KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKVNO ZGODOVINO ZGODOVINA SOLITRARN IN SMODNIŠNIC V LJUBLJANI iN NJENI OKOLICI IVAN SLOKAR Iznajdba smodnika v XIII. stoletju je ime- la ogromne posledice v vseh panogali, ki so jim razstreliva postala važen pripomo- ček, kot isio to bili rudniki, kamnolomi in lov. Največjo prelomindco pa je povzročil smodnik na področju oboroženih sil, ker je omogočil prehod k strelnemu orožju. Posled- nji razlog je bil odločilen, da je postala proizvodnja smodnika v Avstriji leta 1650 regail deželnega kneza. Od leta 1691 dalje so urejevalli številni patenti proizvodnjo in razpečavanje solitra in ismodnika. Proizva- jalci so bili oproščeni vseh davkov in tudi cairin za vse snovi, ki so jih v ta namen po- treibovali. Delavci, zaposleni v smodnišnicah, so Mli oproščeni rekrutiranja. Novi zadevni predpisi so bili izdani 6. fe- bruarja 1742 (državni monopol za prodajo smodnika), 2. marca 1746, 28. julija 1747, 3. decembra 1747, 21. aprila 1750, 18. decem- bra 17%, 5. maja 1747, 1. septembra 1801 in 21. decembra 1807.» Od leta 1818 dalje so bile smodnišnice in vsa mjihova poslopja oproščena vojaške nastanitve. Nov paleni je dzšel (leta 1827. Od leta 1828 dalje niso bili več oproščeni vojaščine delavci, zapo- s'leni v tej panogi proizvodeje.^ Za izdelavo smodnika je bil potröben soli- liiter, t. j. ikalijev nitrait (KINO3). Tega sO' pri- dobivali na taJso imenovanih solitrovih plan- tažah na ta mačiin, da so skladali gnoj. zem- ljo in ruševine zidov in namakali to snov 2 do 5 leta z gnojnico. V tej mešanici se je nabirali soliter, ki so ga nato eksirahirali z lužeaijem. Tudi kopanje zemlje, ki je- vsebovala so- liter, je bilo cesarski regal. Vsakdo, ki se je (nameraval s tem ukvarjati, je moral imeti dovoljenje dvome instance. S takim dovolilom je smel po patentu cesarja Kar- la VI. z dne 30. oktobra 1734 kopati povsod v hišah, hlevih, graščinah, samostanih in vaseh, kjer je domneval, da je zemlja pre- pojena z gnojmico. Po končanem delu je mo- rali poslavitii s-tavbe v prejšnje stanje.' S ce- sansikim patentom z dne 1. septembra 1801 so bile od tega izvzete bolnišnice, šole, državna poslopja, cerkve, župnijske stavbe in plemettitaške stanovanjske zgradbe, to- da tudi pri vseh teh niso bili izvzeti hlevi in skednji. Povzročeno škodo so morali last- nikom iporavnati.* Smodnik je mešanica pul- veriziranega solitra, žvepla in oglja. Za zdrobitev teh snovi v prah so uporabljali mlinske stope, zaradi česar so imenovali smodnišnico »mliin za smodnik« (Pulver- mü'hle) ali »stope za smodnik« (Pulver- stampfe). Do srede XIX. stoletja je bil za smodnišnice v splošni rabi tudi vzdevek so- litrarna. V Ljubljani se 1. aprila 1532 prvič ome- njajo stope za smodnik, ki so stale ob Gra- daščici v Koilezijii.' Bile iso mestna last. Ma- gistrat je plačeval vsa popravila in je stope dajali v zakup. Ljubljanski magistrat je potreboval smodnik za svojega puškarja, ki je omenjen v knjigah mestnih izdatkov prvič leta 1581, in za svojo orožarno, ki je navedena v knjigah izdatkov leta 1584 (fol. 87). Poleg tega je obstajala še pred letom 1550 strelska družba s svojim streliščem, ki je potrebovala smodnik za svoje strelske vaje. Magistrat je kupil smodnik za svojo orožarno leta 1594 (knjige izdatkov 1594, priloga) brez navedbe dobavitelja. Šele od leta 1632 dalje so ohranjeni podatki o do- baviteljih. V letih 1632, 1634, 1635, 1647 in 1648 je dobavljal smodnik Jakob Ilaus, iz- delovalec smodnika v Cerkljah. Leta 1635 so omenjeni kot dobavitelji poleg Hausa še Primož Torkalo, Matija Wobner, Gregor Poidgoršek, Jurij Hudovernik, Primož No- vak, Jurij Veslej in Kristijan Kindl brez navedbe kraja njihovega bivallišča in na- mestitve njihovih stop. V letih 1637, 1638 in 1639 je kupil magistrat smodnik od smodni- karja Jurija Hudovermka, leta 1638 tudi od vdove Blizabete Oerin. Od leta 1643 do leta je imel mestne stope v zakupu Jakob Augst, ki je dobav- ljal kot zakupnino letno 40 funtov smodnika v vrednosti 20 goldinarjev. I^ta 1655 je ku- pil magistrat smodnik od smodnikarjev Martina Pilgrama in Valentina Bitnerja, Morda sta imela v zakupu mestne stope, ki jih je imel v letih 1655 do 1660 v zakupu Gregor Hudnik. Podoba je, da zmogljivost mestnih stop v Trnovem ni bila zadostna za potrebe Ljub- ljane, ker je v letih 1663 in 1679 dobavil magistratu ismodnik Adam Jeran, smodni- kar v Kamniku. Leta 1665 je omenjen kot dobavitelj tudi ismodnikar Primož Nagrad- nik, ki je imel v zakupu mesitne stope. Na njegovo prošnjo,v kateri navaja, da smod- nikarstvo ne uspeva, mu je magistrat do- volil, da se sme obenem ukvarjati v majh- nem obsegu tudi s trgovino z mezlanom. Od 110 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA leta 1670 do 1672 je imel mestne stope v za- kupu smodiiikar Matija Jazbec (Jas-wiiz).^ Pred letom 1684 so bile mestne stope v Tr- novem opuščeneJ Kraj, ikjer so stale, se je imenoval odslej in še lleta 1712 »pri starih siopah«, torej pri »ibiv,ši'h stopah«. Leta 1725 je plačali magiiistrat zidarje, ki so dellali na zemljišču, Tmeinovanem »ismodniške etope«.^ Ce navaja Vrhovnik, da se praharna ome- nja med leti 1748 lin 1771 in da je stala blizu Tržaške ceste, sloni to na pomoti, ker se nanašajo te navedbe le na zemljišče, kjer je prej bila. Franc Sevšek je plačal za leto 1794 kot posestnik bivših smodnišnih stop z zeaiuljiščem vred (von der vor Jahren gewesten nuin aber abgekommenen Pulver- stampf samt den dazu gehörigen Ackern) 4 goldinarje davka in isti znesek tudi v letih 1795—1798.9 Še leta 1821 se je reklo tam na »funfraršu«.!" Po opustitvi svojih isiop, ki iso imele le omejeno zmogljivost, je kupoval magistrat smiodnik izven Ljubljane, in sicer leta 1699 v Soliiograjdu, 1710 pri Primožu Jeranu v Kamniku, 1716 in 1718 v Solnogradu, 1725 v Linzu, 17:26 na Koroškem in v Gradcu, 1727 in 1728 v Gradcu, 1752 in 1733 pri iz- delovalcu smodnika Janezu Juriju Geyerju v Mariboru. Leta 1740 je dobavil od zunaj 507 funtov finega topowkega smodnika Jernej Cebulj, tovarnar svile v Ljubljani.^* Nekaj stop za smodnik je bilo izven Ljubljane. Leta 1717 so bili proizvajalci smodnika z lastnimi mlini v Strmolu, Kam- niku in Žužemberku.'^ Iz poročila vicedoma z dne 20. aprila 1747 izvemo, da je bilo ta- krat na vsem Kranjskem le šest mlinov^ za smodnik. Josip Fajidiga je imel tak mlin v bližini samostana v Mekinjah, Matija Sta- micer stope v Tuhinjski dolini pri Kamini- ku, Jakob Svalcdna solitramo in stope za smodnik v Javortniku, brata Janez in Tomaž Kavec solitramo in smodnišnioo v Kranjski gori, Urban Berliš stope za smodnik v Loki in Karel Šlajbah stope v Zuižemberku. Dru- gih takih obratov ni bilo na Kranjskem, torej tudi v Ljubljani ne.'' Tudi kranjski stanovi so kupovali smod- nik, ki so ga potreboA^ali za svojo orožarno in kot razstrelivo pri gradnji cest, izven Ljubljane in izven Kranjske, in sicer leta 1686 v Nürnbergu, 1701 v Solnogradu, 1733 in 1740 v Steyerju; do leta 1737 jim je do- bavil od zuinaj ravnatelj deželne suknarne na Selu pri Ljubljani Jože pil. Webern 1527 funtov smodnika, isti dobavitelj je kupil leta 1743 za stanove smodnik v St. Gallenu v Švici, leta 1744 pa v Kirchdorfu v Zgornji Avstriji.'* Cesarsiki odlok z dne 6. februarja 1742 je odredil, da morajo vsi izdelovalci smodnika in solitra odstopiti vso produkcijo erarju, ki jim je plačal le proizvajalne stroške. S tem je bil uveden državni monopol za prodajo smodnika.'^ Od tega čaisa dalje je kupoval ljubljanski magistnat smodnik od cesarskega prodajalca smodnika (Pulver- faktor), oz. od ces. kr. urada za smodnik in soliter, od leta 1762 dalje pa pri cesar- skem inšpektorju za smodnik. To funkcijo je imel od leta 1762 do 1775 Anton August Kappus pl. Pichelstein.'' Po opustitvi mestnih stop za smodnik v Trnovem je bil Kappus prvi, ki se je lotil postavitve smodnišnice v Ljubljani. Rojen leta 1724 je postal že v mladih letih (1762) cesarski smodnišni in solitrski nadzornik za Kranjsko v Ljubljani, gotovo iz razloga, ker je sam pred tem letom postavil tri smodnišnice. Leta 1756 je namreč vložil prošnjo na ljubljanski magistrat, da bi mu dobavile mestne opekarne po meščanski ceni 6000 zidakov za postavitev smodniš- nice na prostoru iza meščanskim streliščem. Dne 28. maja 1756 mu je bila dovoljena dobava, toda ne po meščajnski, temveč po nekoliko višji mestni osnovni ceni." Nato je Kappus postavil smodnišnico v Ljubljani v Poljanskem predmestju št. 78 (danes Streliška ulica 18) in še dve v bližini Ljubljane. Dne 28. junija 1762 je zaprosil za carine prost nvoz žvepla, in sicer 90 centov .nia leto za svoje tri smodnišnice." Od omenjenih dveh tvornic izven Ljublja- ne je bila ena v Sostrem, druga pa v Sent Lenartu pri Sostrem." Kljub temu, da si je izpoflovall Kappus v letih 1775, 1780 in 1783 držaja posojila, se je tudi pri zasebnikih tako zadolžil, da je prišel leta 1788 v kon- kurz. Solitramo v Ljubljani je kupila dne 16. aprila 1790 mestna občina ljubljanska.^" Ta tvorndca je zaposlovala v letih 1795 in 1796 enega mojstra in štiri pomočnike.^' Podoba je, da je ljubljanska soMtrarna kmallu nato prenehala, ker se me navaja več. Omenjeni dve smodnišnici izven Ljub- ljane sta pa postali last Kappusove stečajne mase. Kappus je umrl 12. julija 1798. V tem času Napoleonovih viojin je pri- manjkovalo v vsej Avstriji smodnita. Apri- la 1798 je prišel v Ljubljano c. kr. solitrski mojster Adam Köck s certifikatom in izrec- nim priporočilom dvornega vojnega sveta. Kappus je svetoval magistratu, naj mu odstopi zemljišče za grajskim hribom za postavitev solitrarne. Magistrat mu je to dovolil proti priznavalnini letnih 24 kraj- carjev.^2 O tej solitrami vemo le toliko, da 111 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je otbstajala do francaske okupacije leta 1609.2' Morda se nanaša Jia to solitrarno ohranjeni načrt »razpadajočega .srkladišča solitra«, datiranega 24. decenvbra 1814, ki je bilo na zemljišču križniškega reda.^* Skladišče in smodmšnica iSta morala biti nekje ob Gradaščici, kjer je imel križniški red svoje pristave. Tudi v Napoleonovi Iliriji so bile smod- nišnice pod kontrolo komisarja za smodnik. Novembra 1809 je bdi »administrator stop za smodnik« Maks Cerin, bržkone iz dru- žine, ki je že leta 1638 dobavljala magi- stratu sm'odnik.25 Ta je prevzel 15. janu- arja 1813 smodnišnico v Sent Lenartu in 4. marca 1813 ono v Sostrem, ki sta bili last Eappusove konkurzne mase. Ob tej priliki je biila ocenjena njihova vrednost. 17. fe- bruarja 1813 je omenjena tudi smodnišnica v Ljubljani, ki naj bi se ocenila. To je bila brez dvoma prejšnja Kappusova in pozneje opuščena mestna solitrarna. Junija istega leta se omenja tudi smodnišnica na pristavi nemškega viteškega reda, kar se nanaša bržkone na opuščeno soldtrarno Adama Köcka.28 Po restavraciji je bil zopet imenovan avstrijski inšpektor za smodnik in soliter v Ljubljani. Podoba je, da ni bila ne v Ljubljani ne v okolici nobena smodnišnica v obratu. Dne 6. novembra 1813 je dobil upravitelj Kappusove konkurzne mase na- log, naj obe smodnišnici izven Ljubljane, ki nista obratovali, spravi v obrat ali pa naj sporoči ovire, ki bi to onemogočale. Kranjski rudniki eo dobivali takrat potre- ben smodnik iz državnega skladišča v Sent Vddu na Koroškem. Meseca novembra 1813 je zaprosil Jože Thoman za dovoljenje, da bi postavil solitrarno pri »zidanem mostu« (torej pri Dolenjskem mostu) v Ljubljani. Dovoljenje je dobil, ker je omenjena leta 1814 Thomanova solitrarna v krakovskem predmestju. Toda že leta 1818 je govora le o Thomanu kot »bivšem« fabrikantu solitra, ki je iz Ljubljane izginil neznano kam. Pač pa ise omenja leta 1820 Jože Brecelj (tudi Breceljndk) kot izdelovalec solitra v Ljubljani.2^ Pozneje se taki obrati v Ljub- ljani ne omenjajo več. Pač pa so obstajale še vedno smodnišnice v okolici Ljubljane, in sicer v Zadvoru, v Dobrunjah in v Sostrem. Vse so bile na ozkem prostoru med Dobrunjami in So- strim. Pri teh smodnišnicah je prišlo več- krat do eksplozije, in sicer 24. junija 1819 v Zadvoru, pri čemer je dobil mojster hude opekline. Ista smodnišnica se je razletela dne 18. marca 1820 in 15. marca 1824.^8 Sle- dile so eksplozije 10. aprila 1858 v Zadvoru, leta 1842 v Dobrunjah in leta 1852 eksplo- zija smodnišnice med Zadvorom in Sostrim.^* Leta 1884 je eksplodiralo 84 kg smodnika v državnih stopah za smodnik v Zadvoru na Dobrunjici, pri čemer so bile stope po- polnoma razdejane in uničene.'" Zanimivo je, da še leta 1858, torej po 50 letih, ni bil zaključen konkurzni postopek nad Kappu- sovo imovino. Po končani likvidaciji je prevzela prejšnje Kappusove smodnišnice izven Ljubljane država. Da so bile v Na- poleonovi Iliriji v obratu, sledd iz dejstva, da je dobila konkurzna masa leta 1818 iz- plačanih 1621 goldinarjev kot najemnino, ki so jo dolgovali Francozi za uporabo teh smodnišnic.'' Kot v vseh drugih industrijskih panogah so se morali tudi pri izdelovanju solitra in smodnika umakniti milini dn stope večjim tovarniškim obratom. V Trstu je ustanovil Franc Gosleth leta 1841 podjetje, za katero je dobil deželno toviarniško' koncesijo pod imenom »C. kr. privilegirana rafinerija so- litra«. Leta 1859 je prenesel to tovarno v Hrastnik.'^ Leta 1855 je bil odpravljen državni monopol za soliter, ostal pa je v veljavi za proizvodnjo in razpečavanje smodnika.'' Največji pomen pa je dosegla državna smodnišnica v Kamniku, za katere postavitev je kupila generalna direkcija artilerije na Dunaju od Edmonda Andrio- lija leta 1855 posestvo Kacenberg e fuži- nami.'* Zgraditev tovarne se je zavlekla kljub temu, da je sam cesar izrazil okto- bra 1856 željo, da bi se nameravana posta- vitev smodnišnice čimprej izvršiila.'^ Zida- nje objektov in vodnih naprav je trajalo več let. Šele leta 1871 je začela smodnišnica redno obratovati" dn služi še danes potre- bam naše države. OPOMBE /. Drž. a. LRS Gubern. a. fasc. 39 1797 Nr. 3988, Mestni a. Reg I, fasc. 151. — 2. Drž. a. LRS Giibern. a. 1819 fasc. 21 — 1 Nr. 1472, Registri gubern. a. 1827 in 1828 (spisi so škartirani). — 3. Drž. a. LRS Vicedom. a. I 158. — 4. Mestni a. 1. 151. — 5. Ivan Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 87. — 6. Mestni a., Knjige izdatkov cod. XIII 1632, 1634, 1635, 1637, 1638, 1659, 1644 priloga 22, 1644—1651, 1647 priloga 43, 1655, 1657, 1663, 1665. 1670, 1671, 1672, 1679. Gemeiner Stadt Laibach Cammer Zins Urbarium cod. XVI 1643, 1648, 1649, Sodni protokoli 1663. — 7. Mestni a. cod. XVI/18 (1684). — 8. Mestni a.. Knjige izdatkov 1712 fol 59 in 1725 fol 64. — 9. Mestni a.. Knjige izdatkov 1712 fol 59, 1716 fol 71, 1723 fol 65, 1725 fol 64. 1752 fol 72, Ilandurbarium Codex XVI fol 67, 74 in 86. — 10. Vrhovnik n. o. m., str. 88. — 11.. Mestni a.. Knjige izdatkov cod. XIII 1699, 1710. 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1716, 1718, 1725, 1726, 1732 priloga 4, 1733, 1740 fol 8. — 12. Drž. a. LRS Vicedom a. I 138. — 13. Drž. a. LRS Vicedom a. I 93. — 14. Drž. a. LRS Stan. a. fasc. 316, 522, 556, 586; Reigersfeld XIX Kranjske stanovske zadeve 1742, 1744. — 15. Drž. a. LRS Stan. a. fasc. 556, Gub. a. 1809 fasc. 5 Nr. 3741. — 16. Mestni a., Knjige izdatkov 1745, 1746, 1748, 1749, 1750, 1751, 1755, 1756, 1757, 1758, 1759, 1760, 1762, 1763—1775. — 17. Mestni a., sod- ni protokoli 28. maja 1756. — 18. Drž. a. LRS, Commercien Commission P. Nr. 16. Andrejka navaja (Kronika III str. 132) pomotoma, da je bila ljubljanska smodnišnica postavljena leta 1774. — 19. Mestni a. Reg I fasc. 165. Prim, tudi Hermann, Reisen II str. Ill in 119. — 20. R. Andrejka, Kronika III, str. 132. — 21. Schema- tismus für das Herzogtum Krain 1795 str. 87 in 88 in Instanzschematismus im Herzogtum Krain 1796 Str. 92. — 22. Mestni a. Reg I fasc. 151. — 23. Drž. a. LRS, Gub. a. 1814 Nr. 1194. — 24. Drž. a. LRS, načrti, mapa 35. — 25. Drž. a. LRS, Gub. a. 1809 fasc 5 Nr. 3741. — 26. Mestni a. Reg I fasc. 165 LXIII; A. Aškerc, »Slovenski akti iz mestnega arhiva ljubljanskega« v Izvestjuj Muz. društva za Kranjsko 1904, str. 172. — 27.1 Drž. a. LRS Gub. a. 1813 Nr. 584, 585, 810 in' 1121, Intelligenzblatt zur L. Z. 1818 Nr. 31, 1821^ Nr. 1, Mestni a. Reg I fasc. 200. — 28. Drž. a. i LRS Gub. a. fasc. 19 Reg Zahl 181 Nr. 8484, fasc. \ 11 1819 Reg Z 390 Nr. 3759, 1824 fasc. 11 Nr. 17/1 /3943. — 29. Gub. a. 1838 fasc. 11/537, 1842 fasc. ' 12—32, nam. a. repertorij. — JO. Drž. a. LRS i Präsidiale 1884 Nr. 3021. — 31. Drž. a. LRS Gub. j a. fasc. 25 Nr. 13620. — 32. Bericht der Gratzer j Handels u. Gewerbekammer 1857—59 str. 46 in ] 143, Bericht über die Ausstellung London 18511 Str. 69 in 93. — 33. Handwörterbuch der Staats-1 Wissenschaften geslo »Pulver«. — 34. Drž. a. LRS, 1 namestniški a. fasc. 36 Abt. 4. — 35. Drž. a. j LRS namestniški a. Präsidiale 1856 Nr. 3871, j fasc. XIII. R. Andrejka, »Znameniti slovenski tr- s govci«, Trgovski Tovariš 1936, navaja pomotoma, j da je bila smodnišnica sezidana med leti 1853 j in 1854. — 36. Statistično poročilo trgovsko-obrt- i niške zbornice v Ljubljani za leta 1870 str. 297— i —299. Ni torej točna navedba Lakatoša (Indu-! strija Slovenije str. 89), da je bila smodnišnica j osnovana leta 1860. 1 113