Leto V.
Szombathely, 3. februara 1918.
Štev. 5.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno v edno faro   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela II. predpepelnicov
Vö je šo sejač sejat semem svoje. I kda bi sejao, ništero je spadnolo kre poti i je zaklačeno i ftice nebeska so jo pozobale.       Luk. VIII.
Vrazje so te ftice. I oni s toga živejo, da ropajo, da trgajo düše. Sv. Peter piše: Vaš protivnik, vrag liki lev (oroslan) brüli i okoli hodi, išče, koga bi požro. Ezehijaš vraga priglihava k orli velikanskomi, šteri velike peroti ma.
Vrazje so te ftice. Ftice se pravijo nebeske, tak i vrag je vu nebesah prebivo i prednjo mesto je tam meo. Zato pa Izajaš pita: kak se je to zgodilo, da si iz nebes spadno, Lucifer, ki si rano, vu záčetki gori prišo? Iz nebes je spadno, ar je vu nebesah bio stvorjeni. Zove se Lucifer, ki prinese, svetlost da, velki i lepi, je bio. Kak ftice, tak i vrag više zemle prebiva. Kak sv. Pavel apostol piše, da se moremo bojüvati ne samo proti teli i krvi, . . . nego i proti hüdim dühom vu zraki, zato vzemte božje orožje, da proti stanete na hüdi den, na den sküšavanja.
Ftice so pozobale semen. Troje semen pozobajo vrazje.
Prvo semen je božja reč. Prišle so ftice i so jo pozobale.
Drügo semen je semen pravice, pravičnosti. Sv. Pavel piše: ki po skopoma seja, po skopoma bode žeo, ki pa vu obilnosti, vu blagoslovi seja, vu obilnosti, vu blagoslovnosti bode žeo.
Tretjo semen je vsako dobro delo.
Božjo reč odnesejo vrazje i blodnost sejajo vu človeče srce. Sv. Pavel piše: Vladar toga sveta okmiči pamet nevernih, naj ne sija vu njih svetlost evangelijoma dike Kristušove.
Pravico na krivico obračajo vrazje. Od njih je pravo Kristuš: Vi ste od oče vraga i žele vašega oče ščete činiti.
Dobre delo na hüdo obrnejo vrazje, da človeka zapelajo, naj se s dobrim hvali. Zato nas pa opomina Kristuš: Či almoštvo davaš, ne daj glasiti, kak skažljivci činijo, da bi je vidli lüdje. Povem pa vam, dobili so s tem že svoj najem.
Zato pa semen: božjo reč, pravico i dobre dela čuvajte od vraga.
Mirovna pogajanja.
Vu Bresti Litovskem je na dnevnom redi samoodločba narodov. Ruska delegacija stoji na zelenji, da morejo tühe čete zapüstiti vse zasedeno ozemlje poljsko, litvansko, estonsko i kursko; begonci se naj povrnejo nazaj i na to naj zvrši ljudsko glasüvanje, kakšo obleko ščejo dati bodočoj državi i koma ščejo spadnoli. Generališ Hoffmann je nastopo proti Rusom tak ostro, da bi skoro razbio pogajanje. Vse to je vplivalo na delavce ino kda se je oznanilo na Austrijskom, da se ključ krüha poniža, je delavstvo pustilo delo i želelo, da se brez odlašanja sklene pošteni mir brezi aneksij i odškodnin.
Grof Cernin je pravo: Sam porok, da se mir z naše strani ne bo izjalovio za volo osvojevalnih namenov.
Nemška delegacija pravi, da bi bilo pametneše, da bi se zastopstva spunila po dozdajšnjoj volitvi. Trockij vzdrzüje svoj predlog, da od bodočnosti zasedene zemlje naj odloči kak najširnejše glasüvanje lüdih.
General Hoffmann je predložo zemljevid (mapo) meje zasedene zemlje, štera dobi pravo samoodločbe.
   Trockij je odpotüvo v Petrograd. Vu njegovoj odvzočnosti prevzeme vodstvo ruske delegacije gospod Jofte.
Znano je, da Rusija razno spadnola na republike. Naš mejaš bode Ukrajna.
20. jan. Austrijska, nemška ino ukrajinska delegacija razglašajo: Dozdajnja pogajanja delegacij osrednjih velesil z delegacijov ukrajinske ljudske repuklike so dozorile na teliko, da vpravičeno se vüpajo dosečti on fundament, na šterom se sklene mirovna pogodba.
Veseli glas je to, ar Ukrajna bode naš mejaš. Dozdaj je ta zemlja hranila celo Rusijo. Či se pogodimo, bode krüh.
Vojna podpora.
Do zdaj vse visilo od notariuša i okrajnoga glavara (főszolgabiró). Proti njegovoj odločitvi je ne bilo apelacije. Zdaj se nastavi vu vsakoj županiji komišija, štera končno opravi apelacije proti odločitvi okrajnoga glavara.
Vojno podpiranje se razprestre na prave i na mačinske brate, na deco vzeto na gojenje, na ženo nezakonsko, Či dete ma.
Podpora! Ti si britek sad bojne. Vsaki s britkostjov od nje guči. Tisti, ki jo dobi i tisti, ki je ne dobi. Eden more dosta požirati poleg nje, drügi se pa dosta čemeri, da je ne dobi.
Kelko glav, telko misli. Eden pravi, da bi nikomi ne trbelo dati. To de, prej, ves vse mogla nazaj plačati. Zgodilo se je vu začetki, da v ništernih vesnicah je nišče ne dobo, ravno za toga zroka volo. Plačati mo mogli, nego ne samo edna ves, nego cela dežela, ne samo za edno ves, nego za vse vesnice. Či včasi v našoj vesi nišče ne dobi podpore, mo mogli plačati, kak pa či bi vsaka hiša dobila.
Drügi pa pravijo, naj bi vsaki dobo.
Podpora more bili dana, nego kem, to je velko pitanje. Ste že vidli, kda v jesen sneg spadne: vu dolah je blato, na bregah pa sneg. Što bi znao tisto linijo potegnoti, kde se začne sneg? Tak je i pri podpori. Ukazi, odredbe
2.
NOVINE
1918. februar 3.
ščejo pravico dati, pa ne dajo, vu odredbe more človek düh vlejati. Ki deli, more pravico lübiti, more lübezen meti. Pravica v kraj tira nevredne, lübav pa da onim, ki poleg odredbe bi ne mogli dobiti.
Poznam jas edno ženo. Ma kučo, edno kravo. Mož njoj je vsikdar po Štajerskom hodo. Dobi podporo. Pravično je. Zvün toga, da njoj je mož ne doma, vse tak ide, kak vu mirnom vremeni. Ešče njoj boljše ide. Več penez ma. Krüh pa tak vsi na mero jemo. Poznam drügo. Verstvo ma. Kak že pri nas na goričkom za verta se imenüje, ki ma 8—9 hodov (plügov) grünta. Vu mirnom vremeni so se ta kočarili. Zdaj pa je mož v bojni, sin je tüdi odišo. Žena je sama ostala s malov decov. Hodi na vse kraje, da bi podporo dobila. Vse zaman. Odgovor je vsikdar eden: Grünt maš, dve kravi držiš i t. d. Mam, mam, se toži, da pa ne morem v kraj od dece, telko mi samo dajte, da si kosce, žnjece, mlace, orače znam najeti. Ka mislite, ne bi njoj hodila podpora? Bi hodila skoro bi pravo, ešče bolje, kak pa ovoj.
Veški župani vu tom deli dosta znajo pomočti onim, ki za istino potrebüjejo.
Zgodilo se je vu začétki. Nikše bakarske žene (što zna, kde so bakarje?) so šle okrajnomi glavari se tožit, da njim župan ne šče spoznati podpore.
— Ve pa vam ne trbe, štofnati kaput nosite i svilní robec.
— Te pa mi ne smemo? Samo za bogace je to!? so odvrnole.
Sirote žene so telko penez nikdar ne vu rokah mele. To je velko delo bilo. Dosta se je dalo za nje küpiti, vse je ešče vu obilnosti bilo. Kda so domo šle od notarijuša, so tak po skrivoma smüknole, vu krčmo. Pred drügimi gostami so se ne vüpale kazati. Krčmar je njim te že pokazo, skrivno mesto pa so pile „krakerl“. To ja nikša sladka voda. Da se sama piti, da se mešati med vino, ešče med pivo. Pravijo, ka je dobro bilo. Ve ga zdaj že več ne ga.
— Vse dobro mine, se mi je tožo eto ednok moj sosid.
— Kak to pravite?
— Človek že več ne more vina piti, tak je drago.
Vervo sam njemi. Dugo sam ga že ne čüo popevati. Inda sveta kda šteč me je v noči gori zbüdo s milim petjom. On je vsikdar edno pesem držo, ešče po leti je spevo: O, sveti tre krali.
Dom i svet. — Glási.
Pondelek, 4. febr. Veronika. Andrej. Torek, 5. febr. Agata (Geta) Sodec njoj je pravo: Ti si plemenitoga roda, je li, da je tebe sram žitek ponizen krščenikov živeti? Agata je odgovorila: krsčanska poniznost i slüžba više stoji, kak kraljesko bogastvo i gizdost. Sodec je noj dao prsi doli vrezati. Sledečo noč je prišo starec, ki je sebe imenüvo za apostola — poslanca — Kristušovoga i jo je zvračo. Agata, je na sredi temnice stala i molila: Gospon Jezuš Kristuš, hvalo ti dajem, ki si mene zmožno včino mantranje hoharov obladati: zapovej zdaj že, da vu tvojo diko pridem. Sreda, 6. febr. Doroteja (Dora). Sobota, 9. febr. Ciril, püšpek. Proti Nestoriji je brano pravo vero, da je Marija Bogarodica. Apolonija. Njoj je sodec dao vse zobe vö zmlatiti. Novi svetek pri Nedeli. Nedela. 10. febr. Šolastika.
Bojna. Topovski boj i napadi na Flandrškom i francuškom fronti. 23. jan. Časopisi poročajo, da je vövdarilo bitje med Rusom i Rumanom.
Vu Tišinskoj fari se je l. 1917. narodilo 50, mrlo je 54, zdalo se je 5 parov.
Ogenj V Nedelici je 16-ga jan. 3 hiš zgorelo, kakti Solar Jožefa, Dravec Petra i sosida. Parili so. Vu velkom vetri so nika ne mogli rešiti.
Kelko slame se niha? Kde je malo sena, se niha slama za krmo. Mesto ednoga metercenta sena poldrügi metercent slame. Svinjam samo onim se niha, štere prasce majo, na vsako eden metercent jesenske slame, či ne ga drüge nastele.
Ponižanje porcije mele. Na sredi januara so v Austriji ponižali porcijo mele na štrti del kile na tjeden za osebo. Eden človek štiri tjedne bi dobo edno kilo mele.
30 gramov masti na tjeden za osebo. Urad za ljüdsko prehrano na Dunaji (Wien) je odredo, da se sme za vsako osebo na tjeden porabiti samo 30 gramov masti. To bi bilo na leto samo 1½ kgr. na osebo.
40 milijonov vojakov pod orožjom. Izračunali so, da entente 28 milijonov, centralne dežele pa okoli 12 milijonov možov majo pod orožjom.
Vojaški pozdravi. Pozdrav pošila Ranko Alois. „Na sveto noč smo si kukurco pekli. . . na novo leto smo glih tak opravili s pečenov kukurcov.“ — M. Pufek. Bokan iz Doličov. A.
Lang. od sv. Jlene. I. Kardinar. J. Lük. Rud. Kerpič ide v bojno.
Dobili smo peneze sledečih vojakov: O. Klemen veren 10 K, poročnik E. Zorko 15 K. A. Ranko 8 K. Horvat M 4 K.
Sirnja, mast, špeh. Tüčne svinje za odavanje vu okrajini Sobočkoj i Monašterskoj se morejo notri zglasiti pri firmi Schreiber D. Győr. Više ostalo mast i špeh bi, prej, tüdi mogli notri zglasiti, ovak pride rekvizicija.
Nove cene! Gotovo je, da ni nobenoga izdelka, kateri se od izbruha vojne ne bi najmanje za trikrat podražil, a tim prijetnejše, ako se izdelovatelj tako priljubljenih in skozi desetletij za mogo ljudi nepogrešljivih preparatov odloči za samo tako malo spremenje cene, katere komaj krijejo zvišane poštne stroške, surovine, plačilo dela in pakovanja. Ti preparati se torej izdeljujejo takorekoč samo zato, da stotine odjemalcev istih ne progrešajo. To velja za širno znane Fellerjeve Elsa izdelke in sicer za priljubljeni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“, kateri olajša vsako bol in se more dobiti sedaj 6 dvojnatih ali 3 špecijalni steklenici za kor. 14·32 franko, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice za kor. 27·32 franko, med tem ko se dobi od želodec okrepčajočih in lagodno odvajajočih Fellerjevih rabarbara krogljic z znamko „Elsakrogljice“ 1 zavitek za kor. 7·37 franko ali 2 zavitka za kor. 13·47 franko. — Elsa pomada za obraz in varstvo kože (močnejše vrste) stane sedaj kor. 4·50, tanochina pomada za povspešenje rast las (močnejše vrste) kor. 4·50, usipalni prašek kot dodatek kor. 1·—, Fellerjevo lilijno milo, boraksovo milo in še drugi Elsa preparati se radi prilože podanašnji ceni, dokler je še zaloga. Pri danasnjih razmerah na poštah svetujemo naročilo natančno nasloviti sledeče; E. V. Feller, lekarnar v Stubici Centrala štev 146 (Hrvatsko). Cene, katere so navedene v raznih tiskovinah še od preje, sedaj niso več veljavne.
Lagoje je račune do zdaj vsaki, ki si misli, da peneze prišpara, či na videnje fal bazarno vöro küpi. Že za mali čas je vöra pokvarjena, postane i samo stroške redi. Na slednje pa niti popravlanje ne vala i je človek prisiljeni novo vöro küpiti. Ki se vsega toga šče rešiti, naj si küpi s ednov prtjov stalno i točno hodečo pravo švicarsko vöro vu svetovnoj hiši razposljitve vör H. Suttnera Laibach 945. Ta firma ma svojo fabriko vör na Švicarskom i vöre rozposilja privatnim neposredno fabričnih cenah, zato pa vsaki ma priliko, da si fal za istino dobro vöro lehko küpi. Dosta jezer zahvalnih pisem spoznava dobroto Suttnerovih vör. Te izvrstne firme cenik na prošnje vsaki brezplačno i brezi poštnine dobi. Firma zvün Leibacha nikdi ne ma vu monarkiji skladišča, na štero delo vas opominamo.
1918. februar 3.
NOVINE
3
V Izekovcih dali: Skafar Stefan 4 K., po 2 K.: Kühar Anton, Prša Stevan, Sebjan Martin, Sraka Ivan, Sraka Orša; Petek Matjaš 2 K. 60 fil.; po 1 K.: Krčmar Marija Vučko Jožef, Žužek Martin, Antolin Ferenc, Horvat Stevan, Krapec Stefan, Koter Jožef, Legény Marija, Kolar Marija, Zver Jožef, Stagar Ana, Gorčan Stevan, N., Salika Marija, Sreš Martin, Lebar Jožef, Režonja Jánoš, Vučko Ivan, Baligač Stevan, N., Bernyak Ana, Soštarič Marija, Zver Ivan, Senica Jožef, Žižek Mihal, Zver Ferenc; v filerah: Vörös Jožef 80, Porédoš Orša, Baligač Andras, vsaki 50, Senica Martin, Šebjan Bara, Poredoš Andraš, Apatič Ivan, Holcman Orša, Domitric Agota, vsaki 40, Vörös Martin, Žižek Matjaš, Senica Ana, Škafar Mihalj, Radošič Matjaš, vsaki 60, Baligač Ana 30, Škafar Martin, Antolin Andraš, Maroša Bara, N., Pétek Ivan, vsaki 20 filerov.
V Doklezovjih darüvali i po 2 K. t Kovačič Ludvikica, Klemenčič Ivan, Frás Ferenca žena, Kobilec Ivan, Pivar Ana, Frás Alojz, Mihalič Mihal, Cipot Martina žena, Zver Marija, Bokan Ivana žena; Vindiš Martina žena, N., Antolin Stevan vsaki 3 K; — Jerič Ivana žena, Saruga Ivana žena, vsaka 4 K.; po 1 K: Perdigal Jožef, Antolin Ana, Zver Marija, Horvat Alojz, Franko Antona žena, Balažic Martin, Marinic Janos, Lukač Stevan, Horvat Ferenca žena, Ropoša Matilda, Vinkovič Martin, Vindiš Martina žena, Bobovec Martina žena, Ropoša Ivan, Brünec Jožefa žena, Domjan Stevana žena, Balažic Stevan, Bakan Ivana žena, Csergőli Ivan, Jerič Mihal, Bobovec Jožef, Brünec Andraš; Bakan Miklós 1 K 60 fil., Mesarič Stevana žena 1 K. 50 fil; Brünec Jožef 1 K. 20 fil.; v filerah: Bobovec Jožef, Žemlič Ana, Roposa Ivan, Zver Matjaš, Loden Ferenc, Horvát Ludovik, Balažic Ivan, vsaki 50, Jerič Stevan, Kavaš Balaž, Balažic Martin, Gregor Matjaš, Horvat Verona, Lopert Matilda, Baša Stevan, Gjörek Matjaš, Mülič Janoš, Novak Ferdinand Vohar Marija, Vindiš Marija, Skrban Stefan, Bakan Mikloš, Gjörek Matjaš, Filip Mikloš, Bašša Stevana žena, Jerič Matjaš, Veren Stevan, vsaki 60, Gombosy Ferenc, Ropoša Ivan, Slavic Mihal, Antolin Orša, Klemenčič Jožef, Fujs Stevan, Klemenčič Jožef, vsaki 40, Činč Ivan, Domjan Matjaša žena, Forjan Stevan, vsaki 80, Plej Stevan 70, Novak Martin, Korblin Jožef, Filip Orsa, vsaki 30, Poredoša Števan, Plej Stevan, Novak Martin, vsaki 20 filerov.
V Melincih darüvali: Cimmer Marija, Saruga Ivan, vojak, vsaki 4 K.; Kociper Agota 3 K.; po 2 K.: Düh Andraš, Glavač Treza, Glavač Ivan, Tkalec Ana, Düh Marko, Brünec Martin, Gjura Orša, Zorko Martin, Kovač Stevan, Bašša Matjaš, Maočec Mihal, Prša Orša, Jerič Matjaš, Düh Kata: po 1 K.: Fekonja Mihal, Jerič Ana, Balažic Ivan, Djura Martin, Maočec Ana, Sobočan Marija, Pok Treza, Pozderec Mihal, Kavaš Martin, Glaváč Martin, Damiš Treza, Ozimec Ivan, Mesarič Mihal, Zver Marko, Zelko Janoša žena, Rengel Stevan, Küzma Stevan, Poredos Andraš, Majcen Stevan, Vohár Andraš, Düh Martina žena, Pozderec Ivan, Potec Matjaš, Küzma Jožef, Sčančar Stevana žena, Skarjet Magdalena, Kovač Stevan, Zaklin Marka žena, Antolin Jožef, Mesarič Martin, Skafar Ana, Stanko Matjaša žena, Kociper Matjaša žena, Kavaš Treza, Jerebic Ivan, Jerebic Agneš, Maučec
Stevan, Pücko Stevan, Djura Stevan, Pétek Ivan, Peterka Stevan, Cimmer Franc, vojak Tkalec Stevan, Pétek Ana, Düh Stevan; v filerah: Vrbán Kata, Nezič Martin, Skarjot Jožef, Smodiš Stevan, Kovač Lujza, Skafar Kata, vsaki 40, Cipot Ana, Ros Janoša žena, Novak Verona, Kavaš Ana, Kavaš Orša, vsaka 50, Lendvai Kata, Horvat Martin, vsaki 20, Jeneš Mihal 60, Küzma Mihal 80, Škafar Orša 70, Vohar Stevan 30 filerov. — Iz Nemščaka: Baligač Marija 5 K.; Vojaki: Kavaš Balaž, Karika Ferenc, Kirec Ivan, vsaki 2 koroni. Ütroša Stevan vojak 10 K., Kerec Stevan i Fujs Mihal nabrala v Prosečkoj Vesi 48 K., Gomboc Ana z Sobote 3 K., (1 K. edne evangeličanske dekle,) Tivadar Ivan z Beltinec 6 K, Zemlič Andraš vojni delavec 6 K. V celom 1917. leti nabrano 9545 K 37 f. — Stem lepim darom ste nas dragi darovniki pomogli, ka smo v toj strašnoj dragoči brez duga leto dokončali. Sladko Srce Jezusovo plačaj Vam i vsem, ki so vas na darovitnost spodbüjali tak i tistim, ki so od določene vekše naročnino poslali. — Klekl Jožef vp. pl. v Črensovcih.
Na podporo Marijinoga lista i Novin so darüvali. Hauko Jožefa žena z Ronkovec 4 K., Turza Marija Budafok 6 K., Spilák Jošef (bet. voják) 5 K., Johanna Schreiber Garešnica 3 K., Holsedl Ana Gerlinci 1 K., Josefa Kernig G. Rodgona 1.60 K., Lendvai Mihál vojni delavec 5 K., Ritlop Martin 3 dbc. 8 K., Bogojina 86.10 K., Tibaut Marko topničar 8 K., Matjašec Ivan sanitec 4 K., Nedelska Fara 10 K., Kelenc Martin Kutine 1 K., Gábor Ferenca žene z Črensovec 4 K., Kustec Mihal 40 fil.
V Trnji nabrao Horvat Jánoš 15 K. Gombóc Jánosa žena Purkla 2 K., Vogrinčič L. nabrao na Cankovi 32.30 K., Vogler Marija Weixelbaum 60 fil., Dekle z D. Slaveč 14 K., Vogrin Stevan z Bogojine 5 K., Gederovci 38.20 K., Karlovec Marija z Ivánec 10 K., Grüskovnják Marija z D. Bistrice 1 K., Horvat Ivan z Žiškov 2 K., Vogrinec Jožef z Gerlinec 4 K., Godina Ignác bogoslovec 6 K., Prkič Jožef (p. 14. bat.) 5 K., Fickó Stefan topničar 6 K., Gračkafara 65 K. 80 fil., N. z D. Lendave 1 K., Oletič Martin z Brezovec 2 K., Kralj Pepa 2 K., Novák Jula 1 K., Petermanec Marija z Jurovec 40 fil., Herman Mihála žena z D. Bistrice 4 K., Siplič Mikloša Lodovica z Noršinec 2 K., Golop Ferenc vojak z Sebeborec 4 K., Rože M. 7. Radosti z Martjanec 43 K., N. z Gomilic 2 K., Stertak Ferenc 34 dbc. 4 K., Kosednar E. Pertoča 1 K., Cmrečnyak Janoš des. 20. dpp. 6 K., Sračnjek Mikloš železničar 14 K., Zankoč Jüri, Stevanovci 1 K., Prelec Jula z Andovec 2 K., Stajar Marija z Virice 2 K., Dončeč Mikloša žena 4 K., N. z Stevanovec 5 K., Kovač Janoš D. Sinik 3 K., Sömenik Stevan D. Sinik 1 K., Balažic Matjaš trenski vojak 6 K., Hanc Stevan 113 dbc. 2 K., Hanc Ivan 19. strelec 5 K., Rodi Ferenc z Gomilic 1 K., N. Tornišče 1 K., Stevanec Mihál Tropovci 1 K., Horvat Ferenc Tropovci 1 K., Plehüt Marija Tropovci 2 K., Gederovčarje 3 K., N. 3 K., Mil. Püšpek z darov slovenskih far 613 K 85 fil., Najdeno 2 K., Sobočan Jožef Nedelica 2 K., Sobočan Štefan Nedelica 2 K., Dončec Rozika nabralo v Slovenskojvesi 30 K 55 fil.
G. Simičkafora 40 K. Sukič Stefan Martinje 2 K., Svetec Stefan Martinje 2 K. Sve-
tec Miklós Martinje 2 K. Svétec Stefan Martinje 1 K. Svétec Mikloš Martinje 1 K. Stojko Jürij 20 dbc. des. 5 K. Sobočan Franc topničár 2 K. Horvat Anton 18 dbc. 11.60 K. Kühar Franc z Bakovec 3 K., N. z Gradišča 2 K., Gjörek Ferenc č. sluga 10 K., Pintarič Ferenc, vojni stražar 4 K., Gombóc Vince topničar 6 K., Pufek Mihal p. 48. pp. 10 K., vlč. Ar Zurga vojni dühovnik 30 K., vojasti dom. Buje Istrda 6 K., Žilavec Janoš pionier 2 K. Mőrec z Püconec 18 dbc. i pajdaši 2 K. vlč. Hanko Jožef kaplan Črensovci 4.34 K. Kolarič Ivan G. Bistrica 4 K. Mesarič Franc nabrao na Razkriži 21·30 K.
Karolji Ivana žena Črenšovci 2 K. Magdič Pavel 11 str. 10 K. Franz Jožef 64 dob. 3 K. Vörös Viktor por. 64. pp. 10 K. Mesarič Terezia z Bakovci 6 K. Raj Ignac M. Zdenci 4 K. vlc. g. Berden Andraš g. kaplan nabroli pri Gradi. 148·60 K. Palinu Anton M. Srdišče 1 K. Sömen János 300 dbc. 6 K. Zerdén Stefan topničar 10 K. Stefanec Stefan 2 K. Gjörek Stefan p. 48. pp. 10 K. Ficko Marija Krajna 2 K. Zerič Janoš mornar 10 K. Šerüga Jožef Sv. Sebesčan 20 K., Balažic Mihal vojak, Horvát Ivan vojak 4 K. Doma Stefan vojak 3 K. Hozjan Janoš nabrao 4 K. G. Sinik 25.50 K, Pertóci Stefana žena nabrala V. Rakičana 56.70 K Huber Jožef železničar 6 K. Smodiš Treza G. Bistrica 4 K., Vouri Matjaš 20 dbc. 20 K Benkovič Stefan 20 dbc. 20 K. Andraš Jakil. trv. kož. Korlovac 50 K. N. V. Polana 40 fill. Horvát Maria z Bakovec 3 K. Raj Trezika G. Bistrice 10 K. Gyura Fema G. Bistr. 60 fil. Z Rakičana dali. Pertoci Stefana žena 2 K. Sčančar Bára 4 K. Antalič Ignaca žena 4 K., Vürša Anna 2 K. Luteršmidt Maria 2 K.
Dale.
Pripovest.             4)
Kapelica na Smeči. Spisao J. Vandof.
Pa glej, zdaj je prišla gospa Kunigunda v žalnoj obleki iz mesta, gde je inda živela. Čüdno, Čüdno! Kaj pa če je resan spadno Vitez Stojan?
Pastirček Simonček je globoko vzdehno. Vido je ka je sunce že dol odišlo in ka je že čas gnati domo. Skočo je na noge pa zgrabo dugo šibo. „Hej, Cika! da bi te zdaj vjo komar! je kričao. Zdaj ti je ne za bzikanje, kda je čas iti domo? Čakaj ti grdoba! Ssss...“
Cika je naglo poskočila, prizdignola rep in se zagnala v beg. Za njov so šle drüge krave. Šle so prek senažeti do bele ceste. Simonček je odpro vrata in potom so šle mirno proti vesi.
II.
Pastirček Simonček je prignao živino domo i jo privezao v štali k jaslim. Pri kmeti Mojčniki je slüžo Simonček. Bio je siromaček, ne je imeo starišov. Že davno so njemi spomrli. Pri Mojčniki je imeo vse za potrebo pa je bio zadovoljen. Krave je paseo, ka je pa šteo še več? Delati mora človek, ár jela nega brez dela. To je dobro znao
4.
NOVINE
1918 februar 3.
pastirček pa je rad paseo. Samo če bi Cike ne bi bilo. Ta Cika, ta kravja stvar! Ta njemi je delala s svojim bzikanjom nevolo. Pa tüdi to je pretrpo pastirček Simonček. On nej je znao, ka brez dela in skrbi nega jela.
Še tisti večer je zvedo, zakaj je prišla gospa Kunigunda in zakaj je vsa v čarno oblečena. Po celoj vesi so gučali od toga in se žalostili. Sama gospa njim je povedala vse. Spadno je v boji hrabri vitez Stojan. Dao je svoje mlado živlenje za vero in domovino. Dale tam pri zelenoj Krki je legeo v hladen grob. Gospa Kunigunda je pa oblekla žalno obleko in se napotila v grsko samoto. Tü je živela sama zasé i spomini svojega sina. Ljüdje so čüli vse to i so bili žalostni. Milila se njim je gospa Kunigunda. Celi den so gučali samo od viteza Stojana.
Tüdi pri Mojčnikovih so od toga gučali pri večerji. Posebno še, ker je sedela pri stoli stara želarka Maruša. Včasi, kak je videla gospo Kunigundo, se je paščila k njoj. Njej je povedala gospa Kunigunda žalostno povest najprle, zato je znala stara Maruša vse tak dobro. „Spadno je v boji“ je pripovedavala Maruša. „Hrabro se ji bio i pobijao sovražnike. Sekao je, ka vse strašno! Cela vojska se njemi je čüdüvala. Ednok je pa samo premino i nihče ga je več ne vido. Samo njegov konj je hrzao pa mlato s kopiti okoli sebe. Pa tüdi on je spadno zadeti od svinčenke. Ej vitéz Stojan! Spadno je nasredi med sovražniki, najhitrej so ga s temi vred pokopali, nihče je namreč ne mogeo najti njegovoga tela. O, Vitez Stojan!
Starka je potihnola, samo vüstnice so se njoj gibale, kak če bi molila. Vsi Mojčnikovi so mučali in se žalostili za mrtvim vitezom Stojanom. „Ve sem znao, ka je spadno vitez Stojan“ si je pogučao pastirček Simonček. Včasi sem znao, kda sem vido gospo Kunigundo v črnoj obleki. Povejte, mati, so Uskoki resan tak strašni, kak pravijo? Dosta sveta ste že obhodili. Lehko ste že ví tüdi videli Uskoke? mati Marusa ?“
Starka je pokimala. „Videla, videla“ je odvrnila. „V mladih letah sem je videla. Tam na Dolenjskom sem je videla. V Šentpetri je bilo. Prignali so se kak roji kobilic, šašk. Videli smo pomoči velike kresove po gorah, pa smo znali vsi, ka to pomeni. Zajütra smo bili vsi za zidovjom štero je bilo okoli cerkve.
(Dale.)
Najcenejsa ura
ni navidez cena bazarska ura, ki se hitro pokvari in imate z njo vedno stroške za popravila, marveč trajno dobro idoča, zanesljiva švicarska ura, ki zaleže tri slabe bazarske ure. Svetovno znano je da dobavlja trgovine z urami firma H. Suttner v Ljubljani št. 945. le najtočneje idoče, trpežne švicarske ure po originalnih tovarniških cenah.
Krasen cenik s tisoči ilustracij gratis in franko
St. 410. Patent Roskopf ura, idoča 36 ur St. 698. Niklasta cil. rem. ura St. 719. Srebrna remontoarna ura St. 721. Srebrna remont ura. 6 rubinov St. 723. Srebrna cil. rem. ura, 6 rub. močne pokr.
St. 727. Srebrna rem. ura, 6 rubinov, grav. kolesje močne pokrove St. 748. Srebrna rem. ura, dvojen plašč St. 38. Amerikan, duble zlata verižica mod. fazona Niklasta verižica St. 656. Dolga srebrna ženska verižica,
150 cm dolga, masivna
Razpošilja po povzetju ali proti naprej vposlanem znesku. Če kaj ne ugaja, se vrne denar.
Za volo bojne i nje posledice pred tiskom toga toga glasila je ne mogoče bilo točne cene odločiti. Ki se interesirajo, stalna cena se njim vu pismi oznani.
H SUTTNER
le
v
Ljubljani štev 945
Ta razpošiljanica nima nobene podružnice
Lastna tovarna ur v Švici.
Znamka »IKO“ slovi po celem svetu. — Svetovna eksportna trgovina z boljšimi urami.
Branimo i čuvajmo kožo
i lice od skodljivoga vpliva vetra, mraza, sunca, praha, dima, sapota kühnjskoga, vročine peči i t. d. Nečista, groba, s osipnicami puna, spokana, od atk, bradajic osipana koža je ne samo grda je i nezdrava. Samo zdrava koža večini mogoče zračanje kože, zato na kožo skrb nositi je edno skrb nositi na zdravje. Voda i žaifa največ nesnažnosti kože ne more odpraviti; nego vu dosta jezer zahvalnih pismah je spoznano, da Fellerova lice i kožo čuvajoča pomada s „Elsa“ znamenjom vse nesnažnosti koze, atke, osipnice, grbe, gübe, bradajce i. t. d odpravi i obvarje lice, šinjek, roke proti zvünešnjomi škodljivomi vplivi. „Elsa“ lice i kožo čuvajočo pomado ne smemo s dostimi inozemskimi škodljivimi mazalami i pastami premeniti: „Elsa“ pomada je celo neskodljiva, od njene rabe de bela, čista, mehka i zdrava koža, po tem ne celo lepom lici lepo, čisto kožo da.
Dosta možov jo rabi zato, da nasledke vu deli, vu prahi, vu vetri, vu lagojem vremeni, vu fabrikah spravlene odpravi. Za dekle i ženske je neobhodno potrebno, kak idejalno sredstvo za lepota. Dosta jezer žen tomi se lehko zahvali za svojo lepoto i srečo. Vsikdar pazimo na znamenje „Elsa“ I. Št. velki lonec 3 K, II. Št monešča kakoršnost 4 K 50 fil. vu edino pravoj kakoršnosti pri lekarnari V. Eugen Feller, Stubica Centrale 146 N. Žup. Zagreb. Mesto močnih, grizajočih, dostakrat škodljivih žajf rabimo Fellerovo borax žaifo ali lilijsko mlečno žajfo i Fellerove toalett pastille (borax prašek) 1 kor.
Za Fellerov oli iz jeter ščukinskih, za lilijsko mlečno i borax žajfo smo ne mogli z a volo stalna dragoce i pomenkanja blaga stalno ceno popisati, nego vsikdar kak najbolje fal cena de se računala. Pakivanje i poštnina po sebim 2 K 30 fil.
Te sredstva so dostokrat že bile pohvaljene.
12 glaskov brezi postnine 14 Korone 32 filerov
Vüpačno domače i lüdsko sredstvo, šteroga skušano vrednost dosta zdravnikov i več kak jezero pisem spozna, nikdar ne more za drago držati. Dobročutnost i zdravje človeče od vseh penez je več vredno. Fellerov dobroga zdüha „Elsafluid“ je ne samo dober i vspehen, nego i fal. 12, malih ali 6 duplišnih ali 2 specijal glaška brezi poštnine samo 14 Kor. 32 fil. 24 malih ali 12 duplinskih ali 4 specijalnih glaškov samo 27 Kor, 32 fil. 4 malih ali 24 duplinskih ali 8 specialnih glaškov brezi poštnine samo 51 Kor. 32 fil.
Ništerne kaplje so zadosta,
da najhüjše, najbole boleče boleznosti stavimo, šteri se dostakrat vu glavi, vu žalodci, vu zopah skažejo. Ribanje vala pri bolah vdoblenih od prepiha, mokroče i prehlajenja, či včasi so tak močni, potem vu slücaji reume protina, pri neuralgikus bolah lica, vüha i sinjeka, pri trganji, pri boli prs i hrbta, pri rezanje vu ledevjah i trganjih i t. d. Vsaki se lehko prepriča, svedočijo to jezerke zahvalnih pisem, štere vsaki lehko pregleda. Dosta jih hvali rabo proti neodnemoglosti, slabosti očam, proti nesnemi, kak domače sredstvo, štero
bol vtihša, kašel prepravi, ozdravi, žile i živiče ojači.
Čuvajmo se imitiranoga blaga; ki pravi Fellerov Elsa-fluid i Elsa-pilule šče, naj naslovi točno:
Lekarnari V. EUGEN FELLER, Stubica Centrale Nr. 146. Horvatska.
Razpošilanje proti naprej notriposlanih penezah. Dobro je peneze na nakaznici naprej notri poslati, ar posta
za povzetje več računa.
Fellerove tečne i žalodec okrepčajoče, po mali Poganjajoče Rebarbara
„Elsa pilule“ so
najboljše
sredstvo za žalodec
tečnost prineso, stolec regulira. 6 škatul brezi poštnino 7 K 37 fil., 12 škatul brezi poštnine 13 K 47 fil. V. Eugen Feller, lekarnar Stubica Centrale Žup. Zagrebačka.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.