, Poleg Briandovega panevropskega problema, ki naj bi politično in gospodarsko ustvaril nekako unijo evropskih držaV ter Zasigural mir v Evropi, so najvažnejši del razgovorov posebne gospodarske debate, katerih namen je proučiti vzroke sedanje splošne gospodarske krize ter najti pota k izboljšanju. Dasiravno je svetovni tisk v presojanju uspehov zelo optimističen, ne kaže dosedanji potek konference nobenih pozitivnih uspehov, ako izvzamemo ustanovitev komisije za proučevanje vprašanja evropske unije, ki pa gotovo tudi pri vseh bodočih zasedanjih ne bo razen poročila mogla pokazati nikakih pozitivnih uspehov, ker je spričo političnih in gospodarskih diferenc med posameznimi evropskimi državami, kakor tudi spričo ekstremnosti in nepopustljivosti, s katero nastopajo delegati nekaterih držav, uspeh predvideno skoraj nemogoč. Podobno je z gospodarsko debato, ki la zaključila svoje delo tudi brez kakega izdatnega sklepa; vsled česar ostane prejkone vse po starem, tako v pogledu carinskega vprašanja, kakor tudi glede vseh drugih važnejših gospodarskih in še posebej trgovinskih vprašanj. Celo o carinskem premirju, ki je bilo pred meseci predmet posebne konference, se ne čuje ničesar. Nasprotno pa je večina industrijskih držav odločno proti' sklepom varšavske agrarne konference, katere namen je, očuvati agrarne države pred še več'o gospodarsko bedo. Nenaravna, a prav z 'o značilna je zahteva, naj se manjše države na korist večjim odpovedo raznim gospodarskim in političnim ugodnostim, ki zveni skoraj iz vseh predlogov vet ih držav; do-čim so le redki primeri, da bi se katera izmed velesil odrekla kaki malenkostni koncesiji, za kar pa ima gotovo kompenzacijo v drugih pridobitvah. Optimistično pričakovanje kakih nujnih pridobitev za ublažitev splošno-gospodarske krize, kakor tudi uspehov za politično zbližanje je vsaj za enkrat zopet preuranjeno, kot to dokazujejo dosedanji uspehi. Ne pozabite poravnati naročnino! Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Sedmi stolpec »Dnevi« nam služi za vpis števila dni, ki pridejo za obresto-vanje dotičnega zneska v poštev. Ako zaključujemo knjige letno, pride za obrestovanje omenjenega zneska v poštev. celo leto, katero se pri računanju trgovskih obresti deli na 12 mesecev po 30 dni; tedaj 360. kar zaznamujemo v sedmem stolpcu. Banke navadno zaključujejo knjigo tekočih računov dvakrat letno in sicer 31. decembra in 30. junija, vsako leto. Pri polletnem zaključevanju prihaja tedaj za obrestovanje v poštev le 180 dni, seveda dvakrat v enem letu. Pri poznejših knjižbah prometnih postavk med letom zabeležimo v šesti stolpec seveda datum, od katerega se ima pričeti obrestovanje dotičnega zneska in izračunamo število dni, ki prihaja za obrestovanje v poštev do konca tekočega leta (oziroma do ikonca tekočega polletja, ako zaključujemo knjigo polletno). Tako n. pr. zabeležimo v stolpec »valuta« pri znesku, ki smo ga vpisali 15. februarja, ta datum; v sedmi stolpec (»dnevi«) pa zapišemo število dni, ki nas še loči do konca leta in ki prihajajo za obrestovanje tega zneska v poštev; tedaj 315, oziroma pri polletnem zaključevanju 135. Kot datum pričetka obrestovanja (valuto) računajo banke pri obremenitvah vedno dan preje, pri dobropisih pa pri -čno z obrestovanjem šele naslednji dan, vsled česar zabeležijo kot dan pričetka obrestovanja pri debetnih vpisih dan pred knjižbo, pri kreditnih pa datumu knjižbe sledeči dan. Osmi in deveti stolpec služita za vpisovanje obrestnih številk, katere izračunamo na ta način, da znesek iz četrtega, oziroma iz petega stolpca pomnožimo s številom dni iz sedmega stolpca in zmnožek razdelimo s sto na ta način, da desetinsko piko premaknemo za dve mesti nazaj. Desetine nad 5 upoštevamo pri tem kot eno celo, dočim preostankov pod 5 desetin ne upoštevamo. (V bančni praksi se navadno v debetnem stolpcu šteje vsak preostanek v desetinah za eno celoto, | v kreditnem stolpcu pa se desetinski preostanki ne upoštevajo.) Dobljene obrestne številke vpišemo pri debetnih zneskih v osmi stolpec pod debet, obrestne številke kreditnih zneskov pa v deveti stolpec pod kredit. Poleg priobčene razpredelbe knjige tekočih računov obstoje še različni drugi obrazci, v katerih najdemo več stolpcev. Bistveno pa ne obstoji v razpre-delbi stolpcev nobena razlika ter so dodatni stolpci, kot jih najdemo v izvlečkih bank navadno posebni zbiralni slolpci za stroške, običajno pa izkazujejo banke tudi stanje računa v posebnem stolpcu, pred katerim stoji vrsta črtic — (minusov), ki pomenja, da je v sledečem stolpcu (stanje računa) zabeleženi saldo debeten (v breme raču-noimetnika). Ako se med poslovnim letom stanje računa izpremeni na korist računoimetnika tako, da je njegov račun aktiven, prečrta knjigovodja minus (črtico) pred stanje izkazujočim stolpcem in ga na ta način izpremeni v plus (-{-), kar znači, da je v naslednjem stolpcu izkazano stanje dobroimetje (kredit) lastnika računa. Obrestna mera za kreditni in debetni saldo je največkrat različna; vsled česar se obenem z izpremenitvijo debetnega računa v kreditnega ugotovi saldo obrestnih številk, ki prihajajo v poštev za izračunavo debetnih obresti po višji obrestni meri, kakor tudi ob vseh eventuelnih poznejših izpremembah glede debetnega ali kreditnega stanja računa. Ob vsaki taki spremembi računa, ki istočasno spremeni bodisi aktivni saldo v pasivnega, oziroma obratno, moramo tedaj izračunati tudi stanje dotedanjih obrestnih številk ter računoimetnika za dotedanje obresti bodisi priznati, ali pa obremeniti, kar seveda navedemo potom prima-note oziroma potom jour-nala. Z ozirom na način izračunavamo obrestnih številk, obresti in zaključevanja knjige tekočih računov obstoje trije glavni načini in sicer navadni (nemški), I pri katerem računamo obrestne številke potom predpisovanja vnaprej do konca poslovne dobe (letno ali polletno) na ravnokar opisani način ter francoski način, pri katerem izračunavamo obrestne številke na ta način, da jih odbijamo za dobo nazaj do otvoritve poslovnega leta in izračunamo konečno ob zaključku šele od takratnega salda tako, da pomnožimo saldo glavnice (debetne ali kreditne) na zaključni dan s številom dni za nazaj (polletno 180, letno 360) ter vpišemo obrestne številke debetnega salda pod kredit (9. stolpec), kreditnega pa pod debet (8. stolpec). Poleg teh dveh glavnih načinov, obstoji tudi precej udomačeni in zlasti za račune, katerih saldo se ob Tazličnem obrestovanju večkrat izpreminja, angleški način, pri katerem se obrestne številke izračunavajo vsakokrat do zad- njega vpisa nazaj od celotnega stanja glavnice, vsled česar je pri tem načinu potreben tudi še poseben stolpec, ki izkazuje vsakokratno stanje računa. Dočim so prvopisi v prima-noti oziroma v journalu enaki kot pri dvostav-nem knjigovodstvu, se zaključevanje tekočega računa z ozirom na različnost zaračunavanja obrestnih številk in obre1-sti razlikuje od dosedaj opisanih načinov. Da ponazorimo način vodstva konto-korenta, priobčujemo eden in isti račun v vseh treh načinih, ki se zaključuje polletno; obresti so šestodstotne. Nemški način. Nad glavo lista zapišemo naslov ra-čunoimetnika ter zabeležimo tudi višina obrestovanja. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Da- tum Tek. štev. Predmet Debet Kredit Valuta Dnevi Obrestne številke Debet Kredit Din P Din P 1.1.30 B Saldo 54.000 — 1 I. 180 97.iOO 5. II. 235 plačal na rač. 8.500 — 5. II. 144 12.240 10. III. 450 na blagu 6.800 — io.;iii. 110 7.480 4. IV. 582 plačal na rač. 20.000 — 5. IV. 85 17.000 17. V. 734 na blagu 12.000 - 16. V. 44 5.280 25. V. 842 na stroških 642 50 24. V 36 195 3. VI. 974 plačal na rač. 18.000 — 3. VI. 27 4.860 30. VI. B 6°/0 obresti 1.267 58 76.055 » » prenos salda 28.110 08 74.610 08 74 610 08 110.155 110.155 t.vn. B saldo 28.110 08 l.VII. 180 50.598 (Debelo tiskani zneski so bilančni in predbilančni vpisi.) Lastnik računa je naš dolžnik, ter ie njegov dolg ob začetku leta znašal Din 54.000- — , od katerih smo mu predpisali obresti do konca prvega polletja, ko račun zaključimo, tedaj za 180 dni. Pri njegovih plačilih na račun smo pričeli vrnjene nam zneske obrestovati šele naslednji dan, vsled česar smo kot valuto naznačiti dnevu plačila sledeči datum, dočim smo ga za obresti debetnih zneskov (na blagu in stroških) obremenili takoj z dnevom obremenitve. Ob sklepu prvega polletja smo zaključili račun na ta način, da smo najprej sešteli vsote obrestnih številk ter našli, da znašajo debetne obrestne številke 110.155, kreditne pa 34.100, vsled česar znaša saldo debetnih obrestnih številk 76.055, ki ga radi izenačenja vpišemo obenem z obremenitvijo za 6% obresti v kreditni stolpec obrestnih številk. Obenem pa računoimetnika v debetnem dfenarnem stolpcu na dan zaključka obremenimo za 6% obresti na ta način, da delimo saldo debetnih obrestnih šte" vilk (76.055) z obrestnim delilcem (60) po že opisanem načinu ter dobimo na ta način znesek Din 1.267 58, za katerega smo lastnika računa v debetnem denarnem stolpcu obremenili. 61 i Sedaj seštejemo še zneske debetnega •n kreditnega denarnega stolpca ter Najdemo, da znaša vsota debetnih zneskov (z vštetimi obrestmi za prvo polletje vred) Din 74.61(W)8; vsota kreditnih zneskov pa Din 46.500- — , vsled česar znaša računoimetnikov dolg ob sklepu polletja Din 28.110-08, katerega rndi izenačenja vpišemo kot prenos salda v kreditni denarni stolpec. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence. (Konec.) lstotako je prepovedano uporabljali tuje načrte, šablone, modele itd. Tajnost veže tudi vse one osebe, ki so zvedele nekaj pri svojem poslu na poziv sodišča. Seveda ne veže ta tajnost in tudi ne prepoved uporabe onih oseb, ki so se z lastnikovim dovoljenjem priučile v njegovem obratu po izstopu iz službe. Kot nelojalna konkurenca pomožnega osobja se smatra predvsem delovanje agentov, ki mnogokrat brez dovoljenja delodajalca delujejo tudi za konkurenčno tvrdko ter sta v tem slučaju kazniva agent in konkurent, če mu je bilo razmerje agenta znano. Kot premijski posli se smatrajo vsaka obljubljanja nagrad v denarju ali v blagu ali v katerikoli drugi obliki v svr-ho privabljanja odjemalcev, ne glede ali se dobi ta nagrada kot dcbitek po sreči ali pa kot neposredna prodajna premija. Prepovedane niso bonifikacije, ki so v zvezi s časovno dospelostjo (odstotki), dalje ne navadni »kassa-sconto' ob takojšnjem plačilu, kakor tudi ne udomačeni popust (rabat) ali časovno udomačeno dajanje posebnih nagrad (ob novem lelu in sličnih prilikah). Blago, ki je vezano s premijami in si ga je trgovec nabavil pred 11. majem letos, se sme prodajati samo še do 11. novembra letos. Po tem datumu pa je blago, katerega prodaja je vezana s premijami prepovedano prodajati. Posli po kuponskem sistemu, po katerih je kupec dolžan pridobiti nove kupce potom prodaje kuponov so sploh prepovedani ter sme zahtevati vsak Tudi uporaba pristavkov: »pristen«, »naraven«, »resničen«, »originalen« je Prepovedana, če se s tem utegne ižzva-ti napačen pojem o izvoru blaga. Pri vinih in rudninskih vodah se sme Uporabljati geografski naziv, kakor n. Pr. »štajerc«, »dolenjec«, dalmatinec« etc., ako se s tem ne zavaja v zmoto glede posebnosti vinske trte (šmarnica), če ne predpisuje vinski zakon kaj drugega. (Njegove glavne odredbe smo že objavili.) Za očrnjevanje se smatra vsako raznašanje ali navajanje neresničnih vesti o proizvodih in delovanju konkurenta, ki bi utegnilo škodovati podjetju ali Podjetniku, bodisi da je tako objavljanje izvršeno ustno, pismeno ali na kakršenkoli drug način. Kot zloraba imena tvrdke se smatra vsaka uporaba naziva, ki utegne napra-vti zmedo glede izvora blaga, če tudi se ta uporablja z dovoljenjem lastnika tvrdke. Za podkupovanje se smatra vsako dajanje ali obljubljanje nagrade zaposlencu pri kakem podjetju, z namenom, Priti na ta način do sredstev v svrho konkurenčnih izkoriščanj. Kršenje in izkoriščanje tajnosti proizvajanja in trgovine je kaznivo, če jc to povzročil nasiavljenec s tem, da je tekom službene dobe izdal katerokoli službeno tajnost, zaupano mu o produkciji ali trgovini. Kaznivo je tudi dejanje ogledništva, Potom katerega skuša priti kdorkoli do tajnosti produkcije, naslovov ali drugih trgovinskih pomočkov v svrho konkurence. Nato potegnemo pod denarne in pod številčne stolpce zaključni črti ter seštejemo. Vsoti denarnih stolpcev morata biti enaki, istotako tudi vsoti obrestnih številk. Debetni saldo Din 28.110-08 prenesemo s prvim julijem zopet na novi račun ter ga valutiramo z istim datumom in izračunamo zopet obrestne številke za 180 dni. . (Dalje prih.) kupec povračilo plačanega zneska, če se odreče nabavi blaga. Pravico do vložitve tožbe ima vsak konkurent in poleg tega tudi vsaka trgovska, obrtna ali industrijska zbornica ter vsako društvo, ki ima po pravilih določen namen, varovati korist: svojih članov. Le v izjemnih slučajih, kjer se gre za izključno in neposredno škodo konkurenta, je vložitev tožbe dovoljena samo njemu. Povračilo škode pripade konkurentu po sodni precenitvi, v kolikor je bil vsled konkurence oškodovan na efektivni škodi tn na izgubljenem dobičku. Poleg tega pa sme sodišče toženca na posebno zahtevo kaznovati tudi z zneskom do višine 100.000 Din. katere mora plačati konkurentu kot odškodnino za osebne žalitve in osebno škodo. V slučaju, da je za plačilo obvezanih več oseb, so vse odgovorne solidarno. Neosnovana vložitev tožbe je kazniva z zneskom do 50.000 Din, oziroma v slučaju neizterljivosti z zaporom do enega meseca, ako se dokaže, da je tožitelj vložil tožbo iz zlobnosti ali objestnosti. Glede pristojnosti sodišča določa zakon brez ozira na višino tožbenega zahtevka trgovinska sodišča, oziroma trgovinske senate pri okrožnih sodiščih. Z ozirom na krajevno pristojnost se mora vložiti tožba pri onem sodišču, v čigar okrožju se nahaja sedež podjetja. Ako ima tako podjelje več podružnic v državi, se vloži tožba pri onem sodi-, šču, v katerega okrožju leži podružnica, na katero se dejanje nanaša, sicer pa na sedežu glavnega podjetja. Za inozemska podjetja, ki nimajo v državi znanega bivališča, je pristojno ono sodišče, v katerega okolišu se je dejanje zagrešilo. Zastaranje civilnopravnih zahtevkov je določeno v šestih mesecih potem, ko je oškodovanec zvedel za dejanje. Ako za dejanje ni zvedel, nastopi zastaranje 3 leta po izvršenem dejanju na katerega se tožba nanaša. Za onega, ki dejanje nelojalne konkurence stalno izvršuje, prične teči zastaranje šele z zadnjim izvršenim dejanjem. Kazni so določene poleg prepovedi izvrševanja in povračila škode na denarno kazen do 50.000 Din ali z zaporom do enega leta, oziroma tudi na obe kazni skupaj. Tožbo zamorejo vložiti tudi inozemci proti našim državljanom, ako obstoji vzajemna pravna zaščita z njegovo državo. Za dejanja, ki so bila zagrešena pred objavo tega zakona (11. V.) se sme istctako vložiti tožba; vendar se tožbe-ni zahtevek na povračilo škode računa šele od tega datuma naprej. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dnevno dobivamo povpraševanja, zakaj smo listu dali ime »Mali trgovec , ki zveni baje nekam poniževalno, da s^ ga nekateri naročniki takorekoč sramujejo. Naj navedemo enega izmed teh dopisov, ki slove: »Večkrat nanese pogovor na Vaš list, o katerem gre splošna hvala, in mu nihče ne odreka njegovega velikega pomena za trgovski stan. Glede imena pa je mnenje, da je nekako indirektno poniževalno, ter je splošna želja, da bi se naslov listu izpremenil v »Trgovec<' ali slično. Znani so mi slučaji, ko ga nekateri trgovci baš radi imena odklanjajo, dasiravno vem, da je pravilno .. .-< K temu pripominjam, da smo ustanovili naš list z namenom, da ščiti koristi trgovcev spIo\ Ako bi hoteli izdajati list za slovenske veletrgovce, ki naša naklada ne šla v tisoče, marveč bi zadostovalo 30 izvodov. Priznamo pa, da zveni sedanji naslov lista nekam čudno, vsled česar bomo storili vse, da pričnemo z novim letom izhajati pod imenom »Trgovec«. Naše naročnike pa prosimo, naj v interesu trgovskega strokovnega tiska odstranijo malenkostne predsodke zaradi naslova pri svojih tovariših ter nai nam pridobe med njimi, pa tudi med trgovskim osobjem novih naročnikov, za kar jim bomo zelo hvaležni. Uredništvo. Gospodarske beležke. Naša razstava v Ženevi. Dne 19. i. m. je bila v posebnem pasijonu v Ženevi otvorjena jugoslovanska razstava, ki ima namen, seznaniti ■nozemstvo z lepoto, kulturo in gospodarskim bogastvom ter vsestranskim Napredkom naše zemlje. Razstava ima velik propagandni pomen ter bo gotovo na veliko korist tujskemu prometu. Inozemski lisk se zelo pohvalno izraža tako o razstavi, kot o velikem napredku naše države na vseh poljih. Ž.naki izboljšanja gospodarske konjunkture. Pc težkih dneh gospodarske depresije kažejo gotovi znaki, da se vendarle bližamo boljšim časom. Najbolj karakterističen znak je izbolj -šanje položaja na newyorški borzi, kjer so pričeli papirji zopet naraščati v svoii vrednosti, kar je znak, da so iznova Pridobili več zaupanja, vsled česar so Postali predmet živahnejšega povpraševanja. Cene surovin so bile doslej v stalnem Padanju, sedaj pa izgleda, da so se ustalile, dasiravno se ne more še govoriti o trajnem izboljšanju. Zelo značilno je tudi nenadno povečanje gradbene delavnosti v Nevvvorku, kar je precej sigurno merilo za ugodnost konjunkture. Novo posojilo? »New York Times« poročajo, da namerava Jugoslavija najeti v Ameriki posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev. Za zvezo Slovenije z morjem. Deputacija, ki se je pretečeni teden mudila v Beogradu, je dobila pri vseh ministrstvih zatrdilo, da se bodo njene želje upoštevale, ker je zveza Slovenije z morjem priznano velika gospodarska potreba. Ako se ne bo moglo pristopiti k izvršitvi projektirane progt iz sredstev, ki so bila predvidena v svrho uresničenja zasnove razpiše notranje posojilo. Trgovinski zakon. Kcmisija za izdelavo tako potrebnega, enotnega trgovskega zakona je pričela te dni v Beogradu s svojim delom. Komisijo sestavljajo gg. dr. Škerl, univ. profesor iz Ljubljane, dr. Stefanovič, odvetnik iz Zagreba in profesor pravne fakultete dr. Markovič iz Subotice. Pred revizijo tujih nameščencev. Na merodajnem mestu se pripravlja revizija tujih nameščencev v naši državi, ker naši delavci v inozemstvu — iz-vzemši Francijo, ne uživajo nikake zaščite, da se na ta način napravi prostor za naše brezposelne državljane, ki bi bili sicer prisiljeni, iskati namestitve v inozemstvu navzlic težkim pogojem. Bakarska luka se uredi za izvoz rudnin. Te dni se je v Bakru mudila deputacija angleških finančnikov, ki imajo v eksploataciji več naših rudnikov fer proučila pogoje za ustanovitev izvoznega pristanišča v Bakru. Pregled je uspel povcljno ter so odposlanci ugotovili, da je ustvaritev izvozne baze za rudnine mogoča. V kratkem pridejo v Bakar strokovnjaki za izdelavo tehničnih podrobnih načrtov. Prijava zgradarine za t. 1931. I>o 31. oktobra so lu,stnikri hiš dolžni vložiti prijave za odmero davka na zgradbe, ki niso oproščene zgradarine. Kot kosmato najemnino (odškodnino za uporabljanje zgradb) treba navesti poleg dajatev (najmnine) v gotovini tudi vse druge vrednosti v naravi (ugodnosti, hrana, delo itd.), ki jih najemnik opravi hišnemu lastniku, dalje stroški za popravilo in prezidavo, če jih je plačal najemnik in ima vsled tega zmanjšano uajemnlino, kakor tudji namesto lastnika plačane zavarovalniiie, davščine Zakasnitev prijave je kazniva s 3 % od odmerjenega osnovnega davka, ako pa se prijava ne vloži v osmih dneh po pismenem pozivu z 10%. Prijavo je izpolniti na posebni poli, ki se dobi pri davkarijah. O brezalkoholnih pijačah. »jugoslovenski Lloyd« poroča o značilnih tožbah, ki so nastale med raznimi producenti brezalkoholnih pijač, ki si za pobarvano vodo izmišljajo najrazličnejša fantastična imena, pozneje pa se prvdajo na podlagi zkona o nelojalni konkurenci. Ob tej priliki poziva »Llovd«, naj vlada vendar v interesu našega vinograd ništva in sadjarstva nekaj ukrene, da se poveča domači konsum teh važnili gospodarskih produktov s tem, da se prepove parfumiranje in oslajevanje vode ter prične s produkcijo brezalkoholnega vina in brezalkoholnih pijač iz naravnih sadnih sokov. Železniški spoj Varaždin—Koprivnica. Namesto projektirane železniške proge, ki bi vezala Varaždin preko Križevcev s podravsko železnico, se je vlada odločila za zgradbo zveze Varaždin — Koprivnica, ki bo v vsej svoji dolžini (45 km) tekla preko ozemlja bogatih premogovnikov. Sanacija »Prometne banke«. Po sklepu zadnjega občnega zbora se je odločila »Prometna banka« d. .1. v Ljubljani izdali za 100 starih delnic po eno novo, da bo na ta način znižala staro delniško glavnico od 5,000.000 na 50.000 Din. Istočasno pa je razpisana emisija novih 49.500 komadov delnic po 100 Din, s katerim zneskom se delniška glavnica zopet poviša na 5,000.000 Din. Izgube banke izkazujejo I. 1929 vsoto 5,411.241'26 Din. Upniki znašajo 17 milj. 931.779-89 Din, dolžniki pa 16,103.879-37 dinarjev. Banka je v smislu zakona pozvala svoje upnike, da se v roku treii mesecev izjavijo, ako želijo izplačilo ali zavarovanje svojih terjatev. Izvoz sliv. Doslej je iz države izvoženih že nad 2000 vagonov svežih sliv, največ v Nemčijo, ker kalifornijske slive še niso dospele na tržišče, a češkoslovaški pridelek je slabejše kakovosti. V Brčkem se plačujejo sveže slive za izvoz po Din 3 52 kg. živinoreja v Jugoslaviji. Po statistiki Narodne banke je bilo koncem pretečenega leta v državi sledeče stanje živinoreje, kateremu v primerjavo dodajamo podatke o stanju iz i. 1928: 1929 1928 konji 1,111.000 1,109.000 govedo 3,721.000 3,654.000 svinje 2,568.000 2,663.000 ovce 7,662.000 7,722.000 koze 1,800.000 1,750.000 mezgi 106.000 106.000 perutnina 16,905.000 16,081.000 panji čebel 572.000 567.000 Na Dravsko banovino odpade 55.455 konj, 378.840 goved, 281.357 svinj,45.613 ovac, 12.824 koz in 1,009.308 komadov perutnine. Asfaltiranje ceste Beograd —Subotica. Gradbeno ministrstvo je odločilo, da se mora razširjena in utrjena asfaltna cesta Beograd —Subotica pričeti graditi že 1. oktobra letos ter mora biti prihodnje poletje dovršena. Gradbeni stroški so proračunjeni na 80 milijonov dinarjev. Država da 50, Dunavska banovina pa 30 milijonov dinarjev. Otvoritev redne morske zveze s Španijo. V nedeljo je bila otvorjena fedna zveza s Španijo, ki jo vzdržuje naša paro-plovna družba »Oceanija«. Kot prvi je nastopil pot parnik »Morava«. Uvoz koruze v Španijo je zopet dovoljen ter je carina določena na 10. zl. peset za 100 kg. Dasiravno se giba cena koruze v Španiji okoli 50 peset, bi naša koruza bila po tej carini ie za par peset cenejša od domače. Navzlic temu, razmeroma majhnemu dobičku, je verjetno, da pride pri nas do večjih kupčij. Zakon za pospeševanje čebelarstva. V poljedelskem ministrstvu se dokončuje načrt zakona za pospeševanje če -belarstva, ki bo za naše čebelarstvo velikega pomena. Oves in ječmen za vojaštvo. V smislu naredbe vojnega ministrstva nabavi Uprava dravskega intendantske* ga slagališta v Ljubljani večje množino ovsa in ječmena neposredno od kmetov, ekonomov, oziroma kmetijskih organizacij. Ponudbe z navedbo množine in cene je nasloviti na označeno upravo. Prevoz ocetne kisline. Po dosedanjih odredbah se je zamo-gla ocetna kislina prevažati v balonih, obitih z deskami (v zabojih). Nova na-redba prometnega ministrstva pa od 1. januarja prihodnjega leta ne dovoljuje več takega prevoza in predpisuje, da se morajo pošiljati tekočine, ki vsebujejo nad 40 % ocetne kisline v dobro zamašenih sodih, ki morajo biti poleg tega vloženi v močne zunanje sode. Dobra letina orehov v Drinski banovini. Po poročilu banske uprave v Sarajevu je pričelo tam obiranje orehov ter se ceni pridelek na 500 vagonov. Konkurz. Basle Ivan, zapuščina v Trnavi. Prvi zbor upnikov 14. okt.; oglasitveni rok do 20. okt.; ugotovitveni narok 30. okt. pri okrajnem sodišču v Vranskem. Likvidacija. Obrtno kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo vsled sklepa cbčnega zbora. Poravnave. Kovačec Ljudmila, trgovka v Ptuju, je priglasila poravnavo tvrdke Kovačec Ivan. Narok za sklepanje o poravnavi je dolačen ria 30. oktobra; rok za prijavo terjatev do 25. oktobra pri okrajnem sodišču v Ptuju. Druškovič Josip in Frančiška, trgovca v Kozjem, predlagata prisilno poravnavo, po kateri bi bili popolnoma poplačani upniki I. in II. razreda, upniki III. razreda pa z 20%, plačljivo polovično v enem mesecu, polovično pa v 6 mesecih po pravomočnosti. Narok za sklepanje o poravnavi je določen na 16. oktobra pri okrajnem sodišču v Kozjem. Po širnem svetu. Francija proti sovjetskemu dumpingu. Na ženevski konferenci društva narodov so pričeli francoski gospodarski strokovnjaki razgovore z delegati drugih držav, kako se ubranili pred sovjetskim dumpingom in obvarovati zlasti domače poljedelstvo, gozdarstvo ter domače premogovnike pred poplavo ruske konkurence, ki plasira blago pod ceno produkcije. Dosedanji razgovori kažejo, da zlasti Nemčija ni naklonjena kaki skupni obrambni akciji, dočim so druge industrijske države dovzetnej-še za skupni nastop. Velika petrolejska ležišča v Nemčiji. Kot poročajo nemški časopisi je dospel tja ameriški petrolejski magnat Sinclair, da vodi vrtanje petrolejskih ležišč v Hanovru in Oldenburgu, ki so po njegovem mnenju v stanu kriti potrebo cele Nemčije, ker bodo letno dajali po 400 milijonov galon nafte. Nova borzna panika v Ameriki. Na drugem mestu poročamo o izboljšanju položaja na newyorški borzi. Nove vesti pa poročajo, da je vsled padca žitnih cen in vsled stalno neizboljšane konjunkture prišlo v sredo do novega borznega navala, ki je po zadnjih izboljšanjih povzročil nov padec papirje'/. Dasiravno se tolmači ta nervoznost z rusko ekspanzivnostjo pri izvozu žita, gre nedvomno tudi v tem slučaju večji del krivde na manipulacije borznih špekulantov. Slaba letina na Madžarskem. Najnovejša ocena madžarske letine kaže sledeče rezultate v milijonih kvin-talov (v oklepaju podatki lanskega leta), pšenica 192 (20 4), rž 6 8 (8), ječmen 5-2 (68), oves 2 2 (41), koruza 131 (18), krompir 15 8 (217), sladkorna pesa 116 (16-1). Povprečno je letošnja letina skoraj za četrtino manjša od lanske. Zmede v Rusiji. Manipulacije sovjetske vlade, ki je pokrivala deficit z vedno novim izdajanjem bankovcev, so povzročile padec červonca. Vlada skuša sicer del krivde zvaliti na špekulante, češ, da zbirajo kovani denar, -in so smrtne obsodbe že za malenkostno posest kovanega denarja na dnevnem redu. Radi strogih kazni, ki so določene za zbiralce kovanega denarja, se ne more kupiti potrebnega blaga, ker se prodajalec ne upa na ta način »zbirati« kovani denar, da ne pride vsled tega v ječo, za ničvredni papir pa zopet noče cddati blaga. Uspeh tega postopanja se kaže v tem, da se vedno bolj udomačuje prvotna starodavna kupčija z zamenjavo blaga, denar pa igra samo še vlogo plačilnega sredstva za državne uslužbence. Dasiravno trdijo sovjetski voditelji, da je prehod k trgovini z zamenjavo nekaj, kar je v skladu z načeli komunizma, e izven vsakega dvoma, da je plačevanje potom izmene blaga nekaj gospodarsko nemogočega, kakor je izven dvoma tudi dejstvo, da sovjetske tiskarne bankovcev ne bodo nehale z delom, temveč bodo ob prvem deficitu zopet obratovale s polno paro. Izgube nemške avtomobilske industrije. »Vossische Zeitung« prinaša statistiko, po kateri so nemške avtomobilske tvornice tekom petih let izgubile 72 milijonov mark (970 milijonov dinarjev) vsled napak v produkcijski politiki. Ta izguba odpade samo na osem večjih avtomobilskih tovarn. Bančni polomi v Italiji. K mnogobrojnim konkurzom italijanskih bank in industrijskih podjetij se je poleg dveh velikih sicilijanskih bank: »Credito Siciliano« in »Banca Popolare di Bagheria« še šest drugih bančnih in industrijskih podjetij tekom enega tedna. Polom tvrdke »Bonifiche Ferraresi« pa je potegnil tekom pretečenega tedna v konkurz še 5 velikih gospodarskih pod • jetij. Tudi Kanada je zvišala carine. Konferenca o carinskem premirju je rodila pravcato carinsko vojno, kateri se je pretečeni teden pridružila tudi Kanada s tem, da je izdatno povišala svoje carinske tarife, zlasti za železo, jeklo, bombaževo in volneno blago, steklo, papir in poljedelske stroje. Z novo carinsko tarifo sta mečno prizadeti ameriška in agleška industrija. Kakor kaže, je to povišanje posledica prehrane ameriške carinske zaščite ter nekak odgovor Kanade. Poleg povišanja carinskih tarif je predložen tudi načrt za prepoved uvoza iz onih držav, ki ne priznavajo versail-skega mira, kar je naperjeno proti sovjetskemu blagu. Mednarodna zadružna zveza. Koncem avgusta je imela svoj kongres na Dunaju Mednarodna zadružna zveza, ki združuje v centralni organizaciji 122 zadružnih zvez iz 40 različnih držav sveta. Včlanjene zveze združujejo 193.000 zadrug s 56 milijoni članov, vsled česar predstavlja Mednarodna zadružna zveza po številu posredno združenih članov najmočnejšo organizacijo sveta. Iz naše države sta poleg Glavnega zadružnega saveza v Beogradu včlanjeni še Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani in Osrednja kmetijska zadruga v Novem Sadu. Kongresa se je udeležilo 600 delegatov iz 32 različnih držav. Slab pridelek koruze v Romuniji. Letošnji pridelek koruze se ceni na 39,482.000 met. stotov, dočim je lanski znašal 65,862.000. Letošnji pridelek je tedaj za 24 milijonov met. stotov ali skoraj za tretjino manjši od lanskega. Ponarejen denar v Avstriji. Zadnje čase odkrivajo v prometu veliko število avstrijskih kovanih novcev po 50 grošev. Falzifikati so tako izborno izdelani, da jih samo strokovnjak loči po robovih. Računajo, da je takih novcev v promet za več kot 100.000 šilingov, a ponarejevalcem ne morejo priti na sled. Nazadovanje svetovne trgovine. Spričo gospodarske depresije se je v minulem letu tudi zmanjšal promel mednarodne trgovine, in sicer je po virih angleškega trgovinskega ministrstva lansko nazadovanje v primeri s stanjem predlanske zunanje trgovine v odstotkih sledeče: pri uvozu pri izvozu odstotkov odstotkov U. S. Amerika 26 23 Italija 21 21 Nemčija 18 6 Francija 12 10 Anglija 10 16 Belgija 14 14 Najbolj je nazadovala zunanja trgovina Amerike. Med evropskimi državami pa je nazadovanje največje v Italiji. Izvoz grozdja iz Bolgarije Bolgarska statistika izkazuje v poslednjih letih sledeči izvoz grozdja v tonah: 1927 1928 1929 v Avstrijo 4826 911 17587 v Nemčijo 9 32-8 294 4 na Cehoslov. 12 9 14 2 28 4 V vse ostale države je bilo lansko leto izvoženih 25 ton. Letošnji izvoz bo po vsej priliki več kot dvojen nasproti lanskemu ter se računa, da pride za izvoz v poštev okoli 5000 ton svežega grozdja, ki se bo predvsem plasiral v Avstriji in v Nemčiji. Nazadovanje prekomorske trgovine. Za nazadovanje 'prekomorske trgovine so zelo značilni podatki o promeni v Sueškem prekopu, ki so lani v drugem četrtletju kazali 17-61 milijonov ton, letos pa izkazujejo v istem času le 15 milijonov ton. Zunanja trgovina Italije. Po službenih podatkih je znašala vrednost italijanskega izvoza v avgustu 878 milijonov lir, uvoza pa 1172 milijonov lir, vsled česar je avgustova trgovska bilanca zaključena z 294 milijoni lir deficita. Ruska pšenica na Dunaju. Prošle sobote se je na dunajskem trgu prvič prodajala ruska pšenica, ki je našla po Donavi preko Brajle. Cena je 100 čeških kron, šlep, Dunaj. Evropski cestni promet. Prihodnje leto se 1. marca vrši konferenca za cestni promet v Evropi, ki jo je sklicalo Društvo narodov. Konferenca se bo 'bavila z unifikacijo cestnega policijskega reda, z enotnostjo signalov ter se bo poleg tega bavila tudi z mednarodno uredbo iprometa trgovskih avtomobilov in z vprašanjem carine oziroma obdavčenja tujih motornih vozil. čehoslovaški bojkot Italije. Vsled čehoslovaške obsodbe postopanja fašistične justice je fašistično časopisje udarilo po Čehoslovakih na način, kakršnega je samo ono zmožno ter ni štedilo z najbolj izbranimi žaljivkami in podtikanji. Protestom čehoslovaških nacijonalnih krogov so se pridružili lu-di predstavniki gospodarstva s pozivom, naj se bojkotirajo italijanska iz-letišča in italijansko blago. Naraščanje brezposelnosti v Angliji. Tekom pretečenega tedna je število brezposelnih v Angliji ponovno narastlo' za skoraj 80.000 oseb, tako da znaša število brezposelnih v Angliji že 2 milijona 140 tisoč in predstavlja tudi za Anglijo rekordno višino. Pred dobrirn letom je število brezposelnih znašalo le 1 milijon. V zvezi z naraščajočo nezaposlenostjo se tudi mnogo naših ljudi odpravlja k povratku iz Avstralije, kjer imajo prednost Angleži. tovarniška zaloga stekla Ljubljana Komenskega ulica št. 20. Dobavljamo vse vrste steklenice za lekarne, drogerije, tvornice soda vode, kemične in lik«rske tvornice kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja, kozarce in steklenice za gostilne i. t. d. Zahtevajte ponudbe I----------- DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Borzna poročila. VREDNOSTNI PAPIRJI. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 274’30 274’50 1 amerikanski dolar 56*30 56'35 1 avstrijski šiling 8'— 7*98 1 belga 7’90 7*85 1 bolgarski lev —'41 —''40 1 češkoslovaška krona 1*671 1*67 1 francoski frank 2*215 2*21 1 grška drahma —'731 —'73 1 hol. goldinar 22*69 22*75 1 italijanska lira 2’95 2*95 1 madžarski pengo- 9*90 9*89 1 nemška marka 13 405 13*45 1 poljski zlot 6'35 6*35 1 rumunski lej —'408 —'41 1 švicarski frank 10*959 10*96 1 španska peseta 605 6*22 1 turška lira 26'80 26*80 1 argentinski pezos 20'40 20*50 1 danska krona 15*12 15*12 1 turška lira, papir 27'— 27'— 1 švedska krona 1517 15*17 1 zlati frank 10'96 10’96 1 kanadski dolar 56'— 56'20 1 norveška krona 15*11 15*11 1 brazilski milreis 6'30 5*65 Nobenih pomembnih spremenitev; španska peseta se je zopet popravila na stanje prejšnjega tedna. Državni papirji: Vojna škoda prompl-na 440 50—441-50, 7 K> % Blairovo posojilo 8650—87, 8% Blairovo posojila 97 —9775, investicijsko posojilo 88 do 88-50, tobačne srečke 30 ponudba, 7% posojilo Drž. hipotekarne banke 8525 do 86, 4 'A% bosanske agrarne obveznice 5575, begluške obveznice 76 do 76 75, Rdeči križ 55 ponudba. Stanje skoraj neizpremenjeno, tendenca čvrsta. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 924—927, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 126—131, Ruše 280—300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8150 —8250, Trboveljsko premogokcpna 388—388 50, Kranjska industrijska družba 312. Papirji Narodne banke so se zopei dvignili za 50 Din, delnice Trboveljske pa so ponovno nazadovale od 393 na 388. Motvoz Grosuplje. Tržna poročila. Nevzdržno padanje cen platine. Ta plemenita kovina je na Londonski borzi pred vojno notirala 925 funt šter-lingov za unco ter je bila od tedaj skozi deset let v stalnem porastu in ie dosegla svoj višek leta 1924 s ceno 2825 funt šterlingov. Pozneje je šla cena navzdol, a še nikdar ne v taki meri kot letos, ko je začetkom leta notirala še 12 50, v avgustu 8-25 in sredi septembra padla na 6 50 funt šterlingov za unco. Kavčuk gre navzgor. Poročila londonske blagovne borze so doslej beležila stalno padanje cen kavčuka, ki je pretečeni teden dosegel najnižji nivo 37/8, a se je tekom tedna cena dvignila na 4'/» in kaže tendenco navzgor, ali pa se bo vsaj ustalila na tej višini. Sladkor se poceni? Naš sladkor je še vedno tako drag, da ne more .konkurirati inozemskemu, zlasti češkoslovaškemu sladkorju, ki se navzlic razmeroma visokim zaščitnim carinam uvaža v našo državo. Previsoka cena je tudi vzrok, da ne moremo prodati preostankov naših zalog, ki se računajo na 2500 vagonov; poleg tega pa je tudi letošnji pridelek za kakih 500 vagonov večji kot poraba v državi. Da cnemogočijo uvoz tujega sladkorja in najdejo možnost prodaje prestalih zalog, so pričele tvornice razmišljati o potrebi znižanja cen. Jajca dražja. Vsied zmanjšane produkcije je padla tudi ponudba jajc, vsled česar se ie cena dvignila na 1 '25 Din za komad. Nizke cene na živinskem sejmu v Sisku. Na zadnjem živinskem sejmu v Sisku so padld cene debelim svinjam na 9 do 10 Din, volom pa na 8—9 Din za kg, vsled česar ni prišlo do kupčije, ker so kmetje živino rajši peljali domov. Pač Pa so se razmeroma dobro plačevale mršave svinje, ki so dosegle ceno 14 do 16 Din. Tudi v Osijeku so cene pitanih svinj padle na 9—10 Din. Isto poročilo je iz zadnjega trga v' Sremski Mitroviči, kjer .pitane svinje le v izjemnih slučajih dosežejo ceno 10 Din. Znižane cene železa. Železninarski kartel je vsled mednarodnega padca cen znižal v važnejših državnih centrih cene za paličasto železo v Ljubljani od 361 Din na 340-50 Din, v Zagrebu od 363 Din na 341 '50 in v 5eogradu od 347 na 329 50 za 100 kg. Razlika v ceni med paličastim in obročnim železom, ki je doslej znašata 20 Din pri 100 kg, se je zmanjšala na 12 Din. Še padec bakra. V pretečenem tednu je cena bakra na newyorški borzi padla od 11 30 na 11-05 centa za funt cilj evropska luka, te dni pa so padle cene na 10'8, a kažejo še vedno tendenco navzdol. Surova svila. Po zadnjem učvrščenju cen je surova svila tekom tedna zopet nazadovala za 2—3 lire pri kg, zlasti pri slabejših vrstah, dočim so boljše vrste nekoliko stalnejše v ceni. Svinec cenejši. Organizacija producentov svinca 'e na londonski borzi prenehala z intervencijami, s katerimi je doslej vzdrževala cene že od junija na 17 funtih 15 šilingih, vsled česar je cena zdrknila na 17 funtov 12 'A šil., dobava za december pa celo na 17 funtov 10 šil. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! ŽITO. Cene so šle tekom tedna na vseb borzah v državi znatno navzdol za vse vrste žita. Na ljubljanski borzi notirajo sledeče cene: Pšenica: nova bačka: 80/81 kg, \% primesi, 220—22250 Din; nova bačka, 79/80 kg, 2% primesi 212-50—215 Din; nova bačka, 78/79 kg, 2% prim., 202-5J do 205 Din, vse promptna dobava, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo' v 30 dneh. Koruza: bačka, zdrava, rešetana, su-ha 157 50—160 Din; okrogla, za mletev; suha, zdrava, rešetana, 185—187 50 Din, oboje mlevska voznina, slov. post. plačilo v 30 dneh. Ječmen: spomladanski pivovarski, do 70 kg, 205—207 50 Din; novi ozimni, 66/67 kg, 175-50-17750 Din, oboje promptna dobava, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh. Oves: bački baranjske provenience, slov. post., dobava promptna, plačljiv> v 30 dneh, 195-197 50 Din. Rž: nova bačka, 72 kg, 2% primesi, promptna dobava, mlevska voznina, sl-postaja, plačljivo v 30 dneh 157 50—160 dinarjev. Moka: bačka nulariea, slov. postaja,, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, 365-370 Din. HMELJ. Dočim so bile cene začetkom tednar vsled zmernega povpraševanja še precej nestalne ter se je plačeval savinjski hmelj po 8 do 9 Din, se je med tedno n povpraševanje dvignilo, vsled česar so> narastle tudi cene, ki so dosezale 10, 11 in tudi 12 Din za kg. Zaloge so se skrčile, vsled česar je pričakovati usta-jenja cen, ni pa tudi izključeno, da se povišajo. V Vojvodini je položaj še vedno ne-sespremenjen in cene razmeroma nizke ter se ob slabi kupčiji gibajo v višini 7 do 9 Din. Tudi na inozemskih tržiščih so cene čvrste, dasiravno še vedno prenizke. V Zatecu se plačuje hmelj po 400—550 Kč, v Niirnbergu pa holedauski po 45—90 mark, wiirtemberški pa po 80 do 10ft mark za 50 kg ob srednje dobri kupčin. Tržne cene v Ljubljani dne 22. septembra 1930. Govedina za 1 kg: v mesnicah po mestu: 1. vrste Din 22'—, II. vrste 20'—; na trgu: I. vrste Din 18—20, II.'- 16—18, III. 12—16, jezika 1 7—20, vampov 8—10, pljuč 6—10, jeter 16—20, ledic 18—24, možganov 20—25, loja 5—12. Teletina za kg:: I vrste Din 24—25, II. 20 do 25, jeter 25—30, pljuč 20—22. Svinjina za 1 kg: I. vrste Din 25’—, II. 22—24, pljuč 10’—, jeter 15—20, ledie 25—30, glave 8—10, parkljev 6—, slanine trebušne 18, slanine ribe in sala 22, slanine mešane 19, .slanine na debelo 18, masti 24, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II. 25—28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10 do 12, jezika 30. Drobniču za 1 kg: koštrunovega Din 14—15, jagnjetine 18—20, kozličevine 25. Konjsko meso za 1 kg: I. Din 10, II. 8. Klobase za 1 kg: krakovskih Din 42, de-brecinskih 42, hrenovk 30—34, safalad 30 do -34, posebnih 34, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 24. Perutnina: piščanec majhen Din 10—15, večji 16—25, kokoš 25-—40, petelin 25—35, raca 25—35, domači zajec, manjši 8—12, večji 14—20. Ribe za 1 kg: karpa Din 25—30, ščuke 30 do 35, postrvi 60, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10—15. Mleko, maslo, jajc, sir: 1 liter mleka Din 2 50—3—, 1 kg surovega masla 35—-40, čajnega masla 44—52, masla 40—44, bohinjskega sira 30—32, sirčka 8—10, par jajc 2—2’25. /’ijuče: 1 liter starega vina Din 18—22, novega vina 14—18, čaša piva 3—3’50, 1 vrček piva 4’50—5.—, 1 steklenica piva 5’50—6’—. Kruh za 1 kg: belega Din 5’—„ črnega 4 50, rženega 4 50j Sadje: 1 kg juholk I Din 8'—, II. 6—7, III. 4—5, luksusnih hrušk 14, hrušk I. 9, II. 708, III. 5—6, ena limona 0 75—1 —-, 1 kg: rožičev 8, fig 10, mandeljnov 48, luščenih orehov 48, češpelj 4—6, suhih češpelj 14, suhih hrušk 10—14, breskev 8—20, grozdja 6—10, brusnic 8—12. Š/iecerijsko blu%o za 1 kg: kave Portoriko Din 80—84, Santos 52—54, Rio 36—40, pražene kave I. 100—110, II. 80—90, III. 66—70, kristalnega belega sladkorja 12 50, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4’50, navadnega kisa 2’50, 1 kg soli morske debele 2 50, soli drobne 2 75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike HI. Vrste 32, sladke paprike, po kavosti 46, 1 liter petroleja 7 50, 1 kg testenin I. 10, II. 9.—, pralnega luga 3’75, čaja 80. Mlevski izdelki: moke št. 0 na debelo Din 375—390, na drobno 4 50, moke št. 2 na debelo 350—370, na drobno 4 25, št. 4 300—310. na drobno 4’—, št. 6 280, na drobno 3 50, 1 kg kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenjčka 10—12. otrobov 1’75—2’—, koruzne moke 3 50, koruznega zdroba 4—4’50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6, ržene moke 4. Žito za 100 kg: pšenice Din 220—230, rži 200—210, ječmena 190—200, ovsa 195—215, prosa 220—210, koruze 165—185, ajde 200 do 220, fižola ribničana 350, prepeličarja 410, 1 kg graha 8—10, leče 8—10. Kurivo, krtnu: 1 tona premoga Din 460. m3 trdih drv 160, mehkih drv 80, 100 kg sladkega sena 100, pol sladkega sena 85, kislega sena 75, slame 60—70. Zelenjava za 1 kg: endivije solate Din 6—3, zgodnjega zelja 1—2, kislega zelja 3 50, ohrovta 1—2, kolerab 6—7, špinače 4—5, paradižnikov 2—4, kumar 1—1’50, 100 kumaric za vkisanje 10—12, 1 kg buč 1—1*50, graha v stročju 8 do 10, luščenega graha 12—16, fižola v stročju 1’50—6, 1 liter luščenega 4—6, 1 kg čebule 1—1’50, česna 8—10, novega krompirja 1—150. kisle repe 2’50—3, korenja 2—4, peteršilja 3 do 4, zelenjave za juho 3—4, zelene paprike 4—6, malancan 6—8. Kolko lesa bomo izvozili? Na zadnjem kongresu gospodarskih korporacij se je med drugim obravnavalo tudi vprašanje izvoza v bodočem gospodarskem letu, ki pričenja vsakokrat 1. septembra in končuje naslednje koledarično leto 31. avgusta. Predvidevno bo tudi v tem gospodarskem letu zavzemal izvoz lesa po teži prvo, po vrednosti pa drugo mesto med našimi izvoznimi produkti ter se ceni •SKupna vrednost na 2116 milijonov Din. Pri posameznih vrstah bi se razdelil bodoči lesni izvoz tako-le: Lesni trg. vagonov vrednost D>n drva 40.000 80,000.000 gradbeni les 120.000 1.080,000.00)) bukovi pragovi 600.000 kom. 21,000.00*) hrast, pragovi 2,500.000 kom. 137,000.000 oglje 5.800 40,600.000 lesni izdelki 4.500 83,250.000 celuloza 1.500 33,000.000 ekstrakti in tanin 1.500 82,000.000 Ruski lesni izvoz. Dasiravno si ruski les še ni osvojil naših' glavnih lesnih tržišč, je navzlic temu naraščanje ruskega lesnega izvoza vplivalo na cene, da so tekom zadnjih štirih let v stalnem padanju. S kako intenzivnostjo se je vrgla Rusija na povečanje lesnega izvoza, priča statistika, ki v zadnjih štirih letih kaže sledeči rezultat: 1926 izvoženo 1927 1928 1929 3.157.000 m’ 4.207.000 „ 5.486.000 „ 7.890.000 „ Navzlic rapidnemu naraščaju ruske- j ga lesnega izvoza pa še vedno ni dosežena količina, ki jo je izvažala Rusija pred vojno, vsled česar bi bilo pogreš -no računati, da se to naraščanje ustavi. Dobave. 50 m3 rezanega lesa nabavi do 2. ok -tobra direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju. Pogoji pri Zbornici TOI. 18.680 impregniranih telegrafskih drogov nabavi dne 3. okt. računsko-eko-nomski oddelek ministrstva za zgradbe v Beogradu. Oferte na vpogled pri Zbornici TOI. 26.000 kg lesnega oglja nabavi 3. okt. direkcija drž. železnic v Zagrebu. Pogoji pri Zbornici TOI. Večjo množino desk nabavi 30. t. m. Dravska radionica v Ljubljani. Pogoii pri Zbornici TOI. 400.000 kg oglja nabavi monopolska uprava v Beogradu. Pogoji pri Zbornici TOI. LJUBLJANSKA LESNA BORZA. Položaj na borzi je še vedno mrtev ter ne pride do pomembnejših sklepov. Cene so iste kot v 35. številki. Povprašuje se po sledečem blagu: 2 vagona moralov, smreka, jelka, 38 X 78 m ni, 4 ni dolžine. 1 vagon moralov, sestavljen tako: 10 ni3, 08 X 98 mm, 5 m dolžine, 10 ni3, 98 X 98 luni, 4 ni dolžine, 5 m3, 98 X 98 mm, 5 m dolžine, 5 ni3, 118 X 118 min, 4 m dolžine, 5 ni3, 118 X 118 111111, 5 ni dolžine, 5 m3, I., II. in III. monte. Cena naj se glasi fran-ko vagon meja Postojna tranzit. 1 vagon surove bukovine, I. in II., v debelinah 70 in 80 nun, v dolžini 4-50 111 z največ 10% od 4 m, blago mora biti obrobljeno. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. 100 m3 škuret, smreka, 14 mm, v fiksnih dolžinah od 1-50 ali 3 m, od 7 do 12 cm širine, ta roba se bode rabila za izdelovanje tobačnih sodov. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. 40 kvintalov jelševih plohov, debeline 30, 40, 50 in 60 111111; 25 kvintalov hrastovih plohov, debeline 30, 40, 50 in 60 111111; 20 kvintalov bukovih plohov, deb. 30, 40, 50 in 60 111111; 20 kvintalov orehovih plohov, deb. od 40 do 80 111111; blago zdravo in suho. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. iBordonali, 8 komadov, od 40/40 cm naprej, koniipletacija vagona od 29/29 do 39/39 cm, vse od 6 111 dolžine naprej. Cena franko vagon meja Postojna tranzit. 200.000 komadov hrastovih pragov, normalni, za italijanske železnice. Cena franko avgon meja Postojna tranzit. Deske smreka, jelka, 24 ali 25 mm, širina od 8 do 18 cm oziroma 20 cm, I., II., III. in IV. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. Lahko je pa tudi samo III. in IV., brez loma in gnilobe, konična roba. Bukovi morali v sledečih dimenzijah: cm 220 X 7 X 7. oni 200 X 6, % X 6%, cm 180 X 6 X 6, cm 160 X 5K X 5 'A. Cena naj se glasi franko meja Postojna tranzit. 1 vagon lepe, parjene, obrobljene bukovine II. vrste, debeline 27 111111 in 50 mm, dolžine od 1 do 190 m, širina od 14 cm naprej. 1 vagon surove neobrobljene bukovine in 1 vagon javorjevih plohov. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit. 10 vagonov bukovih lepih suhili okroglic. Cena franko vagon italijanska meja. Več vagonov jelovih kratic v sledečih dimenzijah: 0-60 m 2 50 m, 1 111 3 111, T60 111 3 50 m, 2 m 3 60 111, od 8 cm širine naprej z medijo ca. 14 cm ali več. Od zgoraj navedenih dolžin se rabi največ po 1 111, 2 m, 2 50 111, 3 111 in 3-50 111, oziroma 3 60 m in nekoliko manj 060 in 160 m. Cena naj se stavi za ni3 ali pa na težo, franko vagon nakladalna postaja. 10 vagonov orehovih hlodov, ca. 100 m3, srednji premer od 30 do 65 cm, z nekaj % 30 cm, dolžina od 2 m z nekaj od T50 do 190 m, blaga je 90% brez grč. — Cena se glasi franko vagon nakladalna postaja. Borovi drogovi, od 7 do 9 m dolžine, debelina na tankem koncu 11 do 14 cm. Trami ca. 1000 1113, cena franko vagon meja Postojna tranzit. Hrastovi nežamani plohi ca. 30 ni.i od 50—lOOnim debeline, 2—4 111 dolžine, blago suho zdravo. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Hrastovi in bukovi pragovi v dimenzijah 2'60 X 24 X 14 X 15 cm in 2 60 X 21 X 13 X 13 cm. Cena za bukove I. Din 40’— za komad, II. Din 34’— za komad; cena za hrastove I. Din 62'— za komad, II. Din 54 — za komad. Gornje cene se razumejo franko vagon Sušak pristanišče. — Najmanjša količina, katera se lahko zaključi, je 15.000 komadov. Pletenine za industrijski kraj prevzamem v komisijo. Ponudbe na upravo pod šifro: »jamčim s kavcijo«. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokolea in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! Najboljše mea najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem. Varstvena znamka ea rantira za izbrano, neprenosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, s Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vil Obvestilo! M AN U FAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri Škofu», Ljubljana; katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufaktumo, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA Llngar eva — Medarska ulica — Pred Škofijo ~! GOSPODJE TRGOVCI! PRIPOROČAJTE VAŠIM CENJ. ODJEMALCEM NAŠO PRAVO KOLINSKO CIKORIJO! VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETI!: DIŠAV IN RUDNINSKE VODE TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAJTE CENIK! Lastnik: Konzorcij za izdojo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur*: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.