Katolišk cerkven list.
Danic* ithajn vsak petek na celi poli, in vel j A po pošti za eelo leto 4 gld. *JO kr., za pol leta 2 gld. "JOkr.. 7;. «»t« rt 1« 1 eld. 1 .*> I • V tiskarnici sprejemana na leto 3 golfl. kr., za pol leta 1 gold. kr., za eetert leta !'" kr., ako zadfio n:. ta «!i prartik. izid,.
Danica dan poprej.
Teča) \\I1I.	V Ljubljani 20. vel. travna 1870.	List 20.
Ho matife r JMarijna - Vel je.
(Dalje.)
Zapusti vsi ta bogati Marijin hram in pošlo vi vši se z njim rad bi bil obiskal še štiri kraje, kteri so mi bili v dobrem in živem spominu že od leta 1X57 ; ali čas naji je hudo dcrvil, zakaj ure stekale so se nama hitrejše, ko žuborečega studenca urni tek. Naj toraj te kraj«* vsaj v misel vzamem. Pogledal bi bil rad v glavni zvonik, kjer visi sedem zvonov in so imenovani: 1. Frančišk Ksaverij (tehta 103 cente); 2. Cesarja Ferdinanda zvon (50 centov); 3. Pius, nedeljski zvon (2* centov): 4. Janez Kerstnik (Ave Marije zvon, tehta 12 centov); o. Roman (Obhajilni zvon (> centov); 6. Lambert (mertva-ški zvon, tehta 3 cente <55 funtov) in 7. Aleksander fpozvanjavski, tehta 1 cent 05 funtov). Veliki zvon je bil 1. 1857 ubit, vender so pa takrat še zvonili z njim. — Rad bi bil drugič pogledal v enega stranskih stolpov, kjer so postavljene velike jaslice, ktere romarji posebno radi obiskujejo. — Tretji kraj, kamor me je mikalo, je kapelica „pri žegnanem studencu," ki stoji vzvišena ob kraju terga v dolinici. Posvečeno je tudi to svetišče nebeški Kraljici Mariji. Ob straneh altarja v ti kapelici izvirata dva bistra studenca, kterih voda kaj prijetno šumi in vervra v dve marmeljnasti medenici. Dobro se podd toraj nad Marijnim kipom napis: „Puteus aquarum viventium" (studenec živih voda); pobožna misel romarjev pripisuje tej vodi zdravilno moč zlasti za oči. — Se naj rajše pa bi bil šel na Kalvarijo, ki je vzvišena nad tergom in je gotovo naj bolj imenitna višina te okolice. Pervič že človeka mika kraj sam in njegov visoki spomin in namen; ali tudi razgled od tod je posebno odličen. V podnožju našem obširni terg z orjaško cerkevjo ob strani; zatim pa razgled na visoko gorovje, ki obdaja celo okolico enako veličastnemu hramu, kterega je Stvarnik sam odkazal Mariji v posebno prebivališče. Prav žal mi je, ker mi ni moč, popisati tega kraja in sploh Marije-celjske Božje poti, kakor se spodobi in kakor bi vse rad veliko natančniše storil. Ali v to bi mi bilo treba napisati cele bukve, in ne le nekoliko verstic.*) Zraven pa tudi ne sterpim, da bi vsim, ki količkaj zmorejo, ne svetoval, naj romajo saj enkrat v življenji na ta res .m i lo s t i - p o 1 n i kraj. Gotovo jim za stroške in za pot ne bo žal, dokler bodo živi. Ima se v Marija-Celju, akoravno med terdimi Nemci, tudi pozornost na Slovence, in je menda vedno tu kak duhovnik, ki je slovenščine zmožen. —
*) Kdor hoče o preblagem Marija-Celju »o kaj več brati, najde obširni popis tudi v Drobtinicah 1. 1858, str. 151; — še bolj pa mu svetujem nemško knjigo: ,.Jubiliiums - Festbliithen zur frommen Krinnerung an den Guadenort Maria-Zell im Jahre des Heile8 1857. — Wien bei A. Wendelin; — Graz bei Ferstl."
P i s a vet-
Okoli poldne 20. sept. sva se s tovaršem jela na pravljati zopet iz Marija Celja: ne morem pa povedati kako zelo nerad in težko sem se ločil od tega kraja. Oklene se ga res človek nekako lahko z dušo in s te lesom. — Da bi čas zastran prihoda k železnici preveč ne dervil, najela sva si vkljub pičle denarnice voz do „Brandhof-a." Gibčnih korakov peljal naji je urnonožn-vranec skozi terg in potem po zvitih ovinkih raz griča na kterem terg stoji, doli proti ravnini. Hrepeneče sva se ozirala nazaj na romarski kraj, in kar sem takrat izustil, naj zapišem tu še enkrat, namreč: Od leta 18.»77 ko sem bil tako srečen, biti letod, sem mnogokrat žel je izrekel, priti še enkrat Ic-setn. Danes pa ko se v druga ločim od tega kraja, pravim : v tretjič bi zdaj še rad prišel, in tedaj se hočemo pogajati , koli krat zanaprej še! — V tacih željah in mislih dospeli smo v hitri vož nji do ozke doline , po kteri pelja cesta proti slovečim Marije-celjskim plavžem, ali kakor Nemci pravijo, „naeh dem Guss\verk." Kaj romantična je ta dolinica; kajti obdajajo jo visoke gore, ki so odete deloma s prav dobrimi senožeti in pašniki, deloma pokrite so s tam-nimi gojzdi; pa tudi stermih pečin sc ne manjka, ki derzovito povzdigujejo svoje verhunce nad stranmi doline in je še celo na mnogih straneh cesta šiloma vsekana prek njihovih navpičnih sten. Ravno na oviii ku nekega tacega mesta, in sicer blizo ondi, kjer na desnem obrežju bistre rečice Salice kipi cerkvica sv. Sigismuuda enako mali terdnjavici na verh sive pe<"ine, — blizo ondi pokaže se še enkrat romarjevim očem prijetno Marijno-Celje iz daljave. Priprosti križ v smre kovi senci, in poleg njega postavljene inolitevne pru čice očitno kažejo, da na tem mestu pozdravljajo romarji v pervikrat Marijo , ali pa se milo poslovljujejo le-tod še zadnjikrat od Nje. — Naj bi ostala vsim biaga Mati — na veke!
Kmali zatim sva bila „na plavžu", kteri kraj ima glede lege nekako enakost z Miirzstcg om. Marija-celj ski plavži so bili pred malo leti še lastnina cesarska : zdaj menda niso več. Spominja pa vse pri tukajšnih fužinskih stavbah in poslopjih na nekdanjega cesarskega vlastnika; kajti vse naprave so vredne naslova, da so „izgledne." Trije plavži stojijo vštric eden poleg druzega v enem, se ve da, jako obširnem poslopju. Koliko se tu vlije raznoverstnih grodeljnastih reči, naj si bo že oziroma na umetnost ali na koristno rabo, skor ni popisati; le viditi in pogledati je. Posebno kaže tako imenovani „musterkabinet" prave umotvore od naj drob-nejše reči pa do orjaške velikosti. Pričenši z drobno buciko gre ogledovavec mem mnogoverstnih lišparij celo do ogromnega topa; — tu vidi brenčeče zvonove, ve ličastne stebre, sprelepe spominke, preumetne kipe itd. itd. — (Jez tisuč ljudi ima pri plavžih službo in delo,
ioraj sc ni čuditi, da je vsih zgrad tu za veliko vas, kterim daje lepa 1. 1850 na novo postavljena cerkev še posebno mikavnost. Ker sem bil ogledal tukajšne zna-menitnosti po večjem že 1. 1857, toraj sva hitela s to-varšem jaderno naprej; svetujem pa vender, kdor tu mem popotuje, vsaj nekoliko naj se pomudi; ne bo mu žal za čas. Maj pristavim tudi tu še to, da sva se na plavžu poslovila z rečico Salico, ki nama je bila že prejšni dan kaki dve uri, tako rekoč popotna tovarsica skoz samotno dolino proti Marija-Cclju. Na plavžu obrača svoje tu se male valčke proti zapadni strani in po pokrajinah, ki derže na Solnograško. —
Daljna pot pripeljala naji je po bolj samotni, planinski, pa rodovitni dolini kmali do poštne postaje „\Yegscheid," od koder se resnično po pomenu nemške besede loči več stranskih potov od poštne ceste, — ena tudi proti Miirzsteg-u. Odslej pričela sc nam je kmali tudi cesta pospenjati polagoma nazviš proti visoki gori „Seebcrg." Kolikor višej, toliko bolj seje odpiral daljni gorati svet. Dolina k levi postajala je vedno globokejša; v njenem znožju pa sva vidila cele nasipe železne rude, ktero v tih gorah kopljejo za Marija-celjske plavže. Ko bi dalje popotujoči človek že mislil, da odslej ga na ti poti ne more čakati nobena znamenitost več, pa dospe do planinske grajsčine „Brandhof", 3300 čevljev višej od morske poveršine, in ktero si je zidal na ti višavi prijatel lepih planinskih pokrajin, rajni nadvojvoda Jovan. K desni ob cesti stoji mični grad z go-tiško kapelico ravno ob sredi poslopja; zadej za prostornim dvorom pa so postavljene obširne gospodarske poslopja. Mikalo me je pač zelo ogledati si to slovečo planinsko grajščino in njeni znotranji odlični lišp bolj natančno; ali nekaj ni bilo časa, nekaj pa si tudi upal nisem, ker je bil ravno vlastnik g. grof Mcranski — rajnega nadvojvoda Jovana sin — tu nazoč. Kako pa sc planinsko gospodarstvo tu goji, soditi sem zamogcl
{>o sprelepi živini, ktero so bili pastirji ravno izgnali iz devov na popoldansko pašo. Podobar bi ne naslikal lepše živine, kakor je je bilo tu viditi. (Konec nasl.)
Sioretiei! Snujte si katoliiko-slovensko-politična društva!
(Dalje.)
Naznanilo do c. kr. vlade za društvo sc zna tako narediti:
Visoka c. kr. namestnija.
Podpisani osnovalni odbor katoliško-slovenskega društva (tukaj sc pristavi ime kraja, kje da se društvo snuje, postavim, pri Novi cerkvi) naznanja v smislu §. 4. in 7. postave dane 15. novembra 1867 „o društvenem pravu", — da se bode tukaj politično-katoliško-sloven-sko društvo vstanovilo, in da bode v štirih tednih svoje delovanje začelo. Ob enem osnovalni odbor predlaga tudi društvena pravila v petih prepisih po §. 5 postave o društvenem pravu in prosi v smislu 9 ravno omenjene postave za pismeno poterjenje obstanka tega društva po zapopadku predloženih pravil
Pri Novi cerkvi dne ... meseca ... leta.
J. J.
pervomestnik.
J. J.
odbornik.
J. J.
odbornik
i. t. d.
Ta vloga se potem pregane v navadni obliki proš-njih pisem in na lice se zapiše :
N. pr.
Visoka c. kr. namestnija
V (postavim)
Gradcu.
J. J. kot pervomestnik in osnovalni odbor katoliško-slovenskega društva (postavim pri Novi cerkvi) naznanja, da se bode v politični občini (tukaj se zapiše ime občine) politično - katoliško-slovensko društvo vstanovilo in da v štirih tednih začne svoje delovanje.
Ob enem predlaga društvena pravila in prosi za primerno poterjenje za obstanek tega društva.
S petimi prilogami.
Na naznanilo do c. k. namestnije se prilepne kolek (stempelj) za 1 gold., na vsaki prepis pravil pa kolek za 15 krajcarjev. Pravila se morajo temu naznanilu v petih prepisih ali eksemplarih pridjati. — (Glej §. 5 postave o društvenem pravu.)
Ako c. k. deželna oblastnija v štirih tednih društva nc prepove, ali ga morebiti že popred poterdi, sme osnovalni odbor po §. 7 postave o „društvenem pravu" ude, ki so med tem časom pristop k društvu obljubili, k seji sklicati, pa tisto kakor tudi vsako drugo društveno sejo mora pervomestnik in zapisovalec 24 ur popred c. k. okrajnemu glavarstvu po smislu §. 15 omenjene postave naznaniti. Ta naznanila po §. 16 ravno te postave ne zahtevajo koleka. Obrok 24 ur se navadno tako šteje, da od tistega časa, ko se je to naznanilo c. k. okrajnemu glavarstvu izročilo, in ne od tistega Časa, ko sc jc na pošto dalo, do ure seje mora 24 ur preteči. — Ako politična gosposka k seji pošlje kakega pooblastenca ali komisarja, se mu mora po §. 18 postave o društvenem pravu dostojno mesto odkazati, ali mesto prepustiti, ki si ga sam izvoli; vendar pa ne more tir-jati prostora pervomestnikovega.
Pri pervi seji se namen društva še enkrat pove in razni govorniki, ako je mogoče, naj ga priporočajo in dokažejo njegovo korist in potrebo. Potem se razložijo pravila, in v društveni imenik sc zapišejo imena vseh tistih, ki k društvu pristopijo. Nato 6c imenik prebere in se v njem zapisani opomnijo, da naj si zdaj po primeri števila udov od pet do deset možev (glej §. 31 postave o društvenem pravu) za odbornike izvolijo. To se naj bolj lahko tako zgodi, ako kaki veljaven drustvenik 5, 7 ali 8 itd. imen imenuje in pri klicanju vsakega imena reče: Kdor ni s tem zadovoljen, naj (postavim) roko vzdigne, ali kaj takega. Ako nobeden roke ne vzdigne, je to znamnje, da so vsi ž njim zadovoljni. — Cc je tako celi odbor izvoljen, potem pa volijo odborniki izmed sebe enega za pervomestnika, enega za pervomestnikovega namestnika, drugega za zapisovalca in tretjega za njegovega namestnika, četer-tega za blagajnika ali denarničarja.
Ko jc novi odbor in njegov pervomestnik izvoljen, odstopi stari odbor, ako bi ne bil na novo voljen, ali sc morebiti ni dopustil več voliti. Tukaj se pervomest-niku osnovalnega odbora priložnost podaja, društveni-kom sc zahvaliti, da so ga tako krepko podpirali in na taki način dosegli, da je bilo društvo zmožno, vte-meliti se itd. Pervomestnik novega odbora pa ima priložnost, v svojem in v imenu odbora zahvaliti se za zaupanje. ki so ga društveniki v njega postavili, zahva-
liti pervomestnika osnovalnega odbora in poprejšne odbornike za njegovo in oziraje njihovo neutrudljivo prizadevanje za vstanovitvo tega društva itd. Na to prevzame novi odbor voditeljstvo in opravilo društva, in novi pervomestnik se na svoje mesto vsede. —
Perva skerb novega pervomestnika mora biti, da (po §§. 12 in 32 postave „o društvenem pravu") imena društvenikov in vsakega uda, ki še pozneje pristopi, v treh dneh c. k. okrajnemu glavarstvu naznani in da pove, kdo da društvo na zunaj po pravilih zastopa. Po priloženih pravilih ga zastopa na zunaj pervomestnik ali njegov namestnik. Take vloge po §. 32 že večkrat omenjene postave ne potrebujejo koleka.
Odbor osnovalni mora imeti pripravljen trojin zapisnik, in sicer enega, v kterega se obravnave društvenih sej kratko zapisujejo. Zapisnik zadnje seje se pri prihodnji seji še enkrat prebere in popravi, ako bi ne bilo vse prav zaznamovano, in konečno se s podpisom pervomestnika in zapisovalca poterdi; drugič zapisnik denarstvenih doneskov in tretjič imenik društvenih udov. — Zapisnik društvenih sej, imenik društvenikov in društvene pisarije oskerbuje zapisovalec ali njegov namestnik; zapisnik denarstvenih doneskov pa blagajnik, ki skerbi, da se doneski plačujejo in jih v zapisnik zapisuje ter iz denarnice daje, kadar jih pervomestnik potrebuje v namen, ki se od društvenikov v seji odloči.
Za brambo postave in ohranjenje reda v društvenih sejah skerbeti, je po §. 17 postave o društvenem pravu naj popred dolžan pervomestnik. Toraj ne sme v seji nobeden govoriti, dokler ni pervomestnika besede prosil, in ako bi jih več rado o tisti reči govorilo, smejo le v tisti versti ali v tistem redu govoriti, kakor so se za besedo oglasili. Ako pervomestnik vidi, da se govornik spušča na zoperpostavne pota v svojem govoru, ga mora k redu poklicati, in ako bi to nič ne zdalo, mu mora besedo vzeti, to se pravi, mu prepovedati dalje govoriti, in ako bi se njegovo povelje ne poslušalo, mora sejo končati, rekoč: „Ker se moja beseda ne posluša, toraj sejo končam." — Ako se seja na taki način sklene ali konča, morajo vsled §. 22 postave o društvenem pravu V3i narazen iti.	(Konec nasl.)
Tri mesce na Jutrovem.
XLIX.
(Sated — Seph. Potres. Terdnjava. Prenočevanje, postrežba, kokoš, hišnik, judje, pogovori, večerja. Odkrita zmota. Kdo je bogat? Lačna živinica pa „insektenpulver.u Postelja na oknu. O. konzularni opravnik Miklašievič in njegovo djauje v prid eerkve in človeštva. Kako je g. M. morijo odvernil. Obhajanje ces. godu v Ti-licriji. Najdenje nekdanjih krajev. Nov popis sv. dežele. Judje v shodnicah. Vnebohod, maša v greško-katoliški cerkvi in zadevne sege. Marijna podoba iz Ljubljane v Satedu. — Kakošne misijoue protestantje ondi in obhajajo s kolikim sadom. — Naš gostovalec. — Katolišk mladeneč.)
Naše nadaljno popotvanje do Damaska in dalje do Libana je bilo kaj mično in polno posebnih in vmes dosti smešnih primerljejev, ker hodili smo veči del med nejeverniki.
Dospeli smo 8. majnika v Sated, kakor sem zadnjič omenil. To mestice je visoko na hribu v prav prijetnem vodenčnem sedlu, z oljkami in drugim drevesnim sadjem, zlasti pa z vinogradi ovenčano. Misel nekterih, da je to nekdanja Betulija, je najberže napčna ; morebiti je Seph, kterega je bil vterdil Jožef Flavij v vojski judov zoper Rimljane. V svojem dnevniku imam zaznam janih 11 tisuč prebivavcev (drugi vir jih ima samo 4000; morebiti je resnica vmes med tema številoma); izmed teh je 6000 judov, 150 greških katoličanov, drugi so mohamedani. Hiše so v breg vsajene, kakor bi bile zidane ena nad drugo; to pa je bila ravno njih nesreča o strašnem potresu 1. 1837 ter so padale hiše nad hiše in 5000 ljudi je konec storilo, — med njimi 4000 judov.
Tudi terdnjava nad mestom , iz križarskih časov, se je biia takrat razrušila. Trije veliki topovi še zdaj leže ob razvalinah , in ni se bati, da bi jih kdo odnesel.
Razgled s te višave je nepopisljivo mikaven doli po ravnini tiberijaškega jezera, po planinai. Djavlan inllav-ran ali nekdanjem Bašanu, v dolino Jordanovo, dolino Gor, na hribe Herinon, Tabor, Hatin itd. Sedem med-židov (mošej) in veliko več shodnic in šol ima mestice.
Prenočevanje ta večer je bilo kaj posebno ... Pravil nam je naš turek dragoman, da nas bo peljal v hišo nekega katoličana, in tudi mi smo mu to priporočevali. V gostarijo iti smo se bali, zakaj pravil je dragoman, da dr. Coke je poprejšnje leto plačal od dveh dni 3 napoleone, in vender ni bil zadovoljen. Kako tedaj se je nam godilo ?
Jezde z velikim trudom proti večeru v hrib proti Safedu dotečeino mladega Človeka, nekacega tergovea, ki je šel z več osli domu, in je imel pri sebi več dečkov, tudi nekaj bratov. Silno žejin prašam, če imajo vode pri sebi ? In kmali mi fantič poda verček, iz kterega sem se napil z veliko zadovoljnostjo. Rad, prav rad bi mu bil dal bakšiš (darilo), gospodar pa je rekel, da ni voda za bakšiš Kaj tacega se na Jutrovem malokdaj sliši, ker ondi blizo vse hlepi po bakšišu.
Mem prelepega studenca, iz kterega sem se v novo in še bolj napil, pridemo že v gosti noči v mesto okoli '/4(J. Konji so bili silo trudni, aa jih na zadnje ni bilo skorej za stopinjo več dalje spraviti, akoravno smo popotniki velik del peš šli in konje vodili ob ujzdi za seboj. Gospodar nas precej pelje v svojo gornjo hišo in začne streči, kolikor naj bolje more. Vprašan, koliko bo hotel imeti, je rekel: „Jaz ne sprejemam zavoljo denarja." Precej je dal sam denar za kokoš, jajca itd. (kaeih 10—11 pijastrov ali do 1 gld.), kar smo mu povernili, se ve z drugimi stroški vred. Bilo je kar ne-utegoma okrog nas polno nekacega ljudstva, ki se je silo postrežno kazalo skupej nositi, kar bi bilo treba, in če prav pomnim, so tudi znali nekaj tajč-pohrusteu, s či-mur je bilo mojima tovaršema kolikor toliko vstreženo, da sta se mogla kaj pogovoriti. Bili so namreč „han-derli," blezo iz Poljskega, kar se jim je tudi zdajci poznalo. Meni je bil mladi gospodar, čokat, dobro podpert možak od 19- 21 let, s hudim očesom, dosti ljubši kakor judovski barantači. Z njim sem na štorji čepel, iz šiše (velike pipe) duhan puhal in marsikaj kramljal, kar mi je bilo toliko mičniši, ker sem bil v čisto novi in nenavadni drušini, da še sam nisem prav vedil, pri čem sem. Prav počislanega se je čutil, ko sera ga k večerji z nami povabil, pa tudi pridm jc puto obiral, ktero je bil sam zaklal z mojim nožkom. Pozneje mi je tudi on postregel z aragi (žganjem), cvertjem in taba-kom. Prašal me je, če sem že bil v Nazaretu, pa pravil , kako je lepo ondi pri oo. frančiškanih, pa da v mestu je samo 30 - 50 katoličanov in več enaeega. Nisem tedaj dvomil, da smo v hiši tistega katoličana, h kte-remu smo bili odmenjeni. Torej pa sera v nadaljnem govoru precej močno na domačo struno ubiral, dal spoznati, kako dobro mi de, da v tuji deželi dobim človeka svoje vere, s kterim se zamorem zaupljivo pomenkovati.
Naš dragoman, pričujoč, vse to sliši, in kakor koli je mohamedan sicer počasen in merzle kervi, ga je blezo vender jelo malo greti. Pove mi nato naravnost, da:... naš gospodar je mohamedan... Jaz sera si bil čisto svest, da na3 je naš dragoman v katoliško hišo pripeljal, in še le proti pol noči sem se teda| prepričal, da nas je ukauil, ker naš gospodar je maho-medan. Posebno zvest raahomedanec pa blezo le ni bil, zakaj pil je že poprej sladko vince, ko sem mu kupico ponudil. Vprašal sem ga, če ljubi vino? in rekel je:
„Pij ti." Izpijem in mu natočim, on pa vzame in do dna izpije zdaj, in še potlej, ko sem mu ponudil. — Olikan evropejec bi bil v tacih okolišinah v ne majhni zadregi, mahomedan se za take malenkosti malo zmeni. Kaj smo hotli? Ni kazalo drugae kakor ostati. Snovalo sc jc krcmljanje nadalje. Nekak posebno spoštovaven duh z začudenjem je navdajal pričujoče, kadar sem na njih vprašanje za moj stan povedal, da sem „učenik ljudstva" (maalun en-nas) — „duhoven." — Pridši na šole rečem v šali, da bodem malega dečka „Ahrneda" seboj vzel ter bo študiral, kar mu bo drago. „Bi-li bilo dosti l'*iO napolconov za popotvanje v Evropo V" me praša gospodar. — „Kdor bi toliko imel, je že bogat ," mu odgovorim. — Precej se zraven stoječ suh jud oglasi: „l(XHJO jih imam jaz — in več, to ni bogastvo." Že poprej pa so bili iz spodn je hiše skoz neki loputnik zinašili toliko blazin, odeje in tako košatih pernic, da bi se bil človek skorej v njih zgubil.
„To bo prijeten počitek po tolikem truduem po-potvanji," si jc lahko kteri misli. — Čakaj malo! Povem vam , da ne vem, če sem bil kaj oči zatisnil tisto noč, ali nič neV Bilo je zraven nadležnih komarjev še toliko druge živinice, ki hoče od človeške kervi živeti, da je bilo Jo j, in treba je bilo prašati: kdo ima ,,insektenpulver V" Drugi večer sera si raji postlal na dolgem in širokem oknu na skalo: zagrinjalo pod život, blazinico pod glavo, pa plajš za odejo, — in godilo se mi je na terdini bolje kakor poprejšni večer, če tudi tukaj ne dobro.
Precej unstran ulice nam nasproti jc stanoval av-strijanski konzularni opravnik g. Jož. Miklašievič, iz Bolhofa na Poljskem , posebno priljuden in postrežin gospod , ki je že skorej 27 let na Jutrovem in 9 let opravnik v Safedu. Obiskali smo ga zjutraj in kaj razveselili s tira njega in sami sebe. Precej nam je postregel s kavo, ki jo je kuhal njegov strežnik — star turek, potem z limonado in s čimur koli je mogel. — Miklašievič jc na vse strani izobražen gospod , ki ga spoštujejo judje in mahoraedani, posebno pa kristjani, ker zraven tega, da ima mnoge zlata vredne lastnosti, kolikor sem takrat in pozneje čutil, je on tudi pošten katoličan. Napravil je greškim katoličanom cerkev, ko so poprej imeli le v neki sobi svoje opravila. Pridobil je cerkvi svobodo , da se smejo očitno imeti procesije, očitni sprevodi na pokop skoz mesto in veliko enacega. Tudi v Ti beri i je on dosegel, da niso turki kosa zemlje kloštru oo. frančiškanov odtergali, česar boje noben konzul druzih vlad ni ubraniti mogel. Mnogo reči za cerkev je sam naredil in jih dela, ker med drugim je tudi risar in se razume na mnoge mehanične reči. Miklašievič je edini konzularni opravnik v tem gorskem kraju, ker nobena druga vlada nima nič tukaj. Nanic-stujc tudi Prusijo.
Posebno velika dobrota je opravnik za očitni mir, zlasti ker ima pri vsih zaupanje, lino leto, ko jc bilo že omenjeno strašno klanje katoličanov na Jutrovem, je v svojem kraju on odvernil morijo, Če tudi z velikim trudom. Osem dni ni nič kuhanega jedel, ko se je ro-goviljenje pričelo ; — na ulicah je pisal sporočilo do pašata v Bejrut in dobil od ondod 1<h» mož , doma jih je zbral 700, pa so bili nezvesti postali, in le z velikim trudom ter ne z manjši previdnostjo in stanovitnostjo je upor ukrotil. Dobil je zato od ministerstva pohvalo, po moji misli je ta mož pač kaj več vreden. — Pri eduinih ;e on kakor domač; če hoče za sprejetje ka-cega imenitnega moža tudi 10.000 Beduinov, precej jih ima na nogah. — Za obhajanje godu avstrijanskega cesarja včasi v bližnji Tiberiji po 20 inaronitovskih duhovnov skupaj spravi, dasiravno jo to mesticc revno in tudi katoliškega duhovna blezo še ni imelo takrat
prav vstanovljcnega, ker katoliški verniki so bili v vsem le trije v vsem mestu. — Kakor starinoznanec je Miklašievič našel več bibliških krajev, ki se ni vedilo zanje, n. pr. mesto Zebulon, in pa Ha-Harem , ktero je nekje v bukvah Jozv. imenovano. Pripravlja za natis popis sv. dežele v podobi in po načinu, kakor še nisem vidil. Vse ima popisano, kar je vidil in slišal, pa brez lastnega modrovanja. Z nekolikim piljenjem in opušenjem nekterih preveč kosmatih reči bi bilo delo prav dobro, kolikor morem presoditi, zlasti ker je on tudi botanikar in risar, kar veliko pripomore k doveršenosti pri ena-cih delih.
Gospod opravnik nas je peljal tudi grede po mestu v nektere judovske shodnice ali sinagoge. V eni smo vidili veči del stare jude z nekako pečo na glavi; nekteri so nas milo gledali, pa nič kaj se niso dali motiti v svojem kimanji. ktero imajo v navadi, kadar berejo. Druga je bila veliko lepši, menda poljska.
Čakati nam je bilo treba v Safedu od 8. do 10. majnika popoldne, ker na vsi daljni poti proti Damasku ni več nobene katoliške cerkve in ako bi bili poprej šli dalje, bi v veliki praznik Kristusovega vnebohoda ne bili mogli ne maševati in ne pri maši biti. Mašovati sicer tudi v Satedu nisem mogel, ker greko-katoliške cerkve nimajo „portatila" v altarji, bili pa smo vender pri sv. maši, k kteri nas je peljal gosp. Miklašievič. Maševal je greko katoliški duhoven in pričujočih je utegnilo biti nekaj čez 100 ljudi, ki so se dosti čedno obnašali. Pred začetkom sv. maše so fantiči in možje peli zaporedoma; tudi je ta ali uni pesera ali pa molitev začenjal, drugi so povzeli in nadaljevali. Petje je bilo prazniku vmerjeno. Sploh so dečki prav z živim glasom predpevali iz velicih bukev, in ljudstvo za njimi. Mašnik jc pripravljal za sv. mašo neopresnih kruhov in druge reči, sveče je tudi na lustru sam prižgal. Mašo je potem pel in molil, neki mož je odgovarjal in pesmi pel. Vse je bilo v arabskem jeziku. Pred listom so šli strežeji v malem polkrogu pred altar z bandereem naprej, potem je majhen deček kaj prijetno list pel, in nekaj pozneje mašnik evangelij , kteri je tudi pri nas ta dan. Večkrat in precej dolgo mašnik incenzira (kadi) med petjem. Pred darovanjem je mašnik moškim delil bele kruhe. precej velike kosce, in prejemavci so darovali kak dar, ki je za mašnika. (Mašnik živi prav revno in zatajeno; gosp. opravnik je pravil, da gre vsak dan v drugo hišo jest.) Tedaj prav po evangelsko „od al-tarja živi." Vidi se mu, da je prav pobožen mož. Tudi pri povzdigovanji in zavživanji je nekaj malo razločka od naših mašnih opravil. Vse opravilo je terpelo malo čez uro. Na zadnje je bilo pri cerkvenih vratih za reveže pobiranje. Se naj opomnim, da cerkev je nizko in revno poslopje, skoraj bolj podobno kaki kleti ali kcldru, kakor pa cerkvi; vender je sercu dobro dčlo v nji, ker vidilo se je, da je bilo ljudstvo presunjeno od svetih opravil. Tej revni cerkvi sem pred nekoliko leti poslal drago podobo Marije D. z detetom Jezusom, ktero sem bil zadel v srečkanji ljubljanske slikarske razstave, in sicer ravno s srečko , ki so mi jo bili naš premil. knez in škof o ogledovanji podob kupili. Od duhovnega pastirja in ključarjev je bilo na to prišlo kaj prijazno zahvalno pismo v arabskem pismu.
Med mnogoterimi mičnirai zadevami, ki nam jih jc opravnik pojasnoval, je tudi protestanško misijonstvo v Satedu. Napravili so pred nekaj časom protestantje tukaj misijonsko hišo, pa mogli so jo misijonarji od ondod pobrati — najberže zato, ker nič vercev niso imeli, ali kaj si je bilo vzrok? Pridejo pa vender še vsako leto v to mesto judom misijon imet ter pridigajo po ulicah in kjer morejo. Judje pa hudi in razdraženi, da je joj, — vpijejo, kriče, šum, hrup, lagoj delajo, da pridigarja
ni moč umeti. Tudi biblije*) dele, in judje vzamejo ktere, da platnice v svoj prid obernejo, - komu ni znano, kako skopo-obertni so judje? — bukve pa berž raztergajo in zaveržejo. Naš opravnik prebiva ravno v protestanški misijonski hiši, ki je dosti lepo bivališe z dvojim nastropjem.
Svojemu gospodarju, ki nas je dve noči prenočeval, smo plačali pol napoieona; branil se ga je malo , pa blezo ne za resnico. Hvalil sem tega turka drugi dan pred g. Miklašievičem, kteri je pa menil, da ravno zlate hvale ni vreden, kajti: ravno pred štirimi dnevi je bil nekaj časa zapert zavoljo neke krivičnosti. Taka le je na svetu tudi na turka se človek ne more vselej zanesti. -- Še naj tukaj pristavim, da precej pervi večer se je od deleč nekako smukal okoli nas neki čeden pa plah mladeneč. V hišo njegove matere, zdi se mi, da ubožne vdove, bi se bili mogli vseliti, ter bi bila katoliška deržinica si nekoliko prislužila. Tako je bilo odmerjeno. Prkvil mi je mladeneč drugi dan in mi tožil to reč, pa da si ni upal reči, da naj k njemu gremo. To kaže, da mu je bil naš dragoman že napovedal, da k njemu pridemo, ter sta še le potem z mladim maho-medanom drugo spletla. Se ve, da je tudi ubogi mladeneč za svoj zgubitek kaj bakšiša pričakoval.
iPgied po Siovenshetn in dopisi•
Iz Ljubljane. Za sveto leto. Malo so blezo še znani tedenski odpustki, ki so sklenjeni z molitvijo rožnega venca (roženkranca) v svetem letu. Kdor vsak dan skoz teden pobožno moli saj po en del rožnega venca (quin-que decades Rosarii) v tem času, opravi spoved in sv. Obhajilo z navadno molitvijo za koncil in v papežev namen — zadobi popolnoma odpustke, ki se zamorejo tudi za duše v vicah oberniti. To so sv. Oče dovolili 3. grudna 1869 , in sicer na prošnjo preč. o. Vincencija Jandel-na, velikega prednika pridigarskega reda. Ta pobožni gospod je sv. Očetu to prepričanje razodel, da bi bilo silo koristno v današnjih prehudih časih, ako bi se vsi verni kristjani spodbudovali, naj zopet začno goreče moliti sv. rožni venec ali rožnikranec. Sv. Dominik je molil in priporočal to molitev kakor nepre-magljiv meč zoper brezbožno krivoverstvo Albigenzov, ktero je žugalo pokopati mir in pokoj keršanskemu kraljestvu. Tudi dandanašnji bi bila ta molitev , ako bi se vsak dan opravljala, nekako orožje, da bi se na prošnjo Matere Božje s pomočjo vesoljnega zbora ložej za-terle in izkoreninile tolike pošastne zmote, ki povsod razsajajo.
Šolsko. Čudili smo se ukazu prejšnjega ministra Stremajarja, po kterem spričbe iz nižih šol nimajo nič več veijati pri sprejemanji njih učencev v srednje ; češ, profesorji iz srednjih šol gimnazijalnih in realnih naj v prihodnje izprašujejo novince' in poterjujejo. Je li mogoče, smo si mislili! Tolikanj sc v sedanji dobi govori, da se povzdigujejo učitelji v nižih šolah; ali s tem razglasom, če se res spolni, je njihova veljava skor ob tla. Kaj so potem učitelji druzega kot tepeni inštruktorji ," ako njih spričala nimajo javne veljave, inštruktor" si voli lahko učence, ki jih spet pusti, kadar se mu zdi; a učitelj jih mora podučevati, če so še toliki paglavci! Svojim lastnim očem skoraj nismo verjeli. Učiteljev, ki dečke poznajo skozi in skozi, sodba nima veljati; iz srednjih šol profesorji pa, dostikrat popolnoma tuji, naj v 2—3 urah presodijo, kteri se naj poterdijo, kteri pa zveržejo. — Neka mala preskušnja se godi tudi že zdaj, ki je bila potrebna, dokler se jih je pre-
•) Spačene sv. pisma, kakor so jeli tudi že v slovenskem jeziku poskušati in najdejo se celo slovenski listi, da jim z uaznano-vanjem k razširjani u pomagajo! To je morda naj mlajši liberalizem!
več oglašalo na srednje šole in se vsi sprejeti niso mogli. Skušnja pri tej priliki kaže, da se vzlasti kmečki učenci mimo mestnih ali bolj imenitnih slabše obneso , ker le-uni o šolskih počitnicah mnogo pozabijo, le-ti pa se v ta namen večkrat posebej podučujejo; v nekaj tednih pa jih kmečki, ki so sploh dobre glave in marljivi, dohitijo in mnogokrat tudi prekosijo. Ali se potemtakem ni bati, da se pri omenjeni novi preskušnji zveržejo mnogi kmečki ? In ali se deželnemu zboru itd. po tem „novodobnem" ukazu ljudski učitelji ne smilijo V !
(Izročeno.) Kteri ta mesec obhajamo „Smarnice," smo preteklo saboto obhajali 14. dan ; »Tagblatt" pa je tisti dan že bil vse obdelal. Ravno to pa ga utegne pripraviti ob ves prid ali dobiček, ki ga šmarnice dajo. Kakor pajek je serkal po njih ter kar je dobrega, skušal spreminjati v strup; mi pa bodimo bučelicc, ktere vsaki dan marljivo nabirajo sterdi v satovje svojega serca, in svesti si bodimo, da nam z Marijno pomočjo tudi letošnje šmarnice ne bodo brez velikega duhovnega p.ida.
Kari Vogt pa Pater Marko in „Tagblatt." —
(Izročeno.) — Danica je v 11. listu prilično opisala veliki zbor v peklu, kako si po hudobnem časnikarstvu prizadeva zoper vesoljni zbor Vatikanski. „Tagblatt" je ponemčil tisti spis in podal ga svojim bravcem, toda brez nauka, ki je bil ondi poglavitna reč. Pa tudi v spisu je marsikaj opustil, nekaj skrajšal, nekaj prevergel ali prenaredil, kakor mu je kazalo. Kdor primerja oba spisa, vidi, kaj „Tagblatt" znd, kadar prinaša spise iz druzih časnikov po svoje. Naj se omeni tu le, da je slovensko: „Kadar je pokazal svoje ped dolge zobe" ponemčil: „schuhlange!! Zithnc." Povzdignil je to svojo prestavo s klicajema, v oklepih, pa še opičarja na pomoč poklical, češ: \Vas wiirde Kari Vogt sagen zu dic-sem Schnitzer gegen die Anatomie ?! *) — Kaj pa bi rekel Pater Marko zoper tako slovenjenje besede ped?' Naj bi „Tagblatt" pogledal vsaj v njegovo „tu malu besedišč treh jezikov" iz 1. 1782, kjer bi vidil, kaj se pravi po nemški „ped." Reči se sme tu: Iniquitas — t. j. „Tagblatt" — mentita est sibi. Sam sebi laže, češ. ko bi mogel zasmehovati bližnjega.
Antonelli, Beust. Beustu je na njegovo pisanje zoper nezmotljivost odgovoril kardinal Antonelli in med drugim pravi, da Cerkev dobro ve, do ktere meje seže njena oblast, spozna pa tudi meje svetne oblasti; skerbno čuje nad lastnimi preduostmi, spoštuje pa enako svetne pravice. Sicer pa uči zgodovina v neštevilnih zgledih, da Cerkev je zmirom učila podložnost do postavne oblasti rovarske nauke pa je vselej zavergla in obsojevala. Preteklost je naj zanesljivši porokinja, da vesoljni zbor ne bode nikoli sklepov delal v takem pomenu, kakor se boji c. k r. vlada. Na razdraženje občinskega mnenja, 'ki ga je Beust pretvezal, odgovarja kardinal, da je čudno, kako bi temu mogla vzrok biti konštitucija ali podstavni nauki vesoljnega zbora, ker sploh ni druzega kakor ponavljanje katoliškega poduka, kakor je bilo ob vsih časih. — Sej pa ravno iz nevednosti izhaja tudi nasprotovanje in nepotrebna razdraženost. Naj kdo skliče vse posvetne vred-nike znamenitiših liberalnih listov k spraševanju iz malega katekizma, gotovo je, da naj več jih za služi „zweite" in „dritte;" še naj bolje bi se utegnil odrezati protestant Žuželka. In taki „psevdopolitiški špickramarji" hočejo soditi cerkev, koncil, papeža in sv. Duha samega!
*) Vogt t< daj tudi »krateljne ,,anatoinizira?" N>- mara tudi 'i do
miŠljevani spački izhajajo iz opic , ker jih T. k iijih postavam
hoče privintati? Drugi pot utegne Tagblattova modrost tudi
„karikaturc" smešnih listov ,,KarI-Vogto?i anatomu" p / lvrcči' Vr.
Kardinal prelepo razodeva upanje, da v vesoljnem zboru na novo razodeti katoliški nauk bode verno ljudstvo pozdr&vilo za mavrico miru in za žarijo prevesele prihodnosti, ker namen je le ta, da se novodobnim družbam zopet v spomin pokličejo temeljne postave pravice in poštenosti, ter se svetu poverne tisti mir in tisti pokoj, ki se le s spolnovanjem Božje postave da doseči.
Kako imenitna resnica je v tih kratkih besedah! Skrivne družbe in iažnjivi liberalizem so zbudili punte, prekuce in krivične ter roparske vojske, za vojskami so nasledvale bolezni in povsod zmiraj veči davki, pa tudi zatiranje cerkvenih pravic in nepoštovanje svetne oblacti. Zraven tega pa toliki babilonski napuh, da narod narodu tudi po zbujeni narodovski zavednosti zadevnih pravic ne privoši.
Cerkev bode zdaj v konciliju brez ozira na Beusta, na Napoleona, na laški in španjski punt kar naravnost resnico povedala ter vsim narodom po vesoljnem svetu zdravilo razodela, s kterim se svet v novo zamore iz sužnosti rešiti in si oporno č i. »Resnica vas bo osvobodila "
„Laibacher Tagblatt," ki še tega ne ve, kje se ,,spraševanjski listki" oddajo*), pa hoče o tem vse kaj več vediti; on pravi, da je cerkev „einige krasscste LJngeheuerlichkeiten dogmatizirala," da prezira „Fort-schritt" in oznanuje večno pustoto. Naj gre „Tagblattov" hochgelarter namesto leitartikelne o konciliju pisati, raji prašat v šentpetersko mežnijo, kje se izpraševanj-■jki listki oddajajo in uči naj se mali katekizem; teolo-giške reči naj pa pri miru pusti, ker marsikteri deček pervega razreda več ve kot tagblattovski muha-bogoslovci.
Šolsko. Nova C-ra ne pozna pri mladini dosti druzega kakor neko mašino, ki se ima o času šolstva dobro naviti, da bi potlej nekoliko časa dergnila in tekla. Da bi sc mladeneč okovaril tudi za duhovne potrebe, da bi bil potlej srečen, kadar telesna mašina odropoče, na tem liberalni čri ni nič ležeče. Zato postavodajce zmiraj šuntajo, da naj vero do čistega iz šole veržejo. Skerbi se pa že nekaj časa tudi za to nekako premalo, da bi se mašina telesna dolgo časa ne iztekla. Natezani so mladenči s svojimi 5—7 učnimi urami na dan tako, da je pri mnozih prašanje, ali se morejo v taeih okolišinah telesne zmožnosti dostojno razviti in vterditi? Mnogi jamejo zgodaj bolehati in naj lepši cvet zvene, preden še more v prid človeštva kaj sadu roditi. Pravil nam je eden gg. profesorjev, da izmed 40 njegovih učencev ene<;a letnika jih je 7 čisto mladih in v naj lepših letih shiralo in šlo pod zemljo! Ali je človek zato na svetu, ali zato toliko stroškov z njim, da s težkim trudom šole zverši in potem uraerje?.. Tudi zdaj imamo tacih zgledov več ko dosti. Ni naša naloga presojevati, kje je glavni vzrok tem žalostnim prikaznim, ki so očitne; dolžnost znajdenih mož pa je, na to prikazen svoje oko obračati in gledati, da se vzroki odstranijo.
Slovnnsko misijonise. „\Vanderer" v Minesoti naznanuje, da se je v Mihvauke-i pričelo zidanje že mnogostransko pričakovane slovanske misijonske naprave, in utegne to poletje dokončana biti. Vsta-novnik je misijonar č. g. J. M. Gartner, ki že delj časa popotuje in pomočke zbira, in naprava že skorej prične svojo delavnost, ako bode tudi nadalje dobival potrebne pomoči. Iz Evrope se je oglasilo že več slovanskih duhovnov za sprejetje v novo misijoniše. Administrator čast. g. Mart. Kundig omenja, da ta naprava je močno potrebna za velik del amerikanskega prebivavstva in vabi zlasti duhovstvo, da naj podpira to početje. — Tako tedaj
Pisal je namr« č za nekim nemškim liberalnim listom, da šen-
j."t«-r«ki g. fajmošter po mt-žnarji daje po hi<ah pobirati spo-
▼edm- in ..izpraševanjske" listk«.
se kaže, da Slovenje se tudi v Ameriki zbirajo in utegnejo imeti svojo prihodnost. In kdo je posrednik? Ravno ta, kdor v vsakem znamenitem početju: katoliško duhovstvo, ali bolj prav reči: katoliška cerkev.
Iz Rima. Pij škof, služabnik služabnikov Božjih, s poterjenjem vesoljnega zbora, da naj se to vselej pomni. (Dalje.)	I. Poglavje.
Od Boga, Stvarnika vsih reči.
Sv. katoliška apostoljska rimska cerkev veruje in spozn£, da je eden živi in pravi Bog, Stvarnik in Gospod nebes in zemlje, vsegamogočen, večen, nezmeren, nezapopadljiv, po umu in volji in vsi popolnamosti brezkončen ; in ker je eno duhovno, sosebno , popolnoma enotno in nespremenljivo bistvo, mora spoznan biti ko razločen od sveta po reči in bistvu, v sebi in iz samega sebe naj bolj zveličan in nezrekljivo veličasten čez vse, kar je in kar se misliti zamore zunaj njega.
Ta edino pravi Bog je iz nič stvaril obojno stvar, duhovno in telesno, angeljsko namreč in avetno, in potem človeško kakor združeno, iz duha in telesa sostav-ljeno,') in to po svojem naj prostejšem sklepu, od začetka časa, iz svoje dobrotljivosti in vsegamogočne moči, ne zavoljo povikšanja svojega zveličanja, tudi ne v pri-dobljenje, temveč v razodenje svoje popolnamosti po dobrotah, ki jih stvarem deli.
Vse pa, kar je stvaril, Bog po previdnosti svoji varuje in vlada, od konca do konca z močno segaje, in vse prijetno vredovaje. -) Vse je namreč golo in od-gernjeno pred njegovimi očmi,3) tudi to, kar se ima po prostih delih stvari goditi.	(Dalje nasl.)
Iz Rima. Očetje vesoljnega zbora se shajajo zopet v privatnih sejah tu in tam, po narodih in potem, ka-koršnega je kdo prepričanja. Misli se sploh, da so pričeli obravnavati resnico od pervaštva (primata) sv. Očeta, tedaj bo kmalo „nezmotljivost" na versti. Pravijo, da sv. Oče žele, naj bi se zadeva o nezmotljivosti določila v četerti veliki seji, na dan sv. Petra, in da bo potem zbor odložen do jeseni.
Mesec majnik se je pričel kaj lepo in slovesno obhajati v Rimu. Altarji matere Božje so prelepo okinčani in ozaljšani s cvetlicami, in mnogoteri tudi z zlo drago lepotijo. V veličastni (al Gesu) cerkvi oo. jezuitov ima govore vis. č. o. Ajallo; v cerkvi pri ranah sv. Frančiška o. Feliks Massarutti. Pri sv. Roku bo govoril Msr. Vincencij Spaccapietra, nadškof v Smirni; pri sv. imenu Marijnem na Trajanovem tergu o. Mavr. da Pe-rugia ; — vsi štirje so sosebno učeni govorniki. Obhajale se bodo šmarnice dalje po večjih cerkvah kakor n. pr. pri Mariji Trastevere, pri sv. Andreju delle Fratte, pri sv. Karolu al Corso, pri sv. Jerneju na otoku, pri sv. Karolu Catinari, pri sv. Ludoviku Francoskem itd. po vsih imenitnejih cerkvah. Gotovo bodo verniki, brez števila pričujoči, sprosili pri Mariji, ki jc sosebna var-hinja sedanjega sv. Očeta, da bo sad vesoljnega zbora toliko obilniši, in da določitev dogmatična, ki se ima v prihodnji seji razglasiti, bo vsim vernim v korist, ter ne bo imela nesrečnih naslednikov, kakor se boje nekteri , ki premalo zaupajo na Boga po Marijni prošnji.
Iz Rima. Dozdaj so se vernili sem v Rim k vesoljnemu zboru skoraj vsi škofje in nadškofje iz vaših krajev. Tudi teržaški, poreški, celovški, lavantinski so tukaj. Goriškega prevzv. nadškofa in ljubljanskega škofa še ni. Slišali smo, da so goriški nadškof prosili oprostenja, da bi se jim to poletje ne bilo treba vračati nazaj zato, ker so spomladi vernivši se nazaj iz Rima nekoliko obolebali, tedaj se boje prevelike vročine. (In res že zdaj je silno vroče pri nas v Rimu tako, da veliko škofov zlo zlo želi verniti se na svoj dom.)
Kolikor nam je znano, je gotovo, da bo 29. junija
Later. zbor IV, pag. 1. Firmiter. "•) Modr. VIII, 1. 3) Hebr. IV, 13.
4. vesoljna seja v šent Petru, in da bo takrat versko določena nezmotljivost sv. Očeta v verskih reččh. Do-zdaj, kakor slišimo, je nekaj čez 70 očetov vesoljnega zbora zoper to določitev; nekaj pa jih je sicer za določitev, toda po njih prenarejeni obleki. Vsi drugi očetje vesoljnega zbora tirjajo omenjeno določitev brez prena-redbe, kakor jim je v obrisu predložena.
Majeva.
In prošnjo pohlevno Bo djalo še revno Serce na altar: Dobrotlj i va Mati Da liotla mi dati Bi Jezuška v dar.
O milost neskončna, Oj radost nadsolnčna , In sreča za-me! Ko smel ga objeti, Pa vredno sprejeti Bi Njega — v serce.
Zaupam, da mila Mi Mati spolnila Bo serčno proSnjo , Goreče veselo Bo Sinu, Nji, pelo Na veke zvesto.
K a d o s 1 a v.
Pelinovec.
Časnikarstvo, pravi eden amerikanskih listov, je skorej vse čisto v rokah naših nasprotnikov. Le prav majčken del časnikov ima res katoliško lastnijo ali značaj ; le malo jih je do keršanske vere v resnici sterp-ljivih in pravičnih. Veliki preganjavci, rabeljni ker-šanstva so časnikarji; v njih imamo katoličani svoje perve sovražnike, to so nasledniki Neronov, Kaligulov v svojem rodu; veliko je vmes odpadnih Julijanov ali še nesramniših, ki so zapisani v kerstnih bukvah za katoličane, pa so naj veči sovražniki in preganjavci svoje lastne vere. Pri vsem tem pravijo, da so katoličani, papeža, škofe, in verne katoličane pa psujejo z „ultra-montani" itd. Ali je že vidil kdo veči hinavce?.. Kako silno ostudno in pregrešno je tako počenjanje! In tega se vdeležuje, kdor se na take časnike in liste naročuje, kdor kupuje take bukve in knjižure.
Kaj se pijancu vse zgodi! Pri avstrijanskem mesticu Laa so nekega pijanca svinje požerle, ko je pijan v nekem skednju spal. —
Kaj stori mešani zakon in ločitev zakona ? Iz Baltimora pripoveduje „Ljuški časnik" strahovito do-godbo. Katarina Marš je bila v zakonu s protestantom, ali nejevernikom, ki jo je nekako pred enim letom brezvestno zapustil ter jo s tem pogreznil v naj veči revšino. Najberže se je bila v svoji nesreči zmešala, drugač se njena strahovitost ne da razlagati: Izposodila si je velik nabrusen nož, poklicala svojega naj staršega sina iz šole in mu je na dvorišu vrat prerezala, potem se je vernila v hišo in je umorila še tri druge svoje otroke s 6, 4 in 2 letoma; na vse to je še svojo staro mater na vratu smertno ranila. — Naj se iz tega izglc-dujejo, kteri drezajo v svetost zakona in ga po človeško vravnavajo, mešajo, ločijo, kakor se jim zdi! —
Razgled po »vetu.
Na Dunaju je neka šolska družba, ki se imenuje družba za srednje šole, ali družba za realne in latinske šole. Ta družba hoče keršanski nauk čisto iztrebiti iz navadnih učnih ur v imenovanih šolah in pravi, da naj se uči veroznanstvo le v 4 spodnjih razredih in pa kakor stranski uk. Zraven tega hoče, da naj na keršanskem nauku ne bo nič ležeče, ter vsak lahko v šolah naprej
gre, če ga kaj zna ali cisto nic ne. Tudi pravi, da uaj šola nič ne priganja mladine k verskemu uku in k cerkvenim opravilom in dolžnostim. V zrelotnih spraševanjih bi se tudi nič ne izpraševaie iz veroznanstva. — Take ajdovske počenjanja v glavnem mestu naj bolj kažejo, kako potrebno je, da si katoliško ljudstvo res snuje „katoliške družbe," kakoršne postava dopuša, da skerbi, naj se vselej čisto katoliški možje za poslance volijo, kteri ne bodo pustili, da bi sc taki hujši kakor turški uki gerdih liberaluhov v postave povzdigovali. Se mar šolskim ljudem zato plače zvišujejo, da bi cesarstvo v jamo ajdovstva spremenili?!
Na Dunaju v dvornem opernem kazališu se ie ple-savki Ani Jakš-evi 9. t. m. obleka vnela in opekla se je tako, da je 12. t. m. uraerla. Tudi ta tedaj je mlado svoje življenje zaplesala , kakor brez števila druzih. —
V	Kaadeii-u je šolski inšpektor še dobrim katoliškim učiteljem prigovarjal, naj pristopijo v družbo ,,za razširjanje koristnih vednost." Učitelji, ki so veči del še pošteni in keršanski, so šli v zanjko. Kakošne koristne znanja pa misli družba razširjati, je pokazala & tim, da brošuro Vogtovega opičarstva iše trositi, kolikor le more med ljudstvo. —
V	Zadru toži „Narodni list," da novo ministerstv > ni še nič storilo v pomirjenje naroda v narodnem, šolskem oziru itd.
Serbska kneginja Julija Obrenovička se je v korist kneza Milana in Serbije odrekla vsim pravicam, ktere je imela kakor vdova Mihajla do njegovih dober iu do Serbije.
Antikristoviei so marsikaj žeznjali, da se po Švicarskem gode hude mekinjenja zoper koncil. Kaj taeega pa se naleti le po berlogih ,,fortšrittlerjev." Katoliške švicarsko ljudstvo se zvesto derži svoje cerkve. To ve celo „\Vanderer" v Minesoti. Neka stara „jungfrava" v Bazelu je menda celo tolovajskemu Garibaldu zapustila 300.000 frankov v poslednji volji. Ne mara je sirota mislila, da bo Garibaldi za njo očenaš moiil na Kozjeku!
Kop in tolovajstvo — to je glasilo po Evropi. Iz Greškega, Laškega, iz Rusije, iz Irskega, iz Madjar-skega itd. se gnjusobe slišijo, da je groza. Laži-libcral-stvo pa študira, kako bi tolovajem, tatom in potepuhom posteljo zmiraj bolj mehko postiljalo in juho čedalje bolj vkusno kuhalo, celo o naj večih postih ti človeški strahovi pogosto mesne jedila dobivajo, da se bolj zmaste in ložej spet ubogo in mirno prebivavstvo s svojimi gerdobijami strahujejo, kadar na prosto pridejo. Pač potrebno bi bilo, da bi Italijan, Napoleon id. na nobene krivične vojske več ne mislili, ter naj bi se raji jele vse vlade vojskovati zoper tolovajstvo in tatinstvo, ki jc tako potrebno, da se ukroti. Zakaj, ni dosti, da narodi morajo čedalje veči davke plačevati — ravno zavoljo nepotrebnih vojsk in torej stoječih tolikih kard^l, morajo k temu terpeti še nadlogo od potepuhov in tolovajev. In k vsemu temu jim brezbožni in neusmiljeni časnikarji še vero podkopujejo, ter jim hudovoljno jemljejo tudi naj boljše in naj poslednje, edino stalno tolažilo.
Baltimorski „Ljuški Časnik" iz štatistike pensil-vanjske ječe naznanuje znamenite posnetke. Tako jc n. pr. med jetniki prav malo rokodelcev in umetnikov, pa prav veliko pisarjev. Tatov je**,; (pet šestin). Izmed 6537 jetnikov jih je znalo 4151 brati in pisati, in le 1302 ne pisati in ne brati. Izmed 026 lanskega leta jih je bilo 390 izrejenih v deržavnih, tedaj brezverskih šolah, 159 v stranskih ali privatnih šolah. Te številke, pristavlja uni list, niso prijazne deržavnemu prostošolstvu in so žalostna priča za staro resnico, da ljudstvo, ki od Boga nič ne ve ali pa ima le prav puhle misli o nekem naj višjem bitji in ne pozna dolžnost do njega, da tako
Oj mesec cveteči, Veselje najveČi Ti meni rodiš, Ker z venci častiti, Preserčno ljubiti Marijo učiš.
Tud' letos čem splesti
V	sladki zavesti Kak venček Marij', Ki moja je nada ,
V	britkosti mi rada Pomoči deli.
Ko cvetke bom vredil, Altarček naredil Kraljici nebes, Bom pesmice vnete. Iz duše ogrete Nji vpletal še umes.
ljudstvo ne more nikoli v resnici pobožno biti. Ako Btarši otroke izrede v Božjem strahu, se jim ne bo bati, da bi jih ječe strahovale, naj že brati znajo ali ne znajo.
Bilo je dalje med pensilvanjskimi jetniki 1551 tacih, ki niso čisto nobenih opojljivih pijač vživali, 2713 je bilo prav zmernih pivcev, 1159 tacih, ki so se sem ter tje upijanili, in 1114 pravih pijancev iz navade. Kar je bilo malo poprej rečeno o rokodelcih in pa pisarjih, je svarilo staršem, da naj otroke dajejo v rokodelstva in naj ne odrejajo velikih gospodov za ječo, meni „Volksztg." Rokodelstvo (pri nas ne mara še bolj: „kmetijstvo) ima zlato podlago." Zdravniki in pravdosredniki po dokončanih naukih morajo dolgo čakati, da dobivajo bolnikov in pravdovalcev in veliko jih terpi barkolom (še naj več v veri), preden do tega doveslajo. Rokodelec, ki je izurjen v svojem rokodelstvu, zamore vselej dobiti delo, in to daje zaslužek in kruh. — Naj bravci sami presojujejo, koliko se taki amerikanski premisliki tudi našim okolišinam prilegajo.
Laškem po raznih krajih rovarstvo raste. Vse tako kaže, da sc za Viktor-Emanvela zmiraj bolj bliža plačilni dan. Naj bi pač vladarstva evropejske gledale zdravila iskati zoper izbuhtenje naj hujšega ognja tam, kjer sc pomoč da najti. Cerkev edina v edinosti s postavnimi oblastmi, ako so ji prijazne, je zmožna še naj bolj hudemu v okom priti.
V Pragi so bili te dni veliko pomenljivi dogovori med vlado in narodnimi strankami za spravo s Slovani, in zlasti s Čehi. Potočki, Petrino, dr. Smolka, Pajacki, Rieger, Siadkovski in drugi so se posvetovali. Slo je menda na to, da bi delali Slovani v edinosti; sprava se nima delati z vsako deželo posebej, temuč mora se storiti z vsim ob enem; Galicija bo le tedaj poslala poslance v deržavni zbor, ako jih bodo poslale tudi vse druge cislajtanske dežele, in poslali se bodo le v ta namen, da se vstava pregleda in po potrebi predela.
Papež Pij IX so obhajali 13 t. m. svoj 79. rojstni god, ker rojeni so bili 13. majnika 1792 v Sinigalii. Ludovik Veuillot; ki je bil te dni dolgo pri njih, naznanja, da so dušno in telesno sv. Oče popolnoma zdravi. To je dobro vediti, ker liberaluhi že več let, kadar se jim zdi, na novo lažejo, da so sv. Oče že kar pri koncu.
—	„Tirolski glasi" dajejo za pomoček poravnave zdravilo : „Saksebi spodstavno mislijo sisteme, ki je sama sebe nemogočo storila; saksebi s centralizacijo, ki žali pravice dežel in narodnost in torej moč deržave v nevarnost spravlja.
—	Če je kdaj potrebno, da Slovani skupaj derže, je potrebno zdaj, in to v prid ohranjenja cesarstva, v prid sprave med narodi, v prid vere, kteri je bila poprejšnja vlada tako nasprotna ter je vse dobre serca in sploh katoliški narod odbijala Kolikor bolj bodo možie, ki so na kermilu, na to povdarjali in v djanji kazali, da hočejo narodov vero spoštovati, toliko bolj si bodo zaupanje pridobivali.
Is Rima. Sv. Petra dan v mescu sušcu so očetje vesoljnega zbora dali sv. Očetu spisano zahvalo za to, ker je zboru predložil osnovo za izrek papeževe nezmotljivosti. „Lnita" pristavlja: „Tisti mir, ki po njem tolikanj zdihuje msgr. Dupanloup, in z njim vsi, se bo gotovo dosegel, kadar bode zbor izgovoril... Ko bi sv. Peter (v jeruzalemskem zboru), ko bi aposteljni ne bili govorili, bi se bil mar dosegel mir v pervi cerkvi ?.. Mir se nikoli ne doseže, kadar se prašanja puste obešene..."
Is Rima je 38 španjskih škofov poslalo adreso v Madrid do regenta Serrano-ta, s ktero naravnost odre-kujejo prisego na brezbožno vstavo, ki žali njih vest in veljavo, prestopa opravičenost svetne oblasti, in ker ta
prisega še z vstavo ni v edinosti. Škofje se pritožujejo zoper politiško brezboštvo (ateizem), ktero enake pravice daje vraži in pravi veri, zmoti in resnici, hudemu kakor dobremu! Tirjanje take prisege je v nasprotji z vstavo, zakaj vstava oznanuje svobodo; in tako bi se moglo pri Bogu in pri evangeliju prisegati na vstavo, ktera ne Boga in ne evangelija postavno ne priznava? Mavtarji, kakor se vidi, povsod in zmiraj bolj sami v zadrege grejo.
Razne novice. Poglavar na Ceskem je postal knez Dietrichstein-Mennsdorf namesto plm. Kolerja, ki je imel dosihmal to službo. Ta sprememba se je zgodila v prid sprave s Čehi. — V Insbruku sta kateheta slovo dala učiteljski družbi, ko sta iz dveh govorov povzela, da se ne zlaga z vestjo še dalj časa biti v taki družbi. — Pravijo , da si gr. Beust prizadeva, da bi Strosmajer vikši zagrebški škof postal. — Eden peštanskih listov piše, da je dr. Toman odmenjen za tergovskega ministra.
—	Armenski list ,,Arakir" v Carigradu je od turške vlade za en mesec prepovedan, ker je papeža hudo napadel. — Graški mestni odbor je dobil več peticij za napravo brezverskih šol, odgovoril je pa, da po sedanjih šolskih postavah nima nobena srenja pravice za vsta-novo take naprave. — V Lincu sta se na višji pastirski odkaz katoliška duhovna kanonik mestni fajm. Vogl in farni provizor Voraberger odpovedala klicu v deželni šolski svet. —
Iz Ljubljane. Čast. g. Al. Ambrož, fajm. v pokoju, zlatomašnik, rojen v Ljubljani 22. rožn. 1790, je umeri po večletni bolezni 18. t. m. v Ljubljani. Služil je, kolikor smo slišali, 28. let v Fužinah (Weissenfels), 15 let v Žuženberku, nekaj let tudi v Kamniku in v Mengšu. Dobra oseba, ki mu je kakor usmiljena sestra z velikim trudom stregla, serčne prosi, da bi ljudje po krajih kjer je ranjki pastiroval, o njegovi smerti zvedili in zanj molili. Prosimo tedaj, naj bi gg. duhovni ljudstvu to naznanili po omenjenih krajih, ali tudi še drugod, kjer je služil. Umeri je tudi č. g. Kaj. Konec, lok. v Babnem polji. R. I. P.
Vmestena sta bila 16. t. m. pp. gg.:Fr. Anžlovar za kanonika v Novem mestu, Jan. Oblak za naslednika njeg. v Cirknici. Preč. gosp. Miroslav pl. Pre-merstein, duh. pom. v Trebnji, je dobil Flachenfeld-Wolwitzovo korarijo.
Besedo na čast ss. Cirilu in Metodu so napravili gg. ljubljanski bogoslovci 19. t. m. zvečer ob 8 v bogoslovski obednici. Govori, pogovori, petje — tudi ob goslih in glasoviru je bil obseg. Drugi pot več. —
Duhov she spremembe.
V goriški natlškofii. Čast. g. A. Legiša, komi in farni vikarij, ceremoriarij v veliki cerkvi, bivši večletni kateket brez plačila v tukajšnem sirotišču', je postal papežev^ kamernik s čast. imenom „Monsignore." Č. g. Jož. Šlunder je prestavljen nanovo vikarijo v Brajnico fare Šmarije; č. g. Ant. M ar ega v Bornijan.
—	Za gvardijana tuk. oo. kapucinov je zdaj č. o. Oton Bergmeister, bivši vikarij kapuc, v Volšpergu. — Umerla sta čč. gg.: Fr. Lašič, dornberški fajm., in Jož. Prinčič, vikarij v Boznijani. R. I. P.!
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. L. K. 1 tol. za 2 gl. 12 kr. star. den. Prosi blagoslova za srečno zadnjo uro.
Za mil. škofa Mraka. Dva neimenovana iz Kranjske gore 5 gl.
Za afrik. misijon. Janez Kajiar 2 gl.
Za bnlgarski mi s. V Dober namen 1 st. dvajs.
Odgovorni vrednik: Laka JeraD. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.