Poročilo šolskega (naačuega) odseka o peticijah za ypeljavo slovenskega nčnega jezika.II. Sloveaski jezik jemal se je dosihmal prav malo v ozir aa sredajih aolah ia učiteljiačih v deželah, kjer bivajo Sloveaci. 1. Kar zadeva sredaje šole, rabi se slovenščina t jako omejeaem obsegu za poučneaamene ia to večiaoma le po ministerskem ukazu dae 20. septembra 1873 at. 8172. Ta ukaz določuje za aadgimaazijo v Ljubljaai *) poleg osmih razredov *) Koncein šplskega leta 1880—1881 bilo je na tem zavodu 453 dijakov slovenskega in 132 nemškoga materinskega jezika. z nemškim učuim jezikom za podgimnazijo para lelko deloma 8 slovenskim učnim jezikom. ln sicer se v I. b. razredu razen geografije in matematike uče vsi predmeti slovenaki; v II. b. razredu je še pri nemščini in r drugem polletji za naravoalovje nemščina učni jezik. V razredu III. b. ae poučujejo razen krščanakega nauka in slovenščine vsi predmeti v nemškem jeziku, isto tako tudi v paralelkab in pri dijacib, ki gredo iz paralelk naprej; za učence, ki stopijo v razred I. a, je slovenačina, tudi ako jim je materin jezik, le fakultativna. Na nadgimnaziji v Rudolfovetn*) poučuje se v slovenščini krščanaki nauk v prvih štirib razredih, daljo latinščina v I. in II. razredu in slovenski jezik v vaeh razredib. Sicer je ves pouk nemški. Na nepopolnej podgimnaziji v Kranji**), ki je zdaj dvarazredna in se bai razširjava, je ista uredba, kakor v Rudolfovem. Na nadgimnaziji v Gorici (na katerej bilo je koncem šolskega leta 1880—1881 47 nemškib, 125 italijanskih, 164 slovenBkih učencev) nemški je ve8 pouk, iznimši slovenščino in italijanščino in veronauk v I. in II. razredu spodnje gimnazije. Na nadgimnazijah v Celji in Mariboru in na viajej realki v Ljubljani rabi slovenščina kot učni jezik jedino le pri alovenakem jeziku, kateri je obligaten za alovenske dijake. Ako primerjamo tu navedene faktične razmere kakoršne so na omenjeuih učiliačih, z resolucijo, skleneno 1. 1880 po zbornici poalancev, nabajamo takoj znaten razluček. Ne da bi v tej zadevi navajal vse posameznosti, naj kot vzgled omenjam naalednje: Navedena resolucija je, ker hoče vpeljati slovenaki ucni jezik le po razmeri soČih učnib sredstev, sestavljena z vso previdnostjo in ne more se jej očitati prebrzega priganjanja. No, tiakaua je na pr. in potrjena (aprobirana) slovenaka učna knjiga za geografijo (Jesenkova) in vendar se poučuje na slovenskih paralelkah v Ljubljani, kjer se s Blovenščino razmeroma ravna ie najbolj rablo, geografija uže počenši od I. razreda v nemškeni jeziku. Dalje je aprobirana učna knjiga za botaniko (Pokorny, prirodopis rastlinstva a podobami, poalovenjen po Tušeku, Prag 1872); a botanika se nikjer ne poučuje v sloveničini. Na gimnazijab v Celji in Mariboru (kjer je Slovencev blizu polovica vsega atevila) ne pripušča se slovenaČini niti toliko, kolikor na gimnazijab v Kranjskej. Na gimnaziji v Gorici sta sicer v I. in II. razredu dve paralelki — namreč A. oddelek za Italijane in Nemce, B. oddelek za Slovence***) — pouk je izvzemši veronauk in dotičui materni jezik skozi in skozi nemški, akoravno bi bilo brez dvombe prikladao, z ozirom na veleod- *) Koncem šolskega leta 1880—1881. lt>3 Slovencev, 8 Nemcev. •*) 66 Slovencev, 1 Nemec. ***) Koncein solskega leta 1880—81 bilo je v I. A. 29 italijanskih, 12 neraških in I. B. 30 slovenekih učencev, v II. A. 26 italijanskih, 4 nemški, v II. B. 39 slovenskih učencev. vsr/.no število slovenskih in italijanskib nčencev, da ae v poštev jemljeta gori omenjeno jako veljavno mnenje deželnega zbora goriškega in gori tudi uže omenjena peticija deželnega odbora goriakega. Rea se je aicer naznanilo aolskeniu odseku, da je c. k. naučno niinisteretvo pred kratkim stavilo prašaaje deželnetuu šolakemu avetu v Kranjskej, bi se li in kako mogel razširiti poučni obseg sloveDskemu jeziku. Kakor se kaže, to prašanje nij imelo posledka. A razširjenje poučnega obaega alovenskemu jeziku ne le v Kranjskej, ampak tudi v Goriakej in v Spodnjej Štajerskej mora ae smatrati v 8mi8lu 1. 1880 v zbornici poslancev sklenene reeolucije nujno potrebno. (Konec prjh.)